Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta	|
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr	!
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta	v
8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	X
Posamezne številke veljajo 7 kr.	1 Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l's6. uri popoludne.
Štev. X77.
T Ljubljani, v četrtek
6. avgusta 1891.
Letnik XIX.
Kdo seje prepir?
x.
Kdor ljubi domovino, ta mora ljubiti tudi svoje brate, kar pa ni vedno lahko; večkrat se je treba premagovati, zatajevati in odpuščati razžalnikom. In tako pravo ljubezen zopet uči in goji vera, ki nam veleva, da moramo neprijateljem iz srca odpustiti. Poglejmo pa v društveno življenje na Kranjskem in govorimo iz izkušnje! So krogi, ki sovražijo in zaničujejo duhovnika zaradi njegovega stanu, ker ni strogo iu vedno njihovega mišljenja, ker se ne prišteva k njihovi stranki. Sovražijo ga, ker nosi du-hovsko obleko, duhovsko znamenje, ki je bilo že javno tolikrat v zasmeh. Ogibljejo se duhovnika, kakor da bi bil kužen ali hudodelee.
Pisec teh vrstic naštel bi lahko več takih slučajev, ki so se dogodili v ljubljanskih naroduih društvih. Duhovnika jedino le še tam trpe, kjer se jim potreben zdi za vado. Tako n. pr. pri »bivšem" »Narodnem domu", pri »Mestni hranilnici" itd. Gospoda napredna, mi nismo slepi ne gluhi, vidimo, kaj se godi, in čujemo, kaj se govori, če se duhovnik prikaže v „narodno" družbo, takoj stikajo vkupe glave, šepetajo si na ušesa, češ: oprezni bodimo, ovaduh je med nami. Postrežemo lahko z mnogimi fakti. Toda o tem še pozueje.
Naša vera pa tudi uči, kako moramo domovini služiti. Ona daje pogum iu srčnost, za to so nam priče milijoni krščanskih junakov. Kar dušo slabi in srca navdaje s strahom, to je materijahzem, nevera, ki ne more gojiti požrtvovalne domovinske ljubezni. Kdor uamreč ničesar ne veruje, ta težko kaj. žrtvuje, kdor ničesar ne upa od prihodnjega življenja, ta hoče sedanjost imeti prijetno.
Poglejmo Francoze in prepričali se bodemo, da v narodu narašča surova krutost, ko peša vera. Sovražnik je prekoračil meje, osvojil si glavno mesto. In možje »rodoljubi" niso stopili na noge, da bi izgnali tujca, temveč morili so svoje sobrate, pustošili cerkve in teptali domovino. Ko so Grki odpovedali Ee veri svojih očetov in udali se razuzdanosti, piridrl
je Turek in grško prostost potopil v Bosporu. Zato je rekel slavni mož, ki je oprostil Zjedinjene države ameriške: „Le kreposten uarod more biti prost". Kadar v narodu pešata vera iu nravnost, bliža se mu sužnjost.
In s čim pa hočejo modri naši narodnjaki osrečiti slovenski narod? Na jeziku jim je vedno: napredek, omika. Mnogi, ki s tem slepe ljudstvo, sami ne vedo, kaj je omika, in bi potrebovali temeljitega pouka.
Kaj vse se dandanes skriva pod besedo »omika"! Kdo se ne spominja onih nesrečnih časov, ko se je pričel razpor pod geslom omike, napredka in svobode! Priznamo, da prava omika je del blaginje narodove, da ima veliko ceno za narod in mu donaša mnogo koristi. Čeravno pa je jedna sama omika prava in dobra, vendar je tako različna, kakor jo kdo umeva, goji in rabi. Omiko imenujejo, če se n. pr. v deželi porabi mnogo mila, če se popiše mnogo papirja, če ljudje nosijo naočnike in imajo gizdavo počesane lase, če na veselice dohajajo prav našopirjene dame itd. Ali je to prava omika? Ali oni pospešujejo omiko, ki jedino le s tem namenom ustanove šaljiv list, da „krtačijo" jeden stan, ki si je med Slovenci pridobil mnogo zaslug za omiko svojega naroda, da ga dosledno in brezozirno blatijo z najgršimi psovkami in tako s silo odrivajo na stran? Povejte nam jasno, kakšno omiko hočete narodu dati, pojasnite nam razloge, da je versko prepričanje nasprotno omiki. Za omiko, ki se ponaša le s predrznostjo, napuhom in obrekovanjem, se mi pač ne moremo ogrevati, ker taka omika le nasprotuje pravi znanosti, pravemu napredku, in ponižuje domovino in narod.
Pa bodi orniua taka ali drugačna, sama ne more osrečiti naroda. Ko so Grki napredovali v zvu-nanji omiki, propadali so politično, zato so se Rimljani dolgo časa branili grške omike. In tudi Rimljanom ni omika sama pridobila svetovne slave in moči, temveč državniška previdnost in spretnost voditeljev in vojskovodij. Francoski narod je bil dovolj omikan že v prejšnjem stoletju. A ta omika
jih ui obvarovala najhujše grozovitosti, krvoločnosti in nasilstva. V spominu so tudi grozni prizori, katere je pariška »komuna" provzročila pred dobrimi 20 leti. Nihilistje, socijalni demokratje in anarhisti j tudi proglašajo omiko. Ali taka omika, ki požiga, ropa, davi in podira, gotovo ne more osrečiti narodov. To je brezbožna omika, če tudi so mnogokrat gospodarji in delodajalci krivi neredov in uporov. Tudi mi kličemo : Dajmo narodu omike! Toda prave in resnične, ki izvira iz pravih načel, temeljitega znanja in trdnega značaja. Omika, kakoršno trosijo dandanes mnogi narodovi prijatelji, sloni na prevarah in mora narodu biti v propast.
Jezikovne razmere pri sodiščih viii Slovenskem.
(Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 13. julija 1891.)
(Dalje.)
Take so bile stvari, ko so se razglasili državni osnovni zakoni. Ce tudi so državni osnovni zakoni z občnoznanim članom 19. izšli malo mesecev pozneje, vendar te naredbe in član 19. niso mogli ohrauiti slovenskega uradovanja, še manj ga pa pospeševati. Nasprotno, začetke, ki so se bili storili, zatrli so neugodni časi in pa nam neprijazne osobe.
Prišlo je tako daleč, da se jo slovenščina tako ponižala, da so jo 1880. leta iz sodnij bacnili skozi vrata, kajti priznalo se je v drugi in tretji instanci v nekem posebnem slučaju, da je slovenski odlok uradno ničev (Čujte! Čujte!) in torej pravno ni veljaven. To seveda ni moglo ostati brez reakcije. Slovenski poslanci interpelovali so v tej visoki zbornici in dne 18. aprila 1882 izšla je nova naredba za naše kraje. S to naredbo se je, — na to Vas opozarjam, gospoda moja, — določilo, da velja za ves graški nadsodniški okoliš brez pristavka po možnosti in brez omejitve na slovanske stranke, kar je poprej veljalo le za Kranjsko. Po tej naredbi velja na Štajerskem in Koroškem ravno to, kar velja na Kranjskem.
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Drugi del.
Prvo poglavje
Vrnitev orla.
Proti koncu leta 1847 dospel je amerikanski parobrod „Liberty" s svojo z zvezdami posejano zastavo »Združenih držav" pred zaliv cork-ski. Mogočni strel naznanjal je ladjinemu privodniku v Queenstown-u prihod ladije.
Opirajoč se s komolcem ob ograjo na krovu gledal je mlad mož v debelej, volnatej opravi pozorno v daljavo; gosta megla prikrivala mu je razgled po zalivu in njega okolici. Kakor levu veličastna griva, mahali so mu okoli glave gosti, črni lasje, in senčili široko, temno, a ponosno njegovo čelo, ne da bi je pokrivali. Oči so mu blestele, kakor ostri vid ptice-vjede. Zgornjo ustnico so mu senčile prve brke; dolgi konci rahlo zavezane ovrat-
nice so vihrali po ramah, njih zelena barva je strogo nasprotovala zarujavelemu njegovemu obrazu.
„Srečno smo dospeli, Peter!" nagovori ga mlad gospod rudečih las, položivši mu roko na ramo.
„V Irsko, da!" odgovori mu mladenič. „Zdaj nismo več daleč od dežele; a od tu do Corka potrebujemo še dobri dve uri; ali pa bomo primorani v Queenstown-u se ustaviti."
»Zakaj ?"
»Zato, ker nas v času odtoka Lee ne more nesti; ladija je globoko v vodi."
„In česa zdaj pričakujemo ?"
»Oni-le čoln, ki ga vidite v megli počasi prihajati; — to je čoln privodnikov."
„Vožnja je tedaj nevarna?"
„ Vožnja je izvrstna, a v megli je treba pot dobro znati, da ne zadenemo ob skalovje pri Hawl-bowline-u."
»Boljše je čakati, nego se podati v tako nevarnost," pritrdi Amerikanec, „samo časa je škoda, čas je denar."
„Da, v »Zjedinjenih državah", — a tu je čas gladovanje in beda," odgovori Peter.
Čoln privodnikov pomikal se je bližje in bližje; zasliši se glas: »Dajte vrvi 1"
Debela vrv zdrčala je navzdol v prednji del čolna, kateri se je dotikal podladja. V trenotju prikazal se je na krovu majhen, krepak mož, katerega je kapitan pričakoval, da ga pelje h krmilu.
»Naprej!" veli privodnik.
Zamolklo ropotanje se zasliši in ladija plava dalje, za njo se vleče na vrvi čolniček, skakljajoč v ladjinem tiru, kakor pliskvica po razoranej brazdi. — Megla se je še bolj zgostila, dospeli so v bližino skalovja.
„Hawlbowline," pravi Peter, in pokaže s prstom črno, špičasto, razor&uo pečevje.
»Iu ono-le?" vpraša Firebrand.
»Rocky Island; v pravem tiru smo!"
Morje je postalo mirno, kakor jezero. Na povelje privodnikovo odjenjavalo je vrtčlo ladjino. — V tem, ko se je parobrod vil po ovinkih zaliva, jela se je vzdigovati megla in začelo se je svitati. Kakor čreda morskih pošastij, ležeča na morski površini, videli so se lil raztreseni skalnati otočki. Svitati so se jeli tudi vrhovi gora.; zdelo se je, da ljubke vile z mičnimi vrti in gaji hite popotnikom naproti, pozdravljajo jih s šopki in venci.
»Lepa dežela v istini!" vsklikne Amerikanec.
Da je ta naredba imela nameo, pospeševati slovensko uradovanje, in eicer v kolikor j« MOgoie, V razširjenem Obsegu, kaže že to, da Ja po tej tta-redbi pravosodno miBiaterstVo zaukazalo napraviti
slovenske tiskovine in jih založiti v državni tiskt.r«i, ter oddajati jih sodiščem v porabo.
Tnkaj imam seznam teh tiskovin; 108 jih je. To so, kakor bode vsafcdo pri takem števil« razunjel, tiskovine za Vsa sodniške potMbe, M KaSitVe, povabila, dekrete, odloke, inicijativne prošnje strank. Z jedno besedo, te tiskovine so tako popolne, da bi slovenski narod zastran pravosodja ne imel ničesar več želeti, ko bi se le vse pri vseh sodiščih rabile. Gotovo je opravičena želja, da bi vlada, ki je dala nalog, naj se priredb te tiskovine, tiskajo in razpošiljajo, tudi skrbela, da se res rabijo.
Sedaj hočem izpregovoriti, kako je s slovenščino pri uradih v naših krajih. Na Kranjsko se ne bodem oziral, ondi se razmere povoljno razvijajo; če so semtertja še kake ovire, bodo že sčasom od-
Prehajam na Štajersko. Sodišče v Celju dobilo je zadnji čas novega vodjo. Kolikor ga poznam, sem prepričan, da bode s časom stvari zboljšal. Ravno zaradi tega, ker gojim to nado, ne bavil bi se s tem sodiščem; da pa nekaj izpregovorim, k temu me je prisilil gospod poslanec celjski, ki se je pri obravnavi budgeta za ministerstvo notranjih stvari pritoževal, kako se razdeljujejo slovenske tiskovine itd. V resnici pa ni tako, temveč ravno narobe. Na Štajerskem se skoro nič druzega slovenski ne rešuje, kakor to, kar odvetniki in beležniki vlagajo slovenski. Izimši le prav posamična sodišča izdajajo se vsa povabila, dekreti, plačilni nalogi in inicijativne prošnje le v nemščini. Odloki, zapisniki obravnav vsake vrste, vse to je nemško.
Da bi se sprejemale slovenske inicijativne prošnje, kakor tožbe in druge prošnje pri sodišču, o tem ni govora. Z jedno besedo: v tem okrajno-sodniškem okolišu omejuje se raba slovenščine na slovenske rešitve tega, kar odvetniki in beležniki vložč slovenskega. Kdor pozna poslovanje sodišč, vč, da je to le majhen del opravil, ki jih imajo sodišča.
Kar se Štajerskega tiče, že moram reči, da je to le izjema, kar minister zmatra za pravilo. Še hujše je pa na Koroškem. Tu se še govoriti ne more o tem, da bi se kaj ozirali na slovenščino. Njega ekscelenca gospod pravosodni minister bil je sam prisiljen z naredbo z dne 20. marca 1889 koroškim sodiščem zabičati, da izdajo slovenski plačilni nalog, če se je vložila slovenska tožba ali slovenski opomin.
Na Koroškem se ne more govoriti o slov. zapisnikih kakeršnih-koli. Slovenski odlok se tukaj nikakor ne napravi. Tukaj še izjem ni. Ce gospod pravosodni minister želi posebnih slučajev, v katerih se sodišča ne ravnajo po naredbah, morem mu le reči, da je vse uradovanje na Koroškem tak poseben slučaj, v katerem se kršijo naredbe, In vendar bi moralo za Koroško ravno to veljati, kar se je za-ukazalo z naredbami z dne 15. marca 1862, z dne 5. septembra 1867 in z dn3 18. aprila 1882 za Kranjsko. Razmere in uradovanje moralo bi biti ravno tako, kakor na Kranjskem.	(Dalje slodi.)
»Kaj ne, krasna je!" goreče vsklikne Peter. »Le poglejte, kako zelenje, čarobno pečevje, to lepo mesto, krasni gaji!"
»Škoda, da ni v Ameriki!" dč mrzlo Amerikanec. »V jednem letu bi mi vse predrugačili!"
„Kako?" začuden vpraša Peter.
»Namesto teh-le otročarij postavili bi velikanske tovarne in zaloge. Te cvetlične okoje (brežine) spremenili bi v lep prostor za sušenje polenovk; namesto oneg« gradu naredil bi jaz mlin na sapo, in te otoke, ki so barkam na poti, — bi vse odstranili."
»Za Boga!" zakliče Peter osupel o takem govoru. »To bi bilo hudodelstvo, da bi naravo tako oskrunili!"
»Da, seveda, ako hočete vašej gospodi skrbeti za sprehajališča, potem je drugače," odgovori porogljivo Amerikanec. »Mi pa rajši sami porabimo take stvari, nego da bi jih Angležem v zabavo poklanjali !"
Peter se ni nadejal takega odgovora; postal je rudeč, kakor rak, v oččh se mu je blestel ogenj.
(Dalje sUdi.)
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VI. velika skupščina
v K&meniku dne 23. julija 1891.
(Dalje)
C) Vodstvo je tudi v tej upravni dobi pospeševala osnovo podružničnih in šolskih k n j 11 a i c , iz katerih lahko čč. družbeniki za-se ali Za evoje, iolo obiskujoče otroke, dobivajo primernega berila. V krajih, kjer ni farnih knjižnic ali bralnih društev, lahko podružnica vse to nadome-stuje, ako si omisli primernih prostorov ter osnuje bralno sobo, kjer se lahko družbeniki shajajo, raz-govarjajo, čitajo, a tudi pošteno razvedrujejo. Tako smo s podaritvijo mnogovrstnih knjig razveselili nekaj podružnic. Knjige, različne vsebine: molitvene, šolske, poučne, zabavne romale so zopet na vse strani slovenske domovine, gotovo bodo prej ali slej donašale svoj sad. (Dobro!)
Šolski zavodi brez učil in raznih učnih sredstev za nazorni pouk . . . bili bi kakor rokodelec brez orodja. Na dotične prošnje vodstvo ni moglo gluho ostati. Pri tem poslovanju mu je osobito postrežljivo pomagal slavni odbor »Narodne Šole" — v prvi vrsti njen predsednik deželni poslanec ^ Feliks Stegnar, ki je pri nakupu šolskega blaga in knjig izposloval vselej dokaj popusta ter tako družbi naklonil veliko vsoto dobička, za kar mu bodi iskrena zahvala. — Nakupovati smo morali knjig raznovrstne vsebine, ker naša zaloga sama ne zadostuje ukaželjni mladini. — Kakor znano, zasnovalo je vodstvo v očigled obče priznani potrebi primernega berila za našo mladež in vsled nasveta slavne »Zaveze slovenskih učiteljskih društev »Knjižnico dražbe sv. Cirila in Metoda," ki je dospela do V. zvezka. Ker se glede skupička ne moremo pohvaliti, prenehali smo skoro celo leto z novim snopičem. A*ker se Vodnikove pesni več ne dobivajo in se po njih čestokrat poprašuje, uredil jih je gimnazijski ravnatelj F. Wiesthaler tako, da jih bo lahko v roke vzela i mladina. Kot VI. zvezek družbene knjižnice so zagledale uprav včeraj 22. julija beli dan. Da družba deluje tudi na s 1 o v s t venem polji, ima stalno vrednost, in če knjige na jedno stran zahtevajo veliko denarno žrtvo, vendar na drugo stran družbi naklonijo dokaj prijateljev in častno mesto v literarni zgodovini. (Tako je!)
Ako pomislimo, da je družba v d6bi svojega obstanka s svojo knjižnico in z drugimi deloma darovanimi, deloma nakup 1 j e-nimi proizvodi razdelila po slovenskem ozemlji približno d o 30.000 knjig, trditi sme vodstvo, da je zadostovalo § 2. svojih glavnih pravil. — Isto velja o denarnihpodporah,kijihje vodstvo po pretehtanju vseh okoliščin in po došlih informacijah tu in tam dovoljevalo. Tu omenjamo podpore »Katol. podpornemu društvu v Celju" za vzdrževanje dekliške šole in podpore »Sloginim" zavodom, dok se jim posreči preiti v drugo upravo.
C) In kaj pa Gorotan — ti nekedanje središče slovenstva, zdaj pa njega skrajni mejaš — ali ti je družba sv. Cirila in Metoda kaj prinesla? Da! naš narod ondot se drami, veliko ga je ostalo in se zaveda svojih pravic. Naše podružnice brojijo lepo kardelo bojevnikov za slovensko šolo. Zdaj so tudi priprosti spregledali, da tako biti ne more v šoli, ki se bori zoper zdravo pamet. V šolskem črtežu, do lani veljavnem tudi za šole mej slovenskimi Korošci, ni bilo omenjene niti besedice o pouku v slovenskem jeziku, najnovejši učni načrt pa že govori, a tako okorno, da ni prav za prav nobeden zadovoljen; nasprotniki na Koroškem ne, ker neljuba slovenščina sili na dan, ondotni narod slovenski ne, ker mu v šoli ni odkazan časten prostor, kateri mu pristuje po božjih in natornih pravicah. Korošci se mi zde podobni evangelijskemu prošnjiku, ki je prišel k svojemu prijatelju prosit kruha. (Luk. 11.) Naši bratje prosijo slovenskega, dom4 pridelanega kruha za svojo deco, a dajejo jim kamena . . . trde nemščine. Pa radi nadležnosti je bil slednjič uslišan svetopisemski prositelj, da je prejel zaželenega, tako bodo tudi koroški Slovenci dobili katoliško in slovensko šolo, ako bodo vstrajni v nadležnosti s prošnjami. — Glede na ondotno gibanje smemo javiti slavni skupščini, da uprav naša družba ima zaslug, da je sploh ta zadeva prišla v tir. (Dobro!) Naši zaupni možje, dobro poučeni z razmerami, sučejo uma svitle meče (prim. spise: Pouk, kako si moremo priboriti slovenskih šol na Koroškem; Št. Jakobska občina v Rožni dolini v borbi za slovensko ljudsko
šolo) ter ne bodo mirovali prej, dokler ne zmaga pravična zahteva koroških Slovencev. Sicer pa je družba z mnogobrojnimi knjigami in s šolskim blagom postregla podružniaitn, ki so se zglasile, ter jim pošiljala tudi govornikov za pouk v koristnih predmetih.	(balje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubijaill, 6. avgusta. $otran|e detel«.
POvekšanje deželnih glavnih mest. Mej štajerskim glavnim mestom in vlado so se začela pogajanja, da bi se mesto raztegnilo, iu sicer da bi se nekateri kraji pridružili mestu. Vlada nekda dela na to, da se na podobni način povekšajo vsa deželna glavna mesta. Morda pride v kratkem Ljubljana na vrsto.
Mladočehi. Na Moravskem dr. Gregra govor ni našel zaželenega odmeva. »Moravsko Orlice" dr. Gregru odgovarja, da se Moravci nikdar ne bodo izrekli za mladočeško politiko, ki lahkomišljeno igra z interesi naroda češkega. Pasivne politike se sedaj ni bati, kajti dr. Gregr je odločno rekel, da poprej se morajo pridružiti Mladočehom tudi moravski in šleski Cehi. Dr. Gregr pa najbrž tudi toliko dobro pozna Moravče in je vedel, da se ne iz-reko za mladočeško politiko. Njemu je šlo le za to, da najde kak uzrok proti pasivni politiki. Mnogi radikalci na Češkem zahtevajo, da bi poslanci osta-vili državni zbor, če na Dunaju ničesa ne morejo doseči. Tega pa poslanci ne marajo storiti, posebno ker mnogi vedo, da bi pri novih volitvah več ne bili voljeni.
Bolgari v Pragi. Mej Bolgari, ki so prišli ogledat češko razstavo, nabralo se je 300 gld. za »Matico školsko". S tem so Bolgari pokazali, da jim bije srce tudi za druge Slovane.
Rusinska šola v Črnovicah. Rusini v Črnovicah so se obrnili s prošnjo do mestnega zbora, da se osnuje rusinska ljudska šola. V Črnovicah je nad 1000 rusinskih otr6k, pa nobene ru-sinske šole. Ce mestni zbor ne bode ustregel želji prošnjikov, bodo se obrnili do višjih instanc.
Reforma uprave na Ogerskem je za sedaj pokopana. Ministerski sovet je sklenil, da se zadovolji s tem, da se je sprejel prvi paragraf, v katerem se izreka načelo podržavljenja uprave in se temu paragrafu dod& drugi paragraf, v katerem se vlada poživlja, naj predloži za to retormo potrebne predloge zakonov. S tem se hoče vlada izvleči iz zadrege. Pravo za pravo je skrajna opozicija popolnoma zmagala, kajti samo z načelnim priznanjem podržavljenja uprave še ni nič storjenega. Državnega zbora se pa vlada sedaj razpustiti ni upala sluteč, da pri volitvah skrajna opozicija ne zgubi toliko mandatov, da bi v zbornici ne mogla delati sitnosti. To, da se je sedaj vlada udala opoziciji, bode pač prevzetnost skrajnih elementov povečalo. Saj so zadnja leta dosegli dva velika uspeha. Vrgli so Tiszo, sedaj pa preprečili reformo uprave.
Vnanje driavs.
Srbija. Srbski radikalci jeli so nabirati za spomenik mučenikom, ki so pali pri zajčarskem ustanku v boju za svobodo. Kralju Milanu in pa Garašaninu pač ne bode ugajalo, če se postavi ta spomenik, ker to bode nekaka demonstracija proti njima.
Novo pomnoženje ruske mejne straže je pričakovati. Ob meji se že delajo nove zgradbe za častnike in vojake. Ruska meina straža se je zadnji čas že večkrat pomnožila. Taka pomnoženja so pa jako pomenljiva, kajti ž njimi se povečuje ruska vojna sila ob meji, ker so mejni stražniki vojaški organizovani.
Rusija in Francija. Zveza mej Rusijo in Francijo še ni sklenjena, ali nekateri ruski listi zahtevajo, da naj se sklene. Posebno tednik »Nedelja" je za zvezo in dokazuje, da politika proste roke koristi le Rusije nasprotnikom. Vsekako je pomenljivo, da se upajo listi tako pisati, kajti s tem kriti-kujejo dosedanjo rusko vnanjo politiko, kar pa v Rusiji ni vselej dovoljeno. Jako razširjena »Gazeta" pa ni za zvezo in misli, da vse ovacije v Kron-stadtu ne bodo imele nobenih posledic. Spominja pri tej priliki, kako so se Rusi o svojem času navduševali za Srbe, Srbi pa za Ruse, ali malo pozneje pa že v Srbiji neso mogli trpeti ruskih prostovoljcev. Najmanj ie pa za Francoze navdušen »Graždanin", kateri list se rad čita v ruskih dvornih krogih. Ta list pravi, da napredek, kar ga razume francoska inteligenca, ne more biti podlaga politični zvezi. Cim odkritosrčneje so simpatije, tembolj je dolžnost, da Rusija in Francija hodita vsaka svoja pota. Iz tega se vidi, da tudi v Rusiji ne manjka uplivnih nasprotnikov zveze s Francijo.
Parnell se nikakor ne more odločiti, da bi. se odtegnil političnemu življenju, četudi sta ga zapustila 0'Brien in Dillon. V Thurlenu ie bil sklical shod in se izjavil, da hoče nadaljevati boj proti pomnoženim svojim nasprotnikom. Parnellu je irska politika donašala gmotni dobiček. Sam je gospodaril z denarji narodne lige. nikdo ga ni nadzoroval. Kdo vč, če so se vsi denarji zares porabili za to, za kar so bili namenjeni.
Francija in Kitaj. Predvčeraj se je francoski minister vnanjib zadev dolgo pogovarjal s kitajskim poslanikom. Pogovarjala sta se o jako resnih stvareh. Vedno je jasneje, da dobiva razburjenje proti kristijanom v Kitaju političen značaj. Kitajska vlada da|e obljube, da bode vse storila, da se ohrani red, ali v resnici pa ničesar ne stori. Evropske vlade se že dogovarjajo, da bi storile kak skupen korali pri kitajski vladi.
Izvirni dopisi.
Iz tržiških toplic, 2. avgusta. (Gor ost a sna predrznost liberalnih laških časnikov iu potreba papeževe neodvisnosti.) Goro-stasna je predrznost lahonskega in irredentovskega tržaškega lista rIl Mattino", ki svetuje papežu, naj se z Italijo pomiri, ter piše tako-le: »Blagoslovi (!) mladega in močnega naroda, zadovoljnost vsega katoliškega sveta bi odškodovali na sijajen način papeža, ko bi dal slovo nestrpnosti, absolutizmu, nezvestobi in licemerstvu jezuitov ter da bi sprejel svojo postojanko kot najvišji poglavar katoliškega sveta, mesto da si on prisvaja neprenehoma ono posvetnega vladarja male državice; tako bi on postal oče kraljev in vladarjev na zemlji, sodnik in spravitelj med njimi, dobrotnik človeštva, mesto da on zahteva v škodo vsakdanjih poniževanj eno krono, katera prav za prav bi ne bila niti tako velika, niti enaka onej bolgarskega kneza. Dozdeva se pa, da neka usoda sili papeštvo, da obnovi svojo državico. Dokler ne bo pogumen papež za vselej po vsem svetu zatrl in odpravil Jezusovega reda, dotlej bo v Vatikanu vedno vladal osodepolni (za prostomavtar-8tvo!): „Non possumus."
Mar ni to gorostasna nekvalifikovana predrznost tega in drugih lahonskih listov tu in onstran meje? Vkljub tem vrtoglavim svetom vsakovrstne lahonske druhali, ki vlada zdaj nad javnim mnenjem v mladi Italiji, sliši se celo v liberalnih listih neka bojazen, ki pretresa vse „buzure" (laške kričače), kakor je pisal sam lahonski list »La Venezia" pred nekaterimi dnevi tako-le: „Ce Italijani morajo zapustiti Rim, ne bodo pustili kamna na kamnu." V prvem delu te kratke izjave se vidi strašanski tre- J pet, ki prešinja mozeg in kosti junakom pri Porti | Pii. Mari govore kdaj Nemci, da bodo šli iz Strass- i burga, iz Metza ali iz katerega drugega mesta osvo- ; jenih pokrajin ? Ali izgovore kdaj Francozi besedo, j da bodo kdaj šli iz Nizze? In mi Avstrijanci, ali ; govorimo iu mislimo, da bodo kdaj naše čete za- i pustile Bosno in Hercegovino?
Samo Italijani, kolikor se tiče Bima, imajo pri vsakem storjenem koraku take besede v ustih. Res je sicer, da pridevajo vselej, da tega ne bodo kar takoučinili; to kaže, da veje v njih nekaj strahu, in j ta trepet je enak onemu, kateri čuti tat, kedar se 1 boji za ugrabljeno stvar.
Rim je in ostane papežev, kajti vsi tisti, ki so , ga v teku mnogih stoletij ugrabili papežem, morali j so ga zapustiti. Napoleon I. je videl z lastnimi očmi, j kako sta se papeža (Pij VII. in Pij VIII.) vrnila j kot slavna vladarja v večno mesto. Laška vlada čuti, kaj prej ali slej tudi njej preti. To čutijo tudi po vseh notranjih živcih navdušeni podpiratelji nove Italije in zato govore vsak hip o izhodu iz Sima I Ali list »La Venezia" zagotavlja, če bodo italijanska krdela primorana obrniti hrbet večnemu mestu, da ona ne bodo pustila kamna na kamnu. To je naj-ostudnejša blaznost?!
Kaj pa pravi na te besede vrlega goriškega „L' Eco del litorale" judovska goriška „Kuriera" ? Nič druzega, kakor da ponavlja besede ranjcega Vittoria Emanuella, ki je prilomastivši v Rim rekel: „Zdaj smo v Rimu in v Rimu ostanemo!" Da, ko bi bila vlada sveta le v zlobnih človeških rokah; ali svetna in cerkvena zgodovina jasno uči, da je še druga višja moč, ki posega v svojem času tako v usodo narodov, kakor v usodo sv. cerkve!
Te dni je prinesel „L'Eco", gotovo zanesljiv list, kakor je čitati tudi v drugih katoliških rimskih listih, članek z napisom: »Varnost sv. očeta papeža v Rimu." — Potrebno je, da zve katoliški svet, v kako silno žalostnih okoliščinah je višji pastir v istem mestu Rimu. Italijanska vlada ostaja trmoglava, ter vzdržuje blizo Vatikana praharno, v katerej se hrani nič mauj nego 125.000 kviutalov razpokljivih snovi. Vatikan je torej v največji nevarnosti. Imenovana praharna, o katerej pišejo zdaj prav mnogo tudi liberalci, leži sredi holmca „Monte Mano" blizo trdnjavice Trionfale.
Ona je prav velika, obširna, hrani veliko mno-žiuo smodnika in drugih nevarnih snovi. Velika,
prav velika nevarnost preti Vatikanu in vsemu okraju »Porta Trionfale". Lahko je verjeti, kakšen strah čutijo vsi prebivalci onih krajev in tembolj morajo v strahu biti vsi katoličani celega sveta, ker neposredno preti nevarnost dragocenemu življenju svetega očeta. Tudi je treba vedeti, da so prosili po raznih stopinjah vojaško poveljništvo Rima, naj bi odstranilo praharno. Pa vse zastonj!
Vojaško poveljništvo trdi, da se nahaja praharna v pripravnem in varnem kraju, ograjena od vseh strani, in torej ne bi Vatikan, v slučaju razstrela v zrak, mogel čutiti najmanjše škode! Oskrbništvo papeževih palač in prebivalci okraja »Porta Trionfale" pa odgovarjajo, da je nevarnost, in sicer silno velika.
Ali kakor vojaško poveljništvo maši svoja ušesa, trudijo se ondoi,ni prebivalci, naj bi v tem posredoval rimski župan.
»Župan," tako piše „La Perseveranza", prav stori, če se prepriča, kako stoje reči, ter naj zahteva odstranitev nevarnosti."
Vatikan more zleteti v zrak v hipu, ker je ? bližavi 125.000 kviutalov razpokljivih snovi. Po | strahovitem dogodku dne 23. aprila t. 1. bi bilo pač I pravično, da odstranijo to nevarnost in strah. Ali j laška vlada je gluha k vsemu temu. Par laških častnikov se stanovitno brani, kakor da ni nikjer v celi Italiji bolj primernega prostora za praharno; oni nečejo poslušati odposlancev papeževih.
Tudi za odstranjenje one praharne se je pritoževalo mestno rimsko starešinstvo pri vojaškem poveljništvo, pa zastonj!
In mi bomo videli neprenehoma največjo nevarnost nad Vatikanom na ljubo vrtoglavemu vojaškemu poveljništvu v Rimu. To so pač najbolj de-janjsko žive slike položaja svetega očeta v večnem mestu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. avgusta.
(Iz Št. Vida pri Ljubljani) se nam piše: Naša „C i talni ca" obhaja letos koncem septembra „petindvajsetletnico" s primerno slavnostjo. Ustanovil jo je pa pokojni naš župnik Blaže Potočnik, ki je daleč po slovenskem svetu znan kot pisatelj, pesnik in skladatelj. On je bil res , š e n t-vidski gospod oče", kakor ga imenuje in ga je imenoval pri nas vsak, kdor ga je poznal. V hvaležen spomin mu naša čitalnica hoče vzidati lepo spominsko ploščo. Da bo pa mogla precejšnje stroške pokriti, prosi vse pokojnikove obile prijatelje in častilce, in še posebej one častite gospode, ki so pod očetovim pokroviteljstvom obhajali tu svoje primi-cije, naj s primernimi darovi pripomorejo, da se vse to izvrši „gospodu očetu" na čast in narodu v spodbudo. — Namerava pa naša čitalnica pri tej priliki tudi izdati Blaža Potočnika razne smeš-nice in dovtipe, ki bodo izvestno zabavali vsa-cega, kdor jih bo bral. Zato se obrača do vseh, komur je znana kaka »Potočnikova", naj jo blagovoli čim preje prijaviti slavnemu vredništvu tega lista ali pa našemu nadučitelju gospodu J. Zirov-n i k u.
(Praško razstavo) je do včerajšnjega dne obiskalo 1,175.000 oseb. — V torek ob 8. nri 50 minut zvečer so se pripeljali v Prago Hrvatje in Slovenci; vlak je bil prenapolnjen in imel več ur zamude. Na mnogih postajah med potjo so Cehi navdušeno pozdravljali jugoslovanske goste, posebno slovesen pa je bil vsprejem v Pragi. Na tisoče občinstva se je zbralo na kolodvoru. Nagovori so bili prepovedani.
(Umrla) je sinoči v tukajšnji bolnišnici Alenka Prešernova, zadnja sestra pesnika dr. Pr. Prešerna, rojena v Vrbi due 26. aprila 1811. Pogreb bode jutri zvečer ob 6. uri iz bolnišnične mrtvašnice. N. v m. p.!
(Umrl) je v Št. Jerneju na Dolenjskem dne 4. t. m. v 62. letu svoje starosti znani posestnik g. Anton M o j z e 1 j. N. v m. p.!
(Odlikovanje.) Sluga okr. sodišča v Velikih Laščah Josip And res je povodom svojega urni-rovljenja dobil srebrni križec za zasluge.
(Tržaški mestni svčt) je imel minoli teden sejo, v kateri je dr. Oonstantini poročal o predlogu, da se razširi katoliško pokopališče pri sv. Ani. Pri tej priliki je izraelit Morpurgo, tako nam poroča prijatelj, izrazil željo in stavil predlog, naj mestni zastop skrbi, da se bodo mrliči sežigali. Temu predlogu so pritrdili vsi navzoči laški poslanci, na-
sproti so glasovali le okoličanski poslanci gospodje: Nabergoj, dr. Sancin, Martelanec, Nad-lišek, Pahor in Burgstaller. Naš poročevalec dostavlja: Menim, da je ta predlog le udarec v vodo.
(Isi tržiških toplic) se nam poroča: Minolo nedeljo imel sem žalostno priliko opazovati zdivjano tukajšnjo mladino. Komaj se je zvedrilo, pričelo se je divje vrtenje na plešišču. Ker ni bilo dovolj moškin, drvile so se po deskah dekline. Ples je trajal do 10. ure zvečer. Človeka srce boli, ko vidi toliko spačenost prebivalstva, katero zapravlja dušno in telesno zdravje. O da bi se toliko potili za vsakdanji živež !
(Smrt vsled gadjega pika.) Nedavno je devetletni deček Josip Gaspariu iz Stare Fužine v Bo-hinji iskal jagode; pri tej priliki pičil ga je gad. Deček je tekel domov, otekel po vsem životu, kmalu zgubil zavest in drugi dan umrl.
(Vabilo) k veselici, katero priredi »čitalnica Vipavska" in »Pevsko društvo" iz Šturije v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Vipavi dne 9. avgusta t. I. ob 5. uri popoldne. — Vspored: 1. Pozdrav ■ gostov. 2. Deklamacija. 3. Iv. pl. Zaje: »Dijaška pjesma". (Šturski pevci.) 4. »Zgubljena suknja". Vesela igra v jednem dejanju. (Vipavsko pevsko društvo.) 5. Hajdrih: „Sirota", alt-, solo- in osmo-spev. (Vipavsko pevsko društvo.) 6. * * * »Bram-bovska". (Vipavsko pevsko društvo) 7. »Zamujeni vlak". Vesela igra v jednem dejanju. (Štursko pevsko društvo.) 8. * * »Žežulinka". (Vipavsko pevsko društvo.) 9. Nedved: »Popotna". (Štursko pevsko društvo.) 10. Prosta zabava. Vstopnina k veselici 30 kr., sedež 20 kr. Ob ugodnem vremenu vrši se veselica na prostem, ob neugodnem v čitalničnih prostorih.
Raznoterosti.
—	Nadškof Samassa v Erlavi je ob dvajsetletnici svojega škofovanja 65.000 gld. podaril za dobrodelne namene.
—	Izkopavanja v Delfiji. Grška vlada je dovolila, da se podere v&s Katri, ki stoji na razvalinah nekdanjega Delfija, da bodo potem izkopavali starine.
—	Z vlakom seje skušal. Pri Fleasu na Francoskem je nekemu Roletu pal klobuk iz vagona čez železniški nasip. On hitro vrže za klobukom še potno torbo in plašč ter skoči iz vagona skozi okno. Tukaj ima železnica precejšen ovinek. Rolet se je pa hotel z vlakom da'je peljati, tekel ie torej naravnost čez polja, skakal čez zagraje iu jarke, da je še pravočasno prišel do železnice. Ko je došel vlak, katerega je prehitel, ker je tekel po najkrajši poti, je hitro skočil na polico pri vagonu, spretno odprl vagou in se vsel v kupeju v kot, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Pozneje ga je sodišče obsodilo na 20 frankov globe, ker je samovoljno skočil iz vagona in zopet v vagon. To kazen je pa zanj plačal bogat Anglež in mu poleg tega
j podaril še 30 frankov.
Telegrami.
Dunaj, 5. avgusta. Srbski kralj Aleksander odpotuje v soboto iz Peterburga. Do Dunaja se ne bode nikjer ustavil; na Dunaj se pri-j pelje v ponedeljek popoldne.
Praga, 5. avgusta. Za cesarjev rojstveni dan se v razstavi delajo veliko priprave. Na i predvečer bode pred industrijsko palačo j krasna električna razsvetljava v stoterih po-i dobah. Dne 18. avgusta bodo ljudske ve-| selice.
Budimpešta, 6. avgusta. Zbornica poslancev je s 164 glasovi proti 49 vsprejela 1. paragraf upravne predloge. Odsotnih je bilo 198 poslancev.
Belgrad, 6. avgusta. Srbski kralj se pripelje dne 10. t. m. na Dunaj, prenoči na j cesarskem dvoru, drugi dan pa odpotuje v J Išl, kjer ostane dva dni; nato se odpelje k i svojemu očetu, ki ga pričakuje na bavarsko-avstrijski meji.
Moskva, 6. avgusta. Včeraj so se pripeljal admiral Gervais. francoski mornarski i častniki in podčastniki ter bili slovesno vsprejeti
Bruselj, 5. avgusta. Kraljica Marija Henrijeta je ob 4. uri popoldne zapustila posteljo, kralj so je vrnil v Ostende.
Žf Piccoli-jeva tinktura za želodec
atST .i« mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-aKJf- bavnih organov vrej&joee sredstvo, ki krepi ielodee,
iCJT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cnna I jzjt steklenici 10 kr.	(300—154»
r	Umri 1 ho :
3.	avgusta. Uršula Šali, kuharica, 52 let, Rimska cesta 8, oslabljenje. — Anton Jerančič, hišni posestnik, 50 let, Ulice na Grad 13, vsled raka.
4.	avgusta. Alojzij Legat, sprevodnikov sin, l1/, moseca, Cesta na Rudolfovo železnico 12, božjast. — Ana Terček, delavčeva hči, 18 dni, Krakovski nasip 10, vsled katara v želodcu in črevih.
V b olnišnici:
2. avgusta. Ana Mlakar, čevljarjeva žena, 64 let, catarrh. intestinalis — Jakob Dernovšek, delavec, 61 let, kap. — Anton Benac, delavčev sin, ll/a meseca, catarrh. intestinali
Vremenuko »poročil«.
Listnica vredništva:
Mnoge gospode dopisnike prosimo, naj potrpe ; kar ja porabnega, pride o priliki na vrsto.

t
Ca«
opazovanja
7T~u. zjut. 2. u. po{>. 9. u. zvee.
Stanje
zrakotnera t mm
toplomera po Celziju
"734 T 732 6 732 5
Veter
Vreme
lil
£
160
26 0 19 0
si. svzh si. jzapad brezv.
jasno del. jasno', jasno
0'00
Srednja temperatura 20 3°, za 0-5° nad normaloiu
Na posodo išče
pošten domačin 4000 gld. na svojo posestvo blizu Ljubljane, vredno do 18.000 gld., proti navadnim obrestim, na tri leta; intabulacija prosta na prvo mesto.	(3—3)
Ponudbe vredništvu našega lista pod: b. k. p.
Poslano.*)
Gosp. Jos. Verbiču, posestniku in županu v Bistri pri Borovnici.
Dokler ue dokažete ali pa javno prekličete, kar ste dne 26. julija t. I. povodom zadojih občinskih volitev govorili o meni v večji družbi ua Smrečnem robu imenujem Vas lažnjivega obrekovalca.
Borovnica, due 3. avgusta 1891.
Tomo Zupan, vodja v Alojzijevišei, oznanja imenom Biblčeve rodovlne iz Vrbe na Gorenskem, in v svojem imenu žilo- vest o smrti drage mu so-rodnice
Alenko Prešernovo,
zadnje sestre pesnika Franceta Prešerna, rojene dne 26. aprilja 1811 v Vrbi, umrle dne 5. avgusta ob '/»11. uri v noč — po večkrat prejetih sv. zakramentih za umirajoče — tii v ljubljanski bolnišnici, kamor je ob hudi bolezni na nogi dno 27. julija t. 1. prišla iskat si ljubega zdravja.
Pogrebni sprevod srčno pobožne ranjce se izvrši iz bolnišnične mrtvašnice, Dunajska cesta št. 20, duč 7. avgusta ob šestih zvečer, na grobje sv. Krištofa, kjer se truplo položi k večnemu počitku v rodbinsko rakev Zupanovih iz Smokuča.
Osmega dneva opravilo bode v župnijski cerkvi žalostne Matere Božje na Breznici dne 13. avgusta ob šestih v jutro.
Sosebno vsem Vam, ki v tugi in veselji sočutevate z našo rodovino, naj bo blaga pokojnica priporočena v iskreno molitev in v trajen spominj.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1891. (1)
Ravnokar izšla je v slovenskem prevodu knjižica:
Okrožnica
sv. Očeta Leona XIII.
Preložil Andrej Kalan,
vtednik ..Domoljuba".
Gena posameznim izvodom 10 kr. Pri večjih naročilih za razdelitev mej ljudstvo po dogovoru cenejša.
Dobiva se v
„Katol. Bukvami" v Ljubljani.
(1306) 1
Franc Suhadolnik,
posestnik.
*) Za stvari pod tem naslovom ne sprejmemo nobene od- ;
govornosti. Op. vred. j --;
Dve kobili
po 15 pesti visoki, krotki, prav dobri za voz
in ježo,	(i30G) 2-1
angleška konjska oprava
in lahka polkrita
koeija
proda se vkupe ali posamič ceno zaradi selitve ter je na ogled dne 8. t. m. dopoldne od 10. ure dalje v konjaku hotela pri ,.Maliču" (Stadt Wien) v Ljubljani.
fSSoolavnicep^;^'
411 w| — -I3 osretojezemli-toe^toeb^e
assSsSa«
terjatvami m vrhu cga e i ,dinar,ev.
niča štirih milijonov b	davkov.
Obresti teh zastavnih P'^sem so ^
Ta zastavna pisma
Weohael»tuben-Actieii -	jj,
NlEN, MERCUn strobelg. Wollzeile 10.'
2.
T u j <; i.
4. avgusta.
Pri Maliču: Pokorny, poštni nadravnatelj; Žubnek, poročnik; Zuculin, trgovec; Turri, potovalec, iz Trsta. — Vitez Koch pl. Langentreu, c. kr. dvorni svetnik, z rodbino ; Atlas, Willins, trgovca, z Dunaja. — Landmann, podpolkovnik; Hofschuster, Sanchez de la Cerda, stotnika, iz Gorice. — dr Haulek, odvetnik, iz Slane. — Karlof, iz Varšave. — Schmerzkopf, trgovec, iz Broterode. — Neuman, trgovec, iz Mo-gunca. — Wachmed, jurist, iz Caire. — Prinčič, potovalec, h Št. Florjana. — pl. Orel, oskrbnik, s soprogo, iz Miramara. — Drenig, nadporočnik, iz Kamnika.
Pri .s/on« : pl, Rogulič, podpolkovnik; vitezTomasini in pl. Zimburg, stotnika; dr. Vrečar, polkovni zdravnik; Scherer, nadporočnik, z rodbino; dr. Baar in Ivančič, profesorja , iz Gorice. — Neuvvirth, poročnik, z Dunaja. — dr. Bergman s soprogo iz Ž»lea. — Hudo-vernik, notar, s soprogo, s Kranjske Gore. — Domladis s soprogo iz Ilir. Bistrice. — Kopsa, posestnik, s Sušaka.
—	Scheiber, blagajnik, in Scheiber, učiteljica, iz Mo-nakovega. — Szibet, upok. uradnik, iz Pulja. — Mali, trgovec, iz Zagorja. -- Janda, pristav, s soprogo, iz Idrije.
—	Vukic iz Karlovca. — Počkaj iz Milana. — Schlun-der, vikarij, iz Gabroviee. — Haves, trgovec, iz Velike Kaniže.
Pri avstrijske m caru: Ehreuleitner in Trenkl iz Trsta. — Boncel, trgovski pomočnik, iz Metlike.
AX X XXYYYYYYYX X. X X X. X. X X X
PPAnker%
zavarovalna družba za življenje, v zagotovitev rent in za zavarovanje proti nezgodam na Dunaju.
Ustanovi j ena leta 1857. ^—
Jamstveni zakiad av. velj.....gld. 41,389.671 —
Stanje zavarščin z dnem I. julija 1891 „ 204,921.639.41 Izplačila do I. julija 1891 . .	„ 82,734.828 II
Družba vsprejema:
Zavarovanja za življenje v vseh mogočih kombinacijah. Zavarovanja glavnic do določene starosti.
Zavarovanja za osiguranje rente. Zavarovanja proti nezgodam. Zavarovanjana dobitev dote pri otrocih.
Zavaruje v slučaju vojne brez posebne odškodnine, izimši aktivnemu vojništvu podrejene osebe.
Dobitni (lelež osiguran pri vseh kombinacijah vkljub nizki zavarščini.
Glavni zastop za Kranjsko
pri
j. m A
v jiil>l jaiii.
XX-XX X XI XX XX X I X X X X X X
I > ix 11 a j s It a b o
r z a.
453
Dne 6. avgusta.
Papirna renta 5%, lo% davka ....	92 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	92	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....111	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1026	„
Kred tne akcije. 160 gld. .......	290	„
London, 10 funtov stri........117	„
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100 ....... . .	57	"
45	kr.
45	.,
60	„
30	„
85 ..
59 „ 95 „
Dne 5. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......104	gld. 40	kr.
Ogerska papirna renta 5%......101	„	70	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	135	„	25	„
5 °!o državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	148	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179	„	75	„
Zastavna pisma avstr. osr.zein. kred. banke 4%	97	„	—	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/a%	100	„	60	„
Kreditne srečke, 100 gld.......187	„	—	„
St. Genois sre.-ke, 40 gld.......60	„	75	„
Ljubljanske srečke, 20 gld. ......20	gld. 50 k
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	90
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„	—
Salmove srečke, 40 gld........59	r	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........49	..	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155	„	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2725	„	—
Akcije južne želoznice, 200 gld. sr. . . .	94	„	50
Papirni rubelj . . ...............1	„	25'/
Laških lir 100..........4(j	50
tmenjarnična delniška družba na Dunaju,
v	L, NVollzeile štev" 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila izvrSč se liajtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnloe. 4'/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro ogerska banka iu podružnice njene.
Zemljiškokreditne promese
a 1 gld. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 4.§*#fW gld. av. velj.
Žrebanje je že dnč 17. avgusta!