Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ame: in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 60.
J0L1ET. ILLINOIS. 21
VIJA 1916
LETNIK XXY.
V prvi bitki padlo štirideset Američanov.
Carranzove čete v krvavem spopadu s Pershingovimi koipjiki blizu Carrizala, Mehika.
Funston zahteva 50,000 mož.
Odgovor na Carranzove zahteve odposlan. Kaj ukrene Carranza?
J
Washington, D. C., 19. jun. — Od načina, kako sprejme general Carran-vest, da zavezna vlada noče umek-n'ti ameriških čet iz Mehike, je po Mnenju v tukajšnjih merodajnih krogih odvisno vprašanje o vojni z Mehiko. Vsekako se tu pripravljajo na ^ožnost odkritih soyražnosti, ko načelnik mehikanske dejanske vlade prej-me odgovor, ki se ima odposlati jutri.
K zastavam.
Guaymas, Mex.,. 19. jun. (Brezžično ^ San Diego.) — Z javnim sklicem so blli danes vsi Mehikanci v celem me-stu 'n kakor je rečeno, tudi v notranjosti države pozvani k zastavam. xIehikanska oblastva so nadalje baje odredila, da se vsi za vojno službo 'Posobni Američani ujamejo. V Yaqui-°'ini hočejo vse inostrance razorožiti.
Američani na begu.
Mnogi Američani, ki delajo kot že-ezniški uslužbenci v tem okraju, se ^tekajo na krov ameriške križarke Ueveland" in prevoznega parnika Glacier", ki sta zasidrana v luki guay-n,aski. Večina teh uslužbencev pa še m_dospela, in ker ni bilo že dlje časa "'cesar slišati o njih, se je resno bati Za njihovo varnost.
Pershing neprestrašen.
^ Rumbus, N. M., 19. jun. 0Mw generala Trevino, da napade
' 8r	N. M., 19. jun. — Vkljub
armad' geuerala Trevino, da napade le 1 ° 8enerala Pershinga, če prodre dar ' .Ped dalje v Mehiki, se ta ven-kov pr'Ptravlia za izvedbo hitrih sun-Pershin SeVerU in proti jugu"
Priti v 8 nanierava, kakor je videti, leznice P0;,est delov severozapadne že-nic; ,s P°nioarjo katere se da v rcs-haia T adati vse okrožje, kjer se n^-r„! spedic'jski voj.
goli 2en<l]' -Per.shing je spal sno£i na nič su r vse Je ostalo mirno in mijivega ni bilo videti ali slišati.
Sovr°a12Upbus'.N- 20- i«"- — Izbruha nii in )jV,°Sti. med Carranzovimi četa-c'isktt;0 .ki pershingovega ekspedi-notek	Pr'čakovati vsak tre-
('osn(>i ),UZno 0(1 Namiquipe, po nocoj
Kako,. P°r0iilih-
. Je med drugim izporočil v štabni J" . rz°javki polkovnik Cavell, ve<lenje w ,ni.k generala Pershinga, je sebno ^^Mehikancev tako, da so pobilo nieriški avtomobilni prevozi
' A|carra°ngr0Ženi'
' W Pogor l°uC "te so baJe "zpostavi-v«m s Sklh topov, tako da se ob pr->čno' r1" amer'ške linije lahko D?>streljujejo. In nevarnost ta-
Izbruh
sovražljivosti blizu.
5
CA \

g
Popada
naSp" "a raste od ure do ure, ker fratko ra i i Stojita nasproti le na ,?ie oseh, 3 General Persliing se C,ti 'zbruh "a VS0 moč trudi' PrePre-
sovražljivosti. Na varnem.
jun. -Kakih
kaj iz Cananee. Ti tvorijo skoro vse prebivavstvo mesta, v katerem je prišlo v zadnjih dneh do mnogih proti-ameriških demonstracij.
V Nogales, Ariz., so dospeli iz Her-mosilla in okolice ameriški konzul
Louis Hostetter in mnogi drugi Američani. Le malo ameriških državljanov je ostalo tam, in tudi teh je pričakovati v kratkem.
Kakor poročajo iz Matamorosa, je bilo v Cerralvu, rudarskem mestecu v državi Nuevo Leon, mnogo Američanov poklanih.	<
V Vera Cruz.
Mesto Mexico, 20. jun. — Mnogi Američani so se odpeljali davi v posebnih vozovih odtod v Vera Cruz. A-meričani v Gaudalajari, Guanajuatu, Pueblu in drugih mestih so bili pozvani, priti v glavno mesto ter vzeti tam kak vlak v Vera Cruz ali pa se podati, če mogoče, naravnost v druga pristanišča ob brežini.
Funston zahteva 50,000 mož.
Washington, D. C., 20. juij. — Klic na pomoč že prihaja od meje.
Geiieralmajor Funston je brzojavil vojnemu uradu, da mu morajo dopo-slati čet bržko je mogoče. Prva zahteva je za ne manj nego 50,000 mož. Vse kaže, da bo pred koncem tega tedna večji del te bojne moči že med potjo.
Podrobni načrti za prevoz državnih čet so bili izdelani nocoj na posvetu med generalmajorjem Tasker H. Blis-som, pomožnim štabnim načelnikom, in generaladjutantom H. P. McCainom.
Illinoiščanje med prvimi.
,Qb zaključku posveta je bilo naznanjeno, da bo prvj oddelek miliških čet sestavljen iz sledečih držav:
Illinois, Wisconsin, Ohio, New York, Pennsylvania, Massachusetts.
Vojna blizu.
Namen naglosti je, dopolniti regularne vojake s pomožnimi četami za časa, ko se pomen današnje note Car-ranzi razglasi. Uradni Washington pričakuje, da do vojne ni več daleč, kajti nota naravnost odklanja Carranzove zahteve in navaja vse mehikanske zločine proti Združenim Državam. Nota odločno odklanja zahtevo, naj sc ameriške čete umaknejo iz Mehike, ter pravi, da bo izvedba mehikanske grožnje z napadom istih "vedla do najresnejših posledic".
Mornarica Združenih Držav je pripravljena za odhod proti Mehiki.
Prva resnična bitka.
El Paso, Tex., 21. jun. — Prva resnična bitka med ameriško kazensko ekspedicijo in Carranzovimi vojaki je bila izbojevana danes s težkimi izgubami na obeh straneh.
Razgledovalen oddelek, sestavljen iz vojakov desetega Z. D. konjiškega polka (črnci), ki je bil poslan vzhodno od mesta Colonia Dublan, opirališča gen. Pershingove ekspedicije, je bil zapeljan v zasedo v kraju Carrizal ter napaden po veliko večjem Carranzo-vem oddelku, ki je streljal s strojnimi in navadnimi puškami. Američani so bili ojačeni in boj se je nadaljeval.
Bojno torišče je bilo ob mehiški deželni železnici, dvanajst milj severno
od Ville Ahumade in Juareza.
milj južno od
Američanov mrtvih baje 40.
Kakor je Carranzov poveljnik ,v Juarezu naznanil, je bilo štirideset Američanov usmrčenih in mnogo ranjenih. Sedemnajst je bilo baje ujetih.
Carranzov častnik pravi, da so po uradnem naznanilu, katero je prejel, Mehikanci izgubili sedemdeset mož.
Mehikansko poročilo priznava, da je bil med usmrčenci general Felix Gomez, poveljnik konstitucionaliških čet v celem okraju okrog Carrizala.
Mehikanci trdijo, da so Američani oddali prve strele. To pa zanika neki priča očividec, ki je sam Mehikanec.
Potnega povelja še ni.
Washington, D. C., 21. jun. — Potno povelje za mobilizirane državne milice, ki so bile po predsednikovem odloku sklicane k zastavi, bo pridržano v vojnem departmentu, dokler ne bodo pripravljena taborišča za razne milice.
Carranza se posvetuje.
Washington, D. C., 21. jun. — V državnem uradu pričakujejo nocoj z napetostjo poročil o prvih korakih, ki jih namerava storiti mehikanska vlada po prejemu ameriškega odgovora na Cafranzove zahteve.
A^ rijci se uspešno ustavljajo Rusom.
Odbili več ruskih napadov, vendar Rusi ponekod še vedno prodirajo.
Lahi napadajo, ali zaman.
Okrog Verauna več nemških napadov Francozi odBili.
Dr. Mayo o slovanski bodočnosti.
Detroit, Mich., 16. jun. — Dr. Charles H. Mayo iz Rochestera, Minn., novoizvoljeni predsednik od American Medical Association, je v nagovoru na zborovanju za javno zdravstvo tukaj danes popoldne izjavil, da je slovansko pleme določeno, da postane največje na svetu.
"Naše (ameriško) je določeno, da postane trgovski narod", je pristavil.
Dr. Mayo je priporočal obsežnejše prizadeve za ohranitev javnega zdravja.
Zopet nota.
Washington, D. C., 19. jun. — Državni urad je brzojavil danes novo noto na avstro-ogrsko vlado. Gre se za-namišljen napad, ki ga je podjel baje neki avstro-ogrski podmorski čoln na ameriški petrolejski parnik "Petro-lite". Wilson zahteva, da se prosi za odpuščenje in obenem plača odškodnina.
Petar Zebič in njegova brada.
Chicago, 111., 21. jun. — Eno in tri četrti sekunde potem, ko je Danie! Martin, bartender v salunu pod h. št. 65 West Madison street, "pocuknil" brado Petra Zebiča, gosta, v ponedeljek, je spoznal svojo zmoto. Kajti Zebič, znani srbski rokoborec in korenjak, je vzdignil Martina z lahkoto izza bare in ga vrgel skozi veliko okensko steklo na cesto. Zebič je star 38 let in močan kot medved. On in Martin sta bila aretirana in pozneje izpuščena pod poroštvom. Prav dobršno merico zdrobljenega stekla so izvlekli iz Martinovega telesa.
General Moltke umrl.
Amsterdam, 18. jun. (Čez London.) —Kakor poročajo iz Berlina, je general pehote grof Moltke, načelnik dopolnjujočega generalnega štaba ar-madnega (Berlin), izdihnil za kapjo. Smrt je nastopila naglo danes popoldne med žalnim slavjem v državni zbornici v čast feldmaršalu von der Goltz, ki je pred nekaj tedni umrl na Turškem. Helmuth Johannes Lud-\vig grof Moltke je bil rojen dne 23. maja 1848 v Gersdorfu, Mecklenburg-Schwerin.
Berlin, 19. jun. — Italijanske čete so na ofenzivi v mnogih odsekih fronte, ali Avstrijci jih ustavljajo, pravi dunajsko uradno naznanilo, objavljeno v soboto. Naznanilo se glasi:
"Sovražnik je vzdrževal živahno topniško streljanje med Jadranskim mor. jem ter gorovjem Dei in Seibusi. Vse napade smo uspešno odbili.
"Na višinah južno od Tržiča (primorskega) je prišlo do ljutih bojev z minami in ročnimi granatami. Sovražen napad na Mrzli Vrh se je popolnoma izjalovil, kakor tudi ponovni sunki proti našim postojankam v Dolomitih. . V zadnjem bojnem okolišu, in sicer pri Rufedu 'in Grodi del An-cona so se vsi sovražni napadi izjalovili. Ista usoda je doletela napade v odseku Primolancr, pri Grenzecku in pri Monte Melitta.
"Znatna italijanska bojna moč je prodirala proti naši fronti pri Asiagu, a je bila pognana v beg. Ujeli smo 354 vojakov in 13 častnikov ter uplenili 5 strojnih pušk."
Avstrijci napadajo v Trentinu,
Rim, 19. jun., čez London. — Hude napade podjemajo Avstrijci med Magna Boschi in Bosconom v Trentinu.
Vojpj urad je naznanil nocoj, da so litfi!-v-.-i napadi odbiti in da je laška linija v-iala nepretresena.
Naznanil je nadalje, da Italijani napredujejo severovzhodno od Asiaga in severno od Francelske doline.
Lahi izgubili sedem ladij.
London, 20. jun., 1:20 zj. — Lloyds poročajo, da so podmorski čolni po-greznili italijanska parnika "Rondine" in "Tapalara", nadalje italijanske če-tverojadrnice "Francesco Padre", "E-ya", "Antonia V.", "Annetta" in "Adel-la".
Toulon, 19. jun. — V Sredozemskem morju je bil italijanski parnik "Lepro-vedita" po dveh avstro-ogrskih podmorskih čolnih pogreznjen. Vsa posadka je dospela semkaj.
Avstrijci odbijajo Lahe.
Dunaj, 21. jun. — Vojni urad je nocoj objavil sledeče poročilo o vojskovanju na laškem bojnem torišču:
"Na frontah v Dolomitih in ob Soči je bojevanje le običajno. Ponovni italijanski napadi na več toček na fronti med Brento in Asticom so bili odbiti."
Alllnj.«
•can i'res* A.ioclatlon.	n^
STRIC SAM SE ŽURI Z VEŽBANJEM NOVIH VOJAKOV.
za nabor tisočerih tipvincev v pomnožitev armade Združenih Držav, se neumorno vež-Se ze zglasili. Tu jih je videti nekaj na Governors Islandu, New York.
Ruska fronta.
Berlin, 19. jun. — Dunajski glavni stan poroča z dne 17. t. m. o silnih bojih v Galiciji in Volhiniji, in sicer kakor sledi:
"Ob Prutu se ni pripetilo nič važnega.
"Ruski poskus, severno od Nierzu-riske prodreti čez Dnjester, se je izja-
pripravlja Berlin na novico o novem nemškem umiku.
Tageblatt pravi, da so se Avstrijci umeknili v nove postojanke med Čr-novicami in Dnjestrom, kjer pričakujejo nadaljnjih ruskih napadov.
Za Črnovice.
Petrograd, 19. jun. — Rusi so ujeli 3,000 mož v Črnovicah in okolici, kakor je naznanil vojni urad danes.
London, 18. jun. — Posebna poročila, odposlana po poročevalcih na avstro-ogrski fronti iz okraja Črnoviške-ga več dni pred zavzetjem Črnovic po Rusih, jasno slikajo obupni boj, ki je besnel za posest glavnega mesta buko-vinskega. Poročevalec berlinskega Ta-geblatta poroča po brzojavki dospeli iz Amsterdama o begu prebivavcev, ki so bili dne 11. junija posvarjeni, da bode mesto v kratkem v strelnem obsežju ruskih topov. Med tem ko so prebi-vavci zapuščali mesto, je sovražnik začel streljati in strašna panika je sledila. (Cez London!)
Naslednjega dne so udarile prve za-žigalne bombe in izbruhnili mnogi požari. V naslednji noči so poskušali Rusi nepričakovan napad, med katerim so bile avstrijske postojanke strašno obstreljevane. Branitelji so odgovarjali streljanju in bitka je besnela do ranega jutra. Napad se je zlomil pred mostičem ob Prutu. Po kratkem prestanku so šli Rusi zopet k napadu, ki, je tfil tudi odbit s prav težkimi izgubami za sovražnika. Na stotine Rusov je utonilo v reki.
Druga poročila poudarjajo težko izgubo, ki jo je napravilo rusko obstreljevanje v mestu.
Avstrijci odbijajo napade.
Dunaj, 20. jun. (Čez London.) — V poročilu avstro-ogrskega vojnega vodstva je rečeno:
"Odkar smo zapustili Črnovice, se ni pripetilo niti v Bukovini, niti v vzhodni Galiciji nič važnega.
"Zapadno od Lutska so bili močni ruski napadi odbiti š težkimi izgubami za savražnika. Blizu Gohočova (ju-gozapadno od Lutska) se je ruski protinapad popolnoma izjalovil. Obenem so naše čete pridobile na ozemlju ob zgornjem Stohodu."
Petrograjsko poročilo.
Petrograd, 20. jun. — Na severnem krilu gen. Brusilovove fronte se je Avstrijcem, znatno ojačenim po prihodu velikega števila nemških pomočnih čet, posrečilo ustaviti ruski pohod med Lutskom in Kovelom, ki je naperjen proti Vladimiru Volinskemu v svrho razdejanja avstrijske zveze med Kovelom in Lvovom.
Toda vkljub silnim avstro-ogrskim protinapadom, od katerih je eden predrl ruske linije, so po zadnjih poročilih Rusi zopet začeli napredovati v tem odseku, ko so ujeli običajno število mož.
Gen. Pflanzer se baje umika. "
Na južnem krilu se Avstrijcem ni posrečilo, da bi vsaj začasno ustavili rusko prodiranje proti Kolomeji in proti končni utrdbi ob Dnjestru, Ha-liču.
Gen. Pflanzer, avstrijski poveljnik, se očividno mora pokoriti za predolgo
govzhodno in severovzhodno od Lo-kačev so naše čete dosedaj ujele 1,300 Rusov ter uplenile en top in tri strojne puške.
"V Kiselinskem okrožju se nadaljujejo napadi po združenih Avstrijcih in Nemcih v trdovratnem bojevanju.
"Ponovni močni napadi sovražnikovi med Sokulom in Kolki so bili odbiti.
"Blizu Gruzjatina, kjer je sovražnik v četrtič poskušal predreti naše linije, se bojevanje še nadaljuje."
Kaj poroča Petrograd.
Petrograd, 21. jun. — Vbjni urad je danes naznanil, da so Rusi v ofenzivi v Volhiniji in Galiciji do četrtka zadnjega tedna ujeli skupaj 172,484 vojakov.
Uradno naznanilo pravi, da so bile v ljutem spopadu ob reki Stohod nemške čete, ki so napadle v mnoštveni sestavi, odbite in pognane v beg.
Še več Nemcev na fronto.
London, 21. jun. — Šest nemških divizij — 120,000 mož — je bilo naglo poslanih na vzhod, da ustavijo rusko ofenzivo, ki pritiska proti Lvovu, kakor poročajo današnje brzojavke iz Geneve.
Zapadna fronta.
Pariz, 19. jun. — Nemške izgube v bojevanju pri Verdunu so bile navedene danes kot 415,000 iz vira, ki je bil v stiku z borbo izza njenega pričet-ka pred 119 dnevi. Cenitev je utemeljena na ujetniških naznanilih in uplenjenih izkazih.
Nocojšnje uradno vojno naznanilo pravi, da so Francozi odbili več nemških napadov na raznih točkah okrog trdnjave.
Francozi odbili tri napade.
Pariz, 20. jun. — Trije nemški napadi snoči na francoske postojanke se-verozapadno od Griča 321 pred Verdu-nom so bili odbiti po streljanju s francoskimi strojnimi puškami, kakor pravi današnje uradno naznanilo vojnega urada. Nemci hudo obstreljujejo francoske postojanke v soseščini vasi Vaux, Chapitre in Chattancourt.
Verdun se drži trdno.
Pariz, 21. jun. — Dva nemška napada na verdunski fronti sta bila odbita danes.
Berlin, 21. jun. — Bitka pri Verdunu je začasno nehala in ni omenjena v današnjem uradfiem poročilu z zapad-ne fronte.
lovil. Ruski napadi na naše postojan- odlašanje odhoda iz Črnovic, in nje-
ke vzhodno od Visnovoha se nadaljujejo z nezmanjšano silo.
"V Volhiniji so se zopet začeli boji. pri Alpi ter v okoliših rek Vocaczy, Stohod in Styr."
Avstrijci se umeknili.
London, 19. jun. — Del avstrijskih čet iz Črnovic se je umeknil zapadno proti mestoma Kolomea in Kuty, in ostanek južno v smeri Dornavatre, kakor brzojavlja Reuterjev petrograjski poročevalec. Gen. Pflanzerjeva armada 80,000 mož je sedaj osamljena, pristavlja, in je ogrožena z ujetjem, če se naglo ne umakne.
Nepričakovanost avstrijskega poloma vBukrjvini je razvidna iz tega, da je šele pred desetimi dnevi vseučilišče v Črnovicah podelilo diplome in doktorske čast fceč avstro-ogrskim generalom. ,
Rusi hudo napadajo.
Ljuto bojevanje med Rusi, ki prodirajo proti mestu Kovel, in Nemci pod generalom von Linsingen brzojavlja poročevalec berlinskega Tageblatta v avstrijskem glavnem stanu, pb brzojavki iz Amsterdama na Exchange
Telegraph Co.
Rusi so močnejši po številu in brzojavka trdi, da je Tageblattovo poročilo o bojevanju sestavljeno tako, da
V
gova armada, ki je zdaj prerezana v dva dela, je baje v naglem begu, en del ob rumunski meji in drugi v Karpate.
Obrnivši se od Črnovic, pritiska gen. Lečicki s svojimi četami proti sovražniku od strani dalje severno in je dospel do točke ob Zloti Lipi nekaj milj severozapadno od Črnovic.
Avstrijci pri Zloti Lipi.
Ruski vojaški kritiki smatrajo za neverjetno, da bi bili Avstrijci zmožni obdržati linijo pri Zloti Lipi; prejkone se bodo morali uinekniti proti Haliču.
Ločena ruska kretanja se zdaj močno sredinjajo. V treh stikajočih se linijah prodirajo Rusi proti skupnemu cilju, ki je Lvqv (Lemberg). Prva teh linij se bliža Vladimiru'Volinskemu, druga Brodyju, tretja Haliču. O svojitev enega teh mest bi postavila gališko glavno mesto v položaj re^ne nevarnosti.
Skupno število ujetnikov^, ki so prišli v roke Rusom, je precenjeno na 170,000.
Avstrijsko vojno poročilo.
Berlin, 21. jun. — Avstro-ogrski vojni urad je včeraj naznanil:
"Med bojevanjem z našimi zadnjimi stražami je sovražnik prekoračil reko Seret.
"V uspešnih obrambnih spopadih ju
POŠILJATELJEM DENARJA
v staro domovino javljamo, da so vse denarne pošiljatve, za katere izda pobotnice Amerik. Slovenca bančni oddelek, popolnoma zajamčene, da je vsakoršna izguba ali odbitek nemogoča. Kadar mi zapišemo, da sino poslali 1000 kron, jih oni, na koga so naslovljene, tudi prejme celih 1000 kron brez odbitka.
Pošljemo denar v staro domovino potom brezžičnega brzojava (Wireless), a ne več kot 400 kron na enkrat, in sicer po navadnih cenah, samo še za naslov je treba plačati po 85c od vsake besede. Cena ra 400 kron potom brezžičnega brzojava na: Ivan Ivanovič, Ljubljana, Kranjsko (4 besede) $61.00, a 100 kron pa za $17.75.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka.
Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, mu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja.
Danes pošljemo v staro domovino:
Za $ .75.,		.K 5	Za	$ 17.50.	.K 125
<<	1.50..	...10	it	20.95.	.. 150
	2.30..	... 15	H	24.45.	.. 175
«	3.00..	... 20	i«	27.95.	.. 200
K	3.70..	... 25	<<	35.00.	.. 250
	4.40..	...30	((	41.90.	.. 300
li	5.10..	... 35	il	- 48.75.	.. 350
((	5.80..	.Z. 40	it	55.75.	.. 400
M	6.50..	...45	«	62.75.	... 450
«	7.20..	...50	ii	69.50.	.. 500
41	8.55..	... 60	li	83.50.	... 600
(t	9.2S..	... 70	"	97.50.	...700
H	11.3"i	80	li	110.75.	... 800
tt	12.75	90	"	138.50.	..1000
<<	13.98	100	It	699.00.	...5000
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Joliet, 111., 21. jun.—Xadskof George William Mundelein iz Chicaga pride prvikrat v Joliet v soboto, dne 24. junija, ko bo delil zakrament sv. birme v dveh katoliških cerkvah, in sicer ob polenajstih dopoldne v irski cerkvi Sv. Srca in popoldne v italijanski cerkvi sv. Antona. Slovesnega sprejema se udeleže vsi katoliški duhovniki iz Jolieta in okolice.
—	Zlata poroka. Danes obhajata svojo zlato poroko g. George in ga. Barbara Težak. Ob 9. uri dopoldne sta v naši slovenski cerkvi slovesno obnovila obljubo večne zvestobe. ''Ženin" je star 79 let in "nevesta" pa 68; oba pa sta še čvrsta in čila, da ju je veselje pogledali, kadar skupaj korakata in se nosita pokoncu, da sta lahko v zgled mnogim "mladim starcem". Zla-toporočenca sta bila rojena v Metliki na Belokranjskem. V Ameriko sta prišla pred kakimi 33. leti, in sicer naj-prvo v Iowo, odkoder sta se preselila v Joliet, kjer živita v svoji hiši že dolgo vrsto let. Trije sinovi jima lajšajo in slajšajo starost, Anton, John in Joe. Želimo jima, da učakata še svojo demantno poroko!
—	Srebrna poroka. Jutri, v četrtek, bosta obhajala svojo srebrno poroko g. Mihael in ga. Amalija Uršič, Indiana street. G. Uršič je že dolgo vrsto let član našega cerkvenega odbora in je bil dolgoleten tajnik društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. Odgojil je šestero otrok, enega sina in pet pridnih hčera; sin Joe študira za doktorja. Bilo sr§čfio še do glate in demantne poroke!
—	\ra obisku. Gdčna. Ana Snedic iz Puebla, Colo., sestra doktorja Snedic, je prišla zadnji teden v Joliet na
r-^duisk obitelji Jos. Sitarieve. 607 N. Hickory st., "ter Sstahe tukaj še neEaj dni. V spremstvu gdšpe Frances Sitar roj. Predevteh, ki je seitfa soproge drja. Snedic, si je včeraj ogledala studi tiskarno A. S. Če vsa v Pueblu gojena slovenska dekleta govorijo lako lepo slovenščino, kakor gdčna. Snedic, potem je Pueblo res mesto "solnčnih žarkov", ki bodo Še dolgo razgrevali tamošnje slovenstvo, da ga slana tuj-stva ne zamori prezgodaj. Čast jim!
—	Novo mašo je pel v nedeljo v nemški katoliški cerkvi sv. Janeza Krst. Rev. Father Anthony Braun, O. F. M., 25 let stari sin ge. Max Braun
521 Division st. Na stotine sorodni kov in prijateljev je bilo navzočih.
—	Poklican pod zastavo je med drugimi tudi rojak John Kočevar, ki se je lani preselil v Joliet iz Peorije, 111. V ponedeljek zvečer so prišli ponj, da odrine v Springfield in potem z državno milico proti Mehiki kot bivši mi-ličar.
(lockout) delavcev v stavbni obrti je dokončan. Vsi unijci v zvezi z Building Trades councilom so se vrnili na delo vsled poravnav s svojimi odnos-nimi delodavci glede zahtev, ki so jih predložili dne 1. apr. Povišba v plačah, kjer so jo zahtevali, je bila dovoljena, a "'zaprta delavnica" (closed shop) ostane v Jolietu pri mestnem delu. Plumberji bodo dobivali $5.50 na'dan, povišek za 50c. Sobotni polpraznik jim ni bil dovoljen. In slično so se zvišale plače drugim delavcem.
Calumet, Mich., 18. jun. — (Dnevnik zadnjega tedna.) Ne veseli se, čitatelj, da tudi danes izveš izpod mojega peresa kaj prijetnega, o ne; dasi sem bil vedno nekoliko humorista, moram danes, čeprav nerad, poročati same nesreče,'in če bi poročal kaj drugega, bi lagal in moj dnevnik bi protestiral. Začnem.
Dne 12. t. m. podvreči se je moral operaciji na slepiču g. John Šustarič, gostilničar na Osceola cesti iz Lau-rium. Dne 13. sem v svoji veliki nerodnosti tako trdo stopil z levo nogo, da mi je počila kost pri členku in sem se moral, čeprav nerad, podvreči zdravniški pomoči C. & H. C. Vzrok nesreče: plesna vaja za piknik. Dne 14. se je moral operaciji podvreči Jos. Vidmar iz Remboltown; vzrok: nape-tje. Dne 15. je umrl g. John Fritz iz Osceola. Dne 16. je umrla v C. & H. bolnici gospa A. Fink; zapušča nedorasle otroke. Dne 17., v soboto, oj v soboto katastrofa, katera se ne da primerjati. Da se ne prestrašite, čuj-te. Kdo je prinesel katastrofo? Dež! Dež, kateri je lil baš kakor da bi ne imel dftne« Čas<i — in naš piknik na jepem p«rk« je bil nemogoč. Toda piknik je bil vkljub temu in T$ streho pa suhem v dvorani g. John šužtaricft Laurium. Ifi tudi jaz s Tilkem sem bil tam s krevljasfo peto. in nihče si ne bi mislil, da bi bila taka zabava. ICič premalo ni bilo moštva za prostor, katerega smo imeli. Lahko bi bili dobili drugo dvorano in več moštva bi prišlo, toda' nam je bilo prvo geslo: Slovenci smo!
Kako pa midva s Tilkom? Prav dobro. Pil sem ga sorazmerno, in ko sem držal čašo v roki, bil sem kot da bi deklamiral pred predsednikom Zedi-njenih držav. Plesal sem vse številke jedilnega lista. Vse drugače je pa Til-ko hodil pokoncu ,to tembolj, ker sem mu prepustil v oskrbo plesno zabavo. Torej šlo je kot po žnori, in zato vsa čast neumornemu delovanju g. Jos. R. Sedlarja, tajnika društva. Niti težkega dela v dežju se ni vstrašil, vztrajal je do konca in vsaj nekoliko obvaroval društvo izgub. Če bi bilo takih mož kaj dosti, da bi deloval? za narodnost, bi društva bolj napredovala.
"Zlato poroko" bode obhajala C. & H. Co. s svojimi delavci 15. julija. O slavnosti kasneje.
Birmo imeli bodemo 16. julija. Parada na 4. julija bo obstala iz ne-
potrjevali z glavami drug proti drugemu, češ poglejte, so v resnično pravem duhu katoličanje. Kar nekako so strmeli, seveda. Ali nas je bilo, kamor si se ozrl, vse polno. Res smo se čutili ko da smo v nebesih, zakaj pa ne! Pridigarji so bili vsi kar najbolj i, njih imen ne vem. Fantje in možje so govorili o njih takole: "To sta duhovnika, ta dva znata povedati, in tako naprej. Kar se pa tiče novih orgel, smem pa reči, da jih ni takih blizu. Res stanejo do petindvajsetsto dolarjev, pa nič zato, imamo jih "fajn", so hvala Bogu vredne tritisoč, kakor lepo igrajo; seveda treba urne prste Ob 3. uri popoldan so bile pete litanije Matere Božje. Deset duhovnikov je pevalo pred altar jem, in trije duhov niki so odpevali iz kora z orglami vred. Vidite, vse to se je godilo v najlepši svečanosti. Zato pozdravljamo farani vse duhovnike, ki ste obilo dobrega storili nam in novdmašniku Rev. John Jeršetu. Bog Vas živi mno go let!
Pridigarja pri novi maši sta bila Rev. John Seliškar in Rev. John C. Gruden iz St. Paul Seminary.
Pred cerkvenimi vrati so bili postavljeni krasni mlaji z zlatim .napisom: Novomašnik bod' pozdravljen! Krasno je bilo potrkavanje zvonov iz visokih lin, kakor starem kraju.
Ne bo odveč, ako tu navedem znano Blaž Potočnikovo pesem, ki se glasi nekako takole:
Novomašnik, bod' pozdravljen! Od Boga si nam poslan, Za duhovnika postavljen, Med pastirje zveste zbran. Vodil boš zvesto ovčice, Pasel jih z jedjo resnice; Opominjal in učil, Srčno prosil in svaril.
Prečastita tvoja služba Prid'gar, mašnik, božji mož; Z angeljci bo tvoja družba, Jezusov namestnik boš. Službo božjo, dar skrivnosti Boš opravljal poln svetosti, Jezusa boš daroval, Verne grehov odvez'val.
Zdaj v svetisčž viiieastvš Božjega najprvš greš;	<
Vrata milosti bogastva Sebi iho nam §dpr&š. Jagnje božje v rokah nosiš, Živim, mrtvim milost prosiš, Milost, spravo sprosi nam Pred dobrotnim Jezusom.
Kjer boš v svoji službi hodil, Bog ti svojo milost daj, ■Da boš srečno duše vodil K Jezusu v nebeški raj. On daj tvojim moč besedam. Da z naukom in izgledom V zvesto čredo, kar zrHr, , Duš obilno pridobiš'.' Sedaj vas pozdravim Jobn Vesel. (Op. ur. Novomašnik Rev. John
John Grsich.
— North Chicago street in (obstranski tlaki. Snočnji "Joliet Herald-News" poroča: Zemljiški lastniki ob North Chicago streetu, pod vodstvom bivšega aldermana Anton Nemanicha kohko slascicarsk.h vozov, par Itah so prisostvovali včerajšnji (ponedelj- Janov m godbe, kot ^^Jeta _ kovi) seji mestnega odbora in zahtevali, da mesto takoj izvede lani sprejeto odredbo, ki predpisuje dvanajst črevljev širok obstranski tlak (sidewalk) iz konkrita na obeh straneh Chicago streeta in sicer od Webster 6treeta pa do Columbia streeta. De-putacija je izjavila/da so nekateri zcm. ljiški posestniki napravili samo šest čevljev širok obstranski tlak, dočim drugi sploh niso uvaževali odredbe. Mestni odvetnik Nadelhoffer je naznanil, da se zakonito tridesetdnevno naznanilo za zemljiške posestnike raz pošlje že tekom tega tedna. Po preteku tega časa se lahko vmeša mesto
kev pa ne nudi ne po svoji notranjosti in ne po zunanjosti kaj posebnega.
Prekrasni pa so izprehtfdi v okolico mesta po skrivnostno temnih smrekovih gozdovih, ali pa po širokih, belih cestah proti Weisskirchnu ali Št. Petru. Po planinah krog in krog pa se dvigajo značilni zgornještajerski domovi, v katerih naletiš na ljudi, ki so ti že znani iz Roseggerjevih povesti in romanov. Imel sem večkrat priliko pogledati v marsikateri teh domov in našel sem povsod prijazno in postrež-Ijivo ljudstvo. Eno posebnost sem tudi opazil, to namreč, da je po teh domovih lokalno zgornještajersko časopisje močno razširjeno. Po domovih delavstva pa prevladuje graški "Arbei-terwille" in strokovno časopisje. Srečal sem žene iz teh domov, s katerimi se je dalo temeljito in znamenito govoriti o važnih javnih vprašanjih. Njih možje so v vojski, njihovo življenje doma pa je navezano na državno podporo, ki je v primeri z veliko tukajšnjo draginjo zelo pičla.
Prekrasen je pogled iz Judenburga zvečer proti kolodvoru, v čigar bližini leže tovarne. Luč pri luči, visoki dimniki, okroginokrog pa temna voda, vje-ta v mogočne jezove. Njen tek je potuhnjeno len.
Kakšna je mestna uprava, mi ni znano. Popolnoma razumljivo je, da ima socialnodemokratična stranka skoraj polovično večino v mestnem zastopstvu. Med to frakcijo igra posebno važno vlogo tukajšnji posestnik in gostilničar K. Je Slovenec iz naše Gorenjske, katero pa je zapustil že pred približno 35 leti kot mlad delavec v fabriki. Zdaj pa je ugleden meščan in kar je glavno, med tukajšnjim delavstvom izredno priljubljen. Njegova hiša je kot informacijska pisarna, odprta vsakomur. Z izredno živahnostjo in žilavostjo se je vrgel zlasti na aprovizacijsko vprašanje. Delavske žene, katerih možje so v vojski, so polne hvale o njem. Mož je zelo simpatičen v občevanju. Ima V svoji gostilni naročenih več slovenskih časopisov. V večernih urah je njegova gostilna polna naših domačinov — vojakeV,
Protestfthtizem je v tem mestu močno razširjen. Protestanti imajo Tu svojo cerkev. Soproga tukajšnjega pastorja je hči znamenitega nemškega generala, ki se je odlikoval žl&sti na severnem bojišču. Njen mož je že začetkom vojske Stopil v nemško armado; ona pa je šla napravit skušnjo iz veronauka, da more zdaj poučevati protestantovsko deco. Zanimivo!
Po judih je dobilo mesto svoje ime. Pravijo, da so že od nekdaj tukaj. Posestnik: so mnogih prodajalen, njih naselbina je močna, tudi oni imajo iu c v o j tempelj. Nekdanji veliki benediktinski samostan služi za vojašnico, v samosianski cerkvi se pa nahaja zdaj vojaško skladišče. Tudi druga, nova, pa še ne dodelana katoliška cerkev
mojem kovčeku. Zdaj pa — ko že čakamo na pomlad — pošiljam iskrene pozdrave iz Zagreba domov in v Ju-denburg našim fantam. Bila jim sreča mila! •	P.
Analfabetizem in zločini.
V dokaz, v kakšni ozki zvezi je duševna temota prebivalstva z raznimi zločini, navaja ruski list "Kavkaz" sledeče podatke, ki jih je nabral v tifliški in jelisavetpoljski guberniji. V tifliški guberniji pride ena šola na 2889 duš in 21 učencev na 1000 duš na deželi; v jelisavetpoljski gub. pride ena šola na 5703 duš in 11 učencev na 1000 prebivalcev. Tem razmeram pa odgovarjajo tudi številke prestopkov in zločinov med vaškimi prebivalci. Navad no se zgodi v tifliški guberniji na leto 1090 in v jelisavetpoljski 2373 zločinov.
Smrt pri igri.
V nekem berolinskem predmestju so se igrali otroci razbojnike in orožnike. Eden izmed otrok je nosil s sabo kot orožnik tudi očetovo puško in pomeril z njo na nekega drugega otroka rodbine Spaun. Puška se je sprožila in deček iSpaun je bil na mestu mrtev.
Kri se ustavi,
ako se na rano položi kos vate, katero smo preje pomočili v vročo vodo. Vodi je dobro primešati arnike — čajno a^ičico na četrt litra vode.
Najnevarnejša bolezen.
JOHN F. SCHLUNTZ,
kandidat za republikansko nominacijo za klerka okrožnega sodišča v Jolietu.
Malo je slovenskih in hrvatskih vo-lilcev v tem okrožju, da bi ne poznal' Mr. John F. Schluntz-a. Vsak, ki je imel kaj opraviti z okrožno sodnijo, k' je vložil prošnjo za "veliki" amerikan-ski papir, ali je dobil samo "malega tekom zadnjih 15. let, je imel opraviti z g. Schluntz-em, ker on je bil prvi pomožni klerk in je skoro vse listine spisal in jih podpisal v imenu'klerka.
Kdor 15 let dela v enem poslu, ie gotovo sposoben za istega drugače bi tako dolgo ne ostal na mestu.
Za vsak posel si najmete najrajse
Najnevarnejša bolezen, ki nadleguje človeško pleme, ni davica, osepnice, pljučnica, vročinska bolezen, niti je-
tika, ki napada deset od vsakih sto	...... . . „,
ljudi omikanega.sveta; najnevarnejša i take^a doveka- kl Je lzkusen> ak° f
bolezen je navadna zapeka, ki ni toli-jje le mogoče dobiti, Istotohko bodo
ko bolezen sama po sebi, ampak je plačevali davkoplačevalci če je i
vzrok ali začetek drugih bolezni. To ' ljen možj k; je strokovnjak in mojstef
kaže, kako važno je, ohraniti drob v .. , , . ... ,	aM-
ali pa kdo drugi, ki morda ne ve ao«
Jerše je bil rojen dne 31 marca 1891 v. pred mostonli cerkev svete Magda vasi Jama blizu Žužemberka na Do-|]ene| s]u£; vojak0m za skladišče. Če
Chisholm, Minn., 19. jun. — Popis o novi maši in novomašniku Rev. John Jerše, ki je daroval kot novomašnik prvo sveto mašo dne 18. junija 1916 V Chisholmu, Minnesota.
Ta redko veleslavni dan je bil velik dan za vse tu živeče katoličane. Že ko je jutranja zarja napočila v vsej tihoti in krasoti, so znaki odsevali iz neba, kakor bi hoteli označiti nekaj veselega. Mala sapica in vetrovi potihnejo, črnih sivih oblakov ni bilo, in kar ti priplava iz vzhoda čisto veselo
lenjskem. Meseca maja 1901 je prišel s svojo materjo in edirfo sestro v A-meriko, ko mu je oče že prej umrl v starem kraju. Tukaj so živeli nekaj časa v Manistique, Mich., in potem blizu svojih sorodnikov na Ely, Minn. Leta 1902. je elyški slovenski župnik Msgr. Jos. F. Buh poslal nadarjenega dečka na St. John's University v Col-legeville, Minn., kjer je zdaj dovršil svoje bogoslovne študije. Novomašnik bode pastiroval baje v duluthski škofiji na kaki slovenski fari. Č. g-novomašniku kličemo post festum: •\d multos annos!)
krepko solnčice, skoro bi rekel kot pe-in napravi obstranski tla, a stroški se , £at pomenljivega ter resnično kras zaračunijo zanikarnim zemljiškim po- nega Jneva. Zatem pa že smo čuli sestnikom. "Tisti zemljiški lastniki, giasove ;n kiice vernega ljudstva, pri-ki so položili šest čevljev širok ob-1 p0vedajoč drug drugemu: Oh, kako stranski tlak namesto dvanajst čevljev smo srečnj, da danes je tako lepo vre-širokega, kakor je predpisano v od-1 me> to bo(ie ljudstva! In res, ob pr-redbi, so v dolžnosti zanemarjajočem j vem giasu ZVona še zgodaj v jutro je razredi? (delinquent class)", je rekel [jj]0 vse na nogah, majhno in veliko, komisijonar O'Callahan, "dejansko v m]aci0 in staro, visokega in nizkega istem, kakor tisti, ki tlaka sploh niso stanll) vse je hitelo k svetim mašam položili. Tedaj, ko je bila ta odredba Kajti ta (lan je bii0 10 ,na| jn duhov-pripravljena za izvedbo lansko jesen, njkov je bilo navzočih 15, mnogo sve je bilo tako pozno, da smo sklenili, tjh obhajil in ob 8. uri blagoslovljenje preložiti stvar na letošnje leto. To je j novjh orgel in krasno petje slovenskih bil vzrok odlašanja." Deputacija zem- duhovnikov. In tako smo z velikim ljiških lastnikov pod vodstvom g. Ne-1 veseijem dočakali najveselejše, kar mo-manicha je dobila vtis, da bodo mest-1 remo pomniti do danes in nam tudi na oblastva sedaj res ukrenila vse po-' trebno. Vsota $500 je bila dovoljena
Willard, Wis., 17. jun. — Dragi mi \merikanski Slovenec! Naznanim, da am pošljem naročnino $2, in se vam zahvalim, ker mi niste lista ustavili, ko sem precej počasen z denarjem. Posebnih novic ne bom pisal, ker jih ploh ni. Vreme imamo jako deževno, tako da travo se kar sliši, kako raste; druge rastline se pa bolj slabo počutijo. I n tebi, A. S., želim dobrega uspeha!	Joseph Pekolj.
bode vedno v spominu. Zlasti pa o-stane zapisano: udeležba na stotine za to delo, in dasi ne bo zadostovala ^ otrok ;n posebno katoliških društev in za napravo dodatnih tlakov pred hiša- j zavednih rrfož ter Slovenska godba, ki mi in lotami vseh "delinkventov", bo, jc sv;raia tako pogumno, tako krepko zadostna, da se z delom prične in mo-1 ;n vzvišeno." Videti je bilo kakor na rebiti spravi druge v vrsto. — Tako takt korak za korakom in plapolajoče poroča Herald-News. Povedano je vse | krasne zastave sredi krščanskih sobra jasno, zato nimamo ničesar pristavlja-1 tov ;n društvenikov v izprevodu prot
ti. Sam9 zahvala bodi izrečena vsem, ki so se potegnili za nujno rešitev tega vprašanja.
— Dan 4. julija se bliža, dan velike preparedness-parade v Jolietu. Priprave se vrše vsestranske, da bo demonstracija res velika in lepd. Kakor čujemo, so člani okrajnega odbora su-pervisorjev sklenili, da bodo korakali skoro na čelu parade. Mestni uradniki bodo tudi marčali. Več O tem še iz-poročimo.
_ "Delavska vojna" v Jolietu je
končana in unijci so se vrnili na delo, tako je bilo naznanjeno te dni. Izpor
krasni cerkvi sv. Jožefa. Kot voditelj parade bil je John Pakiž. Izgledal j kot Radecki na iskrem konju. Prišedši do cerkve kot mogočna armada in sto pivši v dve liniji dolgi 250 čevljev, te daj je prišel trenotek, ko pride iz žup nišča novomašnik v spremstvu vse navzočih duhovnikov ter dečkov deklic z raznovrstnimi venci. Godba je svirala, da se je kar potresavalo. Se veda vse bi rado šlo v cerkev, a ni bilo nikakor mogoče, kajti za do tritisoč ljudi treba malo večjo cerkev, še naj bolj se je blio čuditi gledavcem.druzih narodnosti, ki jih je bilo vsepolno ob stranskih hodnikih ter so kimali in
popolnem delavnem redu s Trinerje-vim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. To izdatno zdravilo brž in gotovo prežene iz telesa nabrano pusto tvarino in tudi okrepi prebavila za njihovo redno delo, Olajša vam zapeka, "p9Vrnž slast, pospeši prebavo, Uteši razdražljivost, zagotovi zdravje, osveži spanje in podeli novo moč. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelujoči kemik, 1333-1339 S. Ashland
ave., Chicago, 111.
* * *
Triner's Liniment po navadi olajša revmatične bolečine prav brzo. Nama-žite ž njim kožo dodobra. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.
nosti tega urada. Potem je boljše, da se izvoli tak mož, ki mu je cela stv*f v uradu znana in zato tudi lahko dstf" koplačevalcem prihrani denar a ljudem pa boljše in hitreje služi v slučaju p°" trebe,
Mr. Schluntz se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom, da mu poverU0 svoje glasove ob prvotni volitvi, ki b0 letos na torek 13. septembra.
Ako volite za John F. Schluntz-a klerka okrožnega sodišča, boste voh' za moža, ki bo res delujoč in resnič^0 vreden urada za katerega kandid>r3' — Adv. 2t—F.
OCIfn nsnnc D O FTU^ □ □ ODO SB OB
on
3mOODB
SQQCQC
zapeka, slaba prebava, otrpla g jetra in njeni znaki kakor ne- e
JUDENBURG.
(Iz "Slovenca".)
Mesto na Zg. Štajerskem, katero je bilo prej nam Kranjcem komaj po imenu znano, pozna zdaj skoraj vsaka vas pri nas, saj je iz vsake vasi na Kranjskem kdo tukaj, kjer je zdaj sedež našega polka. Koliko pisem PF>-roma in odroma vsak dan iz tfrga kraja tja čez Koroško na našo Kranjsko. Koliko tihih srčnih pozdravov in skri« tih želja!
Mesto samo ima približno tako lego kot naš Kranj. Krog in krog je obdano od gorovja, spodaj pod njim pa se vije Mura, ob kateri stoje velike tovarne. Je izrazit industrijski kraj. Ne daleč od Judenburga se nahajajo premogokopi alpinske montanske družbe. Cela črta od Brucka čez Leoben, Knittelfeld do Judenburga in še naprej proti koroški meji je znamenito industrijsko ozemlje. Tovarne na desni in levi železniške črte. Stotisoč delavcev, med njimi tudi mnogo Slovencev, zlasti krog Leobna in Knitelfelda, dela trpi in živi tukaj v mirnem času. So cele vasi, po katerih srečavaš lahko ljudi, ki govore sloVensko, katerih o-troci pa že ne znajo več...
Mesto Judenburg leži zelo slikovito, samo pa n« nudi nič posebnega. Je dolga vas, v kateri se nahaja samo par lepših stavb. Glavni trg s parkom in mogočnim, samostojno stoječim cerkvenim stolpom, je dokaj slikovit. Cer-
stopiš zvečer krog 6. ure v stolno cerkev, dobiš notri množico naših fantov in mož-vojakov, ki molijo večer za večerom glasno rožni venec in litanije. Vsak mesec enkrat pa pride iz Knittel-felda ondotni vojaški kurat, slovenski kaplan iz Kranjske, ki opravi službo božjo s slovensko, pridigo, popoldne pri petih slovenskih litanijah pa odmeva po cerkvi tudi naša
Marija, k Tebi... * * *
Včeraj je bila prelepa jesenska nedelja. Po solnčnem popoldnevu ja nastopil jasen, mrzel jesenski večer. O-stal sem doma in moja gospodinja mi je skuhala časaja., Moja gospodinja je še mlada žena fabriškega delavca. Njen mož je skoraj eno leto vjet v Sibiriji in zato je njeno življenje težko. Kopica nedorastlih otrok, draginija, majhna podpora. Mnog tisoč jih je,
ki deli ž njo žalostno usodo____Otroci
so že spali, ona pa je ostala v moji sobi pri gorki peči in razgovor se nama je razvil o mestu in drugem. Pa mi je pripovedovala:
Pred več sto in sto leti so divjali v tem mestu hudi boji med judi in kristjani. Judje so hoteli zatreti kristjane. Skovali so skrivno zaroto. Zbirali so se v hiši glednega judovskega meščana, pri katerem je služila dpklica kristjana. Ta je neki večer slišala skrivnostno posvetovanje judovskih veljakov. Načrt je bil sledeči: ob priliki velike procesije, katero so nameravali prirediti kristjani, bodo polivali judje ha kristjanske množice razbeljeno olje iz oken judovskih hiš. Ko je deklica to slišala, je bilo njeno srce žalostno. V žalosti jo je našel tudi njen fant, toda ona se mu ni upala povedati vzroka svoje žalosti. Šele po dolgem prigovarjanju je odkrila svojemu ljubljencu strašni judovski načrt. Fant je povedal naprej in začelo se je strašno klanje judov po vsem mestu. Na neki hiši v mestu se vidi še odtis glave zadnjega juda, katerega so pritisnili k 4idu in ga zmečkali.
To je bilo pred mnogo sto leti."
Tako mi je pripovedovala ta žena.
Večer je bil. Večer v jeseni, ko cveto zadnje rože, pripravljene za o-kras grobov. Po cesti so se vračali vojaki domov. Bližala se je deveta ura. Z njimi je šla pesem, pesem naših domov:
Rože je na vrtu plela, pela je pesem glasno...
Od tam nekje daleč pa je umirala druga:
Dekle, zakaj si tako žalostno...
Pozdrav!
♦ * *
To bil pozdrav iz Judenburga jeseni. Te vrste so počivale do zdaj v
Neorebava,.........
»	čisti jezik, zguba slasti, sploš-
na slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili
BB DO
sa □a
SEVERA«
Balsam of Life
(Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi Dn vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje gg oa in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori ven- -g ke vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje sla- s-botne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni. Cena 75 centov steklenica.
Bol v želodcu.
Mr. M. Sobkowiak, Coburg, WestvlUe, Ind., nam je pisal: "MoJa žona jo imela bol v Želodcu toda bolečino to prenehalo potem ko Jo rabila Severov Življenski lialzam."
Kadar kupujeto zdravila, zahtevajte vodno Severova In dejte, da jih dobi«®. narjl vsepovsodl prodajajo Sevorove Pripravke. Ako slučajno lekarnar nlin» zu> katerega zahtevate, naročite ga od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lov* gg
<
i
i i t t
i i i
v k z h
v o s<
li p
It Vi
E Pi Vi H; hi iii le
a v
rc Vf tc Pt
lu 02 le, m en B, je Ka
s« sk
Sil Po
šli Po Vč
x<
sir *i( V«: str fre
Iz malega raste veliko*
•ti k^j ^
Resničnost tega pregovora je neovrgljivs. Ako želite ime starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto
jili P^
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno a ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno vame. Naša ban a nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet
National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Z DOBERDOBA.
(Izvirna poročila "Slovencu".)
Dne 12. febr. sem bil na Doberdobu. Ker sem poznal Doberdob že iz prejšnjih časov, se mi je nudila ta dan prilika, da sem si to občino sedaj v vojni natančneje ogledal.
Lepa državna cesta pelje skozi Doberdob v Tržič (Montfalcone) in dalje proti Trstu. Doberdob je oddaljen od Tržiča dva kilometra zračne daljave in na tem prostoru med Tržičem iri Doberdobom se bije strašni boj med naso in italijansko armado.
Luna je sijala in nebo je bilo čisto Jasno, ko sem se približeval Doberdobu. Pozna se sledove vojske posebno na cesti. Globoke že zasute jarke so izkopali italijanske težke granate. Med Potom so nas na levi in na desni spremljali sovražni streli, ki so se kakor pošasti zabliskali, razleteli, in konec je bilo smrtonosnega strela. Sedaj Je počilo visoko na hribu, sedaj v doli-•^ni, sedaj daleč za nami in pred nami. Kaši topovi pa so za nami streljali in tako pošiljali odgovore Italijanom.
Končno smo na cilju. Doberdob. Ni ga več spoznati. Prva hiša ob vhodu v občino sicer še stoji, a je oropana vsega lesovja, vrat, zapiral in tra-niovja. Potem pa se začno razvaline. Stopim v poprej lepo župnišče. Pročelje ne kaže težkih poškodb. Že sem jnislil, da je stavba vsaj deloma v do-re» stanu. A sem se motil. Desni v°gal stavbe od zadaj je demoliran in Velikansk kup kamenja in druge grofje se je vsulo v župnišče. Stropi se-yeda pokopani in deloma vdrti. — Hi-Se okoli župnišča so močno poškodovane in tudi popolnoma porušene. Pridem do cerkve. Zvonika nikjer Jec ni. Nekaj štrli sicer kvišku, a ni-ne bi opazil, da je bil to poprej Zvonik. Cerkveno pročelje še ni tako lu«o poškodovano, in kameniti križ vrhu cerkve še vedno stoji. Poskušam aPreti polomljena in razbita vrata, a ri. bi'.a zaklana. Pogledam skozi ve-lke špranje. Notranjščina cerkve je Polna razvalin. Leva stena je še cela tnedtem ko je desna porušena in se je silne granate sesula v cerkev. — ruga poslopja okoli cerkve in dalje Proti Tržiču so skoraj ena sama razvalina. Sovražne granate so delovale
vse načine. Eini hiši manjka stre-
zarometov so delovale v veliki razsvetljevalne rakete. Na-
na
- ~ Lia\.uic. i^.1111 11131 uiaiijna Din."
a> drugi kos pročelja, tretja je popolnoma porušena, pri četrti štrli kvišku dimnik, peta je zgorela, šesti je olu-^ena opeka vsled puškinih krogel.
s.eni pa manjka lesovje. Kdor izmed r°Jakov se je udeležil bojev v Zboro-^em v Karpatih, mu bo zadostovalo da se Doberdob da primerjati s ,°rušenim zborovom. — Pred vojsko bercireCe- ^'d1111 *n velika občina Do raz °V 'z8i"ila. Sedaj je le kup v n ,'n' Sovražnik še vedno strelja
^oberdob.
Stir'
lun' ' s°'Vražni žarometi so že po n« razsvetljeno doberdobsko planoto
lPn. . 'n iskali naših vojakov. Po-
b zarc Množini enkrat
Jj , fe je začel sovražni koncert. je IlenJe iz malih in velikih kalibrov Kali • ? 'n sovražni izstrelki so švi-pol m Pikali po zraku ter iskali žrtev, s^,. e te!l so strojne_ puške regljale skih ° vpesem> in pokanje infanterij-Sni0 pusk je bilo neskončno. Skočili Pone^ zavetje in čakali, da sovražnosti
K
§]; sc Je ozračje malo umirilo, smo Post ■r,rej Prot' našim^ infanterijskim včasj^an^am' Počasi smo se plazili, K0n- "^t Po štirih in pripognjeni smoen«. smo dospeli na cilj. Dobili Jtie,,. "ase slovenske fante ravno pri v«sel*'- Uila Polnoč. Fantje so bili stre|si 111 s.° zatrjevali, da so rajši J L fr0nt em Jarku kakor pa kje zadaj za
l«snic ir^ živ'na 'n oslički na dvoko 2aiiUrt-k- S° prinesli t)b uri Ponoči s« nat j kosilo in večerjo. Fantje so »nCso c<11' dobre juhe, zraven je bilo še Sa, Prikuho in potem za potrebo pol^m' s_ira in drugo. Ko so se ta-V0ja^cpca'i> ?o se vrnili v jarke.
So zatrjevali, da sedaj so se i "e 1,0 tal<0 1,itro "šturmal" ">ali" da ne bomo sedaj mi "štur Ž&v,tišča 8	smo s' na®a varna
S'H Pre^n ne more Podreti na-Str«ljuje oberdobom stoječih vrst, ob 15 obf.jn 2 daleč nosečimi topovi vasi ** stre|ee' V katcrili ni vojakov, škoda
!t»iii arnih stezah in stezicah smo se ^ in n V doberdobske devete de-' s"io v srcih prepričanje,
sOvraj .. * * Iran MpuwitjCf Prebil n,k doberdobske črte ne bo
i)an»kih Pa' ki ic Postal žrtev ita lePši j,franat' 1)0 P° vojski vzrascel tcPkejj; jv "larsikatcrem oziru bo še »anik slovenskega ozemlja
^obVdobska planota.
H
a*St
16. februarja 1916.
Hf^rel ' 'rzašl
SPUtla	------JB_. ■
{C:*1 Oev;,,a,.to glavarstvo tudi ob-
,riaLJena obči,la Doberdob spada - Sko 2jfrajno glavarstvo. Ena

Edini
ti dve občini na
oi Ob,. Uf,pod imenovno glavar ««>>	..c,ni — edini slovenski
O S'avar.^' slovenski občini W v°jsk,. a ~~ ste trdno v rokah "iočn0' 0bčina Devin je sicer uko razdeja
Vi v® ob „ ^Cr.'loh ni menda nobena K bi|o d! , .'la''jan»ki fronti. 2e
fotl 8e po v°iski te '»n 'h 4teirali ra»staviti mestih. Vzbujal
bodo gotovo veliko pozornost v vseh avstrijskih mestih.
Življenja na teh razvalinah seveda ni nobenega. Podnevi se ne sme člo-ek pokazali na široki, gladki državni cesti, ki pelje skozi občino. Lah te zapazi in po tebi je. Strelni jarki niso daleč od občine, in infanterijske krogle frče po občini prav gosto. Vse porušene stene so opikane po t?h kroglah.
Promet, ki se vrši skozi te podrtije, je zelo omejen. Skozi občino smo le tisti, ki ima opravke v strelnih jarkih, drug nihče. In še te osebe se morajo zelo, zelo previdno potikati in na več mestih se tudi po štirih plaziti za varnostnimi zidovi in drugimi zasilnimi obrambnimi napravami. Najmanjša neprevidnost se tu plača z življenjem.
Bojna črta na Dobrdobski planoti ima obliko konjske podkve. Sovražnik mnogokrat strelja z leve na desno stran, in že večkrat se je zgodilo, da je s topovi obstreljeval lastne čete.
Opazoval sem učinek laških granat in šrapnelov na Doberdobu. Reči moram, da sovražnik ne strelja dobro. Po pustem in golem kamenju so velike luknje. Teh je na tisoče in tisoče. Tu gotovo ni bilo nobenega našega ojaka.
Sicer ne trdim, da Italijan strelja vedno slabo. Le na splošno se lahko trdi, da dobro ne strelja. Tuintam tudi zadene. Tudi jaz bi teh vrst danes eč ne pisal, ko bi se slučajno ne u-maknil v noči od 12. na 13. t. m. z enega prostora na drugi. Bilo je pa tako-le:
Prišel sem v Doberdob ob 9. uri zvečer z vozovi in s konji. Nalogo sem imel voziti materijah Ta prostor je bil sovražnemu ognju najbolj izpostavljen in več izgub smo že imeli tu. Oprezno smo voz iliproti strelnim jarkom. Krogle iz pušk so brenčale mimo naših ušes kakor čebele. Postali smo nekaj časa za nekim zidom in sicer tudi zato, ker je sovražni žaromet iskal naše ljudi po pustih golinah, in prepričan sem, da bi gotovo na nas nameril strele iz topa, ako bi nas opazil. Čez par minut smo šli spet naprej in iz varnosti smo zapeljali vozove v malo še precej globoko dolinico, kjer smo konjem dali zobati ovsa. Komaj, smo izlezli z vozovi na cesto, trešči debela šrapnela ravno v dolino, kjer smo konje napitali. Le sreča je hote-: la, da smo se umaknili eno minuto poprej iz te dolinice, sicer bi bilo po nas. Tako pa je bil ranjen le eden, kateremu je priletel debel kamen v trebuh. Na mestu sem se zahvalil Bogu za srečno rešitev življenja.
Lotili smo se dela. Preko polunoči nismo smeli nič več delati, ker sovražnik navadno vsako noč ob določeni uri začne obstreljevati gotova mesta in navadno obstreljuje tudi vsak večer isti prostor, kjer smo mi delali.
Iz Doberdoba smo se podali ob 1 uri popoInoči> potem, ko smo na nam določenem prostoru naložili razno kmečko orodje, katero so pridni Do berdobci pustili še tam; tako na pri mer pluge, grablje, vile, samokolnice, lopate itd. V Doberdobu ni ostalo sedaj nič več drugega kakor le gole ste ne porušenih hiš. Lesovje je vse izru-vano. Vse smo spravili preč na varno bolj v ozadje.
Telefon igra tu veliko ulogo. Žice se vlečejo tu na vse strani, kar je ob-ebi umevno. Telefon sporoča poveljstvom tudi najmanjše bojne dogodke, vsak gibljej sovražnika.
Doberdobska planota je še precej prostrana. Vleče se skoraj od Dcvina do hriba sv. Mihaela. Sicer pa se prišteva tudi hrib sv, Mihaela k Dober-dobski planoti.
Na Doberdobski planoti prebivajo sami Slovenci, izvzemši male občine Št. Martin, ki je bila pred leti tudi še slovenska občina. Tamošnji prebival ci pa govore v zadnjih letih neko čudno mešanico, ki ni ne slovenščina ne furlanščina. Razumejo jo le $ami. Šolo imajo italijansko in tudi dušno pa stirstvo opravlja duhovnik iz furlanske občine. Zdravščine, ki se nahaja že v dolini onstran Doberdobskie planote.
Tu na bojni fronti se govori, da je francoski ministrski predsednik Briand posetil dne 13. t. m. zjutraj bojno črto ob Tržiču. Naši topovi na Krasu so Brianda pozdravili tako, kakor se spo flobi. Pokalo in treskalo je ta dan zjutraj tako, kakor bi se hotel ves Kras skupaj sesuti. Doberdobska pla nota je storila svojo dolžnost. In mi smo pokazali Briandu, da je opravičen strah Cadorne, da ne more italijanska vojska sodelovati na nobenem drugem evropskem bojišču, kakor le ob avstrij ski fronti, kajti nevarnost je res velika da neki lepi dan bo moral Cadoma svojo vojsko pobrati šila in kopita in e pomikati pred nami proti Vidmu.
Kako se Lah rad maščuje.
Na kamenitih tleh, februarja 1916. Kmalu bo eno le^o tu, odkar se po-lentar z vso silo zaletuje v naše železne vrste, a prodreti mu jih ni mogoče. Z velikimi izgubami sc vedno vrača v svoje postojanke. Brezpomemben je račun, ki ga je delal nezvesti zaveznik, predno nas je napadel, namreč da si v par sunkih in skokih osvoji naš lepi jug. Danes sam izprevidi, da bi bilo zanj bolje, ko bi miroval, sicer izgubi še to, kar ima. Dur 15. t. m. sem bil pri častniku opsteovalcu v prednjih črtah. Neprenehoma so brenčale nad glavami težke granate so se zadirale v zemljo in kamenje ali pred nami, ali za nami. Dobro sem opazil ^ daljn gledom, kako pridno so delali laški topničarji, a vse ni imelo nobertega učinka. Da je bolj "zagvišen", spusti
ponavadi par težkih 28 cm granat za fronto. Sedaj streljajo sovražniki s težkimi granatami skoro vsak dan v vas za fronto, a menda brez učinkov. Posebno pozornost Lah daje na cerkvene stolpe, cilj vzame nanje ter tako obstreljuje vasi, misleč si: blizu cerkve v župnišču je višje poveljstvo.
Zračni boj.
Pred par dnevi se je že od daleč slišalo v zraku šumenje in ropotanje aeroplana. Začul se je pisk iz piščalke straže, kar je bilo znamenje, vse se poskriti po luknjah, med skalami in drugod. Ostali smo mirno na mestu. Približal se je velikanski sovražni aero plan, katerega so naši topovi takoj močno pozdravili. Bile so v njem štiri osebe. Kam ga je peljala pot, Bog ve, mogoče je bil ravno v Ljubljano namenjen. Prenehali so topovi ter se mu približali naši bojni aeroplani. Letali so krog sovražnega kakor lastovice krog jastreba. Hotel jo je ubrisati hitro dalje. A naši? Z daljnogledom smo natančno opazovali delo naših letal. Dvignili so se naši hitro kot vrabec nad njega, zopet se spustili na njega kot sove na plen, zopet je švignil eden naših popolnoma mimo njega ter pozdravil sovražnika s strojno puško, tako da so krogle celo mimo naših ušes brenčale, da smo mislili, da nam bije zadnja ura. Zanimiv je bil ta strašni zračni boj, v katerem je bil popolnoma uničen laški aeroplan. Kar se zračnih bojev tiče, so naši piloti pravi mojstri. Takoj nato je prišel drugi, ki pa tudi ni imel sreče. Gledajoč proti Snežnikom smo ga videli, kako je padel, zadet od naše strani, kakor kamen hitro, a že na laški strani. Na ruskem bojišču nismo bili navajeni tako pogostih zračnih obiskov. A Lah iz vseh teh poletov ne vidi ničesar, le nam dela zabavo.
Pomlad na bojišču.
Ako hočem do svojih tovarišev v sprednje črte, moram sedaj vedno paziti na tri stvari; prvič, da ne grem po poti, ki je vidna od sovražnika, drugič, da ne zadenem ob kak šrapnel-ski lonec, in tretjič, da ne pozabim si natrgati šopek cvetk, ki jih dam potem v prešo in pošljem ljubim v domovino. Od 1. februarja imamo tu pomlad. Trobentice ponosno gledajo iz zemlje, pomladni žafran je kar v velikih skupinah, zvončki, in če malo bolj pogleda človek, najdejo se vedno skrite dišeče vijolice. Tako pridem skoro vsak dan iz strelskih jarkov s šopkom pomladnih cvetk za čepico v naš tabor. Niso nam veliko mar sovražne granate, saj nas tudi v taboru lahko doleti. Tudi v taboru se nimamo slabo. Tu imamo sedaj malo kočo za pisarno, ki je prav čedno opremljena. Izgleda kot mala vila ter tudi nosi naslov "Vila Jelica". Koče, v kateri hstanujejo častniki in drugi, se imenujejo: "Pri novem svetu" — "Pri levu" — "Pri počasnem keberčku" — "Hotel" itd. Prav prijetno se imamo. Vreme krasno in gorko, hrane dosti in pijače tudi, le družbe nam manjka kakor doma. In kadar pribrenčii sovražni aeroplan, poskrijemo se po naših vilah med drevjem, da nas ne opazi sovražnik, ker sicer bi nas z ^no samo laško granato pomedel s tega kraja kot nič.
Iskren pozdrav vsem znancem in prijateljem "Slovenca".
NA POLJSKI STRAŽI OB DNJESTRU.
(Iz "Slovenca".)
Meseca julija smo ležali v gališki vasi Potočiska kot rezerva. Naša naloga je bila vzdrževati red v vasi in stražiti nekatere izolirane hiše, v kojih je razsajal trebušni legar. Služba je bila lahka, samo dolgčas smo prodajali in Rusi ga niso hoteli kupiti za nobeno ceno.
Da so nas Rusi vsak dan pozdravili s kakimi desetimi lahkimi šrapneli in dvema ali tremi 18centimeterskimi gra natami, nas niso prav nič vznemirjali ti prijetni pozdravi, ker natančno smo vedeli, kdaj prične ruska artiljerija streljati in kam. Nismo se zmenili za lahke šrapnele in dolgočasili smo se dalje. Naši tovariši so pa v tem času hudo trpeli. Priborili so si s krvavimi Žrtvami prehod preko Dnjestra pri va si Ivanje. Marsikateri junak 7. peš-polka in našega domačega ljubljanskega polka bo vedel mnogo povedati o grozni, tridnevni bitki za pVehod preko Dnjestra.
Ko je mir nastal okrog nas in ko so i naši zagotovili prehod preko Dnje tra, tedaj je dobila moja kotnpanija nalogo postaviti poljske straže na desnem bregu Dnjestra, zahodno od vasi Ivanje.
Vesel sem bil tega povelja, ker že preveč dolgočasno mi je bilo v Potoči-sku. . Delali itak nismo nič. Dnevno opravilo je bilo sledeče: zjutraj po 0-smi uri sem vstajal, kavo sein že na postelji popil, počasi opravil jutranjo toaleto, med katero je ponavadi padlo nekaj šrapnelov v vas. ' Kmetica, pri kateri sejn bil nastanjen, se je vselej ob razpoku šrapnela preplašeno stis nila k zidu ter tarnala: O Bože, Bože Moskal strelja!
Tolažiti sem jo moral, da pač vsaka krogla ne zadene in da strelja pre daleč. Umirila se je šele tedaj, ko je videla, da se jaz čisto mirno dalje umivam in da vojaki mirno igrajo karte
Ob dvanajstih kosilo, nato obligatno popoldansko spanje ali pa pisanje pi' sem dragim v daljnjo domovino. Pri
spanju so nepopisno nagajale sitne muhe, katerih menda ni nikjer toliko ko v Galiciji. V kmečkih hišah je VSe črno v sobi od muh. Milijoni brenče po sobi,in ne dajo človeku miru.
Zvečer večerja in kramljanje s tovariši pri kompaniji o došlih novicah iz %omovine in nato smo polegli k počitku.
Tako je nam tekel dan za dnem. Dobil sem poljsko stražo številka 7 nasproti vasi Ušiečko.
V	noči sem odšel z vodom na odka-zauo mesto. Tema je vladala in deževno vreme. Hodili smo tiho in počasi po blatni gališki poti. Od sovražnika nas je delila reka Dnjester s strmimi bregovi.
Stražo, sem postavil v obširen vrt, ki je pripadal krčmi ali pa ribiški_ koči. V zemljevidu je bila koča, spletena iz protja in obmetana z ilovico, zaznamovana za krčmo. Našel sem pa samo ribiške priprave za ribolov. Sledu o vinu ali mogoče o kranjskih klobasah prav nobenega nikjer. Koča je nam služila samo kot varstvo proti dežju in vetru; proti kroglam prav nič.
Na nasprotnem bregu, v vasi Ušiečko je bila ruska poljska straža. Tičala je prav ob bregu, zakopana v zemljo. Oddaljeni sta bili straži morda kakih 100 korakov, in živeli smo toliko časa v lepi slogi, dokler se ni ali pri nas kdo pokazal iz okopov ali pa v vasi kak Rus. Kakorhitro je kdo pomolil svojo radovedno glavo malo preveč visoko iz okopa, je že padel strel.
Za nas je bilo to slabo, da je stala za nami, morda en kilometer daleč neka naša težka baterija, ki je pošiljala svoje krepke pozdrave na rusko stran. Naša poljska straža je torej ležala med našo baterijo in neko rusko baterijo z dvema topovoma.
V	enem dnevu smo si izkopali kritja varna proti šrapnelom, proti granatam itak ni nobenega sredstva. Bila so ta kritja male podzemeljske luknje, kjer je bilo prostora za šest do osem mož. In v te luknje smo se poskrili, kadar je pričela streljati kaka artiljerija. In najsibodi naša ali ruska. Ako je pričela naša, tedaj je ruska takoj odgovorila in obe bateriji sta se .s krepkimi besedami pogovarjali skoro uro na dan. Za nas ni bil ta pogovor prav nič prijeten, ker dostikrat je kaka kro-gfa padla v našo bližino in tedaj smo lepo tiho čepeli v naših mišjih luknjah.
Rusi so bili opazili, da je naša straža močna in neko popoldne je pričela na nas sipat ruska baterija svoje izmečke v podobi šrapnel in granat. Bile so to dve dolge ure. Neprenehoma so padale granate v našo najbližjo bližino. Kakih dvajset korakov na desno so padale vse krogle, in to je bila naša sreča. Ako bi bile padale bolj na levo, tedaj ne vem, če bi bil kdo ostal živ od nioj jra voda. Padlo je gotovo v dveh urah nad sto šrapnelov in granat v našo bližino. Zemlja se je tresla in mi smo gledali, kako so eksplodirale pred nami granate in padali šrapneli na ribiško kočo. Bile so to dve dolge ure, katerih ne bom kmalu pozabil. A k sreči se je vse dobro izteklo. No ben ranjen ali poškodovan.
Drugače smo imeli prav mirno življenje. Levo od nas so bili dragonci kranjski fantje, in ti so si vsak dan dovolili kako šalo z Rusi. Ob padcu Varšave so napravili velik napis in ga razsvetlili s svečami in v noči postavili na breg, da so Rusi lahko čitali o padcu svoje največje trdnjave.
Nastanil sem se bil v podzemeljski luknji, kamor je bil napeljan telefon. Največjo zabavo sem imel pri telefonu Ponoči, ko .so službeni pogovori končani, tedaj se prične privatni raz govor telefonistov. Na eni postaji se oglasi telefonist in vpraša, kakšna je bila danes menaža pri sosednji kom paniji. Tovariš mu odgovori, da je bi la danes menaža pod vsako kritiko in tedaj se pobaha prvi telefonist in na števa, kaj je vse danes dobil k menaži Na tretji postaji vpraša kdo, ali je zanj prišlo pismo od njegovega dekle ta iz Gradca in podobne stvari. Za bava izborna in moral sem se smejati včasih po celo uro in tako sem se za. baval pri telefonu.
In vsak večer smo imeli koncert. Koncert na poljski straži! Na telefonični postaji dragoncev so imeli harmoniko in vsak večer sem poslušal igrati naše slovenske poskoč nice. Med koncertom je vladal mir na liniji cele brigade in vsi telefonisti so zvesto- poslušali koncert. Po vsa kem komadu je godec žel občo po hvalo vseh zvestih poslušalcev. In tako je nam pretekel marsikateri do) gočasni večer.
V noči sem večkrat pregledal stra žo, ako je vse v redu. Stražniki so zvesto opravljali službo in mi vedno javljali vsako najmanjšo spremembo na nasprotnikovem bregu.
Menaža in pošta je prihajala v noči k nam.
Nekoč smo sedeli ravno pri menaži in zadovoljno brali pisma dragih, kar se je razpbčil šrapnel nad kočo. Ka kor bi pihnil smo stekli yen v naše mišje luknje, kjer smo pričakovali še nadaljnjih šrapnelov, ki pa so izostal Čakali smo četrt ure in nato smo na ialjevali s svojo menažo. Bil je edin šrapnel, ki jc padel v kočo in nato je zavladal mir. Puškino pokanje je trajalo celo noč.
Tekli so dnevi, eden za drugim. Teden dni sem bil na straži; spoznal sem leno tekoči Dnjester in premišljeval, koliko krvi je že popila reka. Videl sem trupla, ki so priplavala po reki. Bila so že nagnita in voda je smrdela.
V	tistem času so bili hudi boji za
Dnjester in Moskali so se povsod trdovratno ustavljali naši ofenzivi.
Kakor sem prišel v noči na stražo, tako sem tudi odšel ponoči nazaj v mirno Potočiško.
Bogati novinar Edmon Magnier,
ki je osnoval list "Evenement", in si prislužil ž njim veliko denarja, je umrl živel vedno v denarnih neprilikah. Svoječasno je stanoval v palači, od katere je plačeval 37,000 frankov letne najemnine. V Provensi si je sezidal razkošno vilo, kjer je stal samo neki kamin 100 tisoč frankov. Poleg tega imel dvoje krasnih kočij, šest krasnih konj, a je vseeno vedno živel v denarnih stiskah. L. 189S je bil obsojen šest mesecev radi bankerota. V zadnjem času se je dvobojeval z nekim markizom. Med dvobojem je skočil za neko drevo, mahal od tam s sabljo okoli sebe in se tako branil pred svojim nasprotnikom.
Frizure Japonk,
ki so se začele vedno bolj vdomačevati Evropi, zlasti na Angleškem, so V6e-kako med vsemi ženskimi frizurami najznačilnejše. Še zanimivejše pa so na Japonskem samem, kajti po uredbi s se pozna, je li ženska omožena ali vdova ali še samica; spozna se pa tudi starost Japonk. Deklice, ki bi se rade omožile, češejo lase nad čelom visoko, na tilniku jih urede v obliki polkroga, anje pa zatikajo pisane igle. Moža-željna vdova navija lase na iglo ter jo tilniku naravna vodoravno. Če vdova ne more pozabiti moža, odstriže lase ter jih češe popolnoma nazaj.
Ako hočete streho popraviti po z« ma) denar oglasite se pri
I0LPUCH ROOFING GO,
COMPOSITION ELT and GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street* JOLIET, ILLINOIS.
Slovencem iti Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Xochevar,
Chicago' Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St.
JOLIET, ILL.
| CHARLES D. DIBELLI
ADVOKAT—LAWYER
j| Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet ^
J|-:CHICAGO PHONE 298:-S
Kada» imate kaj opravite s sodnijo ® obruite se k meni.
^ Govorimo slovenski jezik.
j Kolektujem in tirjara vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri
fi M, J. TERDICH. 1104 CliicapSt. g
G. Svetlicicli J. Horwath
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna T osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam aJa okrep-čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI !
R
ešetca
(Screen Door* & Window)
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut St. Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. | Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
rani najbolje naredim po najnižje ceni.
Ištotako popravljam okna in vdelam ter nadomestim šipe.
VSE DELO JAMČIM.
Če pri meni dobite ceneje, zakaj naj bi plačevali drugje višjo ceno.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHA6SK
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
J. W. LOVE
LOVE COURT 206 N. Scott St. Phone 1001
JOSIP
Spolarich
Cor. Hickory & Marble St*., Joliet, 111.
URAR IN ZLATAR.
Popravljam vse vrste stenske in žepne ure in zlatnino. Vse delo jamčim. — Prodaj em vse vrste ure in zlatnino, zlasti fine poročne prstane dobite pri meni ceneje, kot kje drugje«.
A. Nemanich, St.
A. Nemanich, Jr.
•Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Son
B-ajstk:
*	; J
Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo) ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
i /V	- STRANI OBSEGA-
4 JU Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih/ slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angl^ka pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.C0, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki,torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta...........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo, * -
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
25.	jun. Nedelja Sv. Rešnje Telo.
26.	" Pondeljek Janez in Pavel, m.
27.
28.
29.
30. 1.
jul.
Torek	Hema, vdova.
Sreda	Leon II., papež. Četrtek Peter in Pavel.
Petek	Spomin Pavla, ap.
Sobota	Obisk. Mar. Dev.
DRUGA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH.
za gledališča in za čitanje zabavnih knjig. Marsikdo, ki pravi nimam časa, se le sramuje, poklekniti mej pobožno ženstvo. Ako je temu tako, boš dajal enkrat ojster odgovor za svojo mlačnost, ošabnost in malomarnost.
Drugi povabljenec se je izgovarjal rekoč: "Pet jarmov volov sem kupil, in jih grem poskusit; prosim te, imej me izgovorjenega." Ta človek je podoba onih kristjanov, ki so v jarmu poželjivosti po čajnem blagu in se trudijo, da bi čim bolj obogateli, prav pogostokrat ne zmene se za vprašanje: kako? Delavec, ki dela celi teden, se izgovarja, da je potreben počitka, go spodinja se zope tizgovarja, da ima toliko posla z otroci in z onimi, ki so pri njej na hrani. Kakor vol orje zemljo, pravi sv. Avguštin, tako se na posvetne stvari navezani ljudje Jne zmenijo za drugo, kakor za pozemelj-sko, kakor le za to, kar morejo grabiti se svojimi rokami in občutiti se svojimi občutki. Dolžnosti stanu se kaj lahko opravijo kljub pogostemu sv. obhajilu. Sv. Frančišek Borgia je bil »kraljevi namestnik v Pataloniji in je imel gotovo mnogo opravil, vendar je sprejemal vsaki dan sveto obhajilo Isto velja glede Tomaža Mora, ki je "bil veliki kancelar angleškega kralja. Kdor se s premnogimi opravki izgovarja glede sv. obhajila, ta pove s tem jasno, da je pripravljen, ako se gre za časne reči delati tudi krivico, ako je to njemu v korist.
Tretji pa niti ne prosi, da bi ga imel gospodar izgovorjenega, marveč odreže se prav na kratko: "Oženil sem se, ni torej ne morem priti." To je podoba onih, ki so v mesenost in po-čutno veselje tako vtopljeni, da radi mesenega razveseljevanja pozabilo na duhovno veselje, katero je združeno z nebeško večerjo.	1
Lepa prilika se ponuja tim ljudem, da bi si v dobri spovedi očistili svojo zamazano dušo, da bi strgali verige, v katere so jih okavale njih strasti, ako bi hoteli sprejeti vabilo k nebeški pojedini, toda grešna navada jih je tako oslabela, da nimajo več moči izkopati se iz blata, v katero so zagazili in zato se izgovarjajo: "Ne morem priti. Seveda to ni noben izgovor, marveč le pripoznanje lastne hudobije in izjava, da hočejo tudi nadalje še ostati v grehu.
Rad bi, pa ne morem" se izgovarjajo zopet drugi. V tem izgovoru je #avadno skrita velika laž. Res je, da smo vsled izvirnega greha k hudemu nagnjeni, prosta volja je sicer ranjena, ni pa vničena. Gotovo je, da dobimo lahko moč in pomoč, da se moremo vspešno vstavljati hudemu nagnenju. Ko se je grešnik Avguštin obotavljal in se ni mogel odločiti, dati grehu slovo, je slučajno začel prebirati življenje svetih puščavnikov ."Ako"—tako se je vprašal Avguštin—"so se mogle vse te svete duše spreobrniti, zatreti svoja hudobna nagnenja in posvetiti se, zakaj naj bi tega ne mogel tudi jaz?" Res je, da po dolgoletnem življenju v grehu ni lahko odpovedati se priljubljenim starim navadam, toda Bog nam je obljubil pomoč in rad bo-to svojo obljubo spolnil, ako le mi storimo Svojo dolžnost. To je poskusit tudi sv.
Izgovori glede sv. obhajila.
Večerja, o kateri nam pripoveduje današnji evangelij je podoba one nebeške večerje, katero nam pripravlja Jezus Kristus v zakramentu sv. Reš-njega Telesa. Kakor so se izgovarjali povabljeni in niso prišli na večerjo, tako se izgovarjajo mnogi kristjani in nočejo sprejemati sv. obhajila, te nadnaravne jedi, ki nas hrani v večno življenje. Da, celo sicer dobri kristjani imajo pomiselke in predsodke glede pogostega sv. obhajila. Ti pomiselki so ničevni in vsled njih ostane toliko kristjanov mlačnih. Izgovori pa, katere imajo posvetnjaki, pa so pogostokrat naravnost brezbožni in pričajo, da tiče oni, ki jih rabijo prav globoko v hudem in da so pravi sužnji svojih strasti. Te vrste ljudje, komaj berejo naš list, odveč bi torej bilo pečati se z njihovim iizgovori. Pač pa je ta ali oni izmej naših čitateljev morda mlačen in tako slaboten, da podleže skoraj vsaki skušnjavi. Onib, ki se branijo pogostokrat iti k sv. obhajilu, ker mislijo, da niso zadosti pripravljeni in se imajo za nevredne, so namenjene te moje vrstice.'
Kako so se izgovarjali povabljeni? Prvi je rekel: "Pristavo sem kupil, in moram iti, in je ogledati; te prosim, imej me izgovorjenega." Ta povabljenec je po besedah sv. Avguština podoba onih, ki se ošabno povzdigujejo nad^ druge. Vsled tega mislijo, da bi izgubili kaj na ogledu, ko bi pristopili k obhajilni mizi. Ali -i moremo misliti večjo nezmisel kakor je ta? Sv. vera nas uči, da sprejmemo v zakramentu svetega Rešnjega Telesa samega Jezusa Kristusa. Sprejemati kralja kraljev, muditi se pri njegovi mizi naj bi bilo sramotno? Kakšne pojme imajo taki ljudje o Bogu in sami o sebi! Akoravno so iijaeli kralji sv. Štefan Ogerski, sv. Eduard Angleški, sv. Ludvik Francoski in sv. Henrik, nemški cesar, mnogo važnih posvetnik opravil, so našli vendar tudi časa zadosti za pogosto sv. obhajilo.
"Nimam časa" to je jako pogost izgovor. Ali ne veš, da si dolžan posvečevati nedelje in praznike? Koliko časa te vzame opraviti spoved in mej nedeljsko službo božjo pristopiti k angeljski mizi? Mnogo izmej onih, ki pravijo, da nimajo časa za sv. obhajilo ima časa zadosti za zabave, za salone,
živel, tvoj 'bližnji je dobil več poguma jn Bog mu bo dal več milosti zavolj tebe. Naša dejanja segajo v svet, kje prebivajo le duše. Da, duše kitaj cev so pridobile več ali manj, kakor si mo lil za nje. Če delaš dobro, razvese ljuješ tudi angelje. Tvoja dobili ali hudobna dela razveseljujejo ali žalijo celo Kristusa samega.
Kako malovredni grešniki se zdimo sami sebi, pa koliko vpliva imamo eden na drugega. Dajemo vzgled, vpli in posredujemo za druge ter spreje mamo iste dobrote od drugih.' Ta medsebojen vpliv kaže, da je Bog dal vsakemur kak različen dar. Kdor ga ne vporabi, greši zoper nas vse, ker smo vsi člani enega stvarstva.
Velika domišljija, katero je dal Bog velikim pesnikom, okoristi cel svet nesmrtnim delom. Toliko bolj je to resnica, če govorimo o milosti Božj Božja milost, dana enemu, da dana vsem. Vsak svetnik je zapustil svet boljši, kakoršnega je našel. Njihove molitve in zgledi so rešili na milijone duš. Milosti, katere Bog da enemu so namenjene vsem. Nikoli ne more mo sami postati boljši, da bi ne po boljšali drugih.
Če premišljujemo te resnice, more mo sprevideti, kako dober je bil Bog do nas, da nam je dal toliko svetnikov, Mi smo dediči teh velikih služabnikov Božjih. Mi vživamo sad njihovega trpljenja, njihovih' molitev, njihova priprošnja pa nas podpira. Milosti, katere so oni prejeli, bili so tudi naše posvečenje.
Take misli naj bi nas navedli, da b morda mogli vsaj nekoliko razumeti kako dober je bil Bog do nas, ko je obogatil človeško naravo v Kristusu in prečisto srce preblažene Matere Marije. Dal jima je neprecenljive darove; ona sama pa je neizmeren dar za nas, njuna popolnost je zavoljo zve ličanja naših duš.
To resnico bomo razumeli, če premišljujemo človeško naravo v Kristusu. On je začetnik vseh milosti. Da je nebeški Oče združil Božjo in, človeško naravo, nam je dal velikega, duhovna in Zveličarja. S svojo človeško naravo je bil Kristus zvezan z vsemi ljudmi. Četudi je bil samo en človek Bog, vendar lahko rečemo, d? je človek višje povzdignjen, kakor angelji, ker je Večna Beseda nase vzela človeško naravo. Zato pravimo, da je bil Kristus dar za nas vse in'vsi prejema mo milosti zavoljo Njega. Zavoljo nas je postal Edinorojeni in med nami prebival. Vsak dar, s katerim je Bog obdaril svojega sina, je bil tudi dar za nas. Nam je v korist vse, kar je Kri stus storil. Mi smo dediči. Njegove plamteče ljubezni, Njegovih molitev, zaslug in trpljenja. Na Njem. je tudi j znamenje vseh naših grehov. Na nas pa je znamenje Njegove svetost}.
Če se obrnemo od naše*ga Zveličarja na njegovo preblaženo Mater, moramo reči, da so bili vsi darovi, katere je dal za okras Mafiji, tudi darovi za nas. Kakor je Bog pripravil v Jezusu zveličarja in brata vsem ljudem, tako nam je dal v Mariji mater vsem ljudem. Za Jezusom je ona naš največji dar. Vsak dar, katerega je ona prejela, bil je dar za vse človeštvo. Odvisno pa je od naše gorečnosti in
Pavel, ki pravi: "Vse zamorem v njem, dobrc yolj kako . ^ h d kateri me močnega dela."
Nikar se torej rie izgovarjaj, sicer se ti je bati, da se tudi nad teboj raz-rdi Gospod, kakor se je razsrdil hišni gospodar radi onih, ki niso hoteli prit,. Poglej po svetu in videl boš vse polno nesreč, vse pokio šib in kazni božjih. Ali niso vojske, potfesi, povodnji, sla-letine, bolezni in druge nesreče morda kazni božje prav za to, ker ljudje zametujejo vabilo največje bož-e ljubezni, vabilo k nebeški pojedini, vabilo k sv. maši in sv. obhajilu. Najbolj pa je gospodar kaznoval povabljene s tem, da je mesto njih povabil druge, o povabljenih pa je rekel: "Povem vam pa, da nobeden onih mož, kateri so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje." To velja tudi nam. Gospod nas vabi, nas kliče, ako se nočemo odzvati, bodo poklicani na našo mesto drugi, mi pa bomo zavrženi. Kdor ni pokoren vabilu, morda zgubi polagoma vero in ako zgubi vero, je s tem zgubil vse. "Kdor ne veruje je že sojen" in za vselej izločen od večno srečne pojedine v nebesih.
REV. J. P.
NAŠ DELEŽ.
Spisal Rev. J. Plaznik.
Dve podobi skoro nikjer ne manjkate v katoliški, posebno še v slovenski hiši. Človek ne more zadosti zahvaliti Boga za največji dar, za dar tako velik, da nam še Bog sam ni mogel dati večjega daru, namreč Jezusa in Marijo. Hvaležnost do Boga je vernemu Slovencu že prirojena v srcu. Zato si niti misliti ne moremo pravega slovenskega doma brez slik Jezusovega srca in Prečiste Device.
Pravijo, da je vse stvqrstvo Božje pritrjeno in zvezano skupaj na najnež-nejši in občutljivejši način. Kdor «e dotakne ene stvari, se vpliv pozna na drugi. Ena stopinja na mehki travi pošlje svoje znamenje na najoddalje-nejšo zvezdo.
Če je pa to res v vidfiem svetu, je še desetkrat bolj res pri duhovnem svetu. Vsi smo člani nežno zvezanega ustroja. Kdor stori kaj dobrega ali slabega, stori to za vse člane.
Ljudje gredo, ali v nebesi, ali v pekel. Naš vpliv na druge Aore meriti le Bog. Če si več molil, boljše
postanemo deležni. Otrok v Mar'J'" nem naročju steguje roke proti nam, Marija pa se nam smehlja. Z nežno silo nas vlečeta, da posnemamo njuno čisto življenje, njuno svetost in samo-zatajevanje, njuno ljubezen do Boga. Na osebnost se ne ozirata. Ne'prezi-rata nas, ker smo revni, ker nas svet zaničuje. Jezus in Marija n. ponujata svoje prijateljstvo, biti hočeta liaša tovariša in delati z nami. Rajši imata revne in prezirane, kakoršna sta bila sama v Nazaretu. Odvisno pa je od nas, ali se juria bomo pridružili ali ne. Vsi moramo postati ubogi v duhu, če jima hočemo slediti. Njuna ljubezen je prosta in splošna, kakor zrak, bogata, kakor solnce in velika, kakor zemlja. Koliko tega snio mi deležni, je odvisno, koliko si izvoli naša prosta volja.
Božja moč nima nikake meje. Tudi ni nobene meje, da bi naša prosta volja si ne mogla pridobiti darov pd Jezusa in Marije. Na vzhodu je vse-polno pravljic o bogatih kraljih, ki obsipajo ljudi.z darili. Njihova prosta volja je edina meja njihovi darež-ljivosti. Njihovi zakladi so neizčrpni, Dajejo dežele, kakor bi bilo samo eno polje.
Vstal pa je nk vzhodu kralj, kateri prekosi vse druge v bogastvu. Vsakemu svojemu podložniku je obljubil kraljestvo. Njegova darežljivost je o-mejena. Ji ije sam omejil, ampak oni, ki darove sprejemajo. Ta kralj'nam pravi: Prosite in se vam bo dalo, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo. Velika obljuba, katero more izpolnit ile oni, ki je vsemogočen. Ker je Kristus večna resnica, bo obljubo izpolnil. Mi postanemo lahko deležnik tolikerih Jezusovih in Marijinih darov, za kolikor prosimo.
Seveda ne smemo prositi samo z ustnicami, ampak z umom in srcem. Hoteti moramo imeti delež z Jezusom in Marijo. Hoteti moramo postati njima podobni. Revna sta v duhu in veliko trpita. Ponižna sta, čista in prijazna. -Svetnih rečij ne marata; ljubezen do Boga jima je vse. Če hočemo imeti delež z njimi, moramo tudi mi tako delati. Skrbeti'ne smemo samo za ta svet, ljubiti vse ljudi, ne samo nekatere, kakor pagani. Z Bogom se moramo bojevati zoper svet, trpeti preganjanje zavoljo pravice, voljno prenašati krivice, biti mirni in čistega srca. Vse te lastnosti mora-,,
voriti z Jezusom in Marijo. Naše srčne želje bodo same govorile. Le naša volja naj hrepeni po Jezusu in Mariji.
mo resno hoteti. Na človeško voljo gleda Bog, ko molimo. Prositi moramo z vso našo voljo, če hočemo imeti delež z Jezusom in Marijo. Naša volja pa mora biti tudi stanovitna.
Splača se pa vse žrtvovati, samo da imamo delež z Jezusom in Marijo. Morda čez petdeset let ali še veliko preje bo svet všel iz naših rok. Delež, katerega pa imamo z Jezusom in Marijo, ostane tako dolgo, dokler bo Bog Bog.
Pa ne samo zavoljo nas moramo želeti imeti velik delež z Jezusom in Marijo. Kakor so vsi darovi, katere sta prejela Jezus in Marija, tudi naši darovi, tako bomo postali, tudi mi dar in blagoslov za druge. V kolikor smo mi podobni Jezusu in Mariji, tako bomo tudi mi pripeljali druge k Jezusu in Mariji, s svojim zgledom in svojimi
molitvami. Sami moramo postati po- sHšalo, da mednarodne pogodbe zmanj Jezusu in M*nJ'> Pr^dno more-|šajo suverenost in neodvisnost držav. T	u njmlaldlru§e- Ceikdo nai; Kajti če ena država svojih dolžnosti
kupaj, ne izpolni in imajo ostale države pra-sam pa bo prvi vzel svoj delež. Če ga|vic0j da ti;slo državo prjpravij0 do iz-
sam ne mara, mu ne bodo drugi verje- poli,itve njene dolžnosti, še to nima h, da je kaj vrednega našel.	posledice, da je tej državi kršena nje-
Ljubezen, prava ljubezen do samega na suverenost. Če bi z internacijona-sebe in do bližnjega, te tri ljubezni lizacijo garancijske postave za Italijo vsebujejo vso pravo ljubezen in nas res nastala taka nevarnost, bi se to silijo, da si iščemo velikega deleža z moglo zgoditi ali le po krivdi Italije, Jezusom in Marijo. Ni nam treba ve- ki bi šla. preko postave, ali pa po kriv<Ji liko in zbranih besed, če hočemo go- papeža, če bi jo zlorabil. Domneva,
da bi kaj takega storil italijanski narod, bi se znala uresničiti le tedaj, če bi italijanski narod zatajil svojo naravo, svojo tiso.čletno zgodovino in svoje življenske interese. Podobno velja o zlorabi od strani papeža. Toda Mo-sca pravi: "Kaj pa, če bi se druge države postavile za sodnike med Italijo in apostolsko st.olico glede izvrševanja garancijske postave?" Ali ne bi taka tuja kontrola kršila italijanske suverenosti v tajenem cerkvenopolitičnem razmerju do sv. stolice? "Civilta" odgovori z vprašanjem: "AH je res treba mednarodne postave, da tuje države nastopijo? Če bi danes nastali spori med Italijo in sv. stolico, ali tuje države ne bi imele pravico nastopiti?" "Naloga mednarodne garancijske postave bi bila čuvati papeževo suverenost in neodvisnost v izvrševanju verske moči. Italijanska država pa sama po sebi nima pristojnosti in še manj ima avtoriteto v verskih vprašanjih in zato ne trpi nobene škode, kajti suverenosti ene države se ne more kršiti, dokler gre za predmete, ki niso podvrženi njeni pristojnosti in suverenosti." Glavna zmota tiči v tem, da papeža smatrajo za varovanca ali mladoletnega, ki bi v slučaju internacijonalizacije mesto enega varuha dobil teh več. Nasprotno bi tudi v slučaju internacijonalizacije pri sporih papež moral ostati razsodnik. "To smo morali poudariti, ker internacijonalizacije garancijske postave ne smatramo za zadostno, da bi čuvala papeževo neodvisnost in svobodo, ampak da pokažemo, da se je Italija nima bati. Kajti ta "medalja" ima tudi drugo stran: "znali bi dobiti več navideznih garancij in več resničnih gospodarjev (veri padroni)."
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0i
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, IU
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Av»* Brooklyn, N. Y.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
\
RIMSKO VPRAŠANJE.
Oficijozen glas.
V "Nuova Antologia" je italijanski vladni poslanec Mosca priobčil članek o garancijsk ipostavi. V članku priznava in odobrava znano londonsko klavzulo in pravi, da papež'nikakor ne šme dobiti večje avtoritete, še manj pa postati razsodnik v svetovnih sporih, ker bi to zelo škodilo in sicer najbolj Italiji. Vatikanska revija "Civilta cat-tolica" sedaj odgovarja na Moscovo vprašanje, ali ima kak smoter interna-cionalirati italijansko garancijsko postavo. Urednik "Civilta cattolica", jezuit P. Rossi, take članke načelne važnosti pred priobčenjem navadno osebno predloži sv. očetu in zato ima ta odgovor oficijelen značaj. "Civilta" piše: "Mi si gotovo preko mere ne želimo dobiti internacionalizacijo garancijske postave, ne samo zato, ker se tudi mednarodni dogovori izkazujejo kot malo trajni in gotovi, ampak tudi zato ne, ker ne odgovarja idejam sv. očeta, ki ni nikdar govoril o internacionalizaciji in ker razun tega, kakor to priča kardinal državni tajnik, nima namena delati neprilike vladam, ampak od triumfa enega čuta pravičnosti, ki naj bi se po njegovi želji v talijanskem ljudstvu vedno bolj razširjal v njegovem lastnem interesu, v zaupanju v Boga pričakuje primerne ureditve svojega položaja. Vendar se lotimo tega slučaja in ga preiščemo.
internacijonalizacijo naj bi se doseglo, da zakon ni odvisen izključno od svojevoljnosti ene države in pa poroštvo, da več narodov skrbi za nedotakljivost tega zakona. Ali bi to zmanjšalo neodvisnost in žalilo čast italijanske države, kakor to trdi poslanec Mosca? Mi nismo tega mnenja. Mednarodna postava je rezultat sklepov
BESARABIJA.
Ves čas sedanje vojske se večkrat govori o Besarabiji. Največkrat vse-kako na Rumunskem, zakaj Rumuni si prisvajajo veliko pravic na rečeno
sarabija ruska pokrajina. Rusija jo le dobila šele 1. 1812. V 7. stoletju pred Kr. je bila ta dežela obljudena s Sciti To dokazujejo in pričajo premnog' grobovi ob Prutovi delti. Besarabiji je bila znana že Feničanom, ki so v njej ustanovili v 6. stoletju pred Kf; naselbino Ofnuzo na mestu, kjer stoji sedanje mesto Akerman. V tisti dobi so Grki iz Besarabije že izvažali žito in les. Že v 4. stol. pred Kr. so bil1 tukaj Dačani, ki jih je 1. 106. podjarmil rimski cesar Trajan. Njih zemij31 je postala rimska pokrajina Dacij3' j Dandanašnji Rumuni so potomci D3' čanov in Rimljanov. V 3. stol. P° Kr. je postala Besarabija široka cesta zk veliko preseljevanje narodov. Pre* ko nje so se selili Goti, Huni, Bolgafl in Slovani. Slovanska plemena so podjarmili kijevski knezi. Besarabijo 5" spravili pozneje pod svojo oblast Tar-tari. V 13. stol. po Kr. je Besarabi)3 z današnjo Rumunijo tvorila skupin0 kneževin, in je po nekem knezu preje'3 današnji svoj naziv — Besarabija. ' 14. stol. se je spojila z Moldavijo^ eno deželo, ali kmalu je spet pri^_a pod turški jarem. L. 1812. je bila Prl* klopljena k Rusiji po dogovoru me"; Rusijo in Turčijo. L. 1856. je bil3 po pariškem miru prideljena Molda^1' ji, a že 1. 1873. po berolinskem k°n' gresu spet spojena z Rusijo. Besa«' bija meri 455,230 kvadr. km z 2,441,20° prebivalci, od katerih živi 357,800 lj«dl po mestih. Rumunov je 48 odstotko^ Rusov pa le 12 odstotkov vsega prek'* valstva. Obdelane zemlje je 3,834,8?|
desetin (1 desetina: 1.01 hekterja),'
od
teh jih je 43 odstotkov v rokah ve'e" posestnikov, 48.6 odst. v posesti knie' tov, a 8.4 odst. je državna lastnina.
Zdehanje je zdravo.
Navadno se pravi, da je zdehart' grdo in nedostojno. A neki zdravi" po imenu Noeger ga zelo pripor0,4'
kot posebno dobro sredstvo za aparal dihanja. Svojim klientom posebno Prl' poroča zdehati in jih s sugestijo na f navaja.
ZGUBLJENO $174.00.
Ko sem s karo šel iz Rockdale v četrtek 15. jun. sem se prepričal, 11 sem sedel v karo, da imam še Izstopil sem na Bluff & Exchange 5 ter potem odšel domov. Ko
nt
Ko pr>°
domu sem šele opazil, da denarja
deželo. V Besarabiji živi mnogo Ru-razjiih narodov, kakor je to pri po-1 munov, in je ta dežela svoje-dni tvo-godbah običajno. Tega se pa še ni (rila del Moldavije. Dandanes je Be-
listnice ni več v žepu. Kdor je de"3' našel naj mi ga vrne in dam mu H' 0 stotkov od denarja ter mu bom hva žen. John Bqžič, 201 Stone St., J
lil.
"p CIGARETTES
T» v
11SOC1
kade
NEBO
ZAKAJ?
Tobak-najboljši Sestava-izvrstna Kajenje-hladno Okus-poln Duh-izboren Izdelek-popoln
PRODAJA SE POVSOD
Kuponi v vsaki skatljici veljajo za denar ali
za krasna darila Pišite po katalog daril
Nebo Department
95 First St., Jersey City, N.J.
P. Lorillard Co. Inc..	EiUblithod 176*A
Coffeo Mill-140 whole coupon*-
šsflsS*
Lighter,
isStSSS*
Clock,

,0. ,m
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
7	Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp.v drž. 111., H. maja 1915 Itikorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI Z A ENEG A.JEDEN ZA VSE."
V
O j«
pred iciti-nogi
ibija ;o v Kr. stoji dobi žito bili ljar-rnlja cija. Da-p o
ests pre-gari pod-
> so. Tar-ibij» pino :jel» V
io v rf»
med;
bila
lavi' <on-ara-„200 ijudi ko/;
■ebi-
■elf -.vatli- .
an!' /ni''
rni-J
»rat pri-
a t"
,e * k« naf-St-iefi n< :n»r od-alf liet-t2
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, III. Pfldpred—John N. Pasdertz, Joliet, lil
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, lil. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, lil. Blagajnik—John Petne, Joliet, lil.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, III.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
Joliet, 111., 21. jun. — Društvo Sv. ružine bo imelo v nedeljo svojo red-mesečno sejo. Na to sejo naj pridejo vsi člani, da se določi glede letošnjega piknika in morebitnih drugih za-ev> ki pridejo na dnevni red. Oni udje, ki so kaj zaostali s plačiv °m doneskov, naj se požurijo, ker Predolg0 ne smem čakati nobenega. °dimo točni pri plačevanju mesečniki ker potem lahko zahtevamo toč-nost Pri drugih članih in odboru. ' . Kdor zeli pristopiti v naše veliko 'n bogato društvo, ki daje po $1.00 Podpore vsak delovni dan za 50c me-ecnine; pa tudi se vsak lahko zavaruje Pri D. S. D. za $250.00 ali $500.00 ®mrtnine ob nizkih plačilih mesečnine, aJ se zglasi pri meni za tozadevna Pojasnila. Vsak zdrav in značajen ka-Slovan — dobrodošel. Vsemu članstvu D. S. D. bratski poprav!	Jos. Klepec, tajnik.
štLa Salle, 111., 19. jun. — Odbor dru-Družine štev., 3, spadajoč k z L P' v Joliet, 111., se najtoplejše Sail	slavnemu občinstvu v La
Pr- e za njihovo \ideležbo, s katero so gaPu°smogh našemu društvu do toiike-vslerf . I'-, tere8a se nismo nadejali,
Zabav H ddavskih razmer. ^ še večdn, °biI°' ke^anje' Ples
ude,Snz;he "?nih zahav- irje
"Ve " na(i vse razveselilo.
krasno eDCeHI5euh Zabav pa bil° lepo' še le	katerega je priredilo na-
venija'' CVetoče pevsk° društvo "Slo-
njih ll\nai V3e zanimivo je donel vrli«, !"no_mili Slas po dvorani, pod
pranck TStVOm g' M" F' Kobal in *dč'
iskrene UVandč' za kar se jim naj* za n;;,eje ln najtoplejše zahvaljujemo, Plen, "°.V trud in požrtvovalnost. Vaša šem d".a e'a pa bodo ostala pri na-trainP "Stvu 1,1 P" vseh naših članih v j®"1 spominu.
Wala v"eČn0 Vam kličemo: Čast in V,:3"? bodi! v duhu pa kličemo
Vam sledeče:
PHHrtV- Naprej Ti cv,ti, S»; .eno nam društvo Ti!
.naJhnos,	venija.,;
Zat ~ Slave! i	° Tl kličemo: Naprej! naprej!
°dbor dr. vs. Družine št 3.
^r^11" f \jun- - Sklenjeno je Dr«žine ž! e Jl mesečn> seji dr. sv. ?riredil0 • dne 5" jnnija, da bode ^nija "ase društvo piknik na 18. itt®'ja in ' Smo Ka prestavili na 25.
, mei ta i Zaradi tcga- ker so imeli T 2at0r«ail,'n Se nam ne bi »Plača-dan i/ r.Jl!dno vabimo rojake za Ori. n,est' kak°r iz La
1)0 ta da« i ,n Joliet. da
nas pose-
bl'8ajl , t0 gre v Prid društve-
!°tlanskoi v mch bomo Piknik tam lin .. 'eto. na	r. ,
če se jih enkrat prav naredi, veljajo za dolgo vrsto let in se društvu prihrani nadaljnjih nepotrebnih stroškov. Ko bodejo pravila narejena, bodo novi člani plačali pristopnino po starosti. Dosedaj društvo sprejema člane pristopnine prosto; vse, kar se plača, je $1.00 v Družbo sv. Družine.
Pozdrav na vse člane(ice) Odbor.
POMAGAJMO REVEŽEM
V SLOVENSKI DOMOVINI!
Zopet se je odzvalo nekaj milosrčnih rojakov na oklic Amerikanskega Slovenca pod gornjim naslovom. Že enajsti izkaz darov v podporo slovenskim beguncem ter vdovam in sirotam padlih slovenskih vojakov iz vseh delov slovenske domovine objavljamo danes. Obenem prosimo nadaljnjih darov, kajti potreba je neizmerna. Zatorej na dan vsi, ki ljubite svojo nel srečno domovino! Za najmanjši dar vam bo hvaležna. Darujte in žrtvujte, nabirajte in agitirajte kot pravi rodoljubi zlatih src! Vsi na pomoč! * # *
Enajsti izkaz darov.
J. K., Joliet, dobil stavo od W. G., da T. R. ne bo rep. nom.
za predsednika ..............$ 5.00
Neimenovan, Joliet ............ 2.50
Društvo Sv. Družine št. 2, D.
S. D., M t. Olive, 111.......... 2.00
Ant. Smole, E. Helena, Mont.... 1.00 John Vesel, Chisholm, Minn.... 1.00
John Starasinich, Joliet..........50
Gregor Cesar, Joliet...'..........50
Waukegan, 111., 18. ujn. — Vabilo na prvo vrtno zabavo in veselico, katero priredi društvo sv. Družine št. 6 D. S. D. dne 2. julija na prostorih American Steel & Wire Co. Ob tej slav-nosti bode naše društvo razv ilo novo društveno zastavo, ki si jo je društvo kupilo.
Tem potom najvljudneje vabimo vsa slovenska društva, kakor vse posamezne rojake in rojakinje iz Waukegana in okolice, da nam pridejo na pomoč s svojo udeležbo. Vstopnina bode, kakor je bilo po navadi tam: $1 za moške, za ženske in otroke prost vstop.
Torej na svidenje 2. julija na "dra-tovnskem vrtu"!	Odbor.
Zahvala.
Tem potom se najiskrenejše zahvaljujem slavni Družbi Sv. Družine za hitro in točno izplačanje poškodnine, oziroma operacije. Prejel sem $50 za kar se zahvaljujem celemu članstvu. in priporočam to organizacijo vsem rojakom in rojakinjam širojn A-merike, da pristopijo, posebno pa onim v Waukeganu in N. Chicagi, da pristopijo k našemu društvu Sv. Družine št. 6, D. S. D.
Z bratskim pozdravom
•	John Bier.
Waukegan, 111., 19. jun. 1916.
Zahvala.
!°tlanskoi\ meU bomo P'knik tam Povejte ',a Buffal° R°ck. Sa-' <la ho£eu .(nd"kterj« na Street ka-
i" bost! "a Belrose Cross-
lrala bo'V?''110 Pfi nas. In še eno:
vodstv0,'°VCnSka godba i" siccr
ri -SV°j« kranicf pr°fesorja Natikalo. Je Prav iz"	nioniko, na kate-
,4V 'epe	nioister in bode igral
a^?atoef' "V10 2budil s*are in da na! ' vas vljudno va-dit 11 številu	in	v
h ,akšne do na U dan! ^ zarnu-- >'	Pr"ožnosti za razve-
^•SSJKTvT-iK
_ Odbor.
^^•'-^-•-Sejadru-i"®::84' 11 D- S. D. bode Ha 0le' Za£? I® V Proslorih »loven-da\>ii seji oo 0 ^ Popoldne.
c'tet; "a tei o •• , . znesek za vec Pre 'l^rt	b se moralo pre-
tel'^ilo ia « -u Pravil, pa se je SC' Zaradi
Ba Polena za društvo;
Zdolaj podpisana se zahvaljujem Družbi sv. Družine in nje uradnikom za točno izplačilo podpore; bila sem operirana in sem po pravilih določeno svoto v znesku $50 v redu sprejela. S tem je naša še mlada organizacija pokazala da hoče vse one kateri so pod njenim okriljem podpirati v slučaju bolezni in nesreči. Vsem onim rojakom in rojakinjam, kateri želijo biti zavarovani pri več organizacijah priporočam Društvo Sv. Družine, da pristopijo.
Marija Weselich.
Pittsburgh, Pa., 19. junija 1916.
Sam se je volil za župana.
Listi poročajo o sledečem zanimivem dogodku: V nekem kraju na Vest-falskem je prišel na volilni dan k vo-litvi župana en sam volilec, po imenu Alfred Maier. Na vprašanje volilnega komisarja, koga voli, je odgovoril: "Volim zasebnika Alfreda Maier." Komisar je vprašal nadalje: "Ker se vsi oddani glasovi, namreč vaš, glase na zasebnika Alfreda Maier, Vas vprašam, če sprejmete izvolitev?" — Nato je odgovoril kandidat, ki je volil sam 'sebe: "Izjavljam, da izvolitve ne sprejmem." Pri drugi volitvi je zopet bil | oddan en sam glas za Alfreda Maier, ki pa tudi to pot ni sprejel izvolitve in je šele pri tretji volitvi izjavil: "Ker uvidevam, da se je izrekel glas ljudstva izključno zame, sprejemam izvolitev."
IŠČE SE
slovenskega katoliškega duhovna za I Harberton, Ohio. Tukaj imamo nam-j reč namen ustanoviti novo slovensko j faro. če katerega izmed naših čast.
Kg- duhovnikov veseli priti semkaj, naj
i t
piše za pojasnila na: | Rt. Rev. J. C. Farrely, D- D. 1007 ■ Superior ave., Cleveland, O., ali pa na Rev. V. Hribar, 428—6th St., Barber-ton, Ohio, ali pa na Josip Lekšan, 149
Center St., Barberton, Ohio.
58t3
$12.50
Poprejšnji darovi:
I.
Amerikanski Slovenec...'......$ 50.00
Slovenian Liquor Company.... 10.00
Anton Nemanich, Joliet....... 10.00
Math. Simonich (predsednik The Eagle prodajalne), Joliet 10.00
Rev. John Plevnik, Joliet...... 10.00
Filip Gorup, Joliet............. 5.00
Jos. Klepec, Joliet............. 5.00
John N. Pasdertz, Joliet....... 5.00
John Petric, Joliet............. 2.00
Anton Rovšek, Clinton, Ind____ 1.00
Joseph Legan, Joliet.......... 1.00
George Stonich, Joliet......... 1.00
Imbro Kožar, Joliet............ 1.00
Frank Klenovšek, Joliet........25
Jos. Kolenc, Joliet.............25
Ant Libersher, Joliet...........25
II.
Škof J. Trobec, Rice, Minn..... 15.00
Rev. John Trobec, Rice, Minn.. 10.00
Marija Trobec, Rice, Minn____ 5.00
Johana Trobec, Rice, Minn____ 5.00
Marijana Trobec, Rice, Minn.. 5.00
Mihael Bambič, Joliet......... 1.00
John N. Simonich, Joliet...... 1.00
Jos. Keber, Joliet..............25
III.
Marko Papich, Joliet............$5.00
Anton Toleni, Tioga, Wis........50
John Pelhan, Houston, Pa....... .50
Geo. Pavlakovich, Denver, Colo.. 1.00 John Klun ml., Denver, Colo.... 1.00 Primož Skumautz z družino, St. Cloud, Minn.- •.«...,.». . 5.00
Mary Slivnik, St. Cloud.........>1.00
Ivan Salmič, Whitney, Pa........ 1.00
Anton Žagar, Whitney.......... 1.00
Anton Velikonja, Whitney....... 1.00
Franc Jezeršek, Whitney....... 1.00
Franc Rom, Whitney........... 1.00
Mike Ludenič, Whitney ........ 1.00
Franc Sladič, Whitney..........50
Alois Hostnik, Whitney..........50
Neimenovan, Whitney ...........50
Jurij Hoenigman, Whitney.......50
Ivan Rugelj, Whitney...........50
Anton Krajšek, Whitney.........50
Franc Kolenc, Wnitney..........50
Josip Salmič, Whitney...........50
Ivan Krajnčevič, Whitney........50
Jakob Podržaj, Whitney.........50
Ivan Mužnjak, Whitney........ .50
Franc Tratar, Whitney.......... 50
Mihael Tratar, Whitney..........5i)
Ivan Resnik, Whitney............50
Ernest Brcar, Whitney...........25
Josip Brcar, Whitney............25
Ivan Odlazek, Whitney...........25
Jurij Frigelj, Whitney............25
Matevž Zavrl, Whitney...........25
Ivan Arh, Whitney..............25
Franc Prijatelj, Whitney.........25
Alois švigelj, Whitney...........25
Martin Kočevar, Whitney........25
Anton Slapšak, Whitney.........25
Ignac Bredač, Whitney..........25
Vinko Resnik, Whitney..........25
Ivan Zafutta, Whitney............25
Josip Oberster, Whitney.........25
Ivan Keržič, Whitney............25
Jurij Konredina, Whitney........25
Marko Ludenič, Whitney____.... .25
Anton Mauser, Hostetter, Pa.... 1.00
Anton Rak, Hostetter.............50
Josip Plankar, Hostetter.........50
Ivan Rolih, Hostetter............50
Franc Šegula, Hostetter..........50
Anton Mrgole, Hostetter.........50
Martin Zabkar, Hostetter........50
Ivan Resnik, Hostetter...........50
Josip Zakrajšek, Hostetter........50
Franc Jordan, Hostetter..........50
Matija Mihelič, Hostetter.........50
Franc Povhe, Hostetter..........25
Jakob Skaza, Hostetter..........23
Franc Kuhar, Hostetter..........25
Jakob Povše, Hostetter..........25
Franc Zabkar, Hostetter..........25
Anton Lamovšek, Hostetter......25
Jakob Enci, Hostetter........... .25
Karol Salmič, Hostetter..........25
Ivan Gorub, Hostetter...........25
Martin Kuselj, Hostetter.........25
Anton Trbha, Hostetter..........25
Ivan JamiekV-Hostetter..........25
Alois Marušič, Hostetter.........25
Luka Lušina, Hostetter..........25
Anton Gracar, Hostetter.........25
Ivan Kovač, Hostetter...........25
Alojzija Zafutta, Hostetter.......10
Darove iz Whitney in Hostetter nabral g. Ivan Salmič.
IV.
Zlatomašnik Ignacij Tomazin,
Albany, Minn...............$20.00
Matt Flainik, Douglas, Ariz.... 10.00
John P. Pasdertz, Chicago, 111.. 2.00
Nick Karin, Whiting,. Irid...... 1.00
John Lousha, Hartford, Ark.... 1.00 Marie Lousha, Hartford, Ark... 1.00
Jos. Križnar, Joliet..............50
Ant. Križnar, Joliet..............25
Fr. Pintar, Joliet................25
Michael Trost, Joliet........... 1.00
Josip Žlogar, Joliet..............25
Jakob Vode, Joliet............. 1.00
Mathias Kraker, Wahpeton,
N. Dak...................... 1.00
Jos. Perme, Forest; Grove, Mont. 1.00 Frank Razinger, Šartell, Minn.. 1.00
V.
Rev. John C. Gruden, St. Paul,
Minn.............r..........$ 5.00
Frank Razinger, Sartell, Minn.. 3.00
Jos. Gersich, Joliet............. 1.00
Anton Petric, Girard, Ohio..... 1.00
Frank Perovšek, Willard, Wis.. ;50 Jakob Swan, Valley, Wash.... .65
Mary Swan, Valley, Wash.......50
Janna Erven, Valley, Wash......35
Rose Burya, Valley, Wash......25
Michael Burya, Valley, Wash.. .25
VI.
Naselbina Sv. Jožefa, Valley,
Wash..............................................50.75
Gregor Cesar, Joliet.......... .50
Matt. Gregorčič, Joliet..........50
Neimenovan, Deary, Idaho.________1.00
Jakob Hlebajna, Sartell, Minn..	2.00
Philip Hergula, New York, N. Y	2.00
Darovi fare sv. Štefana, P. O. Rice, Minnesota.
Društvo sv. Štefana.............$25.00
Žensko dr. sv. Rožnega Venca.. 20.00 Dekliško dr. sv. Rožnega venca. 5.00
Andrej Legat.................. 10.00
Martin Legat .................. 5.00
Jernej Justin .................. 5.00
Jožef Slivnik .................. 3.00
Peternelova družina ............ 2.50
Franc Vouk.................... 2.00
Štefan Legat .................. 2.00
Neimenovana ................. 2.00
Urša Moličnik................. 1.25
Katarina Biček ................ 1.00
Krausova družina.............. 1.00
Lenka Kocijančič.............. 1.00
Matevž Hudovernik ........... 1.00
Andrej Kapus ................. 1.00
Jurij Hercing.................. 1.00
Aleš Simnič ................... 1.00
Valentin Uderman...........:. 1.00
Janez Lčgat ................... 1.00
Jožef Kapus .................. 1.00
Jožef Ferche .................. 1.00
Jožef Oman ................... 1.00
Janez Žumer .................. 1.00
Neža Kapus................... 1.00
Franc Trobec.................. 1.00
Jos. Jakopič .................... 1.00
Jurij Kocijančič ............... 1.00
Marija Justin................. 1.00
Marija Oman ................. 1.00
Janez Jeklič ................... 1.00
Jos. Torkar .................... 1.00
Janez Poglajen.......'----'.. .'.. 1.00
Mina Jan. Poglajen............ 1.00
Gregor Smolej ................ 1.00
Johana Blenkush .............. 1.00
Jera Peternel.................. '1.00
Franc Seliškar st............... 1.00
Jožef Seliškar ................. 1.00
Franc Seliškar ml.............. 1.00
Urša Smolej .................. l-OO
Jožef Smolej .................. 1.00
August Schuneman ............ 1.00
Franc T. Peternel .............50
Johana Peternel................50
Janez Rekar....................50
Janez Zupan ...................50
Fel. Kiefer.....................50
Andrej Blenkush ...............50
Matevž Kozel ................. .50
Anton Blenkush ...............50
Janez Smolej ...................50
Ciril Ferche.....................50
Andrej then...................50
Kilian Then....................50
Franc Oman ...................50
Jakob Žumer ..................50
Anton Justin...................50
Blaž Moličnik..................50
Janez Smerke...................50
Reza Hlebajna .................50
Marija Mrak...................50
Reza Oman ....................50
Jožef N. Justin..................50
Marija Stegnar.................50
Meta Zumer..................50
Marija Zumer ................. .50
Andrej Robič ..................50
Jožef Blenkush ................ .50
Janez Hlebajna ................25
Anton Oman...................25
Jos. Pogačnik ..................25
Miha Simnič ...................25
Louis Peternel.................25
J. C. Heim ......r..............25
Mat. Hudovernik, ml............25
Anton Žumer ..................25
Tomaž Oman ..................25
VII.
Rev. Dr. John Seliškar, St. Paul $15.00
Nadaljnji darovi iz krajev Whitney in Hostetter, Pa.
G. Ivan Salmič nabral nadalje:
Josip Fresell, Whitney, Pa......$
Janko Prosoli, Whitney .......
Ignac Planinčič, Whitney.......
Štefan Nejak, Whitnčy.........
Štefan Lehpamer, Whitney.....
Jusop Kuril, Whitney..........
Janko Pihler, Whitney.........
Štpfan Slavič, Whitney.........
Franc Tandarič, Whitney......
Tomaž Tandarič ..............
Janko Lehpamer,'Whitney......
Tomaž Pavšič, Whitney........
Franc Savansky, Whitney ......
Peter Ivanac, Whitney.........
Josip Ivanac, Whitney.........
Jurij Kotarski, Whitney........
Josip Pavšič, Whitney.........
Tomaž Ivanac, Whitney........
Tomaž Brezer, Whitney........
Gregor Kuhar, Hostetter, Pa...
Luka Lušina, Hostetter.........
Alois Lušina, Hostetter........
Franc Lamovšek, Hostetter....
Ivan Zaubi, Hostetter .........
Alois Planinšek, Hostetter.....
Alois Keše, Hostetter..........
Franc Abonar, Hostetter.......
Josip Zabkar, Hostetter........
Anton Zabkar, Hostetter.......
Martin Gorenc, Hostetter.......
Neimenovan ...................
1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .30 .25 .25 .25 .50 .50 .50 .25 .25 .35 .25 .25 .25 .25 .25 .25
VIII.
Fr. Kozina, Buffalo, N. Y..............1.00
Frank Skul, Joliet..............50
Neimenovan, Joliet ..................1.00
John Hajnik, Milwaukee, Wis..	1.00
Mat. Šega, Joliet............................1.00
Neimenovana,^Albany, Minn________1.00
John Culjan, Utica, 111...............1.00
Marija Culjan, Utica, 111................1.00
Frank Zupančič, Utica, 111.......25
Pgter Oman, Utica, 111...........25
F. G. nagrado od Dekl. Mar.
Družbe, Joliet ..............................5.00
Fr. Koncilja, Corwin Springs,
Mont............................1.00
Dar društva sv. Družine št. 9 D. S. D.
Peter Katič ....................$1.25
1.00 1.00 .50 .25 .25 .25 .25 .25
Društvo Sv. Družine, Joliet, 111..$50.00 Louis Berce, Iron Mountain,
Mich................................................3.00
John Mišic, Bonifas,""Mich............1.00
Jos. Levstek, Bonifas, Mich......50
Jos. Božič, Bonifas, Mich----- - .50
Fr. Levstek, Bonifas, Mich......50
Geo. Matekovič, Girard, Ohio..	1.00 Frances Tomsha, Valley, Wash. .50
Martin Likovich, Joliet..................1.00
Miss Mary Ogulin, St. Paul,
Minn................................................2.00
Miss Frances Grčar, St. Paul,
Minn................................2.00
Miss Uršula Grčar, St. Paul,
Minn................................................2.00
Peter Rogina, Joliet, 111......... .50
Jera Bernik, St. Stephen, Minn.	2.00 Neimenovana, St. Stephen, Minn. 1.00 Mrs. Mary Lajevich, Chicago,
nabrala ........................................37.25
IX.
Rev. A. Ogulin, St. Paul, Minn..$15.00
Jos. šabec, Sandwich, 111....... 1.00
Frank Perovšek, Willard, Wis.. 2.00
Josip Jordan, Willard, Wis......50
Lovro Petkovšek, Little Falls, N. Y........................ 1.00
Zbirka darov iz Jenny Lind, Ark.
John Erzen, Jenny Lind, Ark...$2.00
Mihael Paučnik, Jenny Lind---- 1.00
John Tratnik, Jenny Lind...... 1.00
Martin Čož, Jenny Lind ........ 1.00
Matevž Kaučič, Jenny Lind..... 1.00
Frank Križer, Jenny Lind....... 1.00
Silvester Rak, Jenny Lind....... 1.00
Leopold Kolenc, Jenny Lind... .75
Stanij Niklovič, Jenny Lind......50
Albin Bobnič, Jenny Lind........50
Matevž Bokal, Jenny Lind....., . .50
Martin Kolenc, Jenny Lind.......50
Anton Kobal, Jenny Lind........50
Joseph Sodar, Jenny Lind........50
Karel Cirar, Jenny Lind.........50
John Logaj, Jenny Lind.........50
John Močivnik, Jenny Lind......50
Mihael Pajik, Jenny Lind........50
Frank Ocepek, Jenny Lind.......50
Jakob Bervar, Jenny Lind........50
Peter Verbič, Jenny Lind........40
Frank Pelko, Jenny Lind........25
Frank Mihelčič, Jenny Lind----' .25
Frank Pumpe, Jenny Lind.......25
S. Cohin, Jenny Lind............25
Frank Štucin, Jenny Lind........25
Frank Kobal, Jenny Lind........25
Anton Logaj, Jenny Lind........25
Mihael Cirar, Jenny Lind........25
Anton Merzu, Jenny Lind........25
Anton Ferlič, Jenny Lind........25
Feliks Vozel, Jenny Lind........25
Martin Ocepek, Jenny Lind.......25
Jernej Lauter, Jenny Lind.......25
Frank Kline, Jenny Lind.........25
Mihael Mrak, Jenny Lind........25
Anton Justin, Jenny Lind.......25
Anton Raunikar, Jenny Lind.....25
Frank Kozjak, Jenny Lind.......25
Frank Šibic, Jenny Lind.........25
John Lusher, Jenny Lind.........25
Andri Pauše, Jenny Lind.........25
Frank Zaverel, Jenny .Lind.......25
John Erzen, Jenny Lind....... .25
Frank Vodišek, Jenny Lind.......25
Anton Kolbe, Jenny Lind........25
Martin Lapornik, Jenny Lind.....25
Frank Gorenc, Jenny Lind.......25
Frank Cirar, Jenny Lind.........25
Alojz Grilc, Jenny Lind..........20
George Verbič, Jenny Lind......15
>Prank Planošek, Jenny Lind.....10
Alojz Zupančič, Jenny Lind.....10
Joseph Verbič, Jenny Lind......10
W. Klark, Jenny Lind............50
X.
Dr. Sv. Družine št. 4 Bradley, 111.......:................$3.00
Anton Kranjec, Barberton, O---- 1.00
Leo Ad'amich, Joliet, 111......... 1.00
Anton Mustar, Carbon Hill, 111... 1.00
Jos. Oven, Carbon Hill, 111..... 1.00
Martin Korelc, Carbon Hill, 111.. .50 Anna Berry, Carbon Hill, 111......50
Kako se ženijo na Japonskem.
Japonec, ki se misli ženiti, ne premišlja dolgo, ker se smatra ženitev na Japonskem za nekaj čisto enostavnega. Pri sklepanju zakonov ne odločuje ljubezen, ampak pamet; zakonov iz ljubezni Japonci ne poznajo. Ko fant doraste mu poiščejo stariši ženo. Navadno si izberejo posredovalca, ki ima nalog obaviti potrebne dogovore med stariši, ženinom in nevesto. Tak posredovalec (rojak ali prijatelj ženino-vega doma) ostane kot svetovalec pri mladem paru vse življenje. On določi tudi kraj in čas prvega sestanka. Prvič se shajajo v posredovateljevem stanovanju ali pa tudi v gledališču. Če se fantu dekle pri prvem sestanku ne dopade, lahko to takoj izpove. Zavoljo dekleta pa se ne praša. Po prvem sestanku izmenjajo se medsebojno darovi, a v koledariju poiščejo stariši "srečen dan", na katerega se potem vrši poroka. Na poročni dan je oblečena nevesta v belo v znak žalosti, ker umrje tisti dan za svoj dom. Darove, ki jih prejme od ženina, da kot poslušna in dobra hči svojim staršem. Pri poroki se približata ženin in nevesta žrtveniku boga ženitve s svečo v rokah, katero sta prej skupaj na istem plamenu vžgala, a duhovnik čita molitev, in s tem je obred zvršen. Na to se prične slavnostni obed, zvan "sam-sam kudo" (trikrat tri je devet), ki traja nekaj ur. — V novejšem času je dosegla tudi Japonce zapadna kultura in tako se že stari običaji pomalem o-puščajo.
Zastrupljenje z rokavicami.
Te dni je umrl grof Hahn Besedov vsled zastrupljenja krvi. Grof se je bril in se je pri tem neznatno ranil. Popoldne je jezdil na izprehod in ker ga je ranjeno mesto na obrazu peklo, ga je gladil z roko, na kateri je imel rdečo rokavico. V par urah mu je zatekel ves obraz in drugo jutro je umrl vsled zastrupljenja krvi.
Mihael Brine ..................
Anton Brodarič ...............
Mary Bizjak ...................
Louis Duller ...................
John Sintič ...................
Michael Sugel..................
John Verbiščar................
Marko Kure ..................
Skupaj................$641.80
Enajsti izkaz darov............ 12.50
Krojaška stavka.
New York, 19. jun. — "Manufacturer's Protective Association" je dala danes tisočerim stavkarjem v krojaški obrti v preudarek, da utegne nadaljevanje stavke pripraviti New York ob vso njegovo industrijo za obleke. Velik del tovarnarjev da je že premestil svoje tovarne drugam. V bližnjih krajih da je že 125 tovaren v živahni delovršbi.
IŠČEM SVOJEGA BRATRANCA. Rad bi zvedel za njega ker mu imam nekaj važnega izporočiti. Doma je iz Podpeči pri Dobrimpolju. Pred 5. leti se je nahajal v Goldfield, Colo. Prosim, ako čitaš to, javi se mi sam, ako ne prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega naj mi ga javi. To je moj naslov: John Tisel, 426 Clinton St., Milwaukee, Wise. 2t
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjef imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III
Skupaj.................$654.30
-o-	• '
Prosimo nadaljnjih darov! Denar naj se pošilja na naslov: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
POZOR! POZOR!
SPOMLADUE OBLEKE.
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih, in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Frank Juričic
1001 N. Chicago St JOLIET, IL' -
Povest o dveh mestih.
Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar.
(Dalje.)
Noč se je temnila. Drevesa okrog starega gradu, ki so čuvala njegoVo samotno veličje, so se gibala v vetru, kakor bi v temi grozila ogromnemu, mračnemu poslopju. Dež je besno dirjal po"*lvojnem stopnišču pred teraso in tolkel po velikih vratih kakor nagef sel, ki budi; veter je grozotno vel skozi dvorano med starimi kopji in noži, tožeč je šel preko stopnic in majal zastore postelje, kjer je spal zadnji markiz. Od vzhoda, zahoda, severa in juga so se oprezno bližale skozi gozd štiri okorne, zanemarjene postave, teptaje travo in lomeč vejevje, da se sestanejo na dvorišču. Tu so se prikazale štiri luči, se razšle v ravnih smereh in vse je bilo zopet črno.
A ne dolgo. Takoj nato je postal grad čudno vidljiv vsled lastne svetlobe, kakor bi bil zasijal. Nato je vz-trepetal za pročeljem plapolajoč plamen, si poiskal prosojnih mest in se prikazal na balustradah, lokih in oknih. Potem je zrasel, se razširil in razžaril. Kmalu so plameni pridrli iz kakih dvanajsterih oken in zbujeni ka-meniti obrazi so strmeli iz ognja.
Okrog hiše so se jeli oglašati maloštevilni služabniki, ki so bili ostali tamkaj, nekdo je osedlal konja in od-jahal. Dirjal je in topotal skozi temo ter se ustavil šele ob vaškem vodnjaku; zapenjeni konj je obstal pred vrati gospoda Gabellea. "Na pomoč, Ga-belle! Vsi na pomoč!" Jelo je nepo-trpežljivo biti plat zvona, toda druge pomoči (če je to sploh bila pomqč) ni bilo. Cestar in dvestopetdeset njegovih posebnih prijateljev so stali ob vodnjaku s prekrižanimi rokami in gle dali ognjeni steber, ki se je dvigal proti nebu. "Štirideset črevljev bo visok," so dejali mračno; in nihče se ni zgenil.
Jezdec z gradu in zapenjeni konj sta oddirjala skozi vas in po kamenitem klancu proti ječi na pečini. Ob vratih je gruča .častnikov opazovala o-genj; malo d4lje gruča vojakov. "Na pomoč, gospodje častniki! Grad je v ognju; če pomagate o pravem času, bo še mogoče rešiti dragocenosti! Na pomoč, na pomoč!" Častniki so gledali vojake, ki so gledali ogenj, a niso ničesar ukazali in so odgovorili: "Mora zgoreti."
Ko je jezdec jahal po hribu navzdol in skozi ulico, je bila vas razsvetljena. Cestar in njegovih dvestopetdeset posebnih prijateljev so se bili domislili kot en sam mož, da je treba vas razsvetliti, in so stekli v hiše ter nažgali luči v vseh malih, motnih oknih. Radi splošnega pomanjkanja so si precej odločno izposodili sveč od gospoda Gabellea, in ko se je uradnik za trenutek branil in obotavljal; je cestar, sicer tako pohleven pred veljaki, omenil, da bi kresove mogli pripravno nažgati iz poštnih vozov ter da bi se dali poštni konji na njih peči.
Grad je bil prepuščen samemu sebi, da gori in zgori. Med tuljenjem in divjanjem ognja se je zdelo, kakor bi krv^vordeč veter, prihajaje naravnost iz pekla, odnašal poslopje. Kameniti obrazi io gledali iz naraščajočih in za-mirajočih plamenov, kakor bi bili v muki. Kadar so se velike množice kamenja in tramovja sesule, se je obraz z dvema jamicama v nosu zmračil; nato se je zopet prikazal iz dima in je bil obraz krutega markiza, ki je gorel na grmadi in se bojeval z ognjem.
Grad je gorel; najbližja drevesa, ki jih je ogenj dosegel, so bila ožgana in opaljena; daljna drevesa, nažgana od onih štirih divjih mož, so obdajala goreče poslopje z novim gozdom dima. V mramorni kotanji vodometa je vrel raztopljen svinec in železo; voda se je usušila; vrhovi stolpov, podobni u-gašalnikom, so se tajali v vročini kakor led in so tekli navzdol v štirih o-kornih ognjenih curkih. Velike raz-pokline so se razraščale po močnem zidovju kakor kristali; zmedeni ptiči so prhutali okrog in padali v ogenj; štiri divje postave so se izgubljale k novemu cilju proti vzhodu, zahodu, severu in jugu po mračnih potih, sprem-ljevane od svetlobe, ki so jo bile na-žgale. Razsvetljena vas se je polastila ■zvonov in je veselo zvonila, ko je odstavila pravega cerkovnika.
In še več; vas se je, razgreta od lakote, ognja in zvonenja, spomnila, da ima gospod Gabelle opraviti s pobiranjem davkov in zakupnine — dasi je gospod Gabelle zadnje dni nabral le jnalo davkov in sploh nobene zakupnine — ter je nestrpno želela govoriti z njim; obkrožila je njegovo hišo in zahtevala, naj pride vun na zaseben razgovor. Toda gospod Gabelle je krepko zapahnil svoja vrata in se umaknil v hišo, da se posvetuje sam s seboj. Zaključek tega posvetovanja je bil, da je gospod Gabelle zopet stopil na streho za dimnik, to pot odločen (kajti bil je mož južne in maščevalne krvi), da se vrže, če mu vlomijo vrata, na glavo preko ograje in pobije erjega ali dva moža. •
Najbrže je gospod Gabelle preživel tu gori dolgo noč ob pogledu na daljni grad, ki je gorel in mu svetil, in ob razbijanju na vrata, združehem z veselim zvonjenjem namesto godbe, če niti ne omenimo, da je onstran ceste visela pred poštnim poslopjem zloslut-
na svetiljka, ki jo je vas bila očividno pripravljena sneti v njegov prid. Kako zapeljiva negotovost, preživeti vso poletno noč na obrežju črnega oceana in bit ivedno pripravljen skočiti vanj, kakor je gospod Gabelle bil sklenil Toda slednjič se je prikazala ljuba jutranja zarja, sveče v vasi so dogore vale, ljudje so se srečno razšli in go spod Gabelle je stopil dol in je bil to pot še živ.
Sto milj naokrog so bili v tej noči in drugih nočeh ob svetlobi drugih ognjev drugi uradniki manj srečni, kajti vzhajajoče solnce jih je našlo obešene na nekdaj mirnih ulicah, kjer so bili rojeni in vzgojeni; a tudi nekateri dru gi vaščani in meščani so bili manj sre čni kot cestar in njegovi tovariši, kajti uradniki in vojaki so se jim uspešno ustavili in so potem oni obešali. Toda one štiri postave so stanovitno po tovale proti vzhodu, zahodu, severu in jugu, naj se je zgodilo karkoli; naj je visel kdorkoli, ogenj je gorel. Vi-so kosti vislic, ki bi se mogle izpre-meniti v vodo in ga pogasiti, ni mogel prav izračunati noben uradnik z vso svojo matematično učenostjo.
XXIV. POGLAVJE.
Magnetna pečina.
Med takim naraščanjem ognja in naraščanjem morja — in medtem ko se je trdna zemlja stresala od navalov jeznega oceana, ki sedaj ni več opadal, temuč se vedno dvigal višje in višje v grozo in začudenje opazovavcev na obrežju — so minila tri leta nevihte. Zlata nit je vpletla še troje rojstnih dnevov male Lucije v mirho tkanino njenega domačega življenja.
Marsikatero noč in marsikateri dan so domači poslušali odmevanje v kotu in srca so jim utripala, kadar so culi hrupne korake. Kajti stopinje so se jim zdele stopinje ljudstva, ki se je, razgrajaje" pod rdečo zastavo in izjavljajoč, da je domovina v nevarnosti, vsled strašnega, dolgotrajnega čara iz-premenilo v divje zveri.
Monseigneur kot stan se je razdružil s prikaznijo, da ni dovolj cenjen in da ga Francija malo potrebuje; bil je celo v precejšnji nevarno'sti, da ga pošljejo iz Francije in iz življenja obenem. Kakor tisti kmet iz pravljice, ki je poklical hudiča z neskončnimi težavami, a se tako ustrašil, ko ga je ugledal, da ga ni mogel nič vprašati in je takoj zbežal, tako je tudi monseigneur, ki je dolgo vrsto let molil očenaš nazaj in govoril druga krepka zarotila, da pričara zlodja, ga komaj ugledal in že pobral svoja odlična šila in kopita.
Svetili krog dvora jeizginil, ker bi sice rpostal cilj orkana ljudskih krogel. Ves dvor, od tega tesnega notranjega kroga dO skrajnega zarjavelega oboja spletk, podkupljivosti in hi-navščine, je bil izginil obenem. Izginilo je tudi kraljestvo; oblegali so ga v palači in ga "suspendirali", ko so prišla zadnja poročila na Angleško.
Prišel je avgust tisočsedemstodva-indevetdesetega leta in monseigneur se je bil razkropil na vse strani.
V Londonu je bila seveda Tellso-nova banka glavno bivališče in veliko zbirališče monseigneurja. Pravijo, da duhovi strašijo tam, kjer je bilo največkrat njihovo telo, in monseigneur brez kvineje je straši! na prostoru, kjer so navadno bile njegove gvineje. Razen tega je to bil tudi prostor, kamor so prihajale iz Francije najbolj zanesljive vesti najbolj hitro. Vrhu tega je bila Tellsonova banka velikodušno podjetje in se je kozala zelo radodarno nasproti istarim klientom, ki so bili zdrsnili s svojega visokega položaja. Potem so mogli potrebni od-ličniki tam tudi vedno govoriti s tistimi svojimi brati, ki so še ob pravem času bili opazili bližajoči se vihar, slutili plenitev in konfiskacijo ter previdno naložili svoj denar v Tellsonovi banki. K temu je še treba pristaviti, da je vsak novi popotnik iz Francije predstavil sebe in svoje novice v Tellsonovi banki, kot bi se to razumelo samo po sebi. Iz teh raznovrstnih razlogov je bila Tellsonova banka, kar zadeva vesti iz Francije, neke vrste glavna borza; to je bilo občinstvu tako dobro znano in vsled tega je bilo toliko povpraševanja, da je. banka vča-si napisala nekaj vrst najnovejših poročil in jih razstavila v oknih za vse, ki so jih skozi Tempelska vrata prihajali brat.
Nekega meglenega popoldneva je gospod Lorry sedel pri svojem pultu in Charles Darnay je stal naslonjen pred njim ter se z njim tiho razgovar-jal. Izpokorniška votlina, ki je nekdaj služila za pogovore s "hišo", je bila sedaj borza novic ter polna preko mere. Bilo je nekako pol ure pred sklepom uradnega časa.
"Toda če bi tudi bili najmlajši mož na svetu," je dejal Charles Darnay obotavljaje, "bi Vam vendar' moral reči —"
"Razumem. Da sem prestar?" je odgovoril gospod Lorry.
"Nestanovitna, vrenje, dolga pot, negotova potovalna sredstva, nemirna dežela in mesto, v katerem morda celo Vi ne boste varni."
"Dragi moj Charles," je dejal gospod Lorry prijateljsko in zaupno, "Vi omenjate nekatere razloge da grem, in ne za to, da ostanem. Zame ni nevar-
nosti; nihče se ne bo menil za starega človeka, ki ima že skoro svojih osem križev, ko je toliko drugih ljudi, ki so bolj vredni, da se menijo zanje. Kar zadeva nemirno mesto, moram reči, da bi ne bilo razloga pošiljati koga, ki že dolgo pozna mesto in razmere in uživa Tellsonovo zaupanje, iz naše hiše tukaj v našo hišo tam, če bi mesto ne bilo nemirno. Kar zadeva negotovo popotovanje, dolgo pot in zimsko vreme, bi Vas vprašal, kdo bi sploh bil pripravljen prenesti te male težave zaradi Tellsonove banke, če ne jaz po svoji dolgoletni službi?"
"Jaz sam bi hotel iti," je dejal Cliar les Darnay malo nemiren in kakor človek, ki misli naglas.
"Zares! Vi ste mi izvrsten svetova-vec!" je vzkliknil gospod Lorry. "Vi bi hoteli iti? Vi, ki ste rojen Francoz? Da, Vi ste mi moder svetovavec!"
"Dragi gospod Lorry, ravno ker sem Francoz, mi je večkrat prihajala ta misel (ki je pa nisem hotel tu izgovoriti) Človek, ki ima malo sočutja s tem ubogim narodom in ki mu je kaj malega žrtvoval, nehote misli, da ga bodo poslušali in da jih bo mogel preprositi, naj bodo bolj zmerni. Šele snoči, ko ste Vi odšli in sem govoril z Lucijo—'
"Ko ste govorili z Lucijo," je ponovil gospod Lorry. "Da. Čudim se, da se ne sramujete izgovoriti Lucijino ime! Vi bi hoteli ob takem času iti v Francijo!"
"Saj ne poj dem," je odgovoril Charles Darnay smehljaje. "Govoril sem o tem, ker ste dejali, da greste Vi."
"In jaz pojdem, gotovo. Resnica je, moj dragi Charles," gospod Lorry se je ozrl na oddaljeno "hišo" in govoril tišje, "da si ne morete predstaviti težav, ki jih imamo sedaj pri poslovanju, in nevarnosti, v kateri se nahaja jo tam naše knjige in papirji. Bog ve, koliko ljudi bi bilo kompromitira nih, če nekateri naši dokumenti pride jo, v tuje roke ali če se izgube; in to se lehko zgodi vsak čas, kajti kdo more reči, da danes ne zažgo Pariza ali da ga jutri ne oplenijo! In glejte, pametno jih razbrati v kar najkrajšem času in jih zakopati ali sicer varno shraniti ne more skoro nihče (brez izgube dragocenega časa) razen mene. In ali naj se obotavljam, če Tellson to ve in to pravi — Tellson, čigar kruh sem jedel šestdeset let — če so mi sklepi malo trdi? Kaj? Jaz sem mladenič, sir, v primeri z marsikaterim izmed starcev tukaj!"
'Kako občudujem srčnost Vašega mladeniškega duha, gospod Lorry."
"Neumnost, sir! — In, dragi moj Charles," je nadaljeval gospod Lorry in zopet pogledal proti "hiši", "vedeti morate tudi, da je sedaj skoro nemogoče spraviti kaj iz Pariza, pa naj bo karkoli. Ravno danes so nam prinesli papirje in dragocenosti (govorim strogo zaupno; po naših navadah bi celo Vam ne Smel tega povedati) najbolj čudni sli, ki si jih sploh morete predstaviti, in vsak izmed njih je visel na enem samem lasu, ko je šel skozi bariero. Prej so naše stvari prihajale in odhajale tako lehko kakor v trgovski Angliji; a sedaj vse ustavijo."	/
"In Vi greste res nocoj?"
"Res grem nocoj, kajti stvar je tako nujna, da je ni mogoče odlagati."
"In ne boste vzeli nobenega sprem-' ljevavca?"
"Ponujali so se mi najrazličnejši ljudje, a jaz nečem nič imeti opraviti z njimi. Sklenil sem, da vzamem Jer-ryja. Jerry je bil v nedeljskih nočeh dolgo časa moj telesni stražnik in sem se ga privadil. Nihče ga ne bo sumil, da je kaj drugega kot angleški buldog in da namerja kaj drugega kot popasti vsakogar, ki se dotakne njegovega gospodarja."
"Zopet moram reči, da iz vsega občudujem Vašo hrabrost in Vašega mladeniškega duha."
"In jaz moram zopet reči: neumnost, neumnost! Kadar izvršim to malo nalogo, bom morda sprejel Tellsonovo ponudbo in istopil v pokoj in živel v miru. Potem bo dovolj časa misliti na starost."
Ta pogovor se je vršil ob običajnem pultu gospoda Lorryja; nekaj korakov dalje se je gnetel monseigneur in se bahal, kako se bo vkratkem maščeval nad sodrgo. Monseigneur kot ubežnik in prirojena britska pravovernost ista le prerada govorila o tqj strašni revoluciji, kakor bi ona bila edina žrtev pod solncem, ki ni bila nikdar se-jana — kakor bi se nikdar ne bilo nič zgodilo in nič opustilo, kar bi jo moglo provzročiti — kakor bi opazo-vavci sestradanih milijonov na Francoskem ter zlorabljenih in slabo napeljanih virov, ki bi jih mogli osrečiti, ne bili opazili njenega nujnega prihoda že dolgo let prej in bi ne bili z jasnimi besedami povedali, kar so videli. To haharijo, združeno z brezumnimi mon-seigneurjevimi načrti, kakor upostaviti razmere, ki so uničile same sebe ter potrpežljivost neba in zemlje, je bilo razumnemu človeku, ki je vedel resnico, težko poslušati brez ugovora. In ta baharija, ki mu je šumela v ušesih, kakor če se kri požene v glavo, je Dar-nayu še povečala nemir, ki se ga je bil polotil.
Med govorečimi je bil tudi Stryver, ki je bi! že daleč na poti državne kariere m zato posebno glasan: razlagal je monseigneurju svoje načrte, kako pognati ljudstvo v zrak ter ga iztrebiti z obličja zemlje in sploh opraviti brez njega in še mnogo podobnih naklepov, ki so bili v bistvu slični tistemu, kako bi se dal rod orlov iztrebiti s tem, da se jim potrese soli na rep.
Jega Je Darnay poslušal s posebno (Nadaljevanje na 7. strani.)
DR. A. MATIACA
Slovenski Osteopatični
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi.
Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12.
JOHN
N. W. Phone 348
| :.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111. jj
fMpi-ai^MlMlMlMlMllOMlMllHj
John Grahek
...Gostilničar...
999
Točim vedno sveže pivo, fino kali' fornijsko vino, dobro žganje in trii* najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premoj
The Will County National Bank
of Joliet, Illinolt.
Prejema raznovrstne denarne do|t ter pošilja denar na vse dele «TetM-
Kapital in preostanek <300,000.0f
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podprediedutt HENRY WEBER, kašir.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AF • NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
MB	—
Oscar J. Stephen
8obe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAH

Metropolitan Drug Store
N. Chicago Sc Jacksoa St«.
Slovanska lekarna
+ JOHNSQNOVI +
"BELLADONNA* 0BL121
«iaub m ictfm Mi» BOTH
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro-^ ti ognju, nevihti ali drugi po-ifi škodbi. jg Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim.	jc
£ Izdeluje vsakovrstna v notar- jgj
H sko stroko spadajoča pisanja. jfj -- £
jgj Govori nemiko in angleško. ^
REVHATESJU HBOMQSTI BOLESTI . KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALOtt PROTTNU OTRFLOSn M&C MMonai KRtfu
SLABOSTIH t ČLENKM
Pljučnih in prsnih i
mrazenju » životu vnetju oprsnb prehlaj04ju bolestih . ledjm bolestih » htiu
hudem kaSuu
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
TELEFON 7612.
Pre
Po, Taj
Bi/.
1012 N. Broadway JOLIET. ILL
Garn&ey, Wood & LennoB
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, JJJ>
L
Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les
Bol

Roi
Če boš kupoval od nas, ti bomo v* . lej postregli z najnižjimi tržnimi e* t nami. Mi imamo v zalogi vsakovrit' Vsa nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki trdi les, lath, cederne stebre, desk f šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ul^!^: blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo! Mi" bomo zadovoljili in ti prihranili de""1
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voir" DES PLAINES IN CLINTON STS
- —C
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SGHOENSTBDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Izjava veščaka.
ARMAND GAUTIER, član francoskega zavoda, ki je spisal slavno delo glede preživljanja in hrane, je v svojem govoru pred zdravstveno akademijo izjavil sledeče:
"Vino koristi delavcu, ki težko dela, pa nima dovolj močne hrane; koristi starčku, kojega moč že peša; koristi in pomaga rekonvalescentu; pomaga ljudem, ki žive v gorah; preiskovalcem, ki se mude v mrzlih, močvirnatih, nezdravih krajih; pomaga vojaku v zimski kampanji—kratko rečeno, vsakemu, ki živi v neugodnih razmerah, ki zahtevajo veliko življenjske sile, katero je treba v najkrajšem času nadomestiti. Energija od vina pa je navadno najhitrejša in neposredna."
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino ■
vsebuje vso ohranjeno silo zrelega viua, ima vse njegove zdravilstvene moči, katero še
povečujejo raznovrstne zdravilne rastline in korenine. To izvrstno zdavilo
i
čisti drobovje odstranja zapeko prežene slabosti, glavobol, itd pospešuje prebavo vrača slast do hrane okrepčuje ves sestav odstranja pobitost nabira energijo vzbuja delavnost povečuje uspešnost
Ako hočeš torej hiti in ostati zdrav, je to vedno potrebno rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino.
DOBITE JE V VSEH LEKARNAH.	-	CENA EN DOLAR-
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.=
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO,
Za udarce, otekline, bolečine v mlši/nb, trde členke, poskusi Trinerjev liniment. Boš zadovoljen. Cena 25c ln 50r, po pošti 85c in 60c

Slovensko Katoliško
Marije
(S. C. M. B. Society of
Ustanovljeno 15, avgusta 1909
PITTSBURGH.
Samostojno Pod. Društvo
Vnefcovzete
St. Mary'« Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910
PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa.
^predsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
TaJnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
kpisnikar:........GAŠPER BERICOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
Rajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
POVEST O DVEH MESTIH.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
®°lniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa.
društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, HI. <«a
ft -
Sa Pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa Porotnika.
1	^'stopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim,
i Vtčja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
MMm0WMMMMMMMm**mmmMM0*MmmmM*Mmmmm0aMMMMMUiBBmaM*XKmMf.
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m otresti v največjo in najmočnejšo banko
Hranilnica
Jolietu
Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
'****Mmm*mm**Bm***^****mm*mmmm*mmmmmM*mmMM»m*»*M0rmmttm»*m*m**m»*<■>
SLAVNOZNANI

SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač la krepčilo.
BELOPIYO
T« so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. -
.Joliet Slovenic Bottling Co.
51,3 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
testna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
N^JVECJA SLOVENSKA HRANILNICA!
R°ncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.—
krvnega zaklada ..................................K 1,330,000.—
sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
br<!Z odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in st°ji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
varčov«
i?v«n "a *emlii*ča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, anJske pa proti 5y3 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-0tkov Vplačevanju na dolg.
Hnje ima vpeljane lične domače hranilnike.
nevoljo in je že dvomil, ali naj gre, da ne sliši ničesar več, ali naj ostane, da mu ugovarja, ko se je zzgodilo, kar je imelo priti.
"Hiša" je istopila h gospodu Lorry-ju, položila predenj umazano in neodprto pismo in ga vprašala, če je že našel kako sled one osebe, na katero je bilo naslovljeno. "Hiša" je položila pismo tako blizu Darnaya, da je tem hitreje, ker je to bilo njegovo lastno pravo ime. Naslov se je glasil v prevodu:
"Zelo nujno. Gospodu nekdanjemu markizu St. Evremondeu iz Francije. Na naslov gg. Tellson in tov., bankirji, London, Anglija."
Ob poročnem jutru je dr. Manette Charlesa Darnaya nujno in izrečno prosil, naj ostane skrivnost tega imena — če ga on, doktor, ne odveže te dolžnosti — med njima. Nihče drugi ni vedel, da je to njegovo ime; celo njegova žena ni slutila ničesar; tem manje gospod Lorry.
"Ne," je odgovoril gospod Lorry "hiši"; "pokazal sem ga menda vsem, kar jih je tukaj, a nihče mi ne ve povedati, kje bi bil ta gospod."
Kazavci na uri so se bližali času, ko se banka zaklepa, in tok obisko-vavcev se je obrnil mimo pulta gospoda Lorryja. On je vprašaje vzdignil pismo in monseigneur v osebi načrtov polnega in užaljenega begunca ga je ogledoval; ta in oni in drugi in vsi so imeli povedati kaj prezirljivega, francoski ali angleški, o markizu, ki ga ni bilo najti.
"Najbrže nečak — a na vsak način izprijen naslednik — odličnega mar kiza, ki je bil umorjen," je dejal eden. "Jaz ga nisem nikdar poznal, hvala Bogu."
'Strahopetnež, ki je zbežal," je re kel drugi monseigneur, ki je ušel iz Pariza na vozu sena z nogami navzgor in napol zadušen, "že pred več leti."
"Zastrupljen od novih naukov/' je dejal tretji, ki je mimogrede pogiedal pismo skozi očala, "se 'je spri s prejšnjim markizom, popustil posestva, ki jih je podedoval, ter jih izročil sodrgi. Plačala mu bo, upam, kakor zasluži."
"Kaj?" je vpil Stryver. "Popustil posestva? Ali je to tak človek? Poglejmo njegovo nesramno ime. Vražji človek!"
Darnay se ni mogel več premagovati in je položil gospodu Stryverju roko na ramo ter rekel: "Jaz poznam tega človeka." "Pri Jupitru, Vi ga poznate?" je dejal Stryver. "Žal mi je." "Zakaj?"
"Zakaj, gospod Darnay? Ali niste slišali, kaj je storil? V teh časih ne izprašujte, zakaj."
"Toda jaz vprašam, zakaj?" "Tedaj Vam pravim še enkrat, gospod Darnay, da mi je žal. Žal mi, da slišim od Vas tako nenavadno vprašanje. Ta človek je, zastrupljen od naj-pogubnejših in najbogokletnejših peklenskih naukov, kar jih je sploh kdaj bilo, prepustil posestva najgršemu izmečku človeštva, ki je sploh kdaj pod božjim solncem morilo na veliko, in Vi me vprašate, zakaj mi je žal, da ga mož, ki poučuje mladino pozna? Prav, odgovorim Vam: Zal mi je, ker menim, da je nekaj nalezljivega v takem lopovu. Vidite, zato."
Darnay se je spomnil skrivnosti in se je zelo težko premagal, da je rekel: "Morda ne razumete tega gentle-mana."
"Jaz vem, kako je treba Vas ugnati, gospod Darnay," je odgovoril Bully Stryver, "in Vas bom ugnal. Ce je ta človek gentleman, ga ne razumem. To mu lehko poveste in mu izročite moj poklon. Lehko mu tudi od mene poveste, da se čudim, da ni na čelu moreči sodrgi, ki ji je prepustil svoja posestva in svoj položaj. Ne, gospo dje," je dejal Stryver ter se ozrl okrog tleskaje s prsti, "jaz poznam nekoliko človekovo naravo in vam povem, da ne boste nikoli doživeli, da bi se tak človek izročil usmiljenju tako drago cenili varovancev. Ne, gospodje, on jim bo prav kmalu pokazal med pretepanjem dvoje urnih pet in jo odku-ril."
Ko je to izgovoril in še končno tlesknil s prsti, se je gospod Stryver pre rinil v Fleet-street med splošnim odobravanjem svojih poslušavcev. Gospod Lorry in Charles Darnay sta o-stala sama ob pultu, ko so se vsi raz-šl iiz banke.
"Ali hočete vi prevzeti pismo?" je dejal gospod Lorry. "Vi veste, kje je naslovljehec?" "Vem."
"Ali mu boste razložili, da je najbrže bilo naslovljeno na nas za slučaj, da ga poznamo, in da je nekaj časa ležalo tukaj?"
"Bom. Ali odpotujete v Pariz odtod?" "Odtod ob osmih." "Jaz še pridem, da se posloviva." Zelo nezadovpljen s seboj, Stryver-jem in 'skoro vsemi drugimi, je Darnay kar najbolj pohitel v tihoto Templa, odprl pisjno in ga prebral. Glasilo se je takole:
"Ježa Opatije, Pariz, 21. junija, 1792. Gospod nekdanji markiz.
■Dolgo sem bil v vasi v smrtni nevarnosti; slednjič so me nasilno in sramotno prijeli ter me pripeljali vso dolgo pot peš v Pariz. Spotoma sem veliko trpel. A to še ni vse; mojo hišo so razrušili in popolnoma razdejali. Zločin, zaradi katerega sem zaprt,
gospod nekdanji markiz, in zavoljo katerega se bom moral zagovarjati pred sodiščem ter izgubiti življenje (če mi Vi velikodušno ne pomorete), je, kakor mi pravijo, izdaja veličanstva ljudstva, ker sem deloval zoper njega v korist emigranta. Zastonj jim dokazujem, da sem po Vaših ukazih deloval za ljudstvo in ne proti njemu. Zastonj jim govorim, da sem jim pred zarubitvijo emigrantovih posestev odpustil davke, ki so jih bili nehali plačevati, da nisem pobiral zakupnine in da nisem vložil tožbe. Odgovarjajo mi le, da sem delal za emigranta, in kje je ta emigrant?
Ah, najmilostljivejši gospod nekdanji markiz, kje je ta emigrant? V spanju kličem, kje je? Nebo izprašujem, ali ne bo prišel, da me reši? Nobenega odgovora. Ah, gospod nekdanji markiz, preko morja pošiljam svoj obupni klic v nadi, da morda pride do Vaših ušes skozi veliko • Tellsonovo banko, ki je znana v Parizu!
Zavoljo Boga, pravice .velikodušnosti, časti Vašega plemenitega imena Vas prosim, gospod nekdanji markiz, da mi pridete na pomoč in me rešite. Moja krivda je, da sem Vam bil zvest. Ah, gospod nekdanji markiz, prosim Vas, bodite tudi Vi meni zvesti!
Iz te strašne ječe, ki sem v njej vsako uro bližje in bližje smrti, Vas zagotavljam, gospod nekdanji markiz, svoje obupne in nesrečne vdanosti.
Vaš bedni
Gabelle."
Skriti nemir v Darnayevem srcu je vsled tega pisma krepko oživel. Nevarnost starega in dobrega služabnika, čigar edini zločin je bila zvestoba njemu in njegovi družini, mu je gledala tako očitajoče v obraz, da si je skoro; ko je hodil po Templu gorindol pre-mišljevaje, kaj naj stori, zakrival obraz pred ljudmi.
Vedel je prav dobro, da je v svoji grozi pred dejanjem, ki je bil višek zločinov in slabega imena stare rodbine, v svojem maščevalnem sumniče-nju strica in v nevolji, s katero je njegova vest gledala razpadajoče poslopje, ki so mislili, da ga on podpira, nepopolno ravnal. Vedel je prav dobro, da je bil prenagljen in polovičarski, ko se je zavoljo ljubezni do Lucije odpovedal svojemu družabnemu stališču, dasi mu ta misel ni nikakor bila nova. Vedel je, da biliil moral delati po načrtu in nadzirati delo in da je to namerjal storiti, a da ni nikoli storil.
Sreča njegovega angleškega doma, vedna potreba delavne zaposlenosti, nagle izpremembe in nemiri časa, ki so si sledili tako hitro, da so dogodki tega tedna uničili nezrele načrte prejšnjega in dogodki naslednjega tedna zopet vse prenovili — to so bile raz mere, vsled katerih je, kakor je prav dobro vedel, odnehaval, ne popolnoma miren, a vendar brez vztrajnega in krepkega odpora. Da je čakal časa, ko bi mogel začeti delovati, in da je ta čas v presenečenjih in borbah mineval, da je plemstvo bežalo iz Francije po vseh cestah in stezah, da so medtem njihovo premoženje rubili in uničevali ter njihova imena zamazavali, mu je bilo ravno tako dobro znano kakor katerikoli novi gosposki v Franciji, ki ga je morda ravno zato tožila.
Toda on ni nikogar zatiral in ni nikogar zaprl; on ni le nikdar trdo izter-javal davščin, marveč se jim je celo prostovoljno odpovedal, odšel v drugo deželo, kjer ni imel nobenih ugodnosti, si tam poiskal dela in živel od lastnega kruha. Gospod Gabelle je upravljal obubožano in zadolženo posestvo po pismenih navodilih, ki so mu ukazovala, naj ljudstvu prizanaša, naj mu da, kolikor mu je mogoče dati — toliko goriva pozimi, kolikor so ga siloviti upniki pustili, in toliko žita poleti, kolikor ga jim je bilo mogoče iztrgati iz rok — in on je ta ukaz zavoljo lastne virnosti gotovo pismeno ohranil in ga sedaj lehko pokaže.
To je podpiralo obupni sklep Charlesa Darnaya, k mu je začel zoreti v duši, da pojde v Pariz.
Da. Kakor mornarja v stari povesti so tudi njega vetrovi in struje zanesli proti magnetni pečini, ona ga je privlačila in on je moral iti. Vse, karkoli se mu je prikazalo pred dušo, ga je gnalo hitreje in hitreje, krepkeje in krepkeje proti tej strašni privlačni sili. Vznemirjalo ga je, da slaba sredstva izvršujejo v njegovi domovini slaba dejanja in da tisti, ki ve, da je boljši od njih, ni tam, da poizkusi ustaviti prolivanje krvi ter uveljaviti zahteve usmiljenja in človekoljubnosti. Vsled tega nemira, ki ga je napol dušil, a ki mu je vendar očital, je jel sebe natančno primerjati s stari mvrlim gospodom, v katerem je bila zavest dolžnosti tako močna; temu primerjanju (ki ni bilo njemu v čast) je takoj sledil posmeh monseigneurja, ki ga je že iz starih vzrokov nad vse mučil in pekel. Potem je prišlo Gabelleovo pismo: prošnja nedolžnega jetnika v smrtni nevarnosti, ki se je skliceval na njegovo pravičnost in dobro ime.
Sklep je bil storjen. On mora v Pariz.
Da. Magnetiia pečina ga je privlačila, moral je jadrati naprej, dokler ne zadene obnjo. On ni vedel za nobeno čer, ni videl skoro nobene nevarnosti. Zdelo se mu je, da bodo v Franciji njegov namen, iz katerega je stftril, kar .je storil, dasi le nepopolno, hvaležno odobrili, kadar ga pride zagovarjat. Tedaj se je dvignila pred njim veličastna prikazen dobrega dejanja, ki tako često zapelje toliko dobrih ljudi, in videl je celo samega sebe dovolj
lucijo, ki se je drevila tako strašno in besno dalje.
Ko je že odločen hodil gorindol, si je mislil, da niti Lucija, niti njen oče ne smeta ničesar vedeti, dokler ne odide. Luciji mora prihraniti žalost slovesa; in njen oče, ki je še vedno nerad mislil na nevarne stare dogodke, je fmel zvedeti za ta korak šele tedaj ko bo že storjen, in ne, dokler je še neodločen, negotov in dvomljiv. Koliko je bilo pripisovati polovičarstvo njegovega položaja njenemu očetu, ki se je^ strahom in skrbjo varoval, da bi mu ne oživeli v duši stari spomini na Francijo, ni premišljeval. A tudi ta okoliščina je vplivala na njegovo ravnanje.
Hodil je globoko zamišljen gorindol, dokler ni bil čas, da se vrne v Tellsonovo banko poslovit se od gospoda Lorryja. Namerjal se je takoj oglasiti pri tem starem prijatelju, kadar pride v Pariz, a sedaj mu še ni smel razodeti svojega načrta.
Voz s poštnimi konji je stal pripravljen pred vrati banke in Jerry je bil v škornjih in opremljen.
"Ono pismo sem izročil," je dejal Charles Darnay gospodu Lorryju. "Nisem mogel dovoliti, da bi Vas nadlegovali spismenim odgovorom, a ust-menega bi morda mogli izporočiti."
"Gotovo in jako rad," je odgovoril gospod Lorry, "če ni nevarno."
"Nikakor ne, dasi se tiče nekega u-jetnika v Opatiji."
"Kako mu je ime?" je vprašal gospod Lorry z odprtim zapisnikom v roki.
Gabelle."
Gabelle. In kaj naj izporočim nesrečnemu Gabelleu v ječo?"
'Samo to, da je pismo prejel in da pride."
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Profesional Cleaners and Dyeri
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, ednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo T vtliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
"Cas
ni naznacenr
f"
"Odpotoval bo jutri zvečer." "Oseba ni naznačena?" "Ne." _ . Pomagal je gospodu Lorryju, da se je zavil v številne suknje in plašče, ter ga spremil iz toplega ozračja stare banke v megleni Fleetstreet. "Moj najlepši pozdrav Liciji in mali Luciji," je dejal gospod Lorry pri slovesu, "in skrbno pazite nanji, dokler se ne vrnem." Charles Darnay mu je stisnil roko ter se dvomljivo nasmehnil in voz je oddrdral.
To noč — bilo e štirinajstega avgusta — je še pozno bedel in pisal dvoje presrčnih pisem; eno Luciji, razlagaje ji veliko dolžnost, ki ga kliče v Pariz in naštevaje ji slednjič razloge, vsled katerih upa, da ne bo tam v nobeni osebni nevarnosti; drugo je bilo za doktorja, ki mu je izročal Lucijo in svojega dragega otroka v varstvo in mu govoril o istih stvareh z največjim zaupanjem. Obema je pisal, se bo takoj po prihbdu oglasil v dokaz, da ni v nevarnosti.
Bil je težak dan, ko je bil med nji mi in prvič hranil v srqu skrivnost. Bi lo je težko čuvati nedolžno prevaro, ki se je niso oni prav nič zavedali Toda ljubeč pogled na ženo, ki je bila tako srečfia in zaposlena, je okrepil njegov sklep, da ji ne pove, kaj na merja storiti (kajti bil je že napol pri pravljen, da ji vse razodene, tako ču dno mu je bilo, da bi kaj ukrenil brez njeile tihe pomoči), in dan je naglo minil. Ob zgodnjem večeru je objel njo in komaj kaj manj ljubljeno malo Lucijo, češ da ima nujen opravek in da se kmalu vrne (medtem je že bil skrivaj pripravil obleko za pot), ter se je pogreznil v težko meglo težkih ulic še s težjim srcem.
Nevidna sila ga je sedaj naglo privlačila k sebi in vse struje in vetrovi so se obrnili krepko in naravnost k njej. Pismi je dal zanesljivemu slu, da ji izroči pol ure pred polnočjo in ne prej; nato je najel poštni voz za Dover in nastopil svojo pot. "Zavoljo Boga, pravičnosti, velikodušnosti, časti 1 Vašega plemenitega imena!" se je gldsil klic ubogega jetnika in on si je z njim krepil upadajoči pogum, ko je zapuščal vse, kar mu je bilo ljubo na svetu, in plul proti magnetni pečini.
(Dalje prih.)
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
201 Ruby Street	Joliet, Illinois.
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro rostreženi z najboljšo pijaco in smodkami.
0S1P l/LEPEC
10S1P I/
%3 Javni Notar 1\
z lOlet skušnjo
izleluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo garniSira; Ce potrebuje otrok certifikat za delo; Je Imate kako drugo stvar za urediti tukaj aH v stari domovini se obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111.
' JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna ,
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli 1
ISTaznetxiilo !
Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajam vse vrste pijačo, kakor:
SEHRINGOVO, PORTERJEVO IN CITIZENS PIVO v steklenicah in sodčkih.
Istotako najboljše domače vino, žganje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel 4086. Pripeljem ob določenem času na dom zastonj.
Jerry Laurič
vplivnega, da vodi to podivjano revo- J 210 RUBY STREET, JOLIET, ILL,
Radar še mudite na vogalu Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-u ženskih in molkih las, kakor tudi za rast mo-ikihbrkln brade; za revmntizem kostlbolj ali trganje v nogah, roliah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $600. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Polljite 6 centov v markah, nakar vam poSljcin Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
=S5
SS ,--, ffi
Efj ! ODKRITOSRČNO DEKLE. ! i?
Mg- I---1 m
K »S K S S S S S Sili K »»K
Pustotnik je bil najboljši kmet na Globokem. Imel je veliko lepo posestvo, krasno živino, dosti denarja, samo nobene — žene. Za dobro, zvesto in odkritosrčno ženico bi bil pa rad dal polovico svojega premoženja. Pa zdelo se mu je, da takih zvestih, odkritih src ni več na svetu. Ta in ona bi ga bila rada vzela; pa vselej je bil prepričan, da se ni šlo za njegovo osebo, ampak za njegovo posestvo in njegov denar. Zato je bil še vedno samec; vkljub svojim štirim križem pa je bil še čvrst in čeden fant.
Pred kratkim pa se je zopet zagledal v deklico, čedno in pridno sicer, pa nekoliko boječo in tiho: Potokar-jevo Katrico s Hriba. Potokarju se ni kaj dobro godilo; pehal se je in potil leto za letom, kakor je najbolje vedel in znal, pa je šlo bolj nazaj kot naprej. Dolgov vedno več, vsega drugega pa vedno manj. In tako je imel s svojo ženo in osmimi otroci vse prej kot nebesa na zemlji. Največ pa je bil dolžan ravno Pustotniku na Globokem. V par tednih bo treba plačati obresti, pa so o Božiču izginili zadnji desetaki iz hiše. In Potokarju se je zdelo, da ga zadnji čas Pustotnik povsod preganja; na poti v cerkev, zunaj v gozdu, na sejmu, povsod mu je bil za petami, gotovo z namenom, da ga spomni na obresti in povračilo dolga. Dozdaj se je Potokarju še vedno posrečilo, da se je izmuznil Pustotniku in se mu toliko izognil, da ga ni mogel nagovoriti. Vendar mu je vselej vroče postalo, kadar ga je zagledal.
Neko popoldne okpli Svečnice je sedel Potokar s svojo najstarejšo hčerko Katrico sam v izbi. Drugi otroci so bili deloma v šoli, deloma v gozdu, gospodinja pa je pri sosedi nekaj pomagala. Katrica je predla, oče pa je zamišljeno gledal skozi okno. Naenkrat na ves glas zakriči:
"Strela, zdaj pa imam! Tamle gre Pustotnik naravnost proti naši hiši. Pijavka krvava, gotovo mi bo skušal izsiliti zapadle obresti, ko nimam niti dveh desetakov pod streho. Tristo medvedov, kaj naj storim? Bežati več ne utegnem, ker bi gotovo opazil in vrat mu tudi pred nosom ne modern zakleniti, ker vidi, da so odprta."
V kotu sobe je stala velika omara. Ko obstane Potokarjevo oko na njej, je njegov sklep hitro gotov. Urno skoči, odpre vrata omare, zleze noter
in se skrije za razno visečo obleko.
Potem še zavpije: "Katrica, zapri o-maro in jo zakleni — saj zraka bo do-' sti; — za .leni in reci. da me ni doma,1 — da sem v gozdu — no reci, kar ho- j češ "
Dekle stori, kakor ukazano. Komaj ] je omara zaprta, že prikoraka skozi vrata Pustotnik. Nič kaj neprijetno iznenaden, da dobi Katrico samo, pravi prijazno:
"Dober dan, Katrica! Pa vedno ta-' ko pridna? Alisi sama?"
"Čisto sama," odgovori jecljaje dekle. "Mati so pri sosedi in bratje vlačijo les iz gozda."
"Kje pa so oče?"
"Oče so tudi v gozdu."
"Škoda, rad bi bil nekaj važnega govoril ž njimi; no pa saj lahko počakam — celo večnost ne bodo v gozdu."
"Oče skladajo les in pred nočjo jih najbrž ne bo; so tudi rekli, da na noči stopijo kar iz gozda po opravkih v vas j in da ni treba z večerjo čakati," laže ' Katrica dalje; "težko jih boš pričakal."
"Skoda," pravi Pustotnik na videz razočaran; "rad bi jih bil vprašal v neki stvari za svet... No malo bom pa le počakal — pa nekoliko pokram-ljajva!"
Katrica mu v zadregi porine stol. Ko se v-ede, zopet začne:
"Pravzaprav Katrica, tudi ti smeš vedeti, zakaj sem tukaj... Glej, pri svojih velikih razvlakah res nič več ne ' morem zmagovat isam in sem narav- i
nost prisiljen, da se oženim... Tvoj oče poznajo ljudi in hiše — in zato sem jih hotel vprašati, če morda ne vedo za kako primerno nevesto."
"Pri tebi se gre seveda za kako bogato; toda pri bogatinih moj oče nimajo kaj veliko posla," odvrne dekle nekoliko trpko.
"Katrica, to se pa motiš. Za bogato pa ne škilim, naravnost povedano, begate neveste še ne maram ne... Če dobim kako, ki bi bila nekoliko čedna, pa zraven krotka ter delavna in pridna gospodinja — pa če bi me'vsaj majčkeno rada imela, potem bi bil ""najsrečnejši človek na svetu, in tudi če ne bi premogla druzega kot obleko na sebi."
In pr iteh besedah pogleda Katrico tako pomenljivo, da ji kar vroče postane in jo rdečica oblije. Vsa zmešana odgovori:
"Pustotnik, takih deklet imaš pa dosti doli na Globokem."
Tu se zaslišr v kotu ropot, kakor če bi kdo z nogo udaril ob tla.
"Kaj je na to bilo, Katrica?" vpraša radovedno Pustotnik.
"O nič, nič," odvrne plaho deklica, "pri nas je od sile miši in kar neprestano škrabljajo in ropotajo za stenami."
"Bržkone je to bila mačka," pravi Pustotnik; "toda da prideva nazaj na najin pogovor. Take deklice, kakor-šno bi jaz rad, so redko sejane. — Veš, eno stvar zahtevam prav posebno od nje. Moja bodoča žena mora biti zvesta kot zlato in odkritosrčna kot čista vest. — Bog ne daj, da bi me kdaj nalagala... Če bi zalostil le eno laž pri njej, odstopil bi od poroke, če bi tudi že tretjič oklicana — da, pred oltarjem bi ji obrnil hrbet, če bi le ena sama njena laž prišla na dan."
Katrica pri teh besedah postane še bolj rdeča in se vsa trese. Nekaj časa oba molčita, potem pa Pustotnik kratko vpraša:
"Katrica, ali še nikoli nisi mislila na možitev?"
"Jaz? Ne, ne, ne! — mene nikakor ne morejo doma pogrešiti," odvrne deklica skoro boječe.
"Tvoji bratje in sestre so že precej odrastli in ni več taka sila za delavce; mislim, da bi te nazadnje že kako pogrešili... Katrica, kar odkritosrčna bodi! Če bi te jaz zdajle vprašal: 'Ali hočeš biti Pustotnica?' — kakšen odgovor bi imela na to?"
Dekle postane bledo kot smrt in vsa iz sebe strmi v Pustotnika.
"Katrica, jaz resno mislim," se oglasi ta še enkrat; "ali mi hočeš biti dobra, zvesta' žena?"
Zdaj si Katrica z rokami zakrije o-braz in na glas zaihti.
"Ne ne — ne morem!" žalostno zastoka.
Tu se zasliši iz kota jezno godrnjanje.
"Kaj je bilo pa to zopet, Katrica?" vpraša Pustotnik skoro prestrašen.
"O nič, nič... Ne vem, danes je vse tako čudno... Nazadnje se je še kak lisjak prikradel gori pod streho. Pogledat pojdem," jeclja deklica.
"Počakaj malo Katrica in mi poprej odgovori, da vem, aH naj grem domov ali naj počakam... Povej, zakaj me ne maraš? Ali sem ti zoprn? Ali misliš, da bi me res nikakor ne mogla rada imeti?"
"Oh ne, ne — Bog obvaruj! Rada bi te že imela in še prav od srca! Toda ne smem in ne smem!" zaihti Katrica zopet.
"Zakaj ne smeš?"
"Ker, ker — sem bilaj neodkritosrč-na — in — in— sem te — nalagala — grdo nalagala!"
"Mene nalagala? Saj do danes še deset besedi nisva skup govorila."
"Ravno danes sem te nalagala —' ravno sedajle — dvakrat in trikrat zapored — in vedno bolj sem se zamo-tavala v mrežo laži... Celo življenje bi me bilo sram pred teboj!"
"No, tega pa ne razumem!"
V tem hipu nekaj strašno zahrešči, vrata od omare odskočijo in venkaj plače oče Potokar.
Kar zelen od jeze pograbi hčer za roko in zakriči:
"Oj ti neumna goska — prismojena, lažnjiva stvar! Ali sem te tako učil? Ali ti nisem vedno zabičaval resnicoljubnost in odkritosrčnost v govorjenju in dejanju? In sedaj me pripraviš v tako sramoto pred Bogom in pred ljudmi."
"Toda oče, saj' ste mi sami rekli, naj vas zatajim pred Pustotnikom!"
"Pojdi se solit, čisto napak si me razumela."	^
"Potokar! Pusti, da jaz eno zinem!" se oglasi še precej dobre volje Pustotnik. "Kako pa prideš ti v omaro? Kaj si pa delal notri? Ali si miši lovil?'
"To je vse od dekleta! In še za lisjaka me je izdala! Jaz nisem navajen lagati, Pustotnik, in zato ti bom povedal golo resnico... Videl sem te od daleč, ko si prihajal proti hiši. In mislil sem, da prihajaš po triletne o-bresti. Veš in spomnil sem se, da vse moje bogastvo še deset kron ne iznese. — Bežati nisem več utegnil in zato sem se v tej hudi sili skril v omaro."
"Ha-ha-ha-ha," se zakrohota Pustotnik; "zdaj mi je vse jasno. In Katrica je nalagala ženina, da bi očeta rešiJa. — Je pa vendarle dober otrok."
"Gotovo, dober in priden, Pustotnik, Samo da bi se teh preklicanih laži odvadila!"
Katrica si s predpasnikom pokrije obraz in hoče skozi vrata;.toda Pustotnik ji zastavi pot in pravi med smehom:
"Katrica, nekoliko premalo odkritosrčna si res bila nasproti meni; vendar v teh okoliščinah se stvar da zagovarjati. Če stvar prav vzamem, si pa vendarle odkrita deklica. Kaka druga bi bila lagala do zadnjega in me za nos vodila. Ti me za nobeno ceno nisi hotela oslepariti. Zato ti rad odpustim to neresnico, ker si sama priznala.. . Toda biti pa mora to prva in zadnja laž!"
"Koklja naj me brcne, prva in zadnja! Za to jaz dober stojim, njen oče,' hiti Potokar.
"Katrica, zdaj te pa še enkrat vprašam: Ali hočeš biti moja dobra, zvesta ženka?"
Katrica pa je jokala in molčala.
"Strela, govori vendar! Seveda, Pustotnik, da hoče!"
"Povej, Katrica, ali me moreš imeti majčkeno rada in me maraš za moža!"
"I seveda, rajši te imam kakor kateregakoli na sve (tr — in svoj živ dan te ne bom več nalagala."
"Zdaj je pa vse dobro, Katrica," pravi Pustotnik in seže Katrici v roko.
Tri tedne pozneje je bilo veliko že-nitovanje na Globokem. Pustotnik je dobil v Katrici izvrstno ženko, z njo se je naselila sreča v njegovi hiši. Potokarju se je pa kamen odvalil od srca, ker se ni bilo treba več bati zaradi dolgov in obresti. .
živi druge, udarci in brce so njegovo plačilo. Potem pride dvanajst p a s -j i h let. Y kotu leži, tarna in nima zob, da bi grizel. Življenje pa zaključijo leta, ki jih je dobil'od opice. Človek postane slaboumen in norčav ter je v zabavo otrokom.
Vzdih.
"Žalosten vdovec po pogrebu žene: "No, ta špas me je pa zopet lep denar stal!"
DELO V LAUNDRY DOBI DE-kle. Vprašaj v Mac's Laundry, 502 S. Chicago St., Joliet.
NAPRODAJ HIŠA S 4. SOBAMI, hlevom in enim akrom zemlje, in sicer leži eno miljo zapadno od Bush parka in eno miljo severno od Moen ave. kare. Več pove: Herman Ro-ther, lastnik. Chi. tel. 1644-W. 59t4
Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." , "Vsi za enega, eden za vse."
8*5 ,---- s
ZA KRATEK ČAS.
J
w m s m m s s »s s » s m Ss m?
Photo by American Press Association.
ROJSTNA HIŠA GROVER CLEVELANDA.
Rojstna hiša Grover Clevelanda v Caldwellu, N. J., ki jo prevzame vlada v oskrbo kot spomenik dvakratnemu predsedniku Z. D.
Dolgost življenja.
Ko je Bog ustvaril svet in hotel vsem stvarem določiti dolgost življenja, pride na vrsto osel, ki vpraša: "Gospod, koliko časa bom živel?" — "Trideset let," odgovori Bog, "ali ti je tako prav?" — "O Gospod," odvrne osel, "to je dolga doba. Le premisli moje trudapolno življenje: od jutra do večera nositi težka bremena, vlačiti mehove v malin, da jedo drugi kruli za zabelo pa udarce in brce! Okrajšaj mi to dolgo dobo." Gospod se ga u-smili in mu podari osemnajst let. Osel potolažen odide in pes pride na vrsto. "Kako dolgo hočeš ti živeti?" mu reče Bog. "Oslu je trideset let preveč, tebi bo pa gotovo prav." — "Gospod," odvrne pes, "aH je res to Tvoja volja? Pomisli, da sem neprestano na nogah, tako dolgo bi tega ne prenesel; in ko bom ob glas in zobe, da ne bom mogel več lajati, ne grizti, kaj čem potfem druzega početi, kot letati iz kota v kot in renčati?" — Bog vidi, da ima pes prav, pa mu izpregleda dvanajst let. Nato pride opica. "Ti bi.pa gotovo rada živela trideset let?" ji reče Bog. "Tebi ni treba delati, kot oslu in psu, in si vedno dobre volje." — "O Gospod," odvrne, "to se le tako zdi, pa je drugače. Če je kaša, pa žlice ni. Vedno naj uganjam burke in se pačim, da se ljudje smejejo; če mi pa Jtdo pomoli jabolko in je ugriznem, je pa kislo. Moje življenje je bolj ža-loigra kot burka. Trideset let ne zdr-žirn." In Bog ji milostno podari deset let,
Naposled pride človek, vesel, zdravili čvrst ter prosi Boga, naj mu določi 'lolgost življenja. "Trideset jet," pravi Bog, "ali ti je to dosti?" — "Tako kratko!" vzklikne človek. "Komaj sezidam hišo in,zakurim na svojem ognjišču, komaj posajena drevesa začno cvesti in roditi sad, komaj se začnem dobro veseliti življenja, pa naj umr-jein! OXJosfrod, podaljšaj mi življenje." — "Podam ti osemnajst oslovih let,"' pravi Bog. — "To, je premalo," odvrne človek. — "Pa imej še dvanajst pasjih let." — "Še vedno premalo."— "Naj bo," pravi Bog, dam ti še deset let opice, več pa ne." In človek odide nezadovoljen.
Tako živi človek sedemdeset let. Prvih trideset let — to so njegova človeška leta; hitro minejo; v tej dobi je zdrav, dobre volje, rad dela in se veseli življenja. Nato sledi osemnajst oslovih let; breme za bremenom se mu naprti; nositi mora žito, ki
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše m» so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnic
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše mesci Vse po najnižji ceni. Pridite torej i> poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba i-naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati naj » našej mesnici in groceriji na vog» lu Broadway and Granite Street
NAPRODAJ!
dobro utemeljena trgovina s nagrobnimi spomeniki v več jem mestu blizu Chicage. Dobra okolica za ta posel. Pc sebno lepa prilika katoliškega moža, ker večina o djeinal cev je te vere. Sedanji lastnik ima preveč posla v drugi trgovini, a lahko ostane neposredno pri tej trgovini dokie'i ga nov gospodar potrebuje. Več pove:
Amerikanski Slovenec
v žicami (Wire Drawers) rabimo za stalno del" ob dobri plači. Pišite angleško za pojasnila
JOS. HERMAN,
Keystone Steel and Wire Co., Peoria, Illinois
Rojakom priporočan o sledeče blago«
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za...............:........$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ................:......$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
'unč
er
Rh
a rst "V isti ižni val
"V
5
op ai i "K raži 'an :od h »lo ust t
Joliet. ill*
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLI

STENSKI PAP1F
Chic. Phone 2768. N. W. Phone UlJ
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje' stenskegi papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
Chi. Phone 376 1/ N. W. 927.
120 Jefferson St
JOLIET, ILL
Luka Pleše
»rit
W
2go

hrvatsko-slovenska
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, .j,!' mača in importirana žganja i" ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen 0
1014 North Chicago St., Joliet'
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
EAGLE EXPORT
SE9»W»S$R9T,<J_______111
iwu.mju . 11 ii. h
ter Je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ote telefra 405,	S. BliH St., Jolltt, H