Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Zrn celo lato predplačan 15 (Id., za pol leta S »Id., za Setrt leta i (14., sa jadra mesec 1 (ld. 40 kr. V administraciji prejeman Telja: Za oelo leto 12 (Id., sa pol leta 6 (Id., za ietrt leta 3 (Id., ta jeden meiec 1 (ld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 (ld. 20 kr. ve« na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniBtvo in ekspedieija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo j« v SemeniSkih ulicah It 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemSi nedelje in praznike, ob pol 8 uri pepoldne. i^tev. 39. V Ljubljani, v ponedeljek 17. februvarija 1896. Letiiili XXIV. Volilna reforma. Z veliko radovednostjo so poslanci in širSi krogi prebivalstva pričakovali načrta volilne reforme, ki ga je v soboto vlada predložila državnemu zboru, dasi je bil že znan v glavnih obrisih. Ministerski predsednik, grof Badeni, je v svojem govoru označil vladno stališče ter ob razložil vse točke in momente, ki govori za predloženi načrt. Volilna reforma je bila zadnji dve leti najvažnejše politično vprašanje, in vlada želi, da se prej ko mogoče reši. V ustavni državi treba, kolikor dopuščajo dejanjske razmere, razširiti volilno pravo na širše kroge, ki se zavedajo svojih pravic in dolžno-stij. Praktičen politik, naglaša dalje grof Badeni, si mora izbrati pravi trenutek, ko je v razmerah utemeljeno razširjenje političnih pravic. Vlada meni, da je prišel pravi Čas, a je tudi prepričana, da treba vse politične in socijalne reforme spraviti v zvezo z obstoječimi, zgodovinskimi napravami in v harmonijo z zahtevami sedanjosti. Dve načeli sta podlaga sedanji volilni reformi: zastopstvo interesov in individualnost posameznih kronovin. Štiri skupine, ki naj zastopajo koristi ve-leposestva, trgovine in obrtništva, mest in kmečkih občin, vzdržava tudi novi načrt; ob jednem pa se ustanavlja nova, peta kurija z občno volilno pravico. Posebnosti posameznih kronovin ustreza načrt s tem, da voli vsaka dežela za se, deželnim zborom pa je pripuščeno, da se odločijo za direktno ali indirektno volitev. Kar se tiče splošne volilne pravice, stoji vlada na stališču, da se treba ozirati na posebne stanovske koristi, na posebne gospodarske in kulturne razmere in zahteve. Ministerski predsednik prizna, da je zastopstvo interesov v novem načrtu «slaba točka", ker potrebuje reforme. Toda ta reforma v zastopstvu interesov je neizpeljiva, ker bi bila sicer volilna reforma odložena na nepregledno bodočnost. Ker pa vlada hoče že sedaj dognati volilno reformo, zato v prvi vrsti predlaga razširjenje volilne pravice, v kolikor je izvršljivo v sedanjih razmerah. Konečno ministerski predsednik naglaša, da so posamezne določbe v tesni zvezi kot celota, in da ne gre, iz celote iztrgati to ali ono. Glasila raznih strank različno presojajo volilno reformo. „N. Fr. Pr." je na videz popolnem zadovoljna z vladnim načrtom, češ 15. februvarij ostane pomenljiv v zgodovini avstrijske ustave. Le to jej ni všeč, da bodo deželni zbori imeli določati, ali naj so v novi kuriji direktne volitve, ker nemškoliberalna stranka pri direktnih volitvah gotovo ne pridobi nobenega mandata. Sedaj šteje skoro tretjino državno-zborskih mandatov, a po., novi volilni reformi se ravnotežje ne premakne v njeno korist. Vendar pa bode nemškoliberalna stranka ugriznila v kislo jabelko, četudi gre kolo čez njeno telo. Tolaži se s tem, da liberalizma korenine še niso usahnile med prebivalstvom in da z boljšim časom zopet ozeleni preperelo liberalno drevo. Da nemško-liberalni stranki volilna reforma ni po volji, dokazuje njeno vedno nasprotstvo proti razširjenju volilne pravice. Levica je glasovala proti volilni reformi petakarjev in v koaliciji je preprečila volilno reformo. Danes pa mora glasovati za volilno reformo, za večje število mandatov, katerih nobenega ne dobi, ako hoče ostati vladna stranka ter si ohraniti vsaj nekaj vpliva. Ker bodemo itak še imeli priliko govoriti o tem vprašanju, opozarjamo danes opetovano slovenske poslance, da z ozirom na število prebivalstva kranjski deželi pristojata dva nova mandata. Politični pregled. V Ljubljani, 17. iebruvarija. Volilno gibanje na Dunaju. Cim bolj se približuje čas dunajskih volitev, tem živahneje se pojavlja gibanje mej raznimi dunajskimi strankami. Najbolj se pa odlikujejo v agitaciji dunajski socijalni demokrati. V boju zoper antisemite so se združili z židovskimi liberalci in se na raznih shodih krepko potegujejo za mandate. Vidi se pa tudi, da jim vlada ne stopa tako ostro na prste, kakor pa krščansko sicijalnitn strankam. Borba bode toraj vsekako zelo huda in le posebna organizacija bode pripomogla k zmagi. Dne 12. t. m. so priredili nemški liberalci volilski shod za tretji razred. Mesto antisemitov so se ga vdeležili socijalni demokratje, ki so bili zastopani po posl. Pernerstorfer in Ellen-bogen. Mej zborovanjem je navstala splošna razburjenost. Liberalci so skušali pregovoriti socijalne demokrate za svojo stranko, čemur je pa odločno ugovarjal posl. Pernerstorfer. Rekel je mej drugim: „Liberalna stranka mora propasti, kajti ona je postala nezmožna za vspešno organizacijo". Te besede so tako razburile navzoče, da je bilo nemogoče na» daljno zborovanje. Precejšno število socijalnih demokratov je pa odločno zahtevalo, da se združita stranki v boju zoper antisemite. To nam dokazuje, da so razmero še zelo nejasne in je nemogoče razsoditi, kak vspeh bodo pokazale bližnje volitve. Bolgarski princ Ferdinand bode kmalu zavžil celo kupo veselja, katero je provzročil s svojim korakom. Razun angleške so že vse vlade odgovorile turškim in bolgarskim poslanikom, da so voljne pripoznati princa Ferdinanda za kneza Bolgarije, ter s tem pokazale, da odobrujejo njegov sklep in nasprotujejo dogmam katoliške cerkve. Iz LISTEK. Iz dnevnika slovenskega slikarja. V ljubljanskem „Rudolfinumu" sva se sešla. Bil je to župnik, moj stari znanec in dobrotnik. Po pravici povem, ustrašil sem se ga. No, si mislim, zdaj bova pa zaropotala. Pred letom dnij sem risal pri njem neko pokrajinsko sliko, a ker je nisem dovršil, vzel sem jo seboj na Dunaj, da mu jo od tod izvršeno pošljem nazaj; a ne vem, kaj je prišlo, pozabil sem na njo in na župnika. Celo leto mu nisem pisal, dasiravno mi je to v svoji strogosti in brezobzirnosti ostro naročal. Pripravil sem se na njegovo karanje. Njegov strogi pogled me je popolnoma zbegal, zato sem takoj pričel brez uvoda: ' »Oh, prosim, ne zamerite, takoj Vam pošljem tisto sliko s Krasa." „Katero sliko?" me vpraša župnik, —- „aha, že vem 1 — No, boste že še poslali, danes imam z vami nekaj druzega." Hvala Bogu, kamen se mi je odvalil za nekaj časa od srca, — samo kaj bo zdaj ? „Sicer je že precej pozno," nadaljnje župnik, „pa bo vender mogoče, samo če imate čas, poslikati pri nas znameaje. Moji ljudje so nekaj zidanja zmašili, kar naj bi imelo podobo kapelice. Kar so oni skazili, boste pa vi popravili s svojim čopičem. Plače ne pričakujte posebne. Moji ljudje ne obrajtajo slikanja, sploh nimajo zaumena o slikanju, kakih par forintov znate dobiti. Kar bo manjkalo, bom pa jaz dodal, če bo treba, samo da bo." No, to je bilo mazilo za moje slikarsko sree — mesto zasluženega ropota dobim — delo. Kar razvezal se mi je jezik samega veselja in vse na-jedeukrat bi bil rad povedal župniku, kako se mi je godilo na mojem slikarskem popotovanju na Oger-skem v Pečuhu in drugodi, a župnik me kratko odslovi : „Na svidenje v nedeljo popoludne ! Prinesite seboj potrebne barve in čopiče, sicer jih imam tudi jaz še nekaj, pa le preskrbite se ž njimi. — Z Bogom!" Cez par dnij pride zaželjem čas. Dolenjska železnica pripelje me v prijetnih mislih zatopljenega do določene postaje, od koder imam pičlo uro do onega blaženega kraja, koji bo odičen v mili slovenski domovini z mojim prvim umotvorom. Le mrzlo jesensko vreme ie po malem skušalo ohladiti moje vroče slikarsko srce. Prijazno me vsprejme župnik, odkaže mi sobo, kojo naj si deliva z njegovim bratom, gimnazijcem ki je ravno takrat bil na počitnicah pri župniku. Po kratkem odmoru iu počitku nap ti me takoj župnik h kapelici, kojo naj okrasi moja reka. Župnik ni imel časa, da bi me spremil, zato pa od > či imenovanega gimnazijca, čvrstega in n >d ir,rn>fanta, da mi pokaže kapelico in posestnika, ki je oskrbel njeno zidavo. Sporoči mi tudi v naglici: „Poglejte in oglejte si kapelico, potlej pa stopite k posestniku in se dogovorite. Trd je, pa le držite se; zastonj nikar ne delajte; plača lahko!" Pogumno in v najboljši nadi stopava z župni-kovini bratom proti omenjeni kapelici, a kdo naj razume moje presenečenje, ko ugledam pred seboj nizko, neznatno stavbico, ki naj hrani v sebi moje umetniške umotvore. Vender, premagam se, ogledam si stavbo in kar takoj s svinčnikom razdelim njene zunanje in notranje prostore ter napravim nek proračun, koji naj bi po nekoliko poravnal in poplačal moje prihodnje umotvore. Napotiva se potem k posestniku kapelice. Z nekim nezaupnim pogledom naju vsprejme ; menda mu že ni ugajala moja malenkostna zunanjost ali kali. Slednjič se ohrabrim ter spregovorim : „Imate neko kapelico poslikat. Vam jo bom pa jaz poslikal, če se bova mogla pogoditi." Nekam ne-brižno me gleda ter pravi: „I seveda! zgradil sem malo znamenje — i kaj pa, prav bi bilo, da se malo posmeti s kakimi barvami, — samo toliko sem že izdal zanj, da ne morem veliko več dati za okrašenje. Sicer pa tudi ni treba posebnega delati, malo rož se napravi, pa bo in pa seveda pisanih, da se kaj vidi, — če znate kaj takega delati?" raznih ruskih listov pa je razvidno, da Eusija še ni popolno zadovoljna s knezom Ferdinandom, kajti on sam ostane vsaj po imenu še katolik, in to bdde zelo rusko vlado. Vsled tega že sedaj omenjeni listi indirektno svetujejo knezu, naj tudi on prestopi k pravoslavju, ker le tedaj mu> je mogoče pridobiti si popolno naklonjenost rusofilskih krogov. Iz tega je razvidno, da Rusija ne bode poprej mirovala, dokler si ne pridobi popolne nadoblasti nad Bolgarijo in njej sosednimi državami. Dogodki v Turčiji. Zadnje dni minolega tedna sta pričeli obe stranki izvrševati pogoje, ki so se vsprejeli s posredovanjem evropskih poslanikov. Prebivalci mesta Zeitun izročujejo orožje, vlada pa oprošča vjetnike, katerih je bilo skupno blizu 15.000. Mej temi se je nahajalo nad 13.000 vjetnikov v jako žalostnem položaju. Vladne Čete ostanejo tako dolgo v mestu, dokler ni oddano vse orožje. Ker ameriške zvezne države niso smele poprej podpirati ubogih zatirancev, so se zuova obrnile do sultana s prošnjo, naj dovoli pristop ameriškim poslanikom, ki imajo nalog, razdeljevati nabrane darove mej pomoči potrebne. Kakor se brzojavno poroča, je sedaj vlada ustregla omenjeni zahtevi. Francoske homatije. Predvčerajšna seja poslanske zboruice francoske je še povečala razpor mej postavodajalnimi krogi. Ministerski predsednik je sicer ostro kritizoval izjavo senata in skušal oprati sebe in svoje tovariše. V svojem govoru je Bourgeois jasno pokazal, da zastopa socijalistično-radikalno stranko in s tem napovedal boj gospodski zbornici. Mesto, da bi popravil, kar je zagrešil v zvezi s svojimi tovariši, je s tem, da se je pridružil najskraj-nejim strankam nasproti senatu, pripoznal svojo in vladino krivdo. Boj je toraj napovedan in pasti mora jedna bojujočih se strank. Senat pa je pripravljen dvobojevati se do skrajne meje in upa tudi zmagati. Zbornica je sicer izrekla v zadnji seji popolno zaupanje Bourgeoisovem kabinetu, kar mu pa vsekako ne bode ničesar koristilo. Morda bode že boj v današnji seji odločil mej senatom in kabinetom. O položaju v Afriki piše jako natančno švicarski inženir lig, ki je bival daljše časa v Abesi-niji in bil zaupni svetovalec kralja Menelika. Omenjeni poznavatelj ondotnih razmer pravi, da je kralj Me-nelik jako pameten in premeten mož, ki se bode pazno izogibal vsakega odločilnega boja z Italijani. Iznašel si je pa drugo pot, po kateri mu je zmaga zagotovljena. On namerava namreč tako dolgo odlašati odločilno bitko, dokler ni sovražnik popolno utrujen. On lahko čaka in ne trpi pri tem nikake škode, mejtem ko je za Italijane vsak dan zelo pomenljiv in jih stane ogromne svote. Trajnih vspehov si toraj Italijani ne morejo pridobiti na noben način, kajti svoje neodvisnosti ne proda Menelik za nobeno ceno, kar bi tudi noben drug državnik ne mogel storiti. Iz sedanjih okolnostij je razvidno, da skuša Menelik mirnim potem preprečiti nadaljno vojevanje in potisniti Italijane tje, od koder so prišli. Vrhu .Koliko bi pa vi dali za slikanje," vprašam ga zvedavo. .Dva goldinarja bo menda dosti," bil je kratek odgovor. Ravnokar sem mislil pobrati svoja kopita, da ne bi več slišal tacih umetnost in mojo osebo ža-lečih besedij. Vender premagam se. Menda je že tudi moj delodajalec opazil moj užaljen obraz, zato pa pravi: .No, če že ni drugače bom, pa dal 5 gld. samo lepo naredite." .Bom že, odgovorim mu, ter v žalostne misli utopljen, češ, če bo moja umetnost donašala tako malo, potem mi ne ostane druzega, nego lakote umreti, kakor je storil pokojni Wolf, povrnem se nazaj k gospodu župniku. Le-ta je imel ali ravno obilo posla in me ni utegnil povprašati, kako se mi je godilo, ali pa je slutil, kako in kaj sva se dogovorila z omenjenim posestnikom, le toliko mi v naglici reče: .Preveč vam menda posestnik ni obljubil, sicer pa bodite le brez skrbi, pri meni boste imeli hrano in vso postrežbo zastonj, le pričnite takoj jutri. Ako bi imeli zgubo, bom pa že jaz dodal." Umiril sem se. Zvečer razgovarjala sva se dolgo časa še po večerji z župnikom o tem in onem ; njegove besede so me do dobrega umirile in v najboljših spominih zatisnil sem trudne oči. (Konec «ledi.) vsega tega imajo pa Abesinci na razpolago večje število bojevnikov, ko bi jih potrebovali. Socijalne stvari. Vladna obrtna predloga in — obrtno vprašanje. (Konec.) Predloga samo pravi (§ 14. a), naj obrtna gosposka tedaj vpraša zadrugo za mnenje, če seji zdi v posamnem slučaju dvomen dokaz sposobnosti za kak rokodelski ali koncesijoniran obrt. Zadruga mora v 14 dneh odgovoriti; če ne odgovori v tem času, sme obrtna gosposka brez ovire dotičniku dati obrtno dovoljenje. Kedaj je pa dokaz dvomen, določuje obrtna gosposka. To se pravi, kedar se bo obrtnemu komisarju zazdelo, bo naložil zadrugi, naj mu brž odgovori, kaj sodi o prosilčevih spričevalih. Zadružno mnenje pa seveda ne bo oviralo obrtnega komisarja, delal bo lahko še vedno po svoji volji in previdnosti. Za koncesijonirani obrt se ima v dvora-nih slučajih po novi predlogi povprašati tudi občina. V tej obliki bo po novem določilu samo nekaj sitnostij več, a vspeha nobenega. Dokler zadruge nimajo nič pravic pri podeljevanju spričeval, da bi se prepričale o učenčevem ali pomočnikovem znanju, toliko časa je smešno in žaljivo, če jih bo obrtna gosposka samo cukala z jalovim vprašanjem: .Kaj mislite o tem le spričevalu ?" Vladna predloga določuje nadalje, da ne zadostuje spričevalo kake strokovne šole za učno in delavsko spričevalo, marveč, da mora vsak, ki je dovršil kako tako šolo, vsaj jedno leto še delati kje za pomočnika, če hoče pričeti samostojen obrt. Koliko časa se mora kdo učiti, oziroma delati kot pomočnik ali tvorniški delavec, določuje trgovski minister vprašavši za svet trgovinske zbornice in zadruge. Kar dela kdo kot rokodelec v vojaški službi, se mu všteva mej ta čas. Mali obrtniki so pri enketi strogo zahtevah, da se mora izpremeniti § 3 7. obrtnega reda, po katerem sme imeti vsakdo delavce drugih obrtov, ki mu pomagajo, da more on popolnoma izdelati svoje izdelke. Po tem paragrafu so n. pr. pivovarji delali sodove, mizarji steklarska dela itd. VzUsti tvorni-čarji v tem ogromno škodujejo malim obrtnikom, ko imajo najraznovrstnejših obrtov delavce v službi, ki jih slabo plačujejo in jih izkoriščajo, pri tem pa odjedajo malim obrtnikom kruh, ki morajo plačevati ogromne davke za svoj obrt. Vsak naj bi smel le to izdelovati, v kar je vsposobljen, tako so trdili mali obrtniki. Tu odpira sedanji obrtni red na stežaj vrata krivicam v tem eziru. Skoda ni samo za to tolika, ker se s tem odjč malim obrtuikom mnogo zaslužka, marveč tudi zato, ker se s tem podpira mnogo zavisti, sovraštva in zvitosti mej ljudmi. Na ta način nastajajo veliki rokodelski monopoli ker politična gosposka lahko dovoljuje najraznovrstuejše obrte. V tem oziru se pa obrtna predloga ne gane, marveč le še razteguje pravice birokracije. Tudi to je napačno, da sme tudi po novi predlogi politična gosposka samo zaslišavši zadruge oprostiti kogarkoli, da mu ni treba učnega, oziroma delavskega spričevala za pričetek obrta. Take določbe stokrat odvagajo tisto skromno določbo (§ 3 a), po kateri morajo zastopniki javnih trgovskih in koman-ditskih družb dokazati svojo sposobnost za obrt, ki ga nameravajo začeti. Ta paragraf nekoliko skuša zapirati nepoklicanim vstop v obrtni stan, a navedene določbe § 14. odpirajo vrata vsakemu pri-begliku. Vse ima po teh določbah še vedno v rokah politična gosposka, zadruge pa ničesar druzega, nego nekoliko sitnostij več. Liberalno načelo brezmejne obrtne slobode, ki uničuje ves mali obrtni stan, ostaja nedotakneno. Sedanja vlada je ali sama liberalna, ali pa liberalcem in judovskim kapitalistom prodana; to je zaključek, ki ga posnemamo iz nove obrtne predloge. Slovstvo. .Zora". Zelo smo se razveselili četrte številke lanske „Zore". Dvomili smo, bode li zmogla peščica mladeničev vzdržati list vkljub svojemu uaudušeniu. A šlo je prvo leto in upamo, da bodo Zuroši še krepkeje napredovali. Vsebina zaduje ¿tevilke je mikavna in poučna. Če tudi ne rešujejo mladi pisatelji sedaj še najtežavnejših problemov, vidi se vendar spisom, da so resno premišljmi in sestavljali s tid-nim, moškim prepričanjem. Tu ne čitumu le pouš nega politikovanja, sklopljenib ironičnih fraz in neprebavljenega ponavljanja nejasnih nazorov, s čemer se ponašajo nekateri mladi gospodiči, ampak s temeljitim učenjem pridobljeno prepričanje govori iz teh vrst; upamo, da se drid Zoroši te poti v prihodnje in pridejo kot znanstveno temeljito izobraženi možje iz šole v življenje. Jedna pesem, trije pripovedni spisi, dva poljudna znanstvena sestavka in „Glasnik" se strinjajo v prijetno skupino. Kakšne nazore imajo Zoroši, izrazili so dovolj jasno. Jeden spis govori o „napredku." Vprašuje se, kaj je napredek, in potem odgovarja, če se sme reči, da Človeštvo danes napreduje, v čem je ta rek resničen in v čem ni. V podrobnosti se spis ne spušča, ampak podaje ob kratkem pregled čez intelektuvalno omiko najnovejše dobe. K sklepu poudarja, kakšen napredek si mora izvoliti slovenski visokošolec. Morda bo zanimalo koga, kako sodi mladi pisatelj o veri in narodnosti. Ob sklepu piše: „Zato se ne sramujemo katoliškega imena, dasi je že prišlo jako ob veljavo. Prepričani smo, da delujemo s tem za pravi napredek, ne le v korist sebi, ampak še zlasti svojemu narodu. Naj nikdo o nas ne reče, da smo pozabili narodnosti! Ne, nismo še pozabili, ampak nasprotno, toliko smo mislili o njej, da smo slednjič vendar-le našli, kaj da je prav za prav. S praznim govoričenjem ne bomo pomagali narodu nič. Dvignimo ga z vztrajnim delom, da bo naravnost hitel nasproti svojemu namenu, kateri je časna in večna sreča. Mi se mu ne sladkamo z nespametnim proslavljanjem narodnih individualnostij, ne povzdigujemo ga do božje časti, ne sovražimo ziradi njega drugih narodnostij, ne postavljamo zaradi niega Boga s prestola — a zato ga ljubimo gorkeje in zvesteje, nego oni, kateri proslavljajo v narodu — sami sebe." V spisu „Naše narodno delo" vspodbuja „Zora" dijake k vztrajnemu učenju. Vsakdo naj se temeljito izobrazi v svoji stroki. Pisatelj odkritosrčno priznava, da imamo premalo pravega razumništva. „Kdo je kriv? Neugodne razmere? Deloma. Brez dvojbe pa tudi lastna malomarnost in neredno življenje. — Veliko govorimo in pišemo, toda premalo se učimo. Ne škodovalo bi torej, če bi malo manj govorili, zato se pa bolj vztrajno poprijeli svojih študij, ker to je pred vsem naša dolžnost, naše narodno delo v prvem pomenu besede." To so pametne besede, tem bolj 8e jih veselimo, ker jih izreka dijak. Da mislijo Zoroši že sedaj, po kateri poti bodo udarili, ko stopijo v javnost, je naravno. Na nasprotni strani se snuje tabor radikalcev. Tudi Zo-raši obetajo, da bodo radikalni, a v nasprotnem smislu. .Bistro zasledujmo velevažni svetovni pojav, zasledujmo njegov početek in vzroke, ocenjujmo njegova načela, pripomočke in smer, s kratka — štu-dirajmo socijalno vprašanje na podlagi krščansko-socijalnega programa. Ravno na tem polju bode našlo naše katoliško prepričanje največje zaslombe in najplemenitejšega naudušenja. Krščansko-socijalna preosnova jedina more rešiti svet, ozdraviti bolno telo človeške družbe itd. Navlašč poročamo obširneje o tem zvezku, ker se nam zdi zelo važno, da bi zlasti v teh vprašanjih prišli ne le naši visokošolci, ampak vsi izobraženci do popolne jasnosti. Koliko neumnih nazorov so že odkrili slovenski listi zlasti o socijalnem vprašanju, odkar smo mi obrnili pozornost našega občinstva na to. najvažnejše vprašanje! Naš narod je lahko vesel, če ostanejo taki izrodki liberalne domišljije le na papirju, a gorje rai, če jih bodo izvajali mladeniči, kateri nastopijo dedščino za onimi liberalnimi prvaki, kateri se utegnejo kmalu umakniti s pozo-rišča 1 Mi ne svetujemo samo kot prijatelji slovenskim visokošolcem, da se naj resno bavijo s temeljitim učenjem, mi to od njih zahtevamo v imenu ljudstva, katero jih je vzgojilo v ta namen, da mu bodo umni in vestni vodniki. Izobražene posvetne inteli-gencije se ne bojimo, saj čim temeljitejše je kdo izobražen, tem bližje stoji krščanstvu, tem ljubši tovariš nam je. A bojimo se onih na pol izobraženih ponesrečenih eksistenc, katere večinoma vzdržujejo sedaj liberalno stranko. Takih ljudij, kateri o temeljitem mišljenju nimajo uiti pojma, kateri premnogo-krat še strokovnih študij niso zvršili, takih nas Bog varuj, ker jih imamo preveč. Naši duhovščini se rado očita, da je vlado-željna. Ravno pri „Daoici" pa je pokazala, da njeno delovanje ne izvira iz stanovske ozkosrčnosti. Dajte nam trnieliito izobraženih, značajnih lajikov, kateri bodo brez strahu v javnosti zagovarjali krščanska načela, — potem jim radi prepustimo ono „vlado", katero nam nekaterniki tako oponašajo. Dokler pa takib mož nimamo, prisiljeni smo sami, boriti se za prava načela tudi v politiki; liberalcem in veternja-kom prepustiti neomejeno gospodstvo v politiki, bilo bi brezvestno od nas. „Zori" želimo obilo naročnikov in jo priporočamo v podporo. Naj se zbirajo okoli nje ukaželjne mlade moči k plodonosnemu delu 1 Dnevne novice. V Ljubljani, 17. februvarija. („Narodova" resnicoljubnost.) Sobotni „Narod" piše: Neštevilnokrat se je že slišalo in čitalo zatrjevanje, da je le tist dober Slovenec in resničen rodoljub, kdor je dober katoličan, da slab katoličan sploh ne more biti resnično naroden. S tem so torej klerikalci trdili, da je narodno mišljeuje le posledica verskega mišljenja. Mi smo ta nazor vedno pobijali, nismo pa pričakovali, da nam pride kdaj na pomoč sam „Slovenec". Zgodilo se je tudi to. Govoreč o prestopu princa Borisa k pravoslavju je „Slovenec" zapisal tudi naslednje besede: Dinastija Koburg mogla bi biti narodna dinastija, če tudi ni pravoslavna. Narodni značaj bi dobila od vzajemnega čutstva z narodom za njegovo svobodo, kulturo in velikost, — ali ne od vere. In ako postane pravoslavna, lahko bo delala na škodo narodu, kakor je delal pravoslavni kralj Milan v Srbiji proti mišljenju svojega naroda. — Iz tega zopet izvaja „Narod", da je tudi slab katolik lahko dober narodnjak in narobe. — „Narodu" bi le svetovali, naj drugič, kadar misli v boj pošiljati „Slovenca" za svoje namene, bolj natanko bere, kaj „Slovenec" pravi in kaj citira iz drugih listov. Stavek, na katerega se „Narod" sklicuje, je preložen in citiran iz hrvatskega „Obzora", torej se zgrudi vsa argumentacija Narodova v kup — neresnice I — Glede načela pa še vedno ostanemo pri svoji trditvi, da je prav narodnjak le tak, ki je dober kristijan, ker le vera prav določuje naše narodne pravice in dolžnosti. (Osebna vest.) Novoimenovani okr. šol. nadzornik za krški in litijski okraj gobp. Andrej Šest bode bival v Krškem ter za čas svoje službe dobil odpust na ljudski šoli v Krškem. (Konvertit.) Iz Vipave, 15. februvarija. Danes ob umrl je v Vipavi umirovljen vodja predilnice v Ajdovščini g. Henrik Hohn v 63. letu svojega življenja. Rojen je v Švici v Curihu ; dolgoleten vodja v tovarni, poročen leta 1873 z gospo-dičino Frančiško Zvokeli. Delavcem je bil oče, še na smrtni postelji se jih je spominjal itd. — Bil je protestant, a do kat. duhovščine imel je veliko spoštovanje. — V bolezni je postal katolik ; podučeval ga je g. Oskar Erjavec; dne 25. jan. je naredil „pro-fessionem lidei" slovesno, vpričo c. kr. davkarja g. Karola Wenzais-a in kapelana Fran. RajčeviCa. Dne 27. jan. prejel je sv. zakramente za umirajoče. Rajni bil je jako plemenit značaj, usmiljen do re-vežev. Ko je evang. pastor v Gorici dobil sporočilo od okr. glav., da je g. Hohn prestopil v kat. cerkev, prišel je takoj k ubogemu bolniku in ga po svoje nagovarjal; a Hohn je možko odgovoril : da je to, kar je storil, naredil iz prepričanja. Obrnil se je tudi na zdravnika, da bi mu naredil spričalo o Hohnovi bolezni; brž ko ne je želel tem potom razveljaviti prestop. (Slovensko gledališče.) „Precijoza" — nemški (zopet) igrokaz, spisal Pij Aleksander Wolff, v prevodu Oimpermanovem prvikrat predstavljan na slov. odru 15. t. m. — po raznih odrih še ni izginila iz repertoirja, ne vemo pa, če bi jo kje sedaj uvr-ščevali vanj, sosebno če imajo tak nedostatek močij, kakoršen se je sedaj pokazal pri slov. gledališču. Igrokaz „Precijozo" se mora povsem dovršeno igrati, da se občinstvo ne zavč starosti dejanja. Pri nas je pa žalibog z našim sedanjim personalom kaj ta-cega v igri, katere suhost deloma prikrivajo verzi in katere je treba znati deklamovati, težko doseči. Poleg tega se rabi za priučenje take igre dvakrat toliko časa, kakor bi se ga rabilo za kako drugo igro, in zato se čudimo, da se je ravno za „Precijozo" izgubilo toliko dragocenega časa. Občinstvo se zamo ni moglo ogreti. Navdušila nas je samo gospa Danilova. Njena Vijanda, ma 15 9. zvečer +0-3 ¡jsr. jvzb. oblačno 16 7. zjutraj 2. popol. 7476 7483 —3-0 -10 sr. jvzh. sr. 8vzh. oblačno pol oblačno 00 16 9. zvečer 749-9 —37 sr. vzh. jasno 17 7. zjutraj 2. popol. 749-4 747-2 -9-5 +2-0 sr. vzh. si. vzh. jasno n OA Srednja temperatur» 15. in 16. febr. -flO* in —3-6* ozir. za rž* in 2-5° pod normalom. Učenca, ki je bil vsaj v jednem razredu srednje iole, sprejme takoj v svojo ipeoerljsko prodajalnloo na Vrhniki 130 6-1 Gabrijel Jelovšek. Služba organista m cerkovnika je razpisana v Mekinjah pri Kamniku. Dohodki blizu 300 gld. — Službo je lahko nastopiti takoj. 113 3-3 Franc Riliar, župnik. ^J^pologetični govori. cKugotin Satinar. Dobijo se 134 1 o íju6íjansRam frančiškanskem samostanu. — Cena 50 kr., po pošti 3 kr. več. — Šarg priznano neobhodno potrebno "OVO sredstro za čiš*em]e zöh je I mnogo mflljonkrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan k»t najboljše sredstvo za ohranitev zdravih in lepih zob. Dobiva se povsodi. 710 30—11 D n 11 a j m hi a borz a. Dn6 17. februvarija. 3kupni državni dolg v notab..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 'iO mark............ ?0 frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 95 kr. 100 121 109 122 99 1000 384 121 59 11 9 43 5 90 95 „ 75 „ 35 . 20 , 50 1 05 , 12'/. 82 , 6O1/, 85 „ 68 „ Dne 15. februvarija. 4% drtavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. — kr. 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . .192 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld.......142 Dunavske vravnavne srečke b% ... 128 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . 107 Posojilo gonikega mosta......112 kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£ 99 Prijoritetue obveznice državne železnice . . 224 „ „ južne železnice 3% , 170 , „ južne železnice b% . 130 „ , dolenjskih železnic 4 * 99 75 50 50 50 25 30 40 50 Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. — 1% srečke dunav, parobr. družbe, 100 gld. 136 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........67 St. Gendis srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld. ..... 54 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 174 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3495 Akcije tržailkega Lloyda, 500 gld. "... 475 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 64 Montanska družba avstr. plan.....86 Trboveljska promogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........128 kr. 50 75 76 50 60 40 50 25 Nakup In prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pn izirebanjti uajiiianjaega dobitka K s 1 a n t n a izvršitev naroiU na borzi. Mematrmcna tielmika družba „m k it e ti it" «oliziiii it. 10 Dunaj, «uiiliilfirstraiM 74 B. A4T Pojasnila "Stt v vseh gospsdarsklk in Inaafotfc stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskslesf|skih vrednssts.t papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooaga obrestovan]» pri popolni varnosti BP naloženih jj laTulo. m