Poštnina plačana v gotovini.
LETO V.
LJUBLJANA, 9. APRILA 1927.
STEV. 15.
tole
£*-•' WAROČNlNA-ZA JVGOILA-= VIJO-ČETRTLETNO-DINISr
CELOLETNO-DIN'60/Z A-,s',Zo INOZEMlTVO 1ED0DATI POjTNlNO/OGLAJIPO
f t CENIKV/ POJAMEZNA !; ŠTEVILKA PO OIN I5O, POŠT. (EK. R»t 13.188
n*-
cim
ORIIIN
4
A
/>A
VREDNliTVOINVPRAVA VVČITElJJKI-TIlKARNl/ ROKOPISI JE NE VRA-'CAlO/ANONlMNl-DO-. 'Pl Ji - JE • NE - P RIOBČV -k lElO/POjTNINAPU-& XANA-V- GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 90«.
Morituri vos salutant!
Prašna je usoda naših zasužnje-nih'r©nkraj Snežnika in Javofnika, na katere pritiska z vso pezo 40 milijo* mperijalizma prežetih Italijanov.
Dočim se vije svobodna Jugoslavija v‘tisočerih krčih porojenih iz strankarske in plemenske zaslepljenosti, bije onih par stotisoč naših najboljših brezupni boj z neprimerno močnejšim sovragom, ki zavzema čisto sistematično'postojanko za
postojanko.
Zopet prihajajo preko v živo meso vsekanih krvavih meja Nioibine pošte, ki naznanjajo novo atako črnosrajčnikov na pravice našega rodu. Za nasilnim izgonom slovenščine iz javnega življenja posega krvava fašistovska roka i v družinsko življenje in pripravlja ndvo uredbo, s katero hoče preko noči izpremeniti slovenske družinske priimke v laške, ki naj bi opravdali pred svetom nasilno delo Potemkina XX. stoletja.
Nas ta najnovejši odlok, katerega kujejo te dni v Rimu, prav nič ne preseneča. Vedeli smo takoj tisto uro, ko je stopil prvi caporetski heroj preko krvave Sbče, da nastopajo za naš rod peklenski časi. Kar se vrši tam preko, se mora vršiti, ker kupa še ni polna do roba in ker naša ura še ni prišla.
Trinajst sto let stoji in orje slovenski kmet p orje ob Soči in trebi kraške tokave. Trinajst vekov trpljenja in tegobe prepolnih je že divjalo preko njegovih ledij in ga bičalo do krvi v obraz, pa ni klonil. Bil se je za -zemljo z Benečani, nadutimi grajščaki, z golimi pestmi se je boril stoletja s Turki in za ceno svoje krvi omogočil Italijanom, da so se civilizirali v času, ko se je on potikal kot pes po jamah in oprezal po zasedah na prihajajočo turško
roparsko svojat. Bil se je s cesarskimi žandarji in Viljemovimi pionirji mostu do Jadrana. Sleherni drugi bi omagal in klonil k tlom, on pa se ni dal zlomiti in je po vseh krvavih martrah doživel uro, ko se je pretrgala nad njim večna črna noč in ko je i njemu za hlapčevstvo rojenemu zasinila zarja svobode.
In kakor je {a slovenski kmet, naš največji heroj preteklih vekov izdržal trinajst vekov, tako bd še tudi sedaj, če bo treba še eno stoletje branil z zobmi ,in golimi pestmi svojo in svpjih..-'očetov grudo. Zaman so navali onih, ki so postali po milosti božji in naključju usode močni in bogati. Soča je bila in ostane meja med Jugosloveni in Italijo, pa makar da poitalijančijo vse sloVenske priimke Vseh 600.000 zasužnjenih bratov, ker strašna bo tista ura, ko bodo morali Mussoliniji, Giunte, Dudani, Federzoniji, Gentiliji in vsa ta raznoimenska krvniška druhal spoznati, da so pod laško pustno masko ostala zvesta jugoSlovenska srca, prekaljena v nepomirljivem sovraštvu in smrt prezirajoči osvetoželjnosti.
Jugoslovenski seljak je osvetil eno Kosovo in to s kosami in čreš-njevimi topovi, čemu bi potem. ne, ko bo napotila ura z najmodernejšim orožjem drago, Jugosloveni smo že igrali va banque in nismo popustili, če tudi smo bili sami in izvo-jevali v brk cele Evrope svojo svobodo.
Kai- smo bili zmožni izvesti enkrat pod dokaj težjimi okoliščinami, to bomo tudi drugič in s tem bi morali računati vsi oni tam preko, ki niso znali po svetovni vojni raztrgati Sylockovih .menic in zajedno s Slovani razdeliti Jadrana ter istega očuvati pred navalom tretjih, ki so se ob Jadranu prav dobro počutili.
A. V.
K III. kongresu.
Dne 10. aprila t. 1. se sestanejo delegati vseh Orjun v Zagrebu, da na skupnem kongresu razmotrivajo stanje organizacije in sklepajo o sredstvih in potih, kako bi se delovanje organizacije poglobilo, da bi doseglo one cilje, ki jih ima v mislih člen 2. statutov. Naloga kongresa je, da razpravlja in sklepa o programskih^ principih celokupnega nacionalističnega pokreta. Baš sedanji kongres se vrši v dobi, ki je za naš pokret velekritičen. Napram sebi moramo biti odkritosrčni in javno priznati, da onih visokih ciljev, ki smo si jih stavili pred oči v prvem navdušenju, nismo dosegli. Ljubimo
svojo organizacijo, ki je pod nobenim pogojem in tudi za ceno največjih žrtev ne bomo nikdar opustili, toda ravno zato moramo gfedati jasno In znati kritizirati predvsem tudi sami sebe.
Stališče slovenskih Orjun je tudi pri tem kongresu popolnoma jasno: Slovenske organizacije so se vedno zavedale prve dolžnosti, ki jo mora imeti vsak Orjunaš, če hoče biti član bojne organizacije, kot je naša, in ta dolžnost je absolutna disciplina in absolutna pokorščina napram vsem ukrepom vodstva. Tega principa se žal nekatere druge organizacije in celo vodilni funkcionarji
niso'držali in smo doživeli žalostne slučaje, da se je celo po naših glasilih vršil črkarski boj med posameznimi organizacijami in da se je po naših glasilih razpravljalo o pravilnosti in umestnostni ukrepov centralnega vodstva.
Kaj takega se v btidoče ne sme dogajati. Kdor je Orjunaš, mora kloniti pred večinskim sklepom svoje organizacije, mora kloniti pred odredbami svojega vodstva, pa makar ne sog»aša ž njimi. Debatirajo naj politične partije, one naj kažejo vso svojo notranjo propalost in trhlost v javnih polemikah, naša organizacija pa mora biti na zunaj in znotraj enotna in trdna, ona mora imponi-rati ‘vsem nasprotnikom. Če se nas nasprotniki ne bodo bali, potem smo izgubili svoj raison d’etre in smo postali rodoljubna organizacija, kot jih imamo že preveč, organizacija, ki pač čveka in grozi, ki pa ničesar ne napravi, ker za to ni sposobna.
Z drugim vprašanjem, to je z udejstvovanjem Orjune v politiki so se bavili že vsi naši organi in dali o tej prevažni točki svote mnenje, ki se pri vseh še tako različnih stališčih sklada v eni točki, ki je zahteva, da se enkrat za vselej temeljito predela to vprašanje in postavi na mesto, ki bo odgovarjalo skupnim interesom Orjune in nacije, kateri služi organizacija jugoslovenskih nacionalistov. Taktiziranje, ki je bilo doslej v modi pri vodstvu Orjune v tem pogledu, nam 'je prineslo že dovefr škode in povzročilo poleg številnih drugih vzrokov, sedanjo stagnacijo v pokretu.
Bežen sumaričen pregled vseh člankov v orjunaških listih o tem vprašanju priča, da se v splošnem nahajata v Orjuni dve skupini, ki imata različni gledišči na bodoče politično delo Orjune. Ena zastopa načelo kooperacije s katero že obstoječih političnih strank, druga pa usmeritev pokreta v smer absolutno samostojnega nad in izvenpartij-•skega pOkreta s ciljem, da ta prej ali slej pokrene javno in samostojno politično akcijo. Obe skupini zastopati svoje stališče s čisto orjunaških vidikov in jima ni mogoče očitati prav nikakih postranskih namenov.
Delo Orjune kot take v dosedanjih okoliščinah ni mogoče več nadaljevati in je njena taktika, katero vodi še sedaj spričo temeljite izpre-membe političnega položaja treba od temelja izpremeniti. Dva naj-opasnejša sovražnika naše svobode in nacionalnega razvitka, proti katerima se ie borila Orjuna z vsemi sredstvi, ležita strta na tleh. Komunizem in radičevščina let 22. in 23. sta že danes pojava spadajoča v hi’ storijo povojnih porodnih krčev naše mlade Jugoslavije. Ostala je kot tretja najopasnejše zlo za bodoči razvoj naše zemlje le še ogabna
__a
Gedža: »Pazi, Benito, da se ne prejedeš tih knedla... teiko je to provariti ....!
partizanska borba, ki besni baš sedaj bolj kakor še kdaj doslej, in ki grozi načeti temelje, katerih ni zmogla komunistično radičevska bujiča.
Partizanstvo z vsemi njegovimi zlo-nosnimi pritiklinami in posledicami postaja danes opasnejše, kakor je bil pred leti komunizem z radičev-ščino, ker se krije z zakonitimi formami in v znamenju legalizma ubija v narodnih masah vero in ljubezen do zemlje, ki postaja slepo orodje pokvarjenih in diskvalificiranih temnih, v kriminal spadajočih elementov. In kakor je Orjuna smelo nastopila proti revolucionarnemu podzemnemu delu radičevščine in komunizma, tako mora i sedaj upreti vse svoje sile proti vedno bolj bohotno se razvijajočemu materializmu in egoizmu prežetemu partizanstvu.
Da pa ta nastop ne more biti identičen z manirami in formami, ki so sedaj v modli v naŠfem političnem življenju je samo posebi razumljivo, ker ni mogoče z Belcebubom izganjati hudiča. Izkušnje, ki jih imamo doseda] • z našjm idealizma prepolnim političnim udejstvovanjem pričajo, da nimajo naše stranke prav nič smisla za lepe idealistične namere in da nas izrabljajo pač v toliko, v kolikor se sklada z njihovimi čisto partizanskimi računi. Naše brezplodno delo in napori za ustvaritev jugoslovenske fronte pričajo jasno, da je partizanom na srcu vse preje, kakor jugoslovenstvo in blagor nacije in da jim jo to le taktično programski rekvizit, katerega pa mirne duše v slučaju potrebe do nadalfnega spravijo v ropotarnico. Iti kakor je brezplodno delo za skupino in udruženo fronto Jugoslovertov, pri naših obstoječih jugoslovenskih partijah, tako je tudi nadvse dvomljivo, da 11 se nam bi spričo dejstva, da vidi vsaka partija kot glavni cilj vstop v vlado, posrečilo katero njih samo mak) izpreobrniti in prežeti z našimi pojmi o samožrtvovanju in delu brez povračila ter plačila v naturi.
Ako h‘6če Orjuna uspešno vplivati na nadaljnji potek dogodkov v
političnem življenju, potem jo je potreba depolitizirati in zavreči vse misli na kako vezanje s katerokoli danes še tako v opoziciji idealno delujočo partijo. Politikov in političnih pokretov imamo dovelj in bi bilo kakršnokoli direktno vlačenje Orjune v aktivno dnevno politiko samo podaljšanje dospetka končnega ruina obstoječega partizanstva. Posamezniki v Orjuni, ki žele aktivno sodelovati v političnem življenju naj tol store po mili volji, seveda v strankah, ki pripadajo jugosloenski ideologiji, mi jim tega ne branimo, ker direktno želimo, da se prepričajo na lastni koži, kako optimistično sodijo oni obstoječe partijske razmere ‘in ker nikakor ne želimo, da bi morda s kako našo abstinenco koristili separatizmu. Saj se bodo Utak prekmalu povrnili razočarani med nas in se oprijeli metod, katere smatramo ostali Orjunaši za edino umestne. Kongres naj tedaj v tem oziru odobri stališče, da se smejo posamezni Orjunaši kot osebe udeleževati političnih akcij, če tudi morda pripadajo vodstvu Orjune.
Organizacijo kot tako pa je treba potegniti iz dosedanjega političnega vrtinca, v katerem porablja 90% vse svoje energije samo za to, da ohranjujejo svoj nad- in vanparti]ski stav In jo postaviti na ono bazo, kot so si jfo posamezniki zamišljali že takoj ob ustanovitvi, to je na čisto bojno, vojaško desciplinirane organizacije z absolutno pokorščino članstva, ki bo zmožna svojo voljo in hotenje podpreti če treba tudi z največjimi žrtvami in ki bo s premišljenim sodelovanjem s strani vodstva imela na razvoj političnih prilik vedno tolik vpliv, da bo njena beseda zalegla tako pred, kakor med in po volitvah, pa najsi bo potem to že v notranje- ali zunanjepolitičnih vprašanjih. Ako bo našel Kongres formulo za tako pregrupiranje Orjune, potem bo dobro izvršil svojo nalogo. Vsaka druga rešitev pa bo samo začasna, ker dejstva govore, da za samostojni politični nastop nismo za-
LISTEK.
Iz dnevnika Koste Pečanca.
(Dalje.)
Proklamaclja vstaje.
r Desetega februarja je Kosta Pe-čanac dospel s svojimi vojvodami in četniki v Mačino. Tu sd dobili obvestilo, da se že od ranega jutra čuje od Vojnika sem bojni hrup. Takoj so bile v to smer poslane izvidniške patrulje, a vse organizacije v topliič-kem okrugu so dobile zapoved, da naj bodo kar najbolj oprezne in naj pričakujejo povelj Centralnega komiteja.
To dejstvo jasno dokazuje, da se skozi vse delo vojvode Pečanca Vleče kot rdeča nit ideja prebitja solunske fronte in nada, da se srbske in zavezniške čete že približujejo Toplici.
To Pečančevo pričakovanje je Popolnoma razumljivo. Prišel je v Srbijo z delikatno in težko nalogo, ki niu je bila poverjena. Izvršitev te
naloge pa je bjla nerazdružljivo vezana s prebitjem solunske frcAite. Vsi Pečančevi načrti pa so padli v vodo potem, ko so bile operacije, izvedene v novembru 1916 na solunski fronti končane samo z vkorakanjem zavezniške vojske v Bito!j. Tedaj je doživel prvo razočaranje pri izvajanju naložene mu naloge. A tudi po tem razočaranju ni klonil. Vojvoda, ki je živel neprestano v nadi, da se bodo naši vendar enkrat pojavili pred Skopljem, in ki ni imel ves čas nikake zveze z onimi, ki so ga poslali v Srbijo, je v vsakem gromu topov, ki je prihajal z juga predvideval ono srečno uro, ki jo je mesece pričakoval.
Istega dne je prispelo obvestilo, da se je kapetan Vlahovič zgrabil z bolgarsko četo in jo strahovito pd-tolkel. Bolgari so se razkropili, potem, ko so pustili na bojišču več kot 20 mrtvih vojnikov.
Na poti Žitni potok-Prokuplje se je pojavil oddelek, obstoječ iz dvaj-setorice bolgarskih pešcev. Proti njim je bil poslan narednik Buiajič z oddelkom četnikov.
Tega dne se je tudi Pečanac sam v družbi svojih vojvod in četnikov spopadel z eskadronom bdlgar-ske konjenice. Spopadli so se pri vasi Momčilovo v dobričkem srezu.
V	tem spopadu je poginilo mnogo bolgarskih konjenikov med tem ko je enemu delu uspelo pobegniti.
Ti bolgarski oddelki in še mnogi drugi so bili razposlani po Toplici z
nalogo, da prisilijo prelbivalce, da se javijo rekrutni komisiji. To je dalo vojvodam in četnikom dovolj vzroka, da so sklenili zanetiti splošno vstajo. Pod tem pritiskom je Pečanac med potjo pod neko hruško nad selom Momčilovo podpisal 11. februarja proklamacijo, s katero je narodu objavil splc&no vstajo.
Ker pa je mislil Pečanac, da bi bila vstaja v tej dobi prezgodnja in celo škodljiva, proklamacije ni objavil, temveč jo pridržal zase.
Dvanajstega februarja so vstaši dospeli v selo Pasjača. Tu so našli trideset oboroženih in mnogo neoboroženih mladeničev, ki so se izognili rekrutni komisiji iz Prokup-lja. Ta večer sta Pečanac in Voji-
novič sklenila, da njihova oddelka napadeta in zavzameta Prokuptje, a jablaničkemu oddelku sta ukazala napasti Leskovac.
Takoj po tem sklepu so četniki privedli nekaj ujetih bolgarskih konjenikov. Ko so jih preiskali, so našli pri njih naredbo, s katero se prekinja nadaljnje rekrutovanje. V isti naredbi se ukazuje, da naj se s prebivalstvom postopa milejše. A končno se odreja, da naj se najenergič-nejše nastopi proti vstaškim organizacijam.
Ta naredba je povzročila obrat v situaciji. Pečanac in Vojinovič sta opustila napad na Prokuplje in Leskovac in zapovedala vfldjem sel-skih čet, da prekinejo neprijatelj-stva, in da ostanejo tako prikrito organizirani ter se spustijo v boj samo, ako bi neprijatelj tiraniziral ali napadaj prebivalstvo.
Splošna vstaja.
Trinajstega februarja se je Pečanac pojavil v Pasjači. Tu je prejel obvestilo, v katerem mu javlja kapetan Vlahovič, da se vrši borba
v Gilanskem kraju in okrog Kačani-ka. Od tam se čuje tudi streljanje topov, kar znači, da se najbrže vrši borba z pobunjenimi Arnavti. Vlahovič je razposlal izvidniške patrulje, da ga obvestijo o stanju in je poleg tega prepovedal izvoz žita iz svojega teritorija.
Tega dne sta prišla Pečanac in Vojinovič s četami v selo Beli Kamen, kjer sta se nastanila v hiši če-tovtidje-invalida Boška Raduloviča. Tu sta izvedela, da se je en odred bolgarske konjenice in pešadije napotil od Prokuplja po levi obali Toplice h Kuršumliji, a drugi odred enako mcJčan in ravno tako sestavljen kot prvi, se je napotil v isti smeri po desni obali Toplice.
Pečanac je takoj zapovedal, da se vse čete povlečejo iz sel na bližnje višine. Radu Vlahoviču, ki je čakal z oseminšestdesetimi oboroženimi meščani Kuršum'iije, je ukazal, da naj bodo pripravljeni na nadaljnja povelja. V Lab je poslal pismo z navodili za zavzetje Podttjeva in Prištine nekemu Amavtu, svojemu pobratimu. Kapetanu Vlahoviču ja-
enkrat zmožni, ker nimamo zato potrebnih politično ambicioznih ljudi in finančnih sredstev in ker bomo pri sodelovanju s komurkoli vedno ostali prikrajšani kot idealisti, ki hodijo vedno za druge po kostanj v žerjavfco.
Ako smo vojska in borci, pričnimo nastopati po vojaško, če pa smo
politični vsakdanji brbljači, pa to odkrito povejmo, da bodo lahko izvajali svoje konsekvence vsi, M jim ni do praznega besedičenja in ki so se zatehii v Orjuno kot organizacijo močnih in jakih discipliniranih mož, ki vedo kaj hočejo, morejo in morajo!
C. V.
Epilog novosadske bombne afere.
POHARC JANEZ:
Ujedinjenje vseh Jugoslovenov.
»Jaz nisenn Bolgar, Srb, Hrvat ali Slovenec, nego Jugosloven.«
Aleksander Stambolinjski.
Dr. Mladen Kostov.
Odkrito povedano dvomiii smo ob dbjavi zbora dr. Mladena Kosto-va nad vsega naveličanimi od težkih socialnih, gospodarskih neprilik vznevoljenimit o Slovenstvu in Ju-goslovenstvu se prepirajočimi Ljubljančani in kot nacionalisti moremo z iskrenim veseljem ugotoviti, da je predvsem omiadina naša in da tudi v sicer razočaranih in zagrenjenih srcih starejših, intelektualcev in preprostega ljudstva, ni ugasnil plamen nacionalizma, da je ta plamen prikrito tlel in ob priliki predavanja vzpiapolal tem jače.
Kot vihar je šlo mimo nas, kot narasel veletok, ki s svojo elementarno silo vse ovire poruši in prav vse potegne s seboj. V ponedeljek je v »Unionu« Ljubljana, kot jedro, glava in srce Slovenije, ponovno kljub frazam o Samoslovenstvu na izvestni strani, spontano in na tako manifestanten način pokazala svdjo pravilno umevano, čisto integralno jugoslovenstvo, v katerem Ima prilike razmaha tudi slovenstvo, in to tako mogočno, da bo ddjek šel širom naše domovine in preko njenih meja v bratsko Bolgarijo dajajoč tamošnjim jugoslovensko orientiranim kulturnim delavcem moralne opore in novega impulza pri njih veletežavnem delu, k ga vrše v veri, da dan Ujedinjenja pride in priti mora. Ne bom podajal dolgih poročil o uspehu shoda in o njem samem, to sd že storili naši dnevniki
— le omenim naj nekaj razveseljivih člnjenic: predvsem, da smo po dolgih letih slepote, medsebojne mrž-nje in nezaupanja, ki so ga sejali tujci po načelu »Divide et impera«
— ne samo spregledali, nego kar zagrabili za prva dela pri gradnji
našega popolnega Ujedinjenja v veliko in močno Jugoslavijo, ki bo iah-ko kljubovala vsem sovragom. Z radostjo in ponosom obenem, da smo mi dni — v katere so uprte oče Jugoslovenov in da se v nas stavlja toli zaupanja, sprejemamo težko, odgovorno, a toli zvišeno nalofeo, da kot direktno netangiran dei našega enotnega naroda premostimo prepad med Bdgari in Srbi, da izbrišemo medsebojno nezaupanje in položimo soliden, zdrav temelj za dom vseh Ujedinjenih Jugoslovenov, v katerem bomo složno ramo ob rami živeli pod vlado sina naše krvi junaškega kralja Aleksandra, ki naj dovrši ono veliko delo započeto od knjaza Mihajla.
Dr. Kostov je v lepi srbohrvaščini z jakim bolgarskim akcentom podal tudi širši masi lahko umljivo, temeljito ter vsebinsko zelo globoko predavanje, podkrepljeno z duhovitimi opazkami in aluzijami. Zel je za svoja jedrnata in stvarna izvajanja vihar aplavza ter ovacije, kakršnih je malo bilo v dolgih letih od Osvobojenja do danes!
In manifestacije ne le za ustvaritev Velike Jugoslavije, ampak celo za Ustvaritev 1 bctiočih Združenih držav Slovanskih, ki jih je prebivalstvo v masah priredilo po ulicah, je najjasnejši dokaz, da je same zasejano po br. dr. Kostovu, našlo pri nas ugodna tla. Tudi konferenca dr. Kostova z akadem. omladino Ljubljansko, ki se je številno zbrala v areni »Narodnega doma«, je uspela nad vse izvrstno in položeni so trdni temelji za ustanovitev »Lige za Ujedinjenje Jugoslovenov«, ki bo takoj pričela z intenzivno propagando v ožji domovini od sela do sela in stoDila v stike z akadem omladino v Sofiji, Beogradu in Zagrebu.
Mi jugoslovenski nacionalisti smo prvi, ki ne samo želimo, da najde ta veliki klic silen in splošen odmev tudi v bratski bolgarski zemlji, ampak smo' pripravljeni vedno tudi 'žrtvovati se, preliti našo kri za uresničenje in ustvarjenje te lepe ideje o popolnem1 Ujedinjenju nas vseh, ki bivamo med Sočo, Gospo sveto in Črnim morjem.
vs\ed 3vq\’iV» Aoonn splošno priljubljena
CIKORIJA"-
Narod kosovske tragedije, albanske Golgote Petra Mrkonjiča 1 Kralja Osvobodilca dužan le svo-me bratu robu! Zdravo, našo zem-lju, utonufa v žalosti, koja Češ biti uzvišena, u slavi oslobodjena!
E. Gangl.
Po velikem »enodušnem afrontu« vseh partij proti Orjuni v Novem Sadu zavoljo poznanega bombnega atentata na madžarsko narodne/ kazino v Novem Sadu, prihaja počasi iztreznenje in z njim združeni maček. Potek preiskave je namreč dokazal, da so biie insinuacije naperjene na račun Orjune brez podlage in da so hoteli umazani partizani iz tega čina neznanega atentatorja kovati svoj politični kapital.
Kakor navadno vsepovsodi, je i novosadska policija prva planila po Orjunaših kot dozdevnih krivcih in jih pričela maltretirati z dolgotrajnimi zasliševanji. KOnčno je pridržala kot najsumljivejšega br. Rapa-jiča, kateremu je bil po izpovedi nekega 12-letnega vajenca po postavi podoben dozdevni atentator. Držali so ga tri dni v zaporu in ga vsega skupaj tridesetkrat zaslišali in to tako' ponoči kakor podnevi. Hoteči ga čimpreje ukloniti, mu niso dali dva dni jesti in so mu policaji sami hrano snedli, dokler ni interveniral veliki žuapn. Preiskovalni komisar
mu je grozil z zakonom o zaščiti države in s tem, da bodo pozaprli vse Orjunaše, od katerih bodo mnogi potem izgubili službe. Nato se je preiskovalni organ poslužil še enega sredstva, o katerem bo go-vora na tajni razpravi in izsilil iz br. Ra-pajiča nekako priznanje, katerega pa je preklical takoj čim je bil predan sodišču. Državni pravdnik je že a priori zavrgel event. uporabo zakona o zaščiti države, dočim je okr. sodišče nemudoma osvobodilo br. Rapajiča in ustavilo napram njemu sodno postopanje.
Tako se je končala bedno in sramotno ta dobro* premišljena ataka na vojvodinsko Orjuno, katere zaenkrat gospod železni kancler pri najboljši volji še ne more razpustiti in uvrstiti njene pripadnike med že lepo število izven zakona postavljenih nacionalistov-Orjunašev. Mi to smolo dragega nam prijatelja Boža iskreno obžalujemo in le želimo, da se bi drugi prepad na vojvodinske Orjunaše boljše iztekel. J. T.
JANEZ POHARC:
Prometni problemi.
V	času, ko so se izvršile številne redukcije prepotrebnega osobja, menim da ne bo odveč podati malo študijo o prometnih problemih, dasi kar vnaprej vem, da ostane vsak apel ne merodajne kroge brez odziva, da se vse nasvete a priori presliši.
Utemeljevalo se je redukcije s potrebo' štednje in komercializacije ter pocenitve obratnih stroškov, toda hraniti se mora vse drugje nego pri potrebnem osobju. Priznavam, da je utemeljeno ukinjenje ndčnih vlakov na stranskih progah in niti nočem reči, da g. minister saobra-čaja nima volje urediti kaos v našem prometu, saj je že precej dobrih odredb izvršil, toda v ministrstvu in generalni direkciji so menda še vedno osebe, ki so s svojim nepojmova-njem in zastarelimi nazori ovira vsakemu razvoju. Pri nas se prakticira povsem nemogoča politika, da se skuša izhajati z rednim budžetom
i pri gradnji novih prog i za vzdrževanje istih. Predvsem treba po-vdariti, da najemajo vse države za večje in dolgoletne investicije dolgoročna posojila in je redna bud-žetna postavka predvidena le za obratne stroške, vzdrževanje in odplačevanje posojila. Pri tem pa se smotreno gospodari i pri nabavah i v ostalem ter se deluje po točno zasnovanem načrtu.
Pri nas smo sicer imeli že tudi dokaj načrtov, mnogo se je govorilo o posojilih, a je končno vse padlo v vodo.
P(» tem uvodu naj preidem k stvari sami. Ako hočemo rešiti naš toli zamotan prometni problem, moramo predvsem najti veliko investicijsko posojilo za gradnjo novih, popravo in moderniziranje starih prog, za Igiradnjo ^velikih delavnic in popravo strojnega in vozovnega parka. Naše starejše proge so deloma zastarele, deloma na pol razpadle in se morajo na vsak način temeljito popraviti. Tudi za popravo strojev in voz so potrebni izredni krediti, ker kljub temu, da srnd dobili mnogo strojev in vagonov na
račun reparacij, jih primanjkuje, ker je velik odstotek izven prometa.
Glede zvišanja rentabilnosti morem povdariti le to, da treba znižati vozne pristojbine — pritegniti z ugodnimi tarifami, čim več tranzita in gospodariti racionalno.
Proge! Naše proge so žalostna slika pogrešene politike in tu treba prve remedure. Ako se hote vzdržati proge pri izvestni kvaliteti, treba predvsem, da se jo vedno in redno oskrbuje, najmanjše poškodbe sproti popravlja ter polagoma izboljšuje. Pri nas pa je žal ravno narobe, delavstvo se reducira, delalo še bo le po par dni, kreditov za materijal ni — in ni čuda, ako gremo' rakovo pot. Proge se zaraščajo, pragovi razpadajo, korenine plevela se zajedajo v pragove, mostne konštrukcije rjave (n. pr. most čez Ljubljanico na Dolenjski progi in še-drugje), škar-pc razpadajo.
Tako ne gre, ako nočemo lepega dneh sploh ustaviti obrat. Dosedanje stanje treba čimprej odpraviti — dobiti kredita za popravo škarp, posipanje prog itd. Posebno pažnjo obračati je na pragove, ako se nabavlja nove, naj bodo impregnirane, ker so jačji in neprimerno bolj nepristopni trdhnenju. Proge se morajo vedno čistiti, prekopavati, da odgovarjajo zahtevam modernega prometa.
Stroji tvorijo še žalostnejše poglavje. Sicer ni naša krivda, da jih imam<5 na stotine raznih serij in tipov, vendar bi se dala najti ekono-mičnejša izraba. Predvsem bi trebalo starejše tipe kasirati. ostale razvrstiti po poedinih direkcijah in progah, da se uvede sistematična uporaba. Isto je z vozovi, kakor sem že v prejšnjih člankih opozarjal.
Našim delavnicam treba zagotoviti potrebne prostoporabne kredite, da se morejo vršiti sprotne popravke. Treba predpisati dobe popravil tako, da stroji ne bi smeli stati nikdar mrtvi, ampak bi morali sproti v razna popravila, n. pr. ,^-letna, dvoletna in generalna. S tem bi se ognili pomanjkanju strojev, ko morajo
vi, naj napade s slabšimi oddelki progo med Vranjem in Ristovcem in naj po možnosti razruši železniško progo in pokvari telegraf in telefon, ter s tem privabi del neprija-teljskih čet na to stran.
Petnajstega februarja se je Pe-čanac nahajal s svojim štabom v Gornji Konjuši v hiši bratov Bojovi-čev. Tu je prejel vest, da se je narod že sam vzdignil z oboroženo silo in pričel z akcijo. Zavzeta je Kur-šumlija, vojska se je že predala, le Arnavti se še držijo.
Pečanac nam o tem piše sledeče:
»To je bila za mene nepričakovana situacija. Narod se je dvignil ne samo brez mojega privoljenja, temveč tudi proti moji volj.«
»Kaj naj napravim?« sem se vpraševal.
V	hiši Dragana Bojoviča je prebivala tudi gospodična Jelena, profesorica.
Kaj naj se ukrene?« — »Nimaš ničesar razmišljati vojvoda. Vzdigni splošno vstajo in se postavi na čelo narddu.«
»Prezgodaj je,« sem odgovoril, vodeč račune o svoji nalogi, radi katere sem bil prebacen.
»Prerano! Sedaj ne pomaga nobeno (Obotavljanje. Kar je, to je! Sicer se pa iz zgodovine ve, da je tudi Karagjorgjeva vstaja prezgodaj izbruhnila, a se je vendar srečno končala.«
Mišljenju gospodične Jelene so se pridružili tudi ostali. Nekoliko časa sem odločno odbijal njihove nasvete in sem razmišljal kaj naj storim.
Narod se je že dvignil, a narod je kot val narastle reke, katerega je težko ustaviti.
Sedaj je vzplamtelo v Kuršumli-ji, jutri drugje, pojutrišnjem tu. Da bi bilo mogoče pametno pustiti ta narod, da se bije sedaj tu sedaj tam, brez čvrste medsebojne vezi in organizacije?
To hladno razmišljanje me je privedlo do zaključka:	pokoravati
se hočem volji naroda, postaviti se mu hočem na četo in z njim deliti usodo.
Potegnil sem iz žepa proklama-cijd, napisano pred petimi dnevi pod hruško pri Momčilovu, prekrižal se, jo dal razmnožiti in jo poslati na vse strani.
Borba okrog Kuršumiije.
Dalje piše vojvoda Pečanac:
Takoij sem krenil v Dolenjo Ko-njušo. Sem je prišlo že sto bolgarskih ujetnikov, med katerimi je bilo poleg vojnikov tudi deset uradnikov in sreski načelnik. Vse ujetnike je ujel in privedel s svojo selsko četo čiča Joco Filipovič iz Točana.
»Kaj ste vendar napravili čiča Joco?«, sem ga vprašal.
»Evo, vojvoda! Nismo mOgli dalje prenašati tiranije Bolgarov in Arnavtov.«
Prepričan sem bil, da se vse to ne bo dobro končald Radi tega sem si prizadeval, da se ne bi godilo bolgarskim ujetnikom slabo. Pozdravil sem bolgarskega sreskega načelnika in ukazal četnikom, da vrnejo! ujetnikom vse odvzete stvari. Načelniku in uradnikom sem pripravil konje in vozove in jih ukazal prepeljati
osebne vlake često voziti tovorne lokomotive.
Enako treba postopati z vagoni, ki morajo biti vedno i zunaj, da saje in prah prehitro ne uničijo barve, i znotraj temeljito čisti, ter naj bodo osebni vlaki po poedinih progah sestavljeni iz enotnih tipov vozov.
Da pa bo tudi osobje z veseljem vršilo svojo odgovorno službo treba gledati nanj, mu izboljšati socialno stanje predvsem z zidavo stanovanjskih hiš — ne pa mu vedno groziti z redukcijami, ker s samimi odredbami o ddižnostih osobja se ne doseže mnogo, ako je veselje do dela radi prilik padlo.
Torej gospodje — premislite, dokler še ni prepozno!
Stroji za špičenje svinčnikov.
THE REX CO., Ljubljana.
lira gii
Urala.
Ob obletnici nečuvenega vpada oboroženih laških financarjev na jur goslovenski teritorij pri Grčarevcu se je vršila v Trstu razprava proti laškim pobijalcem. Obtoženi so bili Leonardo Teocle, četovodja Luigi Garda, Leone Vincencd in Antonio Borgarele. Obtoženci pa so se uprav italijansko lažnjivo zagovarjali in opisovali ves dogodek tako, kakor da so prišli v Grčarevec po jajca za oslabelega Teocla. Tam da so jih kar na celem napadle jugo-slovenske straže in oboroženo prebivalstvo, nakar so šele oni v nujni življenski samoobrambi pričeli streljati. O kakem ranjenem Jugoslo-venu, bodisi civilistu ali financarju niso seveda tudi prav ničesar vedeli. Po nastopu majorja Gibellinija, ki je v svojem referatu orisal naporno in težko službo Obmejnih stražnikov, katerim bi po njegovem mnenju morali i Jugosioveni dovoljevati svobodno sprehajanje po ju-goslovenskem teritoriju, se je senat umaknil v posvetovalnico in soglasno oprostil vse obtožence.
Tako je bilo sodnijsko potrjeno, da smejo laški uniformirani in oboroženi financarji nekaznovano upadati, kakor nekoč Turki, v jugoslo-venske obmejne vasi in pobijati ta-mošnje domačine po mili volji. Kaj bodo k tej salamonski obsodbi dejali naši Notranjci ne vemo! Skoro gotovo pa ne bodo pri bodočih novih upadih Italjanov več čakali na sodno postopanje italijanskih dbla-sti, 'nego iposegli po efikasnejših merah po katerih bodo bolele glave tudi »uboge vsem1 nezgodam izpostavljene čuvarje svetih meja italijanske domovine«, ki bodo morda res morali potem zavoljo slabosti iskati kje po Italiji jajca. J. T.
Dopisi.
v Prokuplje. S svojimi ljudmi pa sem krenil proti Kuršumliji.
*
»Pravo iskro najrodnega ,upora so zanetili Arnavti — bolgarski žan-darji, ki so jih nastanili v Kuršumliji in okolici. Že njihov pojav v teh krajih je napravil težak in mučen vtis. Ko so pa pričeli z nasilji in zverinstvom, naperjenim v glavnem prdti ženstvu, so izzvali med prebivalstvom strašen gnev. Ta gnev pa je baš privedel večkrat do posameznih spopadov.
V	selu Mačkovcu, oddaljenem od Kuršumiije kaka dva kilometra, je izbruhnil 8. februarja popoldne eden teh spopadov, in sicer med oddelkom Arnavtov-orožnlkov na eni in Ilije in Ice Radonjičev ter ekonoma Bože Dimiča na drugi strani. V tem spopadu je bil Ica ranjen v roko, a kljub temu se jim je posrečilo zarobiti enega od amavtskih orožnikov.
Ogenj iz pušk je privabil vse čete iz okolice k Mackovcu. Prišle so tudi kur šumi i jsike čete, ki so bile že v šumah okrog Kuršumiije. Trinaj-
Kranj. Naša opdzorila podprta z istočasno akcijo narodno zavednega delavstva, so vendarle omajala merodajne kroge, da so stopili prena-dutim privandrancem na prste in jih pognali nazaj preko Karavank. Tako je moral med ostalimi odjadrati tudi g. Urban, katerega postopanje smo ožigosali v »Orjuni« pred nedavnim. Upamo, da bo v naprej kranjsko županstvo ostalo na liniji, katero zavzema danes napram tujerodnim delavcem in da* nam ne
stega februarja pozno zvečer je dospela v Mačkovac četa Rada Vlahoviča, a štirinajstega pred zoro sd dospele še čete Andjelka Laziča in Vlade Stankoviča.
Nad Mačkovačkimi vinogradi so bile razpostavljene straže, ki so motrile kretanje neprijateljskih čet v Kuršumliji, ker se je po dobljenih podatkih prav lahko sklepalo, da sprejemajo neprijateljske čete iz Kuršumiije ojačenja in da se pripravlja nekaka akcija.
Pričelo se je daniti: Mestece in Okolica, vse je bilo pokrito z belo odejo.
Trije od naših: Jordan Radovanovič, njegov bratranec Milivotfe Milenkovič in Jordan Vlaič so se spuščali polagoma iz mačkovskih vinogradov navzdol in se kot tri male črne točke izgubljali po sneženi odeji tja proti prvim hšam mesteca.
Jordan je prejel prejšnji dan pismo, v katerem mu je njegova žena opisovala arnavtska nasilja. Na njega je to pismo tako strašno vplivalo, da se je odločil kreniti s svo-
bo potreba zopet vlačiti kranjskih industrijskih podjetij nt sramotni oder radi protežiranja belega jugo-slovenskega kruha presitih tujerod-cev.
»Mali risar« je naslov mladinski ■knjigi, katera je delo dveh naših priznanih delavcev in jo je izdala naša narodna »Tiskovna založba o. r. z. z o. z. v Mariboru«. Knjiga ima vsestransko prav dobro oceno, obsega 16 tiskanih listov z 90 slikami in stane 25 Din, s poštnino 2 Din več. Onim, ki naroče vsaj 5 izvodov, nudi založba 25% popust. Malega risarja, ki je za naše malčke-za vsako priliko’, osobito za velikonočno pisanko najprimernejše darilo, priporočamo toplo vsem staršem in ljubiteljem malih. Knjiga se naročuje pri »TiskoVni založbi o. r. z. z o. z. v Mariboru«.
NaS pokret.
Gorica. V torek dne 12. t. m. se vrši sestanek ob 20. uri v običajnem prostoru. Udeležba za vse strogo obvezna, da se pomenimo radi prihodnje seje. — Vodja.
Delavske sekcije Orjune Dalmacije vidno napredujejo spričo spoznavanja delavskih stanov, da je mogoča temeljita rešitev socialnega vprašanja samo na nacionalni podlagi. Tako so bila pred nedavnim potrjena pravila delavskih Orjun, ki bodo pričele s samostojnim delom v najkrajšem času.
Za Žicov fond so darovati: Slavo Švajger, Gradac 50 Din. Albin Kolar, Gradac 10 Din. Franc Zelene, Gradac 10 Din. Julij Mazelie, Gradac 50 Din. Matija Filak, Gradac
10	Din, Frane Piletič st., Gradac 10 Din. Ivan Bajec, Gradac 10 Din. Ignacij Potočnik, Gradac 10 Din. Milan Mazelie, Gradac 50 Din. Četniki, Gradac 100 Din. Pleskovič Stanko, Žužemberk 10 Din. Albin Pehani, Žužemberk 10 Din, Fran Pirc, Žužemberk 10 Din. dr. Emerik Ločnik, Žužemberk 50 Din. Slavko Vehovec, Žužemberk 5 Din. Skupaj 395 Din. Od preje 805 Din. Skupaj 1200 Din.
Orjunaška ideologija je dosegla Jep uspeh med našim dijaštvom v Parizu, ki je bilo doslej hodilo po blatnih stezah radikalnih in komunističnih koncepcij. Orjunaško ori-tirani akademiki so temeljito prevetrili vrste jugoslovenskega dija-štva v Pragi in dosegli pri volitvah v novo reprezentanco jugoslovenskega dijaštva zmago z izvolitvijo predsednikom le te br. dr. Eda Bu-lata. Poleg nega je izvoljenih v odbor še več Orjunašev, katerih iniciativi je pripisovati, da je sklenil občni zbor reprezentance odslej uporabljati v društvenih spisih latinico in ekavščino. Orjunaši pričenjajo s tem praktično udejstvovati ideologijo integralnega jugosloven-stva i med pariškim jugoslovenskim dijaštvom.
KONGRES orjune se vrši kakor smo že javili potom posebnih okrožnic dne lo. aprila v Zagrebu v prostorih kazine Tuškanec.
O pomenu tega kongresa ne bomo na tem mestu še podrobneje pi-
jimi prijatelji zgodaj zjutraj v Kur-šumlijo, kjer se je namenil o vsem natančno prepričati in istočasno preceniti moč bolgarskih čet. Ko so bili že pri vhodu v mesto, sc) opazili, da koraka nasproti četa Amav-tov. Uspelo jim je skriti se v hišo kovača Mite. Arnavti so nadaljevali pot proti nasipom pri Mačkdvcu. Naše predstraže so jih opazile. Del naših čet se je takoj razvil v strelsko črto in krenil naprej proti Kur-šumliji. Ko je prišel v strelsko bližino, je otvoril takoj ogenj. Na to streljanje so tudi oni trije prišli iz hiše in pričeli streljati Arnavtom v hrbet. Ko so le ti uvideli, da se nahajajo v križnem ognju, so se pričeli polagoma umikati, vlečoč za seboj tudi ranjence. Na tem umiku pa s? bili trije od njih po naših ubiti. ud naših sta padla Jordan Radovanovič in njegov bratranec Milivoje Milenkovič iz Kuršumlije. Težko ranjen je bil Jordan Vlaič iz Vu-čitrna; čez dva dni je i on umrl. Padli so za to, ker niso znali izkoristiti skrivališča in so zapustili predčasno hišo kovača Mite.
To je bil pričetek napada na Kuršumlijo.
(Dalje prihodnjič.)
šali, ker se mora vsak Orjunaš že a priori zavedati, da leži baš na tem Kongresu vsa bodočnost našega po-kreta. Zato je naj ne bo s'ovenske Orjune, ki bi ne bila zastopana na tem kongresu po svojem delegatu.
Orjuna Bolivija je poklala za Ži-cev fond 30 dolarjev v roke brata predsednika dr. L. Leontiča.
Za spomenik br. Valentina Žica sd na naš poziv zbrale poedine organizacije že manjše zneske, katere smo objavili v »Orjuni«. Ker hočemo to akcijo čimpreje zaključiti, pozivamo vse organizacije, ki so sprejele z okrožnico štev. 3. »Zicev fond« nabiralne pole, da iste z nabranimi zneski kar na naslov uredništva »Orjune« vrnejo.
Seja Glavnega odbora oseh Orjun se vrši v soboto, dne 9. aprila
v	Zagrebu ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu so vprašanja tičoča se kongresa.
Dijaštvo se navzlic vsem šika-nam bivših avstrijskih denuncijant-skih profesorjev vedno bolj oklepa ideologijo Orjune in strumno pristopa pod prapore Orjune. Tako so bi-
li	ustanovljeni njeni ogranki v Novem Sadu, Beogradu in Dubrovniku. Pripravlja pa se tudi organizacija v Skoplju in Leskovcu. Črnožd-te hidre služabniki sicer besne, a nas to besnenje prav nič ne moti, ker vemo', da bo prišel še čas, ko bomo popravili greh iz leta 1918. in maščevali spomin brata Endli-chera in Jenka.
Propagandni izlet v Smederevo je napravila 3. t. m. »Mlada Jugoslavija« iz Beograda.
Dekret o razpustu Orjune Novi
Sad so merodajni krogi povlekli nazaj v zadnjem hipu tik pred objavo in to na pobudo faktorjev, katerim ni do tisočerih madžarskih kroglic,
za katere se pulijo vrle narodne stranke. Kakor smo hvaležni tem faktorjem, tako pa znova pribijemo, da nam so vse grožnje in izvajanja papirnatih razpustov deveta briga in da jih jemljemo s ipirav takšnim razpoloženjem na znanije kakor svoje dni odloke »k. u. k. Bezirks-hauptmanov«. Orjuna živi in bo živela, dokler bodo Orjunaši to hoteli, pa makar da Jo apathemizirajo vsi!
Skupščini Orjun Beograd in Ču-karica sta izborno izpadli. Sprejete so bile enoglasno resolucije za Kongres v Zagrebu.
Kongres orjunaške srednješolske mladine se vrši 16. in 17. aprila v Sušaku. Važnost tega kongresa naših najmlajših je nadvse velika. Na tem kongresu bodo sprejeta enotna pravila za vse srednješolske Orju-ne in uvedene mere, ki bodo zbudile našo mladino iz dosedanjega trdnega spanja.
K atentatu na židovsko madžarsko narodno kazino v Novem Sadu je izdal oblastni odbor Orjune Novi Sad sledečo
Izjavo:
Orjuna nima nikake veze z atentatom, kar bo ugotovila i preiskava. Istočasno pa organizacija priznava, da je našla psihološko opravičenost take geste v sedanjem režimu, gnav-ljenju tujega kapitalizma, brezposelnosti, zapdslenju tujerodcev in moralnem razsulu našega 1 vojvodinskega nacionalnega življa, ki ga prodajajo partizani tujcem.«
Dr. Kostovu, ki je predaval v smislu čiste orjunaške ideologije o nujnosti popolnega ujedinjenja vseh Jugoslovenov od Trsta do Varne so poklonili zastopniki jugoslovenskih nacionalistov šopek rdečih nageljnov z bolgarsko in jugoslovensko trobojnico.
Zunanla politika.
Podpis prijateljske pogodbe med Madžarsko in ItaTijo dokazuje navzlic lepim diplomatskim izjavam podpisnikov, da je v jedru naperjena proti Jugoslaviji in da so bile na-de na neko prijateljstvo z Madžari zelo neosnovane. Grof Bethlen dela samo v smislu izjav, ki jih je dal pred dvema mesecema, v katerih je dejal, da ne bo Madžarska nikdar pozabila na dva in pol milijona zasužnjenih rojakov v inozemstvu. Nerazumljivo je le postopanje Ru-munov, ki se menda zanašajo na kake izjave maršala Badoglie in mislijo, da ne bodd v slučaju poizkusov restavracije krone sv. Štefana prišli prvi kot »najhrabrejši na red« Nemško časopisje je posvečalo sporu med Italijci in Jugoslavijo veliko pozornost in točno informiralo čitatelje o zvitih podvalah Mussolinija. Z zadovoljstvom moremo kon-statirati, da je bil pri tem enodušno na naši strani ves nemški tisk, ki je poleg tega iz lastne pobude objavil
o	naši zemlji celo vrsto pohvalnih informativnih člankov, v katerih ni prav nič prikrivana iskrena želja, najti z mladim jugosloVenskim narodom platformo za kar najtesnejše prijateljstvo in sodelovanje. Posebno odločno so nastopili tirolski listi, kot »Tiroler Blatt«, ki je v izčrpnem članku orisal ves potek italijanskih
mahinacij v Albaniji in pravilno ugotovil, da pomenja to pravo igranje z ognjem.
Nemški glas proti Italiji. Ob priliki debate o nemški zunanji politiki je govoril tudi vodja nemških demokratov dr. Hann, ki je priporočal upostavo prijateljskih odnošajev s Poljsko. Ostro pa je napadel Italijo radi postopanja s tirolskimi Nemci in konstatiral, »da se v Južni Tirolski dogajajo stvari, kakršnih ni videl^ še svet. Nemčija ne bo mogla, več_ dolgo gledati to mučenje in preganjanje. To kar delajo Italijani, je že v posmeh kulturi ceie Evrope.«
Tako je padlo par krepkih konstatacij na laški račun tudi v berlinskem parlamentu skoro istočasno kakor v Beogradu.
V	Cirenajki so se Italijani morali dne 28. marca umakniti daleko nazaj pred naskakujočimi doimačimi uporniki, ki se še vedno ne marajo udati italijanskim zavojevalcem. Tako se že drugo desetletje bore hrabri beduini z zemljelačnimi heroji, ki so se krepko usidrali le ob obrežju. Ako pomislimo na skromna bojna sredstva, s katerimi razpolagajo uporniki, potem lahko i primerno presodimo razvoj /poteka Mussolinijevih dsvojevalnih balkanskih pohodov.
Kronika.
Dragi!
Zadnji^ si napišal besedo o naših uradnikih, ki mislijo napredno1 in klerikalno volijo. Grenka resnica je bila v teh besedah in zadela je v črna Danes, ko jih premetavajo iz položaja na položaj, kakor otepe slame in reducirajo po volji vsake črne kanalje, se bunijo in pri četr-tinkah cvička preklinjajo one, katerim so sami pred nedavnim zažigali kadila in jih dvigali do nebes.
Hoteli ste jim pomagati in zbrati okoli sebe vse, ki so bili poštenih misli. Po bridkih izkušnjah pa ste se le samo prepričali, da dvojni doktorat in še tako lep položajni naslov ni teh ljudi prav nič izpremenil In da hodijo s svojim narodom zajedno slepi in gluhi za onimi, ki Jih nemilo varajo od prve ure.
Hlapci so bili, ko so se rodili in z robsko dušo bodo umirali, ker jim je življensko načelo avanzma in delati le to, kar se spodobi. Td uro preklinjajo’ in kličejo ogenj ter žveplo nad vlado in poslance, ki so s smehom izglasovali amandmane. Jutri pa bodo prvi na volišču, če bodo gospodje blagovolili sploh volitve razpisati in glasovali bodo zopet kakor en mož za one, ki so jim
odvzeli stalnost in ukinili člena 123. in poslednji odstavek 137. člena zakona o uradnikih.
In zato se ni zimotil oni, ki je napisal:
»Državni uradnik je manj nego hlapec, po gosposko ne more živeti, po živinsko ne sme! Torej nič!«
Noč, ki lega na našo zemljo postaja tako temna, da jo stotero solnce ne prežene in skoro se bojim, da roka z orjunaško plamenico sredi teh senc ne omahne vsa trudna in razočarana sredi poti.
Janez Trpin.
Lepo Izpričevalo d narodni zavednosti naših trgovcev je dalo Generalno zastopstvo modre galice Z. A. Fischer v Zagrebu, ki je na pritožbo slovenskega trgovca zaradi nemškega korespondiranja odgovorilo sledeče:
T. S. Izvolite Isprlčatl, da Je mole prvo pismo bilo pisano njemačkl
I	to Jer na žalost večina slovenskih kuča voJI dopisivati u njemačkom Jeziku!«
Z žalostjo moramo potrditi upravičenost te izjave, ker je i nam znano, da je še vedno nadvse lepo število slovenskih firem, ki dosledno korespondirajo nemški In da je bila
celo odpuščena mlajša moč, ker je ugovarjala proti tej robski razvadi naših »narodno zavednih trgovcev«, ki še kar ne morejo pozabiti samo-nemških časdv.
Redukcije državnih uradnikov, in privatni nameščenci. Odkar je državotvorna SLS na krmilu, se je položaj privatnih nameščencev tako poslabšal, da je beda in obup na višku. Ni dovolj, da se privatne nameščence radi splošne gospodarske krize meče na cesto ter na njihova mesta nastavlja ženske moči z malenkostno plačo, sedaj se reducira še drž. uradnike v najlepši moški dobi z malenkostno pokojnino, s katero se ne morejo preživljati in zato iščejo privatnih nameščenj za malo odškodnino ter s tem škodujejo privatnim uradnikom. In ne samo to. Godijo se slučaji, proti katerim bi morala državna oblast nastopiti. Tako se med upokojenimi nahaja tudi neki gospod na Gorenjskem, bivši uradnik višje kategorije. Prejemal bo lepo pokojnino, poleg tega ima tudi njegova žena precejšnjo penzijo, tako da lahko sijajno izhajata. Vendar mu 2 industrijski podjetji ponujata nameščenje, izmed katerih bode eno sprejel in tako odjedel kruh enemu izmed neštetih brezposelnežev. Ni zadosti, da nam nalagajo neznosni davek na boro plačo, da sprejemajo celo poročene žene v službe, sedaj nam bodo konkurirali še upokojeni državni uradniki, kateri bodo delali za minimalno plačo. Tukaj naj bi napravila red vlada s tem, da svoje upokojence dostojno preskrbi, a obenem istim prepove vstop v privatno službo, kršilcem pa odreče pokojnino. Privatni nameščenec.
Stoti zrakoplov (tovarne »Ika-rus«. Novosadska tovarna aeropla-nov »Ikarus« je minule dni dovršila prvi hidropian novega tipa, ki je stoti aparat, ki ga je tvornica izdelala. Nov aparat ima najmodernejšo konstrukcijo in vozi s brzino 180 km na uro (400 HP).
V	aktivno vojaško službo je bil sprejet pretekli teden br. oblastni čelnik Pavle Potokar.
Novega podeštata v Pazinu sior Bruna Canusa so ustoličili 4. t. m. Ob tej priliki mu je pel posebno veliko hvalo »Piccdlo«, ki mu pripisuje nevenljive zasluge za italijanstvo v Istri, ker je svoječasno na čelu d’Annunzijevih arditskih band. naskočil in uničil tiskarnd »Pučkega prijatelja«. V isti številki povzdiguje do neba zločinskega požigalca Giunto, ker je na čelu proslule tolpe požigalcev in morilcev »Quis contra nos« vodil požig »Narodnega doma« v Trstu »tega titanskega podviga čiste italijanske duše« proti trdnjavi Slovencev i polni 'orožja in municije.
»Teroristi in batinaši« smo bili Orjunaši neprestano v slehernem govoru, v katerem se nas je blagovolil spomniti dični Stipica. Zadnje čase pa je i on — največji mirotvo-rec te mirotvorne zemlje opustil svoj se|ijaški pacifizem in pričel postajati zelo borben. Ni še pozabljen njegov nastop na prvi seji zagrebškega oblastnega odbora, kjer je lastnoročno postavljal pod kap federaliste, že zopet grozi, da bodo deževale po ledjih pokvarjene federa-
A
listične gospode sbijaške batine. Nas metamorfoza čutaroizpilca Veseli, in z ne malo radostjo čitamo, kako si borci za po starih plesnivih pergamentih dišečih tisočletnih pravicah, brišejo okrvavljene nosove in pobijajo po vseh pravilih vitežkih borb črnopoljskih plemičev. Istočasno pa tudi razmišljamo, koliko je bilo ogorčenje vesoljne eksrepu-blike, če je kak naš Bere izpraši! hlače in navil ušesa kateremu teh zadnjih pokvarjenih »zagrebških Purgarjev«.
Videt čemo! Ob priliki proslave osemletnice obstoja fašizma je govoril v Postojni tudi neizogibni dr. Stecher, ki je izjavil v svojem govoru:	»Na mej) morajo biti fašisti
še bol] disciplinirani nego drugje in morajo biti vedno pripravljeni na morebitno jutrišnjo potrebe.«
Precej slično je govoril politični tajnik Rubatto v St. Petru na Krasu.
»Fašizem Je civilna armada nacije, ki veruje, uboga in po potrebi tudi umre. Mi, ki imamo srečo, da živimo v tej obmejni coni, se moramo smatrati za stalno mobilizirane.«
Verujemo! Kako bi sicer utekli pravični obsodbi v oni uri, ko bodo do dobra poravnani vsi računi. Da črnosrajčniki sami pričakujejo ta obračun, pričajo številne aretacije slovenskih fantov in mož za časa trajanja fašistovskih jubilejnih slavnosti.
Slovenska katoliška mladina
ogorčeno izjavlja, da tudi z vso dušo deluje za idejo združitve vseh južnih Slovanov o čemur priča njena preteklost in vztrajno delo za to idejo. Mi to najnovejšo izjavo slovenske mladine jemljemo na znanje z zelo kritičnim pogledom, ker se je vse dosedanje njeno delovanje in nehanje izživljalo le v borbi in obrambi načela samoslovenstva, ki je čisto enako vredno* velikobugar-skim teorijam makedonstvujuščih, v katerih ideologiji tudi ni mesta »ju-goslovenstvu«. Fantje bodite odkritosrčni in ostanite na liniji katero zastopate dosledno in ne delajte še
vi	sramotnih in smešnih cirkuških akrobatskih atrakcij, kot jih servirajo milemu slovenskemu narddu Samoslovenski kolobumeži z njihovim »Jugoslovanskim klubom«, »Jugoslovansko! tiskarno in knjigarno«, »Jugoslovansko orlovsko zvezo«, in podobnimi samoslbvenskimi institucijami.
Manifestacije in italijanski konzulat. Zgodilo se je vse, kakor že neštetič, odkar je prišla sedanja državna policija iz mestnih v državne roke. Niso se še dobro pričele vsipati mase manifestantov iz »Uniona« vzhičene nad močnim govorom dr. Koste, že so Jeli ljubljanski stražniki brzeti proti nesrečnemu italijanskemu konzulatu, ki še menda ne misli odriniti s svojimi blagimi tajniki in eksslovenskimi tajnicami za vladno palačo v samdtno Simon Gregorčičevo ulico. Nekateri med njimi so gledali mrko, drugi pa so veselo pobingljavali z mogočnimi pendreki in tiho pričakovali njih
—	manifesantov — demonstrantov. Manjkalo ni seveda tudi samega gospoda komandanta.
Čakanje je bilo dolgo in že je Zgledalo, da so se morali verni stražarji zastonj zbrati, da niso končno prikorakale dostojno v dvoredih mase demonstrantov in molče defi-lirale mimo botege sior Barbacane in njihovih stražarjev, ki so prvič pustili v miru pasirafi mase naroda ta sicer tako opasen kraj. Komu je pripisovati zaslugo za ta v zgodovini ljubljanskih demonstracij neverjeten čudež ne vemo. Pribijemo le, da bi vsaj tako lahko nastopili ti stražarji ob priliki spopada v Šelen-burgovi in Prešernovi ulici, s čimer bi očuvali sebi in nam marsikatero grenko uro.
Žalostno. Za naše prilike je zelo značilno, da je mnogo tujerodcev na visokih položajih v državni službi. Bivši »Buršaki«, »Schulvereinerji« in »Siidmarkovci« imajo več ugleda pri merodajnih faktorjih nego predvojni »Sokdii«, . »Cirilmetodarji« in drugi nacionalni delavci, ki so že pred vojno delali za naše narodno, gospodarsko in politične) osvoboje-nje. Današnje strankarske razmere in potrebe so potisnile vse predvojne narodne delavce v kot in spravile v ospredje tujerodne, ki sd povsem prozorno in načrtoma delali za prospeh tujcev na naši zemlji.
SVETLA
GLAVA
LE 2
DrOETKER'
JEVIM
BACKINOM
Najboljše in preizkušene recepte pošilja na ieljo brezplačno in poštnine prosto
Dr. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
V ZLATOROG
TERPENTIN MLU
n nahajajo zlatniki po 10 frankov.
Zlatorog tarponlin milo Ja boljla kol navadno milo,
je 8 terpentinom kemično vezano milo v najbolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujeta in se izpopolnjujeta: terpentin razkroji, milo jo izpere.
Učinek Zlatorog ter-pentinovega mila J« zato neprekosljlv!
V najkrajšem času se je Zla> torog tarpeatlnovo milo prikupilo vsem gospodinjam in vsaka, ki je enkrat prala z njim, ne uporablja več drugega mila. Da aa aaznanljo s Zlatorog terpantlnovlm milom tuol naJSIrSi krogi, aa od 1. avgusta 1925 v vsak tl-soli komad Zlatorog tar« pantlnovaga mila vprola 10 frankov zlatnik, ki med uporabo bliskaje pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veliko zlatnikov se je do sedaj že naSlo.
Kupite ie da-ne* zlit« vred-no milo In	^
»Ute zlatniki M
je najmodernejše nrejena ter Izvršnje vsa tiskalniška dela od najpriprft-»tejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tlskn. — Brošure v malib in tudi najveCjib nakladali. Časopise, revije, mlad. liste.
Okra oprema ilostiir. katalogov, mikov Ig
Šolski zvezki za osnovne ia srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Občni zbor Streljačke družine v Kranju se vrši v soboto, dne 9. apri-ia ob 20. uri v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«.
V raznih uradih, ustanovah in podjetjih se favorizira take tujerodce. Dočim se domačinom ne da niti bornega kruha, se favorizira iz osebnih in strankarskih motivov tujerodce. Ti favorizirajo zopet druge soplemenjake in tako gre veriga naprej v škodo’ naše narodne Stabilnosti.	,	•
"*« K*iO S S
MEJTNI TU
du, Sarajevu, Splitu, Mostarju, SkopJju, Novem Sadu, Zagrebu bo potreba pričeti delati i na zračni obrambi tretje presto'ice, katero ne smemo prepustiti na milost in nemilost laškim letalcem, ki že itak pre-radi zap'iovejo nad naš teritorij.
Gospod poslanec Janez so dejali, da bi za slučaj objave mobilizacije na Velikonoč noben Slovenec he dal puške na rame. Ne vemo v koliko pozna g. Janez -bojno mentaliteto našega ljudstva, vendar smo prepričani, da bi Slovenci v
slučaju potrebe prav nič ne pomišljali, kadar bi jih pozval vrhovni komandant k obrambi domovine in da je ono o Velikonočnem štrajku slovenskih mobilizirancev — grdo obrekovanje in prikrito smešenje naše vojske, ki bi morala po mnenju dič-nih jogrov SLS v slučaju potrebe mobilizacije lačunati s prazniki in čakati prekrižanih rok dva ali tri dni, da bi med tem lahko gospodje s Tibere in sosedščine Vatikana izpeljali združitev vseh Slovencev pod savojskim križem.
ZRNA.
Posebno žalostne so tozadevne prilike pri naši državni železnici. Od Jesenic preko Ljubljane pa do Kočevja in Karlovca, od Rakeka preko Ljubljane in Maribora do Št. lija, od Prevalj preko Maribora, Pragerskega in Ptuja do Kotoribe, od Zidanega mosta preko* Zagreba in Siska do Beograda in na vseh drugih glavnih in stranskih progah, se najde mnogo tujerodnega in od tujcev pokvarjenega življa. Na postajah, v kurilnicah, v delavnicah in progo-vzdrževalnih sekcijah se najde zelo mnogo »Buršakov«, »Schulverei-nerjev« in »Sudmarkovcev«. Vsi ti so pod zaščito enakih elementov, ki sede še na merodajnejših mestih raznih direkcij in generalne direkcije same. Iz strankarskih in osebnih interesov je vse to pcfd Qkriljem raznih partizanskih kortežev, katerim je ljubši tujerodec na podrejenem ali nadrejenem mestu, nego naš človek ;druge stranke. Tujerodci pač lažje pristanejo na razne partizansko zamišljene falotarije nego domačini. To zadnje dejstvo je tudi jedro vse lažnive nenadomestljivosti.
Grozna gospodarska kriza je že tu, in lahko si mislimo, da vodijo o teh naših razmerah točnft evidenco vsi naši sosedje, ki imajo v tujerod-cih v naši državi naj večjo direktno in indirektno oporo.
Te žalostne razmere ie potrebno za vsako ceno odpraviti, ker gre za biti In ne biti nacile in države!
V Primorju so po daljšem premoru pričeli z razrovalno bratomorno akcijo zopet oni temni elementi, ki hočejo razcepiti podjarmljene Primorce in jih zavesti v krilo neke Italijanske stranke, Orjunaši zločinsko in izdajalsko početje te klike budno motrimo. Preskrbeli bbmo že za to’, da ne bo optimizem gospode, ki še vedno koketira z idejo združitve vseh Slovelicev pod savojskm križem in papežko tiaro preveč upravičen. SlCfvenski miličniki in fašistovski prostovoljni dre-kobrbci zaslužijo smrt. Še stokrat bolj od njih pa baš ti razdvajalci, ki uganjajo svojo skrito italofilsko po-litko pod rdeče-čmo sutano in ki hočejo zavesti narod kar čez noč v italijanske vode.
Treba )e misliti 1 na zračno obrambo Ljubljane, kot najbolj ekspo-nirani točki napram zapadni sosedi, ki ji gotcJvo ne bo prizanašala niti minute s svojimi legijami bombaških eskadril. Za obrambo letalskih obrambnih lovskih eskadril v Beogra-
METAMORFOZE POSLANCA SLS.
Na shodu rjove, kakor bes, da v ljudstvu sliši se odmev:
»Mi še le za to borimo, da pravice stare pridobimo.
V vladi kljuse steza vrat, da mu nadeno komat, in potlej glasuje uboga para noč in dan za vlado gara.
Ko korito zadiši se poslanec spremeni, kadar pride do korita, ni mrcina nikdar sita.
Če poslanec so doma, takrat se najbolj spozna dobro je in Boga hvali, da so mu glasove dali.
Včasih tudi se zgodi, da poslancu kaj izpodleti, didel, didel, didel, dačka gospod poslanec imajo mačka.
Visoko italijansko odlikovanje slovenskemu škofu. Iz priloge k državnemu uradnemu listu od 29. pr. meseca posnemljemo, da je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič bil na predlcg ministra za zunanje stvari v drugi polovici' leta (1925. imenovan za komendatorja reda svetih Mauricija in Lazarja.
Prevzvišenemu po božji in apostolske stolice milosti Škofu ljubljanskemu iskrend čestitamo k visokemu odlikovanju, s katerim ga je blagovolila počastiti visoka faši-stovska vlada. Pred časom je pisalo bivše osebno glasilo pisca »Ženinom in nevestam«, da smo Orjunaši sprejemali od Mussolinija lire v tisočakih in da se z njim prav dobro razumemo. Sedaj pa taisti Mussolini, ki je izposloval razpust njemu tako drage Orjune, odlikuje očeta slivenskega ljudstva to in onstran meja z visokim redom komendatorja reda svetih Mauricija in Lazarja.
Prihodnje romanje v Rim se vrši tekom meseca maja.
Nekoč in danes. »Slovenski narod je dal mnogo mož, ki so delali na jugoslovenskem kulturnem1 polju.
Skušajmo vsi slediti korakom naših prednikovi in jim biti vsaj v nekaterih stvareh enaki!«
Tako je pisal leta 1914. poznani gospod Franc Radešček, danes pa je urednik »Slovenca«, ki mu je ju-
„Spectrum“ d d.
i. KUR m Iti KUSI
tvornica ogledal in bruSenega stekla
LJUBLJANA VII.
Medvedova ulica 38. Telefon 755. Zagreb, Beograd. Osijek. Središnjica; ZAGREB. Zrcalno oteklo portalno steklo mašinsko ■teklo 5-6 mm, ogledala, brufiena v vseh velikostih in oblikah, kakortudi brušene prozorne Sipe, izbočene plošče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala.
IVAN REBEK
CEUE.
Tovarna vseh vrat tehtnle in kiju-čavničarskih del ter konceiljonlran« Inttalaeija vodovodov.
Prejema tudi v s a v to ■troko spadajoča popravila.
goslovenstvo fantazija in umetni zaplodek Pribičevičevega centralizma. In to naj bodo potem mo;žje, ki pisarijo nekaj o političnem prepričanju in citirajo tiste Tugomerove: »Trd bodi mož.« Sicer pa se razvijamo s tokom časa, ki gre v SLS kar se tiče ideološke podlage rakovo pot. Je pač lažje orati mehko grudo, kakor nerodoviten kamen.
Država, kjer so vsi oficirji generali je Haiti, in sicer je tam od. 7000 »častnikov« kar 6500 generalov. Med drugimi ima i upravnik ženske kaznilnice čin generala. Pravijo, da je poslal na Haiti specielno preiskovalno komisijo i on. Mussolini, vrhovni komandant fašistovske milice, v kateri tudi rastejo generali, kakor gobe po dežju.
Klerikalni tigri v Sloveniji branijo slovenščino pred imaginarnimi sovražniki in se ešofirajo neprestano, kot edinop-riviligirani branitelji Slovenstva. Iz stenografskih zapisnikov Narodne skupščine pa razidimo, da sta pretekla že baš dva meseca, kar je zinil eden od mazi-ljenh tigrov zadnjo slovensko' besedo.
Bela vrana. Predsedstvo beograjske oblastne skupščine je sprejelo sledeče za naše čase skoro nerazumljivo pismo:
»Ja kao oblasni poslanik za grad Beograd, gdje imade najviše i naj-veče sirotinje, tako da jedan moj glasač radi ceo dan za 30—50 di-nara; živi sa ovom dnevnicom; on izdržava sebe i svofju porodicu, pa
v veliki izberi po ugodni ceni
dobil« v občno znani nad 50 let obstoječi inanufakturni trgovini
R. MIKLAUC
„pri Škofu“, Ljubljana.
(Zunanjim naročnikom se poSilja tudi po pošti.)
Zdr
tii!
Postizava se najsigurnije upotrebom originalne
jiiur
FRANCUSKE VINOVICE. Dobiva se svuda.
kad plača državnu porezu — ne mogu se saglasiti da ja kao njihov predstavnik primam po 250 dinara dnevno jer oboje živimo pod istim prilikama. Stoga mi je čast izvestiti vas. da se ja odričem te dnevnice u korist beogradske sirotinje, t. j. opštine Beogradske.«
Stevan Jovanovič-Resarac.
Romanje Laziče Markoviča v Madžarsko se je tolmačilo na razne načine. Najnovejša verzija pa je, da je bila njegova pot zvezana zajedno s posredništvom za neki konzorcij, ki se bavi s popravljanjem vagonov, lokomotiv in polaganjem šin. Temu konzorciju predseduje Žid Viderman Jene.
Petelinček poje. Tisti dobro poznani Ljubljančan, ki se nahaja pri Direkciji državnih železnic in ki je svoječasno agitiral v neki ljubljanski službeni edinici za radikalno partijo in ki je s to agitacijo prikrival tudi neke druge manipulacije, sedai nekaj in nekako intrigira, da bi se proslavil za dobrega državljana brez vsakih napak. Pri celi tej stvari je značilno to, da se petelinčkovo Petje ne sliši daleč in da je mnogo takih petelinov na tej zemlji, ki imajo mnogo močnejši in obenem tudi ljudem bolj dopadljiv glas.
Pod okriljem nemško - klerikal-ne-radikalne zveze se takile petelinčki derejo, da bi prikrili svoje in njihove zveze slabosti. Pa najbrže ne bo šlo, ker so nameni prepro-zorni!
Gospodarstvo.
Prva peč za destilacijo lignita v
Evropi. Te dni bodo začeli v rudnik v Velenju graditi peč za desti-
in mater
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
lacijo lignita, iz 'katerega se, kakor so dognali strokovnjaki, more pridobivati umetni petrolej. Velenjska peč je prva te vrste v Evropi. Visoka je 15 metrov in lahko dnevno destilira minimalno 8 vagofiov lignita.
Upamo, da ne bo ta z velikimi finačnimi žrtvami postavljena tehnična naprava poleg Trbovelj nov »dokument« zapadnim sosedom za upravičenost popOlne okupacije Slovenije.
V Sarajevu se je vršil pred nedavnim sestanek privrednikov. Potem, ko so že vsi v svojih govorih očrtali razne vzroke gospodarske krize je vstal poznani predvojni nacionalist in dobri narodni gospodar ter dejal: »Gospodje, vi ste iznesli vse mogoče vzroke gospodarske krize. Soglašam z dejstvi, katere ste nanizali v vaših izvajanjih. Opozoriti moramo še na en vzrok, ki je po mojem mnenju najgiavnejši. Od osvobojenja pa do danes zahtevamo od države vse. Naš narod je doumel državo kot molzno kravo in stremi samo za tem, da iz nje kar največ iztisnejo. Pri tem mu pomagajo v bratskem zagrgljaju političarji vseh partij, ki so si nadele sploh nalogo izkoriščati državS v korist njihovih volilcev.«
N AC1JON AL1ST1, 1NSER1RAJ* TE V »OR JU NI«!
Gj m—
c *o c
« o .ts **~ «-
>C/5	??	O
N >
O o
Qu J*
c/)
w< « r
O Z
Centralne kurjave, ventilacijske naprave i izvršitev vodovodnih napeljav in vsa kleparska dela
oskrbi kulantno tvrdka
L.M.ECKER SINOVA, LJUBLJANA
it
Slomškova ulica 4.	Telefon 2933 inter.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohorliava ulica St 24
Za konzorcij lista ^Or^una« odgovarja Drejče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Špan