leto LXVII — roSfah« pi,hn, y ^pl ^_V Ljubljani, v sredo, dne 29. marca 1939 _flev. 73 a Naročnina mesečno . za ^^^ .^^flPi ^^B M ^^^^^^ M^^^^J ^^M Uredništvo je v ^M^S M Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^ •■■hBM^^ ^ JBm^ ^^^^^ Telefoni uredništva lo oprave: 404)1, 404», 404)8, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznik« Ček. račun:Ljub* Ijana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Madrid se je brez boja vdal Včeraj opoldne so Francove čete vkorakale sredi nepopisnega veselja prebivalstva ki je dve in pol let$ čakalo na osvoboditev od komunističnega terorja Franco sam bo slovesno vkorakal v soboto Madrid, 28. marca. A A. Reuter: P<* skoraj 2 in pol letnem obleganju se je danes ob 11 dopoldne Madrid vdal generalu Francu. Obleganje se je začelo 6 novembra 1936. Novica o vdaji prestolnice je zbudila pri Madridčanih veliko navdušenje. Vsi republikanski oddelki so sc umaknili. Komisar za zunanje zadeve narodno obrambnega sveta je v svojem radijskem govoru poudaril, da je vojne konec in da se jo Madrid vdal generalu Francu da se prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Narodno obrambni svet poziva prebivalstvo, naj ohrani mir. Uredba obrambnega odbora poziva vse uredništvo in delavstvo, ki je izgubilo službo v času državljanske vojne, da se vrne na svoja mesta. Vse politične kaznjence bodo izpustili. Okoli poldne so začele Francove četo korakati v Madrid. General Franco sam bo slavnostno vkorakal v prestolnico v soboto. Polkovnik Urada, poveljnik republikancev v Madridu, je dal svojim četam nalog, da se umaknejo. Mnogo hiš v Madridu je razobesilo belo zastavo. Člani junte govore po radiu in pozivajo prebivalstvo naj ohrani mir in red. Francove čete so zasedle že večino madridskih okrajev, med njimi tudi središče mesta. Ljudstvo jih navdušeno pozdravlja. Republikanski vojaki prehajajo v nacionalistične vrste in oddajajo orožje. Trgovine ne sprejemajo več republikanskega denarja. Pripetil se ni noben incident. Vse mesto je okrašeno z zastavami. Valencija, 28. marca. AA. Havas: Člani sveta narodne obrambe 60 prispeli v Valencijo in ee takoj sestali na 6ejo pod predsedstvom generala Miaje. U8 let grške neodvisnosti Prodiranje v dolini reke Taja Burgos, 28. marca. AA. Nacionalistične čete se nahajajo pred Aranjuczom ter 60 oddaljene samo še 35 km od ceste ki vodi iz Madrida v Valencijo. Pričakujejo, da bodo nacionalne čete v kratkem prispele do te ceste. Operacije se razvijajo v glavnem v dolini reke Taja. Republikanski miličnik i ne nudijo nacionalistom skoro nobenega odpora ter prehajajo k nacionalistom. Nacionalistična letala 60 včeraj stalno letala nad Madridom, kjer 60 ugotovila, da se nahaja na ulicah velika množica ljudstva. Republikanska artilerija včeraj, prvič po začetku meščanske vojne ni odgovarjala na streljanje nacionalistične artilerije. Na hribu Angela pri Madridu so se včeraj vdale nacionalistom tri republikanske čete. Poveljnik nacionalističnih čet general Jague je sam korakal na čelu čet, ki so zasedle Alma-den. Istočasno je general Qucipo de Liano vkorakal na čelu svojih čet v Posoblanco, Torre-campo in Villanueva de Cordoba. Razpad rdeče fronte v Srednji Španiji Burgos, 28. marca. AA. Poročilo nacionali-»tičnega poveljstva pravi, da so čete generala Franca prodrle globoko na republikansko ozemlje. Zasedle 6o več večjih mest, med njimi Alma-den. Ujetih je bilo več tisoč republikancev. Za-padno od Almadena sta bili zavzeti mesti Penal-sordo in Zarza-Capila. Skupno število ujetnikov na srednjem bojišču znaša 6.000. Po,leg tega jc padla v roke nacionalistov ogromna količina vojnega materijala. Na centralnem delu bojišča 60 nacionalne čete v bližini Toleda prekoračile reko Tajo. Zavzele so 12 krajev. Nacionalne čete stojijo pred mestom Orgaz, ki se nahaja na cesti mei Madridom in Ciudad Real. Pri Toledu Arenas de Sanpedro, 28. marca. b. Z bojišča pri Toledu sporočajo, da so nacionalisti prodrli republikansko fronto pri Toledu v širini 90 km in da so napredovali 40 km v globino. Napad je izvršila navarska brigada, dalje armada generala Valinosa ter mešana legionareka brigada s konjenico. Nacionalisti so zasedli veliko mest. Ofenziva se razvija v severovzhodni smeri. Nacionalisti 6Q ujeli več tisoč republikanskih vojakov, ki bi 6e z orožjem vred predali. Republikanci so razobesili bele zastave in položili orožje. Pred splošno predajo Valencija, 28. marca. b. »United Press« poroča: Generala Miajo in Matelano 6ta odpotovala Vojaški ukrepi Poljske Veliko notranje posojilo za narodno obrambo Varšava, 28. marca. AA. Reuter: Politični krogi smatrajo, da je popolnoma mogoče, da Nemčija postavi Poljski zahteve glede Gdanska. Vendar mislijo, da Nemčija ne bo uporabila v sedanjem položaju, v katerem se Poljska nahaja, nobenih prenagljenih korakov. Na drugi strani čutijo, da so Poljaki postali odločnejši za odpor, če bi se jim skušala vzeti njihove znane pravice na gdansko luko. Varšava, 28. marca. b. Uradni krogi ne skrivajo dejstva, da je poljska vlada storila potrebne varnostne ukrepe, da zavaruje svoje področje. Tajen je le obseg vojnih ukrepov. Navzlic temu poročajo, da so Poljaki okrepili vse svoje posadke in jih razmestili na strate-gične točke ob nemško-poljski meji. Poljski poslanik v Londonu je včeraj obiskal zunanji urad in odločno zavrnil glasove, da se Poljska pogaja z Nemčijo o nekih novih nemških zahteval. V zvezi z razpisom notranjega posojila je voditelj stranke narodnega edinstva general Skvarzinski izdal poziv, v katerem pravi med drugim: Izkušnje iz preteklosti nas uče, da se pri delu za popolno uresničenje veličine republike lahko zanesemo samo nase in na moč naroda. Zavedamo se svoje moči. Za našo vojsko stoji ves narod. Spričo splošnega tekmovanja v oboroževanju ne smemo zaostati za drugimi državami. To posojilo mora potrditi našo moč, našo nacionalno enotnost in našo enodušno in trdno voljo za zmago. Romunija se bo borila Odločne izjave preds. vlade Calinesca in zun.min.Gafenca Odmev šenčurshega procesa Dne 22. maja 1932 leta so gorenjski fantje in možje razbili v Šenčurju političen shod g. Janezu Barletu, ki ga je leto prej kranjskemu okraju vsilil Živkovičev diktatorski režim. Barletov shod je bil krajevnega značaja in docela brezpomemben, toda dejstvo, da je jenesarskega »ljudskega zastopnika« varovalo na shodu 20 žandarjev in okr. glavar pred množico volivcev, zgovorno priča, kako priljubljen je bil Kramer - Pucljev režim v Sloveniji. Ostal pa bo Barletov shod ovekovečen v vsej naši politični zgodovini, ker je sprožil tako zvani šenčurski proces, ki je spravil v ječo in nesrečo na desetine slovenskih mož in fantov, dvanajst izmed njih pa je bilo postavljenih pred sodišče za zaščito države v Belgradu in obsojenih od 6 mesecev do poldrugega leta strogega zapora in še povrhu na denarne kazni. Obtožnica državnega tožilca je na podlagi izpovedi prič obtožencem očitala, da so s sramotilnimi klici razžalili vladarja in dinastijo in da so zahtevali s protidržavnimi vzkliki spremembo državne ureditve v tem smislu, da se Slovenija kot samostojna republika oddeli od skupne države. Razen tega naj bi obtoženci hujskali množico k dejanskemu uporu proti oblastem in jo pozivali, da razoroži orožnike... Že pri samem procesu je bilo značilno, da ni nobena od uradnih oseb, ki so na shodu bile navzoče, kakor poveljnik orož-ništva podporočnik Rakič, orožniki ali okrajni glavar dr. Ogrin, slišala kakih protidržavnih ali protidinastičnih vzklikov, pač pa so jih slišali nekateri politični nasprotniki obtožencev, kakor n. pr. J. Prešeren, ki je po lastni izjavi stal 20 metrov oddaljen od g. Brodarja in to v času, ko je vladalo silno vpitje in so takoj zraven v cerkvenem stolpu zvonili vsi zvonovi... Na podlagi takega pričevanja, ki ga je narekovala laž, maščevalnost in politično sovraštvo, so morali slovenski možje v sramotno ječo, ožigosani kot separatisti in proti-državni elementi, doma pa so jokale njihove družine in trepetale za njih usodo. Zdaj so si nekateri od tedanjih obtožencev vzeli truda, da pred sodiščem dokažejo svojo nedolžnost. Glavno obremenilno pričo zoper šenčurskega župana g. Umnika je sodišče že pred meseci zaradi krivega pričevanja in krivoprisežništva obsodilo, predvčerajšnjim pa sta pred ljubljanskim sodiščem bila obsojena Luka Volk na 8 mesecev strogega zapora, Jože Prešeren pa na eno leto robije prav tako zaradi lažnjivega pričevanja in krivoprisežništva proti g. Janezu Brodarju. Kakor čujemo, je v teku obravnava tudi še proti nekaterim drugim inscenatorjem »veleizdajniškega« šenčurskega procesa, ki jih nekdanji obsojenci tudi dolže krivoprisežništva. Nikdar nismo dvomili o načinu in metodah, s katerimi je bil šenčurski proces uprizorjen. Sedaj pa je tudi sodnijsko že dovolj ugotovljeno ozadje, komu in čemu je služila omenjena sodnijska obravnava in je s tem podano tudi dovolj razlogov, da 6e proces obnovi v Belgradu pred samim sodiščem za zaščito države in da se vsem, ki so po krivici trpeli, dž primerno zadoščenje. Nobeden obtožencev ni spadal pred omenjeno sodišče, temveč bi v najhujšem primeru 6meli biti kaznovani zaradi razbijanja političnega 6hoda kvečjemu na najmanjšo policijsko kazen. Vendar ne obnavljamo teh spominov na najtemnejšo dobo naše politične zgodovine zaradi rekriminacij, kakor bo sicer vsak pošten Slovenec vesel, da se je nedolžnost, politična neomadeže-vanost in državljanska zvestoba g. Brodarja tako sijajno izkazala. Pišemo te vrstice pred vsem zaradi tega, da tudi ob tej priliki opozorimo na glavnega krivca šenčurskega procesa in dogodkov, ki so bili z njim v zvezi. Ta krivec pa je bil tedaj vladajoči jenesarski režim, ki je potreboval kar moč velik veleizdajniški proces nad Slovenci, da bi jih v Belgradu razvpil in razglasil kot separatistične in protidržavne in da bi na ta način bila jenesarski politični kliki zagotovljena trajna nadvlada nad slovenskim narodom. S šenčurskim procesom je bil udarjen ves slovenski narod in je kot narod, ki zahteva svojo pravico, bil postavljen pred sodišče. Slovenci bi bili politični otroci, ko bi takšne zločine nad svojim lastnim narodom lahkomiselno pozabljali. In tisti, ki so jih povzročili, ne smejo imeti nikdar več mesta v našem narodnem občestvu 1 Saj je šlo v tistih letih jenesarski kliki za to, da nas kot narodno celoto ožigosajo za prolidržaven element, beseda v prilog samoupravne Slovenije je bila razglašena kot najhujši zločin, ki spada pred sodišče za zaščito države! Kako jo pred in med procesom kuril Kramerjev tisk javno mnenje, kako je na-migaval na nekakšne zveze z inozemstvom in kako globoko je bil razočaran, da niso obtoženci bili obsojeni vsaj na desetletno robijo, če že niso bili obešeni, s čimer se je prej plašilo njihove družine! Ko so jenesarski mogotci bili na višku svoje politične moči, so tudi do globine razgalili svojo dušo, vse prepredeno s političnim sovraštvom in zaničevanjem do nedolžnih ljudi, do so-narodnjakov, ki se niso mogli ustavljali njih nasilju in političnemu sadizmu. Šenčurski proces nam mora za vse čase ostati kot spomin in opozorilo, s kakim političnim nasprotnikom se nam je borili. Bili bi zelo nespametni. ko bi se dali z njihovimi zvijačnimi besedami preslepiti ali zazibati kadarkoli v brez-skrhnost. Kajti prečesto imamo opraviti z resnično hudobnimi ljudmi, ki nas besno sovražijo in ki se v boju poslužujejo tudi zločinskih sredstev, če mislijo, da služijo njihovemu namenu. V šen-čurskem procesu so se poslužili krivega pričevanja in krivoprisežništva, v Prihovi so se poslu-j;j; bodala, pod katerim ie skrvavel katoliški aka-flemik, vsak čas pa trosijo nam podtaknjene le- Sm? Grški kralj Jurij IL Grčija slavi ie dni veseli jubilej, ko se spomin ja dneva, ko je pred 118 leti dobila svojo narodno državo in se izvila iz turškega oklepa, ki je vkoval ves Balkan o suženjstvo. Njena osvoboditev se je zgodila o podobnih okoliščinah, kakor osvoboditev Srbije. 7 o je tudi en razlog več, da se vsa Jugoslavija danes z Grčijo radii je ob praznovanju velikega spominskega dneva svobode. Na Balkanu je ostal neokrnjen in neoslab-tjen isti duh, ki je narode pred sto leti začel osvobajati, ki jim je pripomogel do rasti in ki bo tudi v bodočnosti varoval trajanje njihove svobode. Praznik grške svobode, ki jc bila plod junaštva, je praznik vseh narodov na Balkanu, združenih danes o trdni zvezi, da jo skupno branijo. take, ki naj kompromitirajo vse naše kulturno in narodno delo ter trosijo na^iodlejše izmišljotine in laži o naših voditeljih in našem političnem delu. To so satanske metode, ki jih našim nasprotnikom narekuje politična strast in besno sovraštvo do vsega, kar je katoliškega in slovenskega. Kdor je moder, bo ob slehernem dotiku e takim političnim nasprotnikom skrajno previden. Koncentrirali pa se bomo z njimi tednj, kadar se bodo v političnem boju posluževali poštenih in častnih sredstev. Toda za takšen preobrat pri njih — žal — nimamo še nobenih znakov Bukarešta, 28. marca. AA. Rador. Romunski zunanji minister Gafencu je imel obširen govor o romunski zunanji politiki v toku zadnjih 5 mesecev. Gafencu je v svojem govoru omenil v prvi vrsti obiske, ki jih je napravil v Belgradu in Varšavi ter sestanek balkanskega sporazuma v Bukarešti. To so bili dogodki, ki so okrepili zavezniške in prijateljsko zveze omenjenih držav z Romunijo. Nato je Gafencu govoril o odnošajih Romunije z Nemčijo, Italijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo. Najavil je zaključitev kulturnega sporazuma s Francijo, naglasil pomen obiska bolgarskega ministrskega predsednika v Ankari rekoč, da je ta obisk bil dokaz, da se vse balkanske države zavedajo skupnih interesov, ki jih družijo. Kriza v Srednji Evropi nas je našla y trdnem položaju za kar se imamo zahvaliti oh- v Valencijo. V Valencijo sta prišla v enem izmed petih avtomobilov, ko se jima je posrečilo dobiti potrebni bencin in se prebiti skozi straže. Oba generala nameravata iz Valencije pripraviti V6e potrebno za predajo republikanskega področja. V zvezi 6 tem izjavljajo, da je glavni štab republikanske fronte dal nalog svojim četam na estre-madurskem bojišču, naj se umaknejo in se izognejo nepotrebnemu prelivanju krvi. Večji del republikanskih čet je zares opustil borbo, le manjše skupine 6e še branijo. Madrid prestolnica Španije Madrid je postal glavno mesto Španije pod kraljem Filipom II. (1. 1561.). Vladarji za njim so nato temu kraju ob neznatni reki Manzanares dajali zmeraj več pravic, počasi pa je s centralizacijo državne oblasti v rokah kraljev Madrid postal res pravo središče vse Španije ne samo po svoji legi, ampak tudi politično, gospodarsko in kulturno. Mesto leži pod Sierro Guadaramo in na ravnini, ki je pusta in nerodovitna. V 19 in 20. stoletju jc Madrid tudi postal prometno središče in križišče V6eh cest in železnic v Španiji. Mesto, ki leži 655 m nad morsko gladino (nobena evropska prestolnica ne leži tako visoko), 6c deli izrecno v 6tari in novi del in se je novi del mesta razvijal predvsem ob novih modernih prometnih zvezah, ki gredo skozi mesto. Moderne stavbe so posebno v 6evernem in vzhodnem delu in okoli parka v zahodnem delu mesta, kjer je bila posebno znana mestna četrt, ki se je nazi-vala Vseučiliško predmestje. Ker leži mesto tako visoko, je podnebje zelo ostro in so poletja zelo vroča, zime pa mrzle. Najugodnejša letna časa 6ta pomlad in jesen. Mesto je imelo leta 1900 540.000 prebivalcev, leta 1932 pa je število prebivalstva že preseglo 1 milijon. Madrid je torej drugo največje mesto v Španiji za Barcelono. Madrid ima svoje ime po arabskem gradiču Madšrit, ki je bil zgrajen v 10. stoletju. Leta 1083 je ta arabski gradič zavzel Alfonz VI in ga priključil h Kastiliji. Od leta 1561 naprej je mesto postalo stalna rezidenca španskih kraljev. Kraljevski dvor je bil zgrajen v letih od 1738 do 1764 in je eno najobsežnejših poslopij v mestu. Mestna knjižnica je bila ustanovljena v letu 1714 in ima nad 200.000 knjig in nad 5000 rokopisov. Poslopje parlamenta jc bilo zgrajeno v letih od 1843 do 1850, prav tako pa je mesto polno slavnih zbirk umetnin in dragocenosti. Izmed modernih poslo.pij je najbolj znani poštni nebotičnik, v katerem |e nameščena telefonska centrala. Okoli mesta so štiri letališča in sicer Getafe, Quatro Viento6, Bargjas in Alcala de Jenare6. širnemu diplomatskemu delu, ki ga je razvijala romunska vlada v zadnjem času. Gospodarska pogajanja z Nemčijo ter zvezo s sosedi so o I a j š a I o pritisk na romunske ineje. Kar se tiče mobilizacije madžarske vojske in zavzetja Karpatske Ukrajine je Romunija pokazala prijateljsko stališče napram Poljski in stališče razumevanja napram Madžarski, ki želita imeti skupne mojo. Siccr se Romunija ni dalje zanimala za to (Nadaljevanje na 2. strani) Dunajska vremenska napoved: Oblačno, nekoliko topleje. Zcmunska vremenska napoved: Spremenljivo vreme. Pretežno oblačno. Oa časa do časa dež ali sneg. Nekoliko hladnejše v severni polovici. Zagrebška vremenska napoved: Stalno in hladno. Posvetovanja pri dr. Mačku Hrvatski narodni1 poslanec dr. Juraj Sutej, ki se je takoj v nedeljo popoldne odpeljal iz Belgrada, je prišel v Zagreb v nedeljo ponoči. Takoj se je napotil v stanovanje dr. Mačka, ki ga je obvestil o 6vojih pogovorih in sestankih v Belgradu. Pri tej priliki je bil pri dr. Mačku navzo-čen še inž. Avgust Košutič. Po tej konferenci treh voditeljev HSS se je dr. Šntej v ponedeljek zjutraj vrnil domov v Sarajevo. Ljuba Davidovič obolel Novosadski »Dan« poroča iz Belgrada, da je 7fi stari voditelj demokratske stranke Ljuba Davidovič tako oslabel, da se ne more več gibati ter ne more iz sobe. Sodijo, da mu bo postavljen namestnik ter v tej zvezi imenujejo ime dr. Božidarja' Markoviča, vseučiliškega profesorja, in ime dr. Milana Grola. Že ua zadnjem zborovanju demokratov je bil Davidovič tako slab, da je prišel le za malo hipov na zborovanje, kjer je komaj v kratkih besedah pozdravil zborpvalce. Sicer pa njegovi prijatelji še upajo, da se bo popravil in da bo še politično deloval. »Hrvatski Dnevnik« in Mussolinijev govor Zunanje politični uvodnik »Hrvatskega Dnevnika« dne 28. t. m. je napisal Ilija Jukič, ki se peča z govorom Mussolinija in s politiko Italije. Na konru pa pravi: »Hrvatski narod najtopleje pozdravlja zlasti tisti del v ducejevem govoru, kjer je naglašeno, da ima Italija važne interese na Jadranu, da pa ti interesi ne izključujejo interesov nobenega naroda, ki na teh obalah živi. Hrvatski narod pozdravlja te ducejeve besede, zlasti zaradi tega, ker je sam v posesti večjega dela jadranske obale in ker smatra to obal in svoje morje za poglavitno in bistveno jamstvo svoje svobode ter ker te ducejeve besede jasno kažejo, da Italija želi spoštovati njegove interese na tem področju. »Kdor noče brata za brata« Znani voditelj jugoslovanskih socialistov dr. Živko Topalovič je napisal poti gornjim naslovom članek, ki ga je prinesla tudi »Delavska Politika«. Topalovič bi ne bil on, če ne bi zaradi tragedije češkega naroda vse krivde zmetal na klerikalce, to se razume, saj je to v žargonu teh sodrugov. Vzrok za tako pisanje ima Topalovič zlasti tudi zaradi tega, ker je veljalo geslo: kar Ceh, to Pokol! >Obzor« je v zadnji številki precej ostro odgovoril temu članku dr. Topaloviča, ki mu očita, da zaradi tega tako piše, ker mu ne gre v rilčun, da ne more več v delavskih ustanovah govoriti v imenu hrvatskega delavca, kakor je lahko delal celih 20 let. Nato pa govori o hrvatskem vprašanju ter pravi: »20 letna skušnja je pokazala, da se hrvatsko vprašanje ne da spraviti z dnevnega reda ne s silo ne z zvijačo. Brez rešitve tega rprasanja pa ni mogoče pravilno urediti notranjih zadev.« Nemški politiki iz Jugoslavije v Nemčiji ■ Novosadski >BaW poroča:- »Gosp: dr. Georg Grassl, kraljevski senator, ter gosp. Franc Hamm, narodni poslanec, sta se vrnila iz Nemčije v Jugoslavijo. Kakor trde v dobro obveščenih krogih, je g. Hamm potoval na Nemško, da bi tam spoznal razmere, ki v njih žive slovenske manjšine v rajhu, in sicer koroški Slovenci ter gradiščanski Hrvati. Narodni poslanec gosp. Tischler je še na Nemškem. Tja je te dni odpotoval tudi gosp. dr. Nove naloge telesne vzgoje po novi uredbi Izjava ministra čejoviča o novi organizaciji ministrstva za telesno vzgojo In o novi šoli za telesno vzgojo Belgrad, 28. marca. m. V današnjih »Službenih novinah« je bila objavljena uredba z zakonsko močjo o spremembi in dopolnitvi uredbe v ministrstvu za 'ljudsko telesno vzgojo. Uredbo je odobril ministrski svet. V isti številki je objavljena tudi uredba o šoli za ljudsko telesno vzgojo, katere sedež jc v Belgradu. Z objavo v »SluJbenih novinah« sta dobili obe uredbi obvezno moč. Ob tej priliki je minister za ljudsko telesno vzgojo Čejovič podal časnikarjem sle-.dečo izjavo: . . , Ena izmed najvažnejših nalog tega ministrstva je, da posveti čim večjo pozornost skladni telesni in duhovni vzgoji mladine. Vsi kulturni narodi tvegajo danes mnogo truda in gmotnih žrtev, da ustvarijo narodno zavedno, duhovno bogato in umsko in telesno kar najsvobodnejšo mladino. Ministrstvo za telesno vzgojo je bilo organizirano na podlagi uredbe z dne 19. marca 1932. Toda v teh sedmih letih so se znatno razširile naloge tega ministrstva in pokazalo se je, da je neobhodno potrebno, da se ministrstvo preuredi. Dosedanja organizacija jc predvsem ovirala strokovno delo tega dela državne uprave in ovirala razvoj našega športa. Nova uredba, ki je z današnjo objavo v Službenih novinah stopila v veljavo, je na strokovni podlagi preuredila to ministrstvo. Tako dobi ministrstvo poleg splošnega odseka in računovodskega le oddelek za telesno vzgojo in športni oddelek. Oddelek splošne telesne vzgoje bo deloval po zakonu o obvezni telesni vzgoji, po zakonu o Sokolu in po gasilskem zakonu Dalje bo ta oddelek opravljal nadzorstvo in skrbel za napredek sokolstva, skavt-stva, turistike, fantovstva in drugih organizacij, ki jim je namen telesna kultura. Športni oddelek se bo delil v tri odseke: Poučevalni odsek, odsek za zimski, vodni in strojni šport, in odsek za športne prireditve in atletiko. Ta oddelek bo pristojen za jugoslovanski olimpijski odbor za vse šf>ortne zveze in za strokovni napredek športnega pouka ter za urejanje vseh strokovnih vprašanj. Upam, da bo tako izvedena smotrna preureditev ministrstva ustvarila dobre pogoje za uspešno in koristno sodelovanje med državo in zasebno telesno-vzgojno pobudo. Glede uredbe o šoli za telesno vzgojo, ki se po njej ustanovi v Belgradu dveletna šola za telesno . vzgojo, lahko izjavim, da ie s tem izpolnjuje ena izmed najvažnejših nalog podrejenega ministrstva. V bodoče ne bo več potrebno, da bi se srednješolski učitelji telovadbe in športa šolali v tujini, ali pa, da bi to funkcijo prevzeli preslabo kvalificirani učitelji. Enoletni tečaj za učitelje telesne vzgoje se bo spremenil v dveletno šolo. Tako dobimo pri na6 ustanovo, ki bo usposobila strokovne učitelje i za srednje šole i za organizacije zasebne pobude. Sčasoma bo iz te šole prišel kader strokovnih učiteljev, ki nam jih je samo za resor prosvetnega ministrstva potrebnih okoli 300, za resor trgovinskega in kmetijskega ministrstva pa 200, ker se čedalje bolj kaže neobhodna potreba, da se v teh šolah uvede telesna obvezna vzgoja šolske mladine. V dveletni telesni vzgoji šole se bodo uvedli tečaji, za učitelje izpopolnitev učiteljev v posameznih panogah in lahkoatletskih disciplinah. Tako se bo izpopolnilo in osvežilo strokovno znanje teh pionirjev telesne vzgoje. Za učitelje, ki še ne poznajo predmetov iz obvezne telesne vzgoje, nameravam prirediti in nadaljevati posebne tečaje. Če bo le mogoče, bi te tečaje priredil delno v Belgradu, delno pa v glavnih banovinskih mestih. V šolo 6e bodo spre- jemali dijaki z absolvirano srednjo šolo, ki se bodo pri sprejemni skušnji izkazali, da so se žo pojjrej dejansko ukvarjali s to ali ono panogo telovadbe in ;športa. Razen izobrazbe strokovnega osebja bo naloga šole ustvariti sčasoma nacionalen sistem telesne vzgoje, pri čemer se bo vpo-števala posebna telesna in duhovna sposobnost našega naroda. Trudil se bo,m izposlovati, da prosvetno ministrstvo ublaži zakon o srednjih šolah, o učiteljiščih in meščanskih šolah, tako da bi Se dijaki mogli posvetiti športnim klubom pod nadzorstvom šole. Dalje bom priporočal ustanavljanje športnih odsekov v okviru šole ali pa kot samostojnih društev ali v že obstoječih društvih. Šolska mladina mora biti zmerom pripravljena. Vzgajati jo moramo v te namene jx> smernicah zakona o obvezni telesni vzgoji. Naša mladina bo čvrsta in močna, če jo bomo vzgajali telesno in nacionalno. Okoliščina, da hodi šolska mladina iz lastnega nagiba k telovadbi v sokolskih društvih in k skavtom je najboljši dokaz, da naša šolska mladina sama čuti jxmianjkljivost telesne vzgoje. Mnogo učencev se vtihotapi v razne športne klube, v neprestanem strahu, da ne bi tega izvedela šolska oblastva, ker bi jih doletela stroga kazen. To nam je najboljši dokaz, kako jx>trebna so vsem šolam brez razlike poletna igrišča in dvorane s potrebnim telovadnim orodjem. Da se bo nivo telesne vzgoje dvignil na primerno višino, bom predlagal prosvetnemu ministru, da sestavimo program, ki bo pomnožil število telovadnih ur na vseh šolah. Kot resorni minister želim videti čim več šolske mladine zbrane pri skupnem delu na fiodročju telesne vzgoje tudi zunaj šole. Tako bo telesno krejika mladina najboljša opora za dobro bodočnost našega naroda in naše države. Nemški list o protinemških demonstracijah na Poljskem Berlin, 28. marca. AA. DNB. Deutsche Diplo-matiseh Korresjx>ndenz piše o protinemških manifestacijah, ki se že nekaj časa odigravajo na Poljskem in to v vseh krajih države in v raznih oblikah. Čeprav nemško časopisje o teh dogodkih ni mnogo pisalo — piše omenjeni list — vendar naj nihče nikar ne misli, da Nemčije ti dogodki ne zanimajo. Za nemško vzdržnost je bila merodajna izključilo želja in upanje, da ti dogodki pomenijo prehodni val šovinizma, ki ga bo mogoče z razumom in čustvi hitro spraviti v še vedno aktualno smer, ki se jc je držal pokojni maršal Pilsudski,, Na žalost so sc nemška pričakovanja izpolnila. Nasprotno pa se zdi, da — v veselje tistim, katerih interes je, da se nemško-jjoljski odnošaji poslabšajo — ni več nobenega odpora proti protinemški propagandi pa čeprav na Poljskem res več nc polagajo važnosti na odnošaje, polne zaupanja z nemškim narodom. Člankar za tem »menja, da je' voditelj 'nemškega naroda dosledno delal na to, da je treba Nemčijo smatrati za samostojno ip,,.močno. j»)jsko sosedo. Dalje omenja, da je v' vzhodni Evropi" potreben red in da jo zato tudi potrebno, da Nemčija s to državo živi v prijateljskih odnošajih. Če s poljske strani ne bodo spoštovali življenjskih pravic in časti nemškega naroda, bi to pomenilo na eni strani, da bi bil oviran bodoči harmonični razvoj v evropskem prostoru, na drugi strani pa bi to utegnilo škoditi poljskemu narodu, če bi .................- - žalil in preganjal Nemce na Poljskem. To ne moro Štefan Kraft, bivši vodja nemške stranke ter bivši g |,jtj njg drugCga kot sprejetje versajske mirovne < T - 1 • 1 : _» _rln in In ti. Nova Chamberlainova izjava London, 28. marca. AA. Reuter: Predsednik vlade Chamberlain je v spodnjem domu odgovoril zastopniku voditelja laburistične opozicije Green\voodu med drugim tole: Angleška vlada se še nadalje aktivno posvetuje z ostalimi vladami v zvezi i zadnjimi dogod- narodni poslanec.« — Isti list poroča, da je te dni bila v Odžacih velika skupščina nemškega Kultur-bunda, katere se je udeležilo kakih 600 Nemcev. List poroča: »Glavna govornika sta bila voditelja »Erneuererja« iz Pančeva Hallfachs in Kriimer, ki sta stalno ponavljala, da se mora nemško geslo glasiti: »En narod, ena volja, ena pot!« Nemško in madžarsko časopisje v Vojvodini Kakor poročajo listi, je madžarsko in nemško časopisje v Vojvodini mnogo bolje urejevano, je mnogo številnejše in ima mnogo več bralcev kakor pa srbsko ali hrvatsko časopisje. Madžari imajo kar štiri dnevnike, in sicer »Regeli Ujsag« v Novem Sadu, »Naploc v Subotici, >Hirado« v Petrovgradu ter »Uj Hirek« v Somboru. Nemci pa imajo dva dnevnika, in sicer »Deutsrhes Volksblatk in »Deutsches Tagblatk v Novem Sadu. Poleg tega imajo Nemci kakih 40 tednikov in mesečnikov, Madžari pa kakih 30. Prvi nemški kulturni dan v Jugoslaviji PretPklo nedeljo je nemško kulturno društvo za Jugoslavijo priredilo v Novem Sadu prvi nemški kulturni dan, ki se ga je udeležilo veliko povabljenih gostov. Najprej je predsednik nemškega jKulturbunda« Johann Keks odprl razstavo nemške umetnosti v Jugoslaviji. Razstavljenih je bilo nad sto slik in kipov nemških umetnikov. Nato je bila v veliki dvorani slavnostna akademija, na kateri so nemški pisatelji in pesniki brali odlomke svojih del. Prvi je bral odlomke svojih spisov urednik »Deutsrhes Volksblatta« Rruno Kremling, nakar je bral svoja dela tudi Kari Moller iz romunskega Banata. Opoldne so imeli Nemci skupen obed. Hrvatski kmečki pisatelj predava v Belgradu Hrvatski kmečki pisatelj, ki je ob enem hrvatski poslanec Mihovil Pavlek Miškina, je v nedeljo predaval v Belgradu. zvečer pa v Zemunu. Predavanje je priredilo dijaško društvo »Selo< in so se predavanja udeležili tudi voditelji srbskega zem-1 joradniškega Ribanja. Tako je prišel na predavanje voditelj zemljoradnikov Joca Jovanovič, dr. Milan Gavrilovič, dr. Miloš Tupanjanin. Miškina je predaval o boju hrvatskega naroda ter o poti do novega organiziranja. Hrvatski delavai in kmetje skupno nastopajo Kakor poročajo zagrebški listi, Je v nedeljo zopet bil večji sestanek kmetov in delavcev v zagrebški okolici, kjer je pvori o več poslancev, med njimi poslanec, Franjo Malčč več kmetov er tudi več hrvatskih delavcev. Na koncu pa je hrvatski akademik navzočim razlagal notranji m zunanji politični položaj. Na koncu so vsi skupaj zapeli'»Lepo našo domovino«, ki. Ta posvetovanja so strogo zanpna in se mora tega zavedati tudi spodnji dom. Spodnji dom naj ne pričakuje od mene izjave, ki je ne morem dati vse dotlej, dokler nam ne bo znano končno stališče vseli zainteresiranih. Greenwood je zatem postavil Chamberlainu vprašanje, ali se bo izjava, ki bo dostavljena gotovim vladam, nanašala na posvetovanja in ali morda ne bo vsebovala tudi vojaških obveznosti. Greenwood je to vprašanje zastavil, da bi preprečil napačna tolmačenja. Chamberlain je odgovoril: Iz tega, kar sem prej povedal, sledi, da ima vlada pred očmi nekaj kar je mnogo več kot samo posvetovanja. Mislim, da ne bi bilo potrebno v tein trenutku dotikati se podrobnosti. Irska bo nevtralna London, 28. marca. y. V razgovoru, ki ga je imel Chamberlain s predsednikom irske republike J de Valero, je de Valera izjavil, da bo Irska v vojni Veliko Britanijo oskrbovala z živežem, da pa bo politično ostala popolnoma nevtralna. Italijanske letalske izgube v Španiji Rim, 28. marca. — Uradni izkaz navaja, da so Italijani v letalstvu izgubili v španski vojski 174 mrtvih, in sicer 59 častnikov, 57 podčastnikov in 58 mož. Nova vlada v Litvi Kaunas, 28. marca. AA. Pat: Nova litovska vlada g. Cerniusa je koncentracijska vlada. V njej sede tudi zastojxiiki krščansko demokratske opozicije in ljudske stranke. Nova vlada se bo predstavila parlamentu drevi ob 18. Zunanji minister je Urbsis, voditelj krščanskih demokratov Bistras pa je prevzel prosvetno ministrstvo. Bitka v Palestini Jeruzalem, 28. marca. AA. Reuter: Včeraj je bila v bližini Nablusa velika borba med angleškimi četami in arabskimi uporniki. Na angleški strani se je borbe udeležil en polk, ki so ga pod- Romunija se bo borila (Nadaljevanje s 1. strani), vprašanje. Zaradi tega je Romunija odbila razpravljati o predlogih msgr. Vološina glede združitve Karpatske Ukrajine z Romunijo. Mi smo se postavili na stališče, da velja za nas šo vedno politično načelo, da ne vzamemo ničesar, kar ni naše. toda da branimo vse, kar nam pripada. Odnošaji z Madžari: „Kadar bodo oni demobilizirali bomo ludi mi" Romunska vlada jo opozorila madžarsko vlado na neke interese, ki se nanašajo na romunsko Karpatsko-ukrajinsko mojo. Državni pod-tajnik v madžarskem ministrstvu za zunanje zadeve se je večkrat zahvalil romunskemu poslaniku v Budimpešti zaradi dobrohotnega stališča Romunije. Vendar je bil istočasno opozorjen naj Madžarska ne zavzema pretiranega stališča, ker mi to v nobenem primeru no bi mogli dovoliti. Razen tega je državni podtajnik potrdil, da je članek »Pester Lloyda« ter izjava preko madžarskega radia, v katerih je bilo naglašeno, da bo madžarska vlada po zasedbi Karpatske Ukrajine dala odločno izjavo v korist spoštovanja mej vseli sosednjih držav ter vodila računa o njihovih obmejnih interesih, predstavlja stališče madžarsko vlade. Madžarska vlada je pripravljena dati uradno enako izjavo. Mi sino se zelo začudili, ko smo izvedeli, da jc grof Czaky v govoru, ki ga je imel v odboru za zunanje zadeve dejal, da je Romunijo ovirala samo njegova odločnost. Ne bom sledil stopinjam grofa Czakvja v polemiki ter ne bom nikogar prepričeval ali strašil. Mi nadaljujemo politiko okrepitve miru med narodi. Ko je madžarska mobilizacija na nekih točkah segla do naših mej, smo mi mirno in odločno zgradili zid naših čet. Ako bo Madžarska izvedla demobilizaeijo. potem lmino v istem razmerju napravili tudi mi ter zmanjšali naše pripravljalne ukrepe. Glede gospodarskega sporazuma z Nemčijo je Gafencu omenil sledeče točke: Sklenjeni sporazum naglaša miroljubne namene obeh držav. Sporazum vodi računa o potrebah Romunije za ohranitev in razvoj njenih gospodarskih odnošajev z vsemi državami potoni olajšanja možnosti za zvišanje njene zunanje trgovine. Sporazum omogoča utrditev države z dvigom življenja romunskega kmečkega prebivalstva ter daje možnost obrambe in okrepitve neodvisnosti države. Romunija Je dokazala, da je pripravljena z orožjem v roki braniti s v o j e i m e t -j e in svojo neodvisnost. Ona se bo borila proti vsakemu napadu na njene dobrin«. Calinescu: „Neglede na izid vojne, se bo Romunija branila, Pariz, 28. marca. TG. »Pariš Soir« objavlja izjavo, ki jo je dal romunski ministrski predsednik Calinescu njegovemu dopisniku v Bukarešti. Predsednik vlade Calinescu govoreč o zadnjih dogodkih v Srednji Evropi, med drugim izjavlja: »Eno je, o čemer ne more biti nobenega dvoma. Namrel da se bo romunski narod tisti trenotek, ko bi kdo hotel napasti driavne meje, dvignil in neokrnjenost svoje domovine do zadnjega diha branil. Romunija se bo borila, ne da bi v naprej tehtala morebitni izid te borbe. Pred zgodovino se moramo pokazati kot moije, ki so si svesti odgovornosti, ki jo v sedanjem trenotku nosimo. Vpoklicali smo nekaj rezervistov da okre-pe naše redne iete. Prijavilo se jih je mnogo več. To kaže, kakšno razpoloženje vlada po driavi.< Vojvoda Alba, španski poslanik ▼ Londonu. pirala letala. V teku borb je bil glavni poveljnik arabskih upornikov Abdul Rabim Elhaj Mohamed, ki se je pred kratkim vrnil iz Damaska v Palestino, ubit. Letalski dan v Italiji Rim, 28. marca. y. Danes-je bil po vsej Italiji letalski dan. Ob tej priliki poudarja italijanski tisk, da je italijansko letalstvo danes prvo na svetu. Toda treba ga bo izpopolnjevati dalje v smislu dnevnega reda Mussolinijevega, ki je izjavil: »Več topov, več ladij, več letal!« V nasprotju z drugimi državami pa Italija ne priob-čuje nobenih številk, ki se tičejo poinnožitve svoje vojaške sile. Edino, kar je bilo dovoljeno objaviti, so rezultati italijanskega prostovoljskega letalstva v španski državljanski vojni. Letala italijanske prostovoljne divizije v Španiji so uničila vsega skupaj 903 letala republikanske vojske, dočim je bilo sestreljenih samo 88 italijanskih letal. Odlikovanja ob dveletnici prijateljstva z Italijo Belgrad, 28. marca. m. Ob dveletnici prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Italijo je italijanske ataše, podpolkovnik Pirotti. izročil poveljniku našega letalstva, generalu Jankoviču, večje število odlikovanj, s katerimi je italijanski kralj in itiopski cesar odlikoval več naših letalskih častnikov. Odlikovan je bil tudi namestnik predsednika aerokluba »Naša krila« g. Sondermayer z italijansko krono 11. stopnje. t General Dragomir Pavlovič Belgrad. 28. marca. m. Umrl je pehotni general v pokoju Dragomir Pavlovič Med drugim je zavzemal tudi položaj poveljnika pehote dravske divizijske oblasti. Irska gledališka družina v Jugoslaviji Belgrad, 28. marca. m. V začetku prihodnjega meseca l>o obiskala Jugoslavijo irska gledališka družina iz Dublina Gostovala ho v Ljubljani dne 11. aprila, v Zagrebu od 13. do 15. aprila, v Belgradu od 20. do 22. aprila. Na sporedu so ha,(odličnejša dela Shakespearja, Bernarda Shava in Oscarja Wildeja Iz Belgrada odpotujejo v Solun, Sofijo in Bukarešto. Belgrajske novice Belgrad, 28. marca. AA. Danes dopoldne je pravosodni minister Ružič sprejel v svojem kabinetu zastopnice društva »Hrvatska mati«. Belgrad, 28. marca. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino udeležencem romarskega zleta na Rakovnik pri LJubljani, ki ga priredi salezijanski zavod od 27. do 29. maja. Popust velja od 27. do 29. maja. Polovična voznina je dovoljena tudi udeležencem dijaškega občnega zbora, ki se bo vršil 2. aprila v LJubljani. Popust je veljaven od 1. do 3. aprila. Kaj je s »protinemšho fronto" V Londonu nadaljujejo diplomatična pogajanja z Rusijo, Francijo in Poljsko London. 28. marca. TG. Dosedanja diploma-tična pogajanja angleške vlade z raznimi tujimi državami še niso omogočila angleški vladi, da bi ee odločila za način, kako se zoperstaviti naraščanju nemške gospodarske premoči na vzhodu Evrope. Kajti v Angliji so na merodajnih mestih mnenja, da nemški narodni socializem za svoj nadaljnji razmah ne bo iskal novih ozemeljskih pridobitev, marveč bo skušal doseči gospodarsko premoč in nadvlado. Trgovinski minister Stanley in njegov pomočnik Hodson sta vlado večkrat opozarjala na takšen razvoj ter jo svarila. Trije predlogi Zunanji minister lord H a 1 i 1 a x je bil posebno prožen zadnje dni. Tudi on še nima jasne slike, ali bo mogoče sklicati konferenca šestih sil (Francija, Anglija, Rusija, Poljska, Turčija in Romunija), kot jo je predlagala sovjetska Rusija, aH pa samo konferenco štirih sil (Poljska. Francija, Anglija in Rusija), kot jo je predlagala angleška vlada. Eno-dušni pa so vsi, da je treba nekaj storiti, in sicer zelo hitro 6toriti. Predlog angleške vlade se Je zavzemal za to, da bi omenjena konferenca štirih velikih držav sprejela i z -j a v o , ki bi bila sestavljena v tem smislu, da bi se omenjene štiri velesile, kakor hitro bi se pripetil kakšen nov napad Nemčije na kakšno samostojno državo, takoj sestale k skupnim posvetovanjem o protiukrepih. Sovjetski predlog je šel dalje in hoče sicer tudi _ izjavo, toda v tem smislu, da 6e dotione države (po sovjetskem načrtu šest držav) obvežejo, da bodo takoj nastopile proti napadalcu, ne da bi bila kakšna predhodna posvetovanja. Francoska vlada je šla dalje in je predlagala samo zvezo treh velesil, ki pa naj bi sklenile pravo vojaško zvezo, ki bi ob vsakem ponovljenem napadu takoj nastopila z vsemi vojaškimi sredstvi. Stališče Poljske Le Poljska je oklevala in še vedno okleva in njeno stališče ne bo znano, dokler ga zunanji minister,, ki pride prihodnji ponedeljek na obisk v London, ne bo pojasnil. Poljska vlada je Ljudje brez razlage in pomoči Ugledna londonska revija »The Tablet« prinaša v svoji zadnji številki nekaj, strani iz knjige, ki jo je napisala Rosalinde Murray, hčerka znanega angleškega zgodovinarja, profesorja Hilberta Murraya, ki se je pred nekaj leti vrnila v katoliško Cerkev. Knjigi je naslov »Polom naših dobrih poganov« in je jako duhovito pisana. Ker je pisateljica sama prišla iz kroga novodobnega poganstva, ki vlada v tako zvani gornji plasti angleškega naroda, je zanimivo, kako ona sama označuje to miselnost, ki je po vsem svetu doma, predvsem v tako zvani inteligenci, ki hoče biti nekaj boljšega kakor navadno ljudstvo. »Za te ljudi« — tako se glasi tozadevni sestavek v imenovani knjigi — »nima verska opredeljenost človeka nobenega pomena. Veliko bolj važno je za ta krog vprašanje, ali je kdo na levici ali na desnici, ali je svobodolju-bec ali reakcionar. Sama sem bila rojena in vzgojena med temi prosvetljenimi pogani. Njihov nazor o življenju in njihova nravstvena načela ter merila so bili prvi pojmi, ki sem jih v življenju spoznala; oni so oblikovali moja mlada leta in ves poganski svet mi je bil znan v vsem obsegu svoje miselnosti in svojega nravstva, po katerem žive tudi mnogi dobri in plemeniti ljudje naše družbe. Ko sem pa dozorela in veliko prebrala ter razmišljevala, še več pa poskusila, se mi je naenkrat odprlo, da tako zvano prosvetljeno poganstvo ni zmožno, da bi življenje v njegovi raznolikosti zadovoljivo razložilo in obvladalo. Krščanska podoba sveta, krščansko gledanje zgodovine in krščanska utemeljitev življenja je veliko modrejša in globlja in se veliko bolj ujema z njega resničnim potekom kakor prosvetljen-stvo, ki pravi, da je premagalo vero. Zelo značilno je v tem oziru, da medtem, ko se ti tako zvani prosvetljeni vodilni krogi zapada v današnjem času z neko obupano resignacijo udajajo svojemu splošnemu občutju, da se vse to, kar se je njim zdelo vredno življenja, in vsa njihova nravstvena merila rušijo, verni kristjani niso nad sedanjim svetovnim dogajanjem nič presenečeni, še manj pa obupani. Kristjan ve, koliko pomeni sila zla v svetu, kakšna so sredstva njegove borbe in kako nikoli ne neha izkušati človeka ter ga zavajati v najskrajnejše skrajnosti. Kadar sila zla najbolj besni, so naši dobri pogani, humanisti in liberalci prestrašeni, zakaj oni, ki naivno verujejo v nepretrgani napredek človeka in njegove svetske kulture, si tega ne vedo razlagati in proti temu tudi ne poznajo nobene odpo-moči. Saj so zanje odrešenje, milost in božja previdnost popolnoma neznani pojmi. Oni ne vedo, da se krščanska kultura ne ruši, ampak da se v borbi celo krepi, kakor se ruda izčisti in utrdi v jeklo. Pač pa se ruši kultura poganske humanitete, zato, ker je v sebi zadušila vse bistvene elemente krščanstva.« Velja v pobi meri « liberalizem povsod. pretekli petek, dne 24. marca po svojem poslaniku v Londonu že izrazila svoje mnenje v toliko, da angleški predlog v sedanji obliki (izjava o posvetovanjih za način nastopa proti storjenemu napadu ...) za njo ni zanimiv. Poljska vlada meni, da ne ve, kam naj s »posvetovanji« gre. To da je vse preokorno, premalo prožno in prepočasno. Takšna izjava bi ne imela nobenega učinka. Bila bi podobna strašilu, ki sc ga ptice no boje, ali leseni puški, ki ne strelja. Anglija hoče prej še vedeti ... Kdo se bo branil... Angleška vlada svojega načrta pa kljub temu še ni pustila pasti in mu bo morda dala drugo obliko, ko je spoznala, da niti za Poljsko niti za druge države, ki se glede Nemčije nahajajo v istem položaju kakor Poljska, ni sprejemljiv, ker je prebled. Na drugi strani pa želi angleška diplomacija tudi vedeti, če se bodo dotične države, za katere naj Anglija jamči, zares tudi hotele braniti z orožjem v roki. Šele potem bi Anglija mogla sprejeti obveznosti vojaškega značaja. V tem pravcu bodo šli diplomatski razgovori v prihodnjem tednu dalje. ... in koliko je vredna Rusija Glede sodelovanja sovjetske Rusije so mnenja v angleški vladi še zelo deljena. Morda bodo nekatere politične predsodke lažje premagali, kakor hitro bodo dobili od strokovnjakov zanesljive oceno o vrednosti sovjetske oborožene sile, posebno o vrednosti sovjetskega letalstva, o katerem celo nemške vo- Tako so v Pragi okrasili grob Neznanega junaka. jaške revije objavljajo čisfo druga poročila, kakor polkovnik Lindborgh, ki je lansko leto sovjetsko letalstvo zelo očrnil in orisal kot neudamega. Angleški trgovinski odposlanec Hodson, ki je na obisku v Moskvi, bo nabral nekatere podatke, ki bodo angleški vladi pomagali, da si napravi pravilno sliko o vrednosti sovjetske Rusije, če bi postala zaveznica zapadnih velesil v borbi proti napadalcu. »D a i 1 y T e I e g r a p h« se bavi z napori britansko diplomacije, ki hoče ustvariti blok odpora proti Nemčiji in pravi: Čeprav doslej še ni prišlo do sporazuma glede besedila izjave, je vendarle izmenjava misli pokazala, da v vseh imenovanih državah vlada duh, iz katerega poteka britanska pobuda. Poljska je sama storila vse potrebne ukrepe, da se lahko krepko upre vsakemu napadu. Sodelovanje Poljske in zapadnih sil bo v teku prihodnjega tedna brez dvoma še bolj napredovalo, ko pride poljski zunanji minister Beck v London. Angleška pogajanja v Moskvi Moskva, 28. marca. AA. Reuter: Po končanih pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko Rusijo je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je bila pripravljena pri teh pogajanjih osnova za trgovinska pogajanja, ki se bodo nadaljevala v Londonu. Poročilo dodaja, da so bile ob tej priliki izmenjane misli o mednarodnem položaju. Za časa svojega bivanja v Moskvi je angleški minister za preko-morsko trgovino Hudson imel več sestankov s sovjetskim komisarjem za zunanjo trgovino M i -k o j a n o m ter komisarjem za zunanje zadeve L i t v i n o v i m. Hudson je bil sprejet tudi pri M o 1 o t o v u. Razpravljali so o vseh vprašanjih trgovinskih zvez med Anglijo in Sovjetsko Rusijo ter o možnosti razširitve teh zvez. V kolikor so se pojavila nesoglasja, je bilo sklenjeno, da se bodo skušala ta nesoglasja uredili pri nadaljevanju pogajanj, ki bodo v Londonu. „ltalijanske težnje" po razlagi Virgina Gayde Tajna pogodba s Francijo 1.1935 o Abesiniji London, 38. marca. TG. Tukajšnji »Sunday Dispatch« objavlja članek, ki ga je napisal znani italijanski časnikar in tolmač politike italijanske vlade Virginio G a y d a o težnjah Italije napram Franciji. Gayda tako-le opisuje italijanske zahteve napram Franciji: »Povejmo kar odkrito; Italija je neza,-d o voljna. Ima vtis, ..da njenih evropskih problemov svet še ni razumel, kajti drugače bi o italijanskih težnjah ne govoril in pisal, ko da so napadalne. Nasprotno. Italijanske težnje imajo namen prebuditi Evropo k izpraševanju vesti, ki bi mu naj sledil preokret v politiki, ki bi potem šele vodila k sodelovanju med vsemi velesilami. Šele potem bi bil pravičen mir mogoč, to se pravi mir, ki bi vsakemu narodu zajamčil vse gmotne potrebe, ki jih ima. S tem je postavljeno na mizo vprašanje razdelitve kolonij, kajti današnja razdelitev kolonijalne posesti ne odgovarja več silam in delovnim zmožnostim posameznih narodov.« Tajna pogodba o Abesiniji se sedaj plačuje »V kolikor se tiče italijanskih zahtev napram Franciji so te bile uradno sporočene v noti, ki jo je italijanska vlada dne 23. decembra 1938 poslala Franciji, odnosno v pismu, ki ga je takrat italijanski zunanji minister grof Ciano izročil francoskemu veleposlaniku Francois-Poncetu. Tamkaj izjavlja italijanska vlada, da pogodbe, ki sta jo Italija in Francija podpisali dne 7. j an u a r j a 1935, ne smatra več za veljavne. S tem je Italija hotela reči. da je treba odnošaje med Italijo in Francijo pač z nova urediti, posebno pa kolo-nijalno vprašanje. V pogodbi sjilenjeni v januarju 1935 kolonialne odstopitve v dobro Italijo niso omenjene. Toda tista pogodba ima poleg dela, ki je bil objavljen, še tajni dodatek, ki je izredno važen. Francoski zunanji minister Laval je namreč podpisal listino, v kateri v imenu Francije izjavlja, da Francija popolnoma opušča vsak interes na Abesiniji, kar so tako Francozi kakor Italijani razlagali tako, da Francija Italiji dovoli popolno svobodo ravnanja v Abesiniji. Abesinija naj bi torej v francoskih očeh bila kolonija, ki jo Francija Italiji prepušča v odkup dolga, ki je zapisan v 61. 13 londonskega pakta, kjer so zapadne i velesile Italiji obljubile udeležbo pri nemških kolonijah, ako se jim v vojni () proti ^Nemčiji pridruži. To je res. Toda Italija je Abesinijo z orožjem osvojila in to celo proti Franciji, ki je med abe-sinsko vojno proti Italiji nastopila s sankcijami. Potemtakem italijanska vlada ne more smatrati, da je Francija svoj dolg, zapisan v londonskem paktu, že plačala. Francoska obveznost torej se vedno traja in Italija ima se vedno pravico od Francije zahtevati, da ta svoj dolg plača. Če Italija danes od Francije zahteva odstop kolonijske zemlje, se s tem opira na zapisane pravice. Za to se morajo odnošaji s Francijo preurediti na novi osnovi. Pogodba iz 1. 1935. ne velja več.« Džibuti — Suez — Tunizija »Vprašujejo nas, katere zahteve postavlja Italija. K temu je treba takoj pristaviti, da jih italijanska vlada še .ni. izpovedala. Dosedanja poročila se oslanjajo samo na ugibnja časnikarjev. Oslanjajo se na tri imena -— ki jih je med tem imenoval tudi Mussolini v svojem nedeljskem govoru — namreč na Tunizijo, na plovbo skozi Sueški prekop in na Džibuti, odnosno na francosko Somalijo.« »Sueško vprašanje je lahko. Od 1. 1935. dalje je Italija glede udeležbe pri plovbi skozi ta kanal takoj za Anglijo, torej na drugem mestu. S tem ima Italija pravico, da dobi pri upravi prekopa odgovarjajoči vpliv.« »Vprašanje D ž i b h t i j a pa je mnogo bolj zamotano. Francoska somalska obal je brez vrednosti. Je vsa zastrupljena od malarije. Ozadje je puščava, ki je nikdo ni poskušal napraviti rodovitno in za prebivanje I,jiidi. primerno. Ta del Somalije ima svojo vrednost samo zaradi luke Džibuti, ki pa ima svojo vrednost samo zaradi tega, ker je vrata, skozi katera mora ves promet v Abesinijo, ki je italijanska. Bilo bi povsem naravno, če hi Francija in Italija skušali najti kakšno življenjsko skupnost, ki je neizbežna, če imajo Italijani abesinski imperij, Francozi pa edina vrata, ki od morja sem vanj »Messagero« ostro napada go. Tabuis, ker laže o namenili Italije do Jugoslavije Rim, 28. marca. m. Agencija Štefani poroča: r-Messaggero« objavlja naslednji članek: »Obžalovati je treba, da so mora proti ženi-pisatoljici uporabiti neprijetno hesode, toda za članek, ki ga je prod dvema dnevoma objavila ga. Tabuis v »Oeuvru«, ni drugih besed, kot da jo imenujemo pokvarjenko. Ona jo ta članek napisala zaradi tega. da bi napravila med Italijo in Jugoslavijo razdor. Pripomniti moramo, da se je istega dno v Rimu, kot tudi v Belgradu, z znano veličastnostjo proslavljala druga obletnica pnkta, sklonjenega mod obema državama. Ga. Tabuis pripisuje Italijanom pripravo za resnično senzarionairn napad na Jugoslavijo. V tom cilju ta porfidna žona, ki jo žo davno izgubila vsako časnikarsko poštenje, ta nesramna žona misli, da lahko govori o gotovih vojaških ukrepih, ki so bili storjeni v zgoraj navedenem cilju. Po poročilih to ione so na moji Jugoslavijo in Albanije vojaško priprave v toku. Ob tej priliki jo treba poudariti, da so so v gotovih francoskih listih pojavila slična odvratna poročila, ki sojojo razdor in nezaupanje v mednarodnih odnosih in to ravno v trenutku, v ka- terem, kakor da ni drugih niijnejših in važnejših problemov, ki zahtevajo vsaj minimum odgovornosti in poštenja pri onih, ki so v službi javne besede. Ga. Tabuis nima trohico poštenja. Mi Jo moramo takšno in na ta način smatrati, l er j ramo prikazati takšno kakršna dejansko je. Prisiljeni smo zabeležiti ta nov primer nezakonitosti, to dolo zlonamerne voljo in moralno tervorzijo. Prijateljstvo mod Jugoslavijo in Italijo je eno izmed osnov in temeljev zunanjo politiko g. Mussolini ja. Če se jo pa to prijateljstvo za nekaj časa ohladilo, jo bilo to samo zaradi toga, kor je francoska diplomacija izvajala usoden vpliv, smatrajoč Jugoslavijo za svojega podloinika v želji, da obkoli Italijo na Jadranskem morju. Čisto razumljivo jo, da obnovitev italijansko-jugo-slovanskega prijateljstva no prija vsem onim v Parizu, ki v tom prijateljstvu vidijo čvrsto osnovo in lojalno solidarnost v političnem in gospodarskem sodelovanju dveh držav. Vso to lahko razumemo, toda ne moremo dovoliti, da so zaradi pologa častihlepja izmišljujejo pustolovščine, kot je to storila ta neuravnovešena ienska. vodijo. To vprašnjo, ki jo za Italijo življenjskega pomona in od katerega jo odvisen razvoj abesin-skega imperija, so bo moralo hitro in radikalno rešiti.« »Preostane še Tunizija, kjer se mora prav tako najti način, da bo italijansko prebivalstvo moglo razvijati svojo narodno samobitnost v popolni svobodi.« Francoski pogoji: „Začne naj Italija" I.ondon, 28. marca. AA. Reuter: V dobro obveščenih krogih v trii jo,i ložaj samo poslabšala, če pogajanja ne bi do-vedla do uspeha. Govor Mussolini ja je bil predmet na seji francoskega ministrskega sveta 27. t. m., na kateri se je sicer razpravljalo o možnosti, kako priti v stik z Italijo, se je pa sklenilo, da iniciativa ne more priti od strani Francije. V smislu sporazuma deluje že nekaj časa neki Hubert Lagardelle, ki biva stalno v Rimu in se je do 27. t. m. nahajal v Parizu, kjer je imel razgovore z merodajnimi činitelji. Lagardelle je danes odpotoval zopet v Rim, in menijo, da bo nadaljeval svojo vlogo kot posredovalec. Daladier sam bo govoril o vprašanju odnošajev z Italijo v sredo in se bo govor prenašal po radiu, če pa se bo jx> tem govoru vprašanje italijanskih zahtev nasproti Franciji kaj razjasnilo, to je veliko vprašanje. Na Slovaškem pogajanja z Madžari Budimpešta, 28. marca. b. Madžarsko-slovašli mešana komisija, ki je imela nalogo, da določ vzhodno mejo Slovaške in Karpatske Ukrajine, s( je sestala danes dopoldne k svoji prvi seji v veliki dvorani za posvetovanje v zunanjem ministrstvu. Bratislava, 28. marca. A A. Havas: Na Slovaškem je zavladal mir. Slovaki so izrabili slabo vreme in zavzeli vas Pavloče. Čete se zaradi dežja ne morejo ganiti z mesta in čakajo na razmejitvena pogajanja. Mobilizacija letalstva se izvaja z vso skrbjo. Anglija noče ukiniti poslaništva v Pragi London, 28. marca. b. V zvezi z včerajšnjo izjavo britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina v poslanski zbornici izjavljajo tukajšnji politični krogi, da britanska vlada ni pripravljena priznati zakonitosti narodno socialistične zasedhe Češkoslovaške. Iz tega vzroka, kakor se sliši iz Foreign Officea, britanska vlada sploh ne namerava ukiniti svojega poslaništva v Pragi. Dosedanji poslanik Nevvton sicer odhaja za neka: časa na svoje novo mesto v Bagdad, toda v Prar bo še naprej ostal svetnik angleškega poslan 'št- Gobbels v Pesti Ha obisku je tudi italijanski ministe. Rossoni Budimpešta, 28. marca. b. Nemški minister za propagando Gobbels se je odpeljal danes z rednim brzovlakoni iz Berlina ter prispel v Budimpešto, kjer bo ostal poldrugi dan. Krr je njegovo potovanje povsem zasebnega značaja, mu madžarska vlada ni priredila uradnega sprejema. Nocoj ob 11 pride v Budimpešto tudi italijanski minister za gospodarstvo g. Rossoni, ki bo obiskal madžarskega ministra grofa Telekyja. O. Rossoni bo ostal tri dni na Madžarskem in bo obiskal razne gospodarske ustanove, sodeloval pa bo tudi pri otvoritvi budimpeštanske gospodarske razstave. V nedeljo se bo vrnil v Rim. Gobbels ostane v Budimpešti dva dni, nato pa pojde v Atene. Raziskovanje tal Ljubljana, 28. marca 1039. V št. 15, 5. letnika Arhiva kmetijskega ministrstva opozarja g. inž. agr. Djordje Zlokovič na važnost proučevanja tal (pedologija). Doslej temu problemu v naši državi nismo posvečali pozornosti, toda če hočemo dvigniti naše kmetijstvo, moramo poznati njegove produkcijske pogoje, t. j. v prvi vrsti sestavine tal. Kot rezultat vseh raziskovanj, naj se potem sestavi natančna pedološka karta, kakor jo že imajo številne druge države. Avtor končno predlaga, naj bi se pri kmetijskem ministrstvu ustanovil poseben odsek za pedološko raziskovanje tal, ali pa da bi se ustanovila vsaj stalna strokovna komisija za proučevanje naše zemlje, ki naj bi vodila vse tozadevno delo. Gajp&daMtva Preselitev tovarne Zelenka & Co. Tovarna Zelenka & Co. namerava zaenkrat preseliti svojo predilnico. Kam, tudi še ni znano, samo to je gotovo, da se podjetje seli iz Maribora nekam v Južno Srbijo. Predilnica zaposluje 180 delavcev, mojstre, uradnike itd. Prva zinena delavstva je dobila v petek že odpoved. Predilnica ima znatno kapaciteto, tako da prodaja 60% izdelkov drugim tovarnam, 40% pa ga porabi tkalnica iste tvrdke. Preselitev predilnice naj bi se izvršila v najkrajšem času ter so začeli v tovarni že z demontažo nekaterih strojev. Če izgubi 180 ljudi v Mariboru zaslužek, je to že hud udarec, tem huje pa je, ker obstoja bojazen, da bo podjetje preneslo potem tudi svojo tkalnico drugam. Industrijska proizvodnja Pred nedavnim smo prejeli četrtletno poročilo Narodne banke v srbohrvaščini o gospodarskem položaju. Sedaj smo dobili tudi francoangleško izdajo tega poročila, ki se v mnogočem odlikuje po nadaljnjih podrobnostih iz našega gospodarskega življenja. Zlasti je v tem slednjem poročilu podrobno obdelan položaj naše industrije. V prejšnjih poročilih se je Narodna banka omejevala na splošne podatke o zaposlenosti industrije, v tem poročilu pa prinaša tudi že nekatere zanimive indeksne številke. Zal ne priobčuje tudi absolutnih številk, kar bi še bolj povečalo vrednost publikacij. lz poroč;la posnemamo naslednje podrobnosti: Prav posebno je narasla produkcija topilnic. Po podatkih nekaterih najvažnejših topilnic je znašalo efektivno izkoriščanje kapacitete v letu 1938 00%, leta 1937 60% iu leta 1937 55%. Za kemično industrijo navaja poročilo samo povečanje števila zaposlenega delavstva od 10.000 na 12.000. V industriji usnja in gumija je izkoriščanje kapacitete naraslo za 5% v primeri z letom 1937. V papirni industriji je produkcija narasla za 16%, izkoriščanje kapacitete pa za 12%. Produkcija steklaren je narasla za 11%. Izkoriščanje kapacitete v tekstilni industriji je bilo naslednje leta 1938 (v oklepajih podatki za leto 1937): bombažna industrija 90 (96), volnena 64 (76), svilena 57 (62), lanena 75 (75), pletenine 84 (87), obleka in perilo 75 (75), klobuki itd. 75 (75) %. Proizvodnja industrije mesa je padla lani za 4.5%, 7 sladkornih tovarn je lani delalo s 75% kapaciteto (60% v letu 1937). Produkcija piva je znašala lela 1936 211.921 hI, leta 1937 270.941 hI in lani v prvih 9 mesecih 315.410 hI. Bilance Jadransko-podonavska banka, Belgrad. V starem poslopju so se lani vloge, tek. računi in upniki zmanjšali od 8.1 na 79.3, v novem pu od 27.74 na 30.9 milij. din. Pri Narodni banki so se obveznosti lani zmanjšale za 1.9 milij. din. Skupna bilančna vsota je narasla od 136.25 na 142.0 milij. din. Čisti dobiček brez prenosa je znašal 0.b2 (0.01) milij. din, pri brutodonosu 8.2 (7.6) milij. din. — Iz čistega dobička dobe delničarji prvenstvenih delnic 20 din na delnico (limenska vrednost prvenstvene*delnice je 1000 din, torej 2%). Poleg tetra jc rezerva na d i v i -dende na prvenstvene delnice narasla na 0.3 milij. din. Glavnica 11.0 (redna) in 13.0 milij. (prvenstvena), skupno 24.0 milij. din — V upr. svet je bil kooptiran g. Toma Maksimovič, gl. ravnatelj Bate v Borovem. Hranilnica savske banovine, Zagreb, izkazuje povečanje vlog za 44.9 nn 165.14 milij. din. Novi krediti so znašali lani 68.7 milij. din. Lani jc Hranilnica savske banovine osnovala^ 3 podružnice: v Slav. Brodu, Daruvarju in Gospiču (v Daruvarju in Gospiču je prevzela delno nepremičnine in poslovanje tamošnjih podružnic Prve hrvatske stedionice). Skunno je sedaj že pet podružnic (Crikvcnica in Nova Gradiska). Promet jc znašal od 1.173.0 na 2 492.5 milij. din. Anilin, d. d. Belgrad. Glavnica 2.0. bilančna vsota 14.3 (14.5), brulodonos 3.3, izguba 35 (dobiček 0.3) milij. din. Hipotekama banka trgovskega fonda, Belgrad. Glavnica Trgovskega fonda 128.47 (118 34), bilančna vsota 200.6 (175.S), brutodonos 13.2 (13.1), čisti dobiček 10.06 (9.86) milij. din. Dividenda znaša 7 (8)% Hrvatska splošna kreditna banka, Zagreb, katere predsednik je bivši trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, izkazuje za lansko leto brez prenosa 2.7 (2.5) milij. din čistega dobička in bo predlagana občnemu zboru delničarjev ista dividenda kot lansko leto, to je 4%. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bač. paritet. Indjija Vršac 95—97. Tend. neizprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bač., sred. bač., bač. okolica Novi Sad. bač. okolica Sombor, gornja bač. kasa duplikat 153—155, srem. kasa duplikat 152—154, slav. kasa duplikat 153—155, južna ban., gornja ban. 153—155, bač. ladja kanal 153—155, bač. ladja Begej 153—155, bač. Tisa šlep 154—156, bač., ban. ladja Dunav 153—155, srem. ladja Dunav 152 do 154, srem. ladja Sava 151—153. Ječmen: bač. okolica Sombor, 64—65 kg 160—162.50, srem. 64 do 65 kg 160—162.50. Koruza: bač. prompt 95 do 97 bač. prompt. sušena 105—107. Moka: št. 8 112.50—117.50. Otrobi: bač. 107—109, srem, 106 do 108. Tend. neizprem. Promet srednji. Pogajanja z Nemčijo v aprilu Iz Belgrada poročajo, da se bo prihodnji mesec sestal mešani jugoslovansko-nemški odbor. Po vesteh United Press bo sestanek v Berlinu, po vesteh Jugoslovanskega kurirja pa v Belgradu. Na sestanku bodo v prvi vrsti razpravljali naši in nemški delegati o novonastalem položaju zaradi vključitve Češke in Moravske v nemški gospodarski sistem. S tem postaja tudi aktuelno vprašanje, ali se bodo aplicirala določila naše stare trgovinske pogodbe s češkoslovaško v nadaljnjem prometu s tem protektoratskim ozemljem, ali pa naj veljajo nova določila. Drugo važno vprašanje, ki bo v razpravi, se tiče likvidacije za nas pasivnega klirinškega salda v prometu s Češkoslovaško. Ta saldo je znašal po najnovejših podatkih dne 22. marca 1939 72 milijonov 883.000 kron. Najbrž bo to vprašanje urejeno s kompenzacijo, kakor je urejeno vprašanje terjatev sudetskonemških izvoznikov. Na ta način je pričakovati, da se bo za nas aktivni nemški klirinški saldo zmanjšal za nad 7 milijonov mark (po tečaju 10 kron za marko), dne 22. marca 1939 je znašal naš aktivni klirinški saldo v prometu z Nemčijo 19,020.000 mark in bi se torej zmanjšal na okoli 12 milijonov mark. To zmanjšanje bo gotovo imelo svoj vpliv na nadaljnji razvoj trgovinskega in plačilnega prometa. Tretje vprašanje, ki je že pri februarskih pogajanjih interesiralo Nemčijo, je vprašanje tečaja klirinške marke pri nas. Nemci so interesirani na višjem tečaju klirinške marke pri nas, kar pomeni višji tečaj, večjo premijo za naše izvoznike v Nemčijo, kar bi pospeševalo naš izvoz v Nemčijo in s tem tudi nadalje nemški izvoz k nam. Sestanek odbora za ies v Wiirzburgu Še pred sestankom mešanega odbora pa bi se sestal po naših poročilih nemško-jugoslovanski odbor za les. Ta odbor je lani spomladi zasedal v Eisenachu, avgusta pa v Crikvenici. Sedaj je na vrsti zopet Nemčija in se bo sestal odbor 2. aprila v Wiirzburgu in računajo, da bo zasedanje trajalo do 6. aprila. Na dnevnem redu tega sestanka je razprava o cenah našega lesa v Nemčiji, nadalje o sorti-mentih našega lesa. Odbor se bo bavil iudi s konkretnimi pritožbami glede medsebojne lesne trgovine. Naša delegacija je sestavljena takole: inž. P. Manojlovič za ministrstvo za gozdove in rudnike, inž. Sinavka, min. za gozdove in rudnike, inž. Dubravčič za Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, za lesno industrijo in trgovino pa gg. dr. Adolf Golia, glavni tajnik zveze industrijcev, dr. Milan Ulmanski, gl. ravnatelj Šipada, Konstantin Dožudič iz Zagreba, Vladimir Pretnrou in Nikola Bolf s Sušaka. Nemško delegacijo tvorijo: g. Bortz, dr. Schnell, Walbrecht, Brtlgmann in Schiies, dodeljeni pa so ji tudi nekateri eksperti. Ker pri sedanji sestavi nemške delegacije avstrijsko lesno gospodarstvo ni zastopano, je pričakovati, da bo nemška delegacija predlagala ko-optiranje še enega člana iz bivše Avstrije v jugoslovansko-nemški odbor. I KINO SLOQA tel. 27 30 ob 16.. 19. in 21. uri A lice Fave Jack Halev Fantom trubadur Vesel in zabaven glasbeni in pevski filmi Prašičjereja v Sloveniji Prašičereja je v Sloveniji zelo močno razvita, če tudi ne moremo rediti toliko svinj kakor v Vojvodini. Prašičereja je najbolj močno zastopana v okrajih bivše Štajerske, posebno v ptujskem in ljutomerskem okraju. Svinjereja ne nudi kmetovalcu, obrtniku in delavcu samo potrebne hrane, masti in mesa, ampak mu je zaradi lahkega vnovčenja prašičev tudi važen vir dohodkov. Prašičereja omogoča najbolj koristno izrabo vseh mogočih kuhinjskih in drugih odpadkov v kmetijskem gospodarstvu. Pri prašičereji smo v kakovostnem oziru v Sloveniji precej na višku, posebno pri mesnatih svinjah, katere tudi izvažamo v Avstrijo in nekaj tudi v Anglijo. Številčno smo pa s predvojnimi leti nekoliko nazadovali, vendar pa je današnje stanje prav zadovoljivo. Na dosedanjem ozemlju Slovenije smo redili 1. 1900 okrog 348.000 prašičev in svinj 1. 1910/11 484.000 „ „ „ 1. 1936 298.000 „ ,„ , 1. 1937 300.900 „' „ „ Naslednja tabela nam pa kaže številčno stanje prašičev po najnovejšem štetju in sicer po okrajih. okraj Brežice . ■ • a ■ 11.658 (84) M Celje . • • ■ • • 16.192 (107) mesto Celje . . • • • • 1.351 (7) okraj Črnomelj • • ■ ■ 7.355 (17) M Ljubljana • • • 11.744 (58) mesto Ljubljana , ■ • ■ 1.275 (4) okraj Gornjigrad . • • 5.255 (28) „ Kranj . . . • • ■ 6.447 (33) Slov. Konjice • • • 6.961 (34) Krško . . • • ■ 19.941 (64) Kočevje . ■ ■ • • 7.639 (17) Lendava a • • « 14.464 (72) Laško . • « « 5.488 (60) Litija . • • • • • 8.372 (44) Logatec . • ■ v 6.137 (29) » Ljutomer . • • • 23.260 (170) 9, Maribor, des. breg 14.720 (107) M Maribor, lev. breg 23.122 (189) mesto Maribor . . # • .613 (3) okraj Murska Sobota • ■ 21.323 (115) Novo mesto • • 1 14.226 (39) Ptuj . . . • i • 37.366 (266) mesto Ptuj . . . • • « 1.277 (13) okraj Slovengradec • ■ 8.450 (100) Škofja Loka • 4.788 (22) Šmarje pri Jelšah 11.864 (86) Radovljica . • • « 2.116 (36) Kamnik . • • • • 8.593 (55) Dravograd • • ■ • 8.547 (129) Skupaj « • • 314.708 (1988) Po najnovejšem uradnem štetju redimo v Sloveniji 314.708 prašičev, med temi 1988 mrjascev. * Odbor za kontrolo uvoza. Narodna banka objavlja, da so člani odbora za uvoz: dva delegata Narodne banke, načelnik bančnega in valutnega oddelka min. financ, načelnik carinskega oddelka mi. financ, načelnik industrijskega oddelka min. trgovine in industrije, načelnik oddelka za zunanjo trgovino, ministrstva trgovine in industrije, in zastopnik ministrstva zunanjih zadev. Zaradi tega, pravi Narodna banka, da sama ne odločuje o uvozu, ampak odbor za uvoz, dočim vrši Narodna banka samo administracijo po sklepih, katere sprejme odbor za uvoz kot edino kompetenten. Poravnalno postopanje je bilo uvedeno o imovini neprot. trgovca Štora Adolfa v Doberniču pri Trehnjem, narok za sklepanje o poravnavi 26. aprila, terjatve je prijavi ti do 15. aprila. Likvidacija: Lesna in gospodarska zadruga v Slov. Bistrici, reg. zadr. 7. om. zavezo. Preklic likvidacije. Narodno d d. Parketunion v likvidaciji v Zagrebu preklicuje likvidacijo. Ekonomski institut savske banovine. Podpisan je pravilnik o ustanovitvi Ekonomskega instituta savske banovine pri kralj, banski upravi, oddelku za trgovino, obrt ni industrijo v Zagrebu. Naloga instituta je, zbirati statistike in jih strokovno obdelovati. Vsa podjetja in ustanove morajo institutu dajati točne podatke. Pri institutu se osnuje kot posvetovalni organ. Posvetovalni odbor, katerega imenuje ban. Institut bo vodil ravnatelj, ki predseduje tudi posvetovalnemu odboru. Sredstva bo dobil institut iz banovinskega preračuna in prispevkov organizacij, podjetij ter ustanov. Društvo diplomiranih ekonomistov in komercialistov v Zagrebu je imelo svoj občni zbor dne 23. t. m. Pod vodstvom podpredsednika g. Dušana Kralja je bilo sklenjeno, da društvo za glavno skupščino Zveze v Belgradu ne imenuje nobenih delegatov več, ker izstopa iz Zveze. Ime društva se je izpremenilo v Hrvatsko društvo diplomiranih ekonomistov in komercialistov. Za predsednika društva je bil izvoljen ponovno g. inž. Mehmedagič, za pod predsednika pa g. Dušan Kralj iu dr. Vladimir Mošak. f Ljubomir Kosicr. V Zagrebu je umrl v starosti 49 let znani gospodarski pisec in svoječasni urednik revije »Bankarstvo« gosp. Ljubomir St. Kosier. Industrija v Srbiji. Po podatkih Združenja industrijcev v Belgradu je bilo lani na njegovem področju osnovanih 32 novih industrijskih podjetij (od tega 6 tekstilnih, 4 lesna, 4 kovinska, 4 gradbena, 3 kemična, 3 opekarne, 1 industrija hranil in 5 raznih podjetij). Od novih ustanovitev je 9 delniških družb, ostalo so posamezne in družbene tvrdke. Kongres ekonomistov bo letos v Belgradu od 27. do 31. maja. Glavni referat bo imel predsednik g. dr. Ivo Belin o problemih dirigiranega gospodarstva pri nas. Ljubljansko društvo je prevzelo referata: Obremenitev kmetijstva z javnimi dajatvami in Tuji kapitali v našem gospodarstvu in njih pravilna poraba. Licitacija. Dne 23. aprila bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavljanje mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. za potrebe vojaštva. Pri XXII. žrebanju obligacij 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske so bile 15. marca t. 1. izžrebane naslednje obligacije: po din 200 številke 14, 19, 29, 31, 33, 56, 58, 64, 89, 99, 101, 119, 162, 163, 184, 2.56, 269, 271, 281, 576, 587, 629, 631, 647, 663, 680, 699, 715, 745, 1809, 1854, 1860, 1911, 1927, 1939. 1998, 2037, 2044, 2054, 2070, 2085, 2098, 2300, 2305, 2316, 2349, 2354, 2382. 2392, 2411, 2423, 2479, 2493, 2561, 2657, 2659, 2689, 2704. 2722, 2937, 2969, 2976, 3010, 3025, 3043, 3071, 3073, 3100, 3112, 3138, 3145, 3160, 3176, 3208, 3292, 3344, 3386, 3484, 3622, 3628, 3719, 3783, 3796, 3885, 3887, 3897, 3921, 3967, 9001, 9013. 9051, 9061, 9090, 9136, 9139, 9179, 9219, 9252, 9299, 9301. — Po din 500 številke 15054, 15077, 15109, 15126, 15133, 15139, 15159, 15182, 15215, 15240, 15263, 15288, 15298, 15315, 15330, 15345, 15352, 15420, 15455, 15466, 15469, 15481, 15543, 15568, 15621, 15655, 15670, 15710, 15713, 15715, 15757, 15846, 15847, 15868, 15902, 15919, 15932, 15934, 15950. 15954. — Po din 1000 številke 24722, 24729 24730, 24732, 24770, 24776, 24777, 24784, 24830, 24842, 24844, 24867, 24868, 24894, 24916, 24999, 25015, 25020, 25047, 25077, 25084, 25092, 25106, 25124, 25158, 25165, 25217, 25241, 25267, 25329, 25344, 25353, 25388, 25446, 25495, 25510, 25610, 25637, 25641. 25663, 25685, 25689, 28711, 28828, 28847. — Po 5.000 din številke 28861, 28895, 28905, 28914, 28941, 28965, 28998, 29038, 29049, 29051, 29060. — Po 10.000 din številke 29474, 29480, 29523. 29548. 29561, 29584, 29616, 19621, 29628. — Po 10.000 din številke 29765, 29791. 19810, 19836, 29966. — Po Lstg. 100,— štev. 49, 54, 59, 69. 136. 154, 181, 202, 209, 227, 290, 294, 323, 430, 442, 450, 466, 490, 573, 608. 613. 635, 641. 643, 650. Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. septembra 1939 pri mestni blagajni v Ljubljani. Rekorden poset, velik trinmf nepozabne filmske umetnine! Lepa Daniclle Dnrrienx v vlogi nesrečne kneginje Katje Dolgornkove — — Predstave ob 16., 19. In 21. url Ta film si morate ogledati! KINO UNION Telefon 22-20 »NEKRONANA CARICA« Francoski senzacionalni velefilm GIBRHLTHR Boj med intelegence-Service in francosko proti-špijonažo. VIVIAN ROMANCE E. v. STROHEIM R. DUCHESNE I Ultravijoletni farki sonca nas ne morejo doseči, ker nad nižinami in mesti leži par sto metrov debel sloj dima in prahu, skozi katerega ne morejo prodreti. Pomanjkanje solnčnih žarkov je vzrok mnogim boleznim. Norveško zdravilno ribje olje je edino naravno sredstvo, ki nam jih more nadomestiti. Vsebuje v izobilju dva najpotrebnejša vitamina in sicer vitamin A in D, katerih prvi pospešuje rast in ščiti pred kužnimi boleznimi, med tem ko zdravi drugi rahitido, krepi kosti, čeljust in zobe. Zapomnite si, da je NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE brez duha in okusa. Borze Dne 28. marca 1939. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjenl na 13.70—13.90, nadalje so v Zagrebu beležili za konec marca 13.80 denar. Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 30.65-31.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,262.366 dinarjev, v Belgradu 6,123.000 din. V efektih jo bilo v Belgradu prometa 2,437.000 din. L | u t> I) a n a — Tečaji b prlmom. Amsterdam 100 h. gold. ..it. 2344,-2382,— Berlin 100 mark 1775.62—1793.38 Bruselj 100 belg. . ...... 742.25— 754.25 Curih 100 frankov . . . , , . » 995.-1005.— London 1 funt . . . , , > , , 206.72— 209.92 New York 100 dolarjev . j » , . 4396.75—4456.75 Pariz 100 frankov ..«•>.» 116.65— 118.95 Trst 100 lir . . ......* 232.45— 235.55 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.785, London 20.835, Newyork 445, Bruselj 74.85, Milan 23.40, Amsterdam 236.30, Berlin 178.50, Stockholm 107.40, Oslo 104 70, Kopenhagen 93.025, Sofija 5.40, Varšava 83.50, Budimpešta 87.30, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.185, Buenos-Aires 102.5. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 466—469 v Zagrebu 464—466 v Belgradu 469—470 Ljubljana: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 466—469, begluške obveznice 90—91, dalm. agrarji 90—91, 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 99.50—100. — Delni-c e : Narodna banka 7.550—7.650, Trboveljska 185— 195. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos 100—101, vojna škoda promptna 464—466 1463), begi. obv. 89.50—90, dalm. agr. 89.50, (89), 4% sev. agr. 62 denar, 8% Bler. pos 99—100.50 (99), 7% Bler. pos. 95 blago, 7% stab. pos. 98.25—98.50. Delnice Gutmann 35—45, Osj. sladk. tov 85 den., Jadr plovba 350 den. Belgrad. Državn' papirji: 7% investicijsko posojilo 101 50—102.50, vojna škoda promptna 469— 470, begluške obveznice 9050—90.75 (90.75). dalm. agrarji 89 75—90.25, 4% sev. agrarji 62.50—63, 6% šumske obv. 89.25 denar, 8% Blerovo posojilo 100.75— 101.50 (100.70), 7% Blerovo posojilo 93.25—93.75 (93.50). — Delnice: Narodna banka 7.600 blago, Priv. agrarna banka 231—233 »233). Živinski sejmi Živinski sejem v Metliki dne 21. marca. Do-gon: 196 volov, 198 juncev, 69 krav in 112 prašičev. Prodanih je bilo domačim kupcem: 37 volov, 46 juncev, 7 krav in 26 prašičev. Cene so bile naslednje: voli 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 4—4.50 din; junci 1. vrste 5 din, 2. vrste 4—4.50 din za kilogram žive teže. Krave od 1000 do 1900 din in mladi prašički od 250 do 400 za glavo. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 27. marca. Dogon: 31 volov, 15 krav, 7 telet, 16 junic, 3 biki, 17 svinj in 12 prašičev. Prodanih je bilo: 23 volov, 11 krav, 7 telet, 15 junic, 1 bik, 6 svinj in 10 prašičev. Cene so bile naslednje: voli 1. vrste 6 din, 2. vrste 5.25, 3. vrste 4.75; telice 1. vrste 5.75, 2. vrste 5.50, 3. vrsto 4.50; krave 1. vrste 5 din, 2 vrste 4.50, 3. vrste 4; teleta I. vrste 8 din, II. vrste 7 din; prašiči špeharji 9—10, prašiči pršutarji 8—9 za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 180 do 300 din za glavo. — Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadnji del 14 din, goveje meso II. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, svinjina 14—16 din, slanina suha 22—24, svinjska mast 19 din, čisti med 22—24 din, neoprana volna 24—26 din, oprana volna 34—36, goveje surove kože 7—10, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. Cene na debelo od 50 kg navzgor: pšenica 190, ječmen 200, rž 185, oves 190, koruza 140, fižol 250—300, krompir 80, lucerna 1900, seno 75, slama 45, pšenična moka 270—310, koruzna moka 220, ržena moka 280, ajdova moka 400 in koruzni zdrob 250—275 din za 100 kg. Živinski sejem v Šmarju pri Jelšah dne 20. marca t. 1. Dogon: 195 glav govedi. Prodanih 30%. Cene naslednje: voli I. vrste 5 din, II 4 din, III. 3 din, telice I. vrste 4 50, II. 3.50 din, III. 3 din; krave 1. vrste 4 din, II. 3.50 din, III. 2.50 din; teleta I. vrste 5.50 din, II. 4.50 din: prašiči Spe* liarji 10 din in pršutarji 8 din za kg žive teže, 'tli 21 z t ' cŽčuTofta Uca 1 PREDSTAVE ob IG.19,21 M vzgoji in izobrazbi naših vajencev obrazbo? Tudi ta je na ničli. O kakem 6istematič- ■ nem strokovnem pouku v delavnicah ni govora. Fantu ali dekletu je prepuščeno priučenje obrti, za katero se je odločil, zgolj njegovi pridnosti. Predvsem je velika napaka pri izbiri poklica, ki je zgolj priložnostna, to se pravi, fant ali dekle vstopi v uk pač tja, kjer je prostor, k mojstru, ki vajenca rabi Včasih je izbira poklica odvisna celo od protekoije. Potem pa imamo pomočnice ali pomočnike, ki nimajo veselja in volje do tega poklica, pa tudi niso zmožni izpolnjevati zahtev, ki jih stavi poklic nanje. Kolikokrat ima človek priliko slišati o nazadovanju našega obrtništva, tožiti, da nimamo več strokovnjakov, ki bi svojemu delu vlili duha, pa ljudi, ki bi bili na svoj stan ponosni in v svojem poklicu vestni. Zal je res tako! Toda samo jadiko-vanje in čmerno gledanje v bodočnost ne bo rešilo tega vprašanja. Treba je resno poprijeti za delo, poiskati vzroke tem kvarnim pojavom in iti z resno voljo na delo. mu pa šo brco da, da je prej zunaj. Če se hoče fant umiti, mu ponekod celo branijo in se iz njega norčujejo. Nič drugače ne ravnajo z njim drugi ljudje. Dočim so do dijakov polni obzirnosti, jim vse opravičijo, ne najdejo za vajenca lepe besede, ga prezirajo, češ »lerpobat, kaj pa drugo. Fantje to vedo, vidijo, slišijo in sp čutijo ponižane, polagoma jim to preide v meso in kri. In vestnost pri delu? Za iskoriščanje od strani mojstrov se skušajo vajenci odškodovati. Odtod postajanje pri delu, zapravljanje časa, goljufije in prevare, pa tudi tatvine. Gotovo bi se dalo tudi to odpraviti, če bi bilo več pravičnosti in socialnega čuta pri mojstrih. Kaj pa obrtne šole ? Še naše obrtne šole poglejmo! Tudi te niso to, kar bi prav za prav morale biti. Pred vsem ne Tiha 20 letnica neznanega kraljestva ki ima najstarejši parlament na svetu, prebivalcev pa manj kakor Ljubljana Glavno mesto Islandije — Reykjavik. O Zadnje tedne kaže naše časopisje precej zanimanja za vajensko vprašanje. Priliko imamo brati marsikaj zanimivega in koristnega glede te tako važne zadeve. Toda, dovolite mi, da se tako izrazim, doslej je bilo vajensko vprašanje gledano le z ene same strani, preenostransko. Ako ga hočemo popolnoma rešiti, pa moramo vzeti v vsem njegovem obsegu. Vajensko vprašanje obsega celega mladega človeka. Kajti vajenec ni le človek, ki ima zgolj človeške pravice, recimo pravico do zdravja in do vsega za življenje potrebnega, ni le ud našega naroda, marveč je tudi ud Cerkve, je katoličan, je kristjan, je pa tudi naš bodoči obrtnik, mojster, ali vsaj kvalificiran tovarniški delavec. Verska vzgoja Vzemimo prvo vprašanje, ali prvo stran vajenskega vprašanja, to je vprašanje verske vzgoje. Vajenec je najprej kristjan, oziroma katoličan. Kako pa je s tem njegovim katolištvom? Žalostno! Večina mladih delavcev, tudi vajencev, izgubi v dobi učenja svojo vero ali postane vsaj mlačen zanjo. Vzroki so različni, največ krivde nosi pri tem okolje, v katerem vajenec dela. In to okolje je žal vse drugo kot veri naklonjeno. Prav primerno je, da vajenec svojo vero izgubi, in to v dobi, ko jo za trde boje, ki se bijejo v njegovi duši, najbolj potrebuje. Da je okolje, tako, so vzrok deloma mojstri, ki so danes zgolj šo delodajalci, niso pa več vzgojitelji. Le poglejmo resnici v oči. Današnji mojstri se ne zavedajo svojih vzgojiteljskih dolžnosti, svoje odgovornosti za fanta ali dekle, ki so ga sprejeli v uk, pred Bogom, Cerkvijo, starši, državo in narodom. Pozabili so na to in so ostali le delodajalci. Drugi vzrok so pomočniki, ki se tudi ne zavedajo, da so pomočniki mojstru ne le pri delu, marveč tudi pri vzgoji bodočega pomočnika ali mojstra. Le premnogi mladi delavci vedo povedati, da je vzrok njihove mlačnosti ali celo sovražnosti do vere pomočnik, ki je vse drugo prej kot pomočnik-vzgojitelj. Pri tem razdiralnem delu pomagajo časopisi, knjige, revije, razna društva, organizacije, tovarišija, pomanjkanje nadzorstva od strani staršev itd. Dejstvo je, da je tudi tu pomagati naša dolžnost, kajti ni dovolj, da fanta socialno in zdravstveno zaščitimo, marveč je naša dolžnost, da ga tudi versko ohranimo. In morala? No! Če bi znale stene delavnic govoriti, bi glasno kričale o pohujšanju v delavnicah. Pa o tem se lahko sami prepričate, če le svojih ušes ne zaprete spričo kvant in nespodobnega govorjenja, preklinjevanja, v katerem so naši vajenci bolj podkovani kot pa v svojem strokovnem znanju. Kje je krivda? Reci in piši, tam kot zgoraj glede vere. Strokovna izobrazba Vajenec je tudi bodoči obrtnik našega naroda, bodoči mojster ali pa vsaj kvalificiran tovarniški delavec. Kako je v njegovo strokovno iz- Vzrok pomanjkljive strokovne izobrazbe je tudi pomanjkanje predizobrazbe. Če kdo nima glave na pravem mestu in nima ne le telesnih, marveč tudi duševnih zadostnih zmožnosti, ne bo nikdar strokovnjak ali zmožen učiti drugega. Zal pa vprav mnogi starši menijo, da bo fant ali dekle, ki ni za šolo, dober za uk. Tako prihajajo v delavnice ljudje, ki za šolo niso ali pa falirani študentje, ki so šolo obesili na klin. Če je to za napredek obrti koristno, naj presodi vsak sam. »Naši vajenci se za svojo izobrazbo ne zanimajo,« bo rekel ta ali oni. Res je! Fante zanima danes kino, šport, dekleta, revije, zabave, izobrazba pa ne! Toda vprašajmo, zakaj je tako? Nekatere vzroke smo že zgoraj omenili, drug vzrok pa so mojstri, ki fanta ne uče, marveč mu delo kar odkažejo. Kako naj ima fant veselje do dela, v katerem ni sistematskega pouka? Zgodi se celo, da mojster fantu nadaljno izobrazbo brani, češ, kaj boš hodil v šolo, na ta ali oni tečaj, tudi jaz nisem hodil, pa le živim. Mislim, da bi se dalo zbuditi v našem obrtniškem naraščaju več veselja do dela, če. bi čutili v mojstrih skrb za strokovno izobrazbo. Pomanjkanje te izobrazbe je videti tudi v tem, da nimajo vajenci nobenega spoštovanja do delavnice in orodja. Kje naj ga pa vzamejo, če mu ga pomočnik ali mojster ne vcepi v dušo? Pomanjkanje stanovske zavesti Poglejmo še, kako je s stanovsko zavestjo! Nič boljše kot z doslej opisanimi. Dajo vajenci kaj nase? Nič! Poglejte njihovo snago, njihovo obleko, poslušajte njih govorjenje, obnašanje do tovarišev, do drugih, do mojstra in pomočnikov. Splošno mnenje je, da je »lerpoba baraba« in to mnenje je v dušah vajencev ukoreninjeno ter se po njem ravnajo. Kdo je kriv temu? Mojstri in pomočniki, ki z njimi postopajo kot z barabo, kot z manj vrednim. Sledeč primer naj pove, kako delajo pomočniki z vajenci. Ob desetih pošlje pomočnik fanta po malico, pa mislite, da mu to lepo pove? Kaj še! Klofuto mu prisoli, da fant odleti, drugi V letošnjem letu, ko skoraj vsa Evropa na ta ali oni način praznuje dvajsetletnico velikih mednarodnih izprememb, je minilo tudi dvajset let, odkar je I S 1 a n d i j a postala samostojna. Ta dežela živi tako svoje življenje tam nekje v severnem Oceanu, da je po Evropi prav malo znana in je na svojo srečo lepo odmaknjena najostrejšim sporom. Pred nekaj dnevi je praznovala dvajsetletnico svoje politične samostojnosti. Nima sicer svojSfca Kralja, ker jti" danski kralj obenem tudi kralj samostojnega otoka v severnem Oceanu. Tudi nima svoje zunanje politike in diplomatskih zastopstev, ker to opravlja za njo Danska. To je pa tudi vse. kar jo veže na Dansko. Kraljevina Islandija ima svojo ustavo, svojo vlado in svoj parlament in kot znamenje vsega tega tudi svojo, mednarodno priznano zastavo — modro z rdečesrebrnim križem v sredi. Ima tudi svoje lastno pravo, ki izvira še iz srednjeveškega pravnega reda iz 13. stol. Islandski parlament je najstarejši parlament na svetu, saj sega nazaj v leto 930. Več kot 700 let je bil otok zdaj pod oblastjo Norvežanov, zdaj pod oblastjo Danske in krvave vojne so grozile, da bodo deželo popolnoma razkosale, nekatere rodove pa so že zatrle. Zato je parlament leta 1202 sklenil prostovoljno se podvreči oblasti norveškega kralja. Pozneje je prišla pod oblast Danske, od katere je 1. 1018 iz-vojevala samostojnost in postala samosvoje kraljestvo z danskim kraljem. V dvajsetih letih politične samostojnosti je Islandija v marsičem izpremenila svoje zunanje lice. «To ni več dežela sanj in pravljic. Tehnični in kulturni napredek se je tudi tu razmahnil na široko in na otoku že danes ni nobenega nepismenega več. To je toliko bolj značilno, ker jo šolski pouk samo pozimi. Čez leto morajo otroci biti na paši, pomagali pri skopem poljedelstvu in ribištvu. Potreba po širši izobrazbi, ki jo taka majhna dežela po svojih zvezah z velikim svetom čuti, je dajo vajencem tiste izobrazbe, ki bi jo potrebovali, potem pa jim manjka stika ali zveze z delavnico. Vzrok prvega je premajhna predizobrazba vajencev, pomanjkanje časa, pa tudi učil. Gotovo je, da je treba, če hočemo rešiti obrt našega naroda in dvigniti obrtniški stan, tudi v tem pogledu še mnogo storiti. To bi bilo v kratkem vprašanje našega vajen-štva. Nisem se dotaknil ne socialnih, ne zdravstvenih prilik oziroma neprilik, ker o tem drugi mnogo pišejo. Vprašanje je lc. kdo se bo za to, kar sem tu napisal, zavzel. V zdravstvenem oziru obeta OUZD, v socialnem pa strokovne organizacije zboljšanje. Kdo bo pa rešil vajensko vprašanje z versko, moralne, duhovne in strokovno plati? Mar menite, da je dovolj, da izvojujemo zgolj zdravstveno in socialno zaščito vajencev? Ne! Če rešimo eno, dajmo še drugo, sicer tudi ono ne bo trajno. S samimi zakoni in anketami ga ne bomo rešili. Tu je treba vzgoje. Zato menim: Vajensko vprašanje bodo rešili in ga morajo rešiti vajenci sami. Iz njihovih vrst morajo vstati mojstri novega, krščanskega duha, prosti sebičnosti, ki je posledica liberalizma; ljudje, ki se zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, Cerkvijo, starši, državo in narodom, čas je, da začno sumi misliti na to! privedla do tega, da tudi preprost kmet poleg svojega maternega jezika — ki se je skozi tisočletja ohranil popolnoma nepokvarjen — govori še dansko, nemško in večkrat tudi angleško. Islandija meri 102.967 km, prebivalcev pa ima 78.470 (še manj kot Ljubljana, niti po en prebivalec na vsak kvadratni kilometer ne). Glavno mesto Reykjavik, ki ima 26.000 prebivalcev, kaže zelo visoko stanovanjsko kulturo. Tudi sicer je v tej severni prestolici zelo moderno življenje. Ima lastno letališče, ki je vzorno urejeno, radijsko postajo, vse hiše imajo toplo in mrzlo vodo. Topla voda večinoma prihaja no po vodovodu, ampak iz številnih toplih vrelcev, kar je pač najceneje. Ob vsem tem je Islandija nn tako srečnem zemljepisnem položaju, da ji svoje samostojnosti ni treba braniti ne s suhozeinno vojsko, nn s trdnjavami, no z vojnim hrodovjem. Na otoku tudi ni nobeno železnice. Pač pa cestna mreža zelo pospešuje motorni promet. Otok ima ludi svoj denar in kdor hoče v Rovkjaviku izpiti kozarec >skyra< — islandska narodna pijača, neke vrste kislo inleko — ga mora lepo plačati z islandsko krono. Redko kje se je kak narod ohranil tako nepomešan in pristen kot Islandci, katerih predniki so po najnovejših raziskovanjih brodarili v Ameriko že zdavnaj pred Kolumbom. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min. soc pol. in n. zdr. S-br. 15.485 25. V. 35 Nemški vojaški avtomobil na praških ulicah. Pod Lovčenom Ne daj Bog, da bi popisoval kaj vojaškega ali še manj kaj zdravniškega. Bil sem namreč tam doli trdnjavski zdravnik. Le zato mi gre, da napišem nekaj o čudovitem koščku zemlje, ki živi, rodi, presnavlja in umira v svojstvenem življenju, ki je še tako drugačno od našega, da hi bilo res škoda, da ne bi vsaj drobca zapisali o njem. Ta kos zemlje leži pod Lovčenom, od Boke Kotorske na odprto morje, tja do Budve pa od tam nazaj v Tivtsko polje. Kako enostavno in ljubko se pri nas napravi jutro. Ko sem bil tam doli, sem vedno unel pred očmi kakšno našo cerkvico, še v jutranjem polmraku prilepljeno na hladno-sivo zaveso sredogorja. Pa je v spominu čez gore pokukalo solnce in vse se je prižgalo: bele ploskve cerkvice, rdeče strehe hiš, kozolci, potoček in vrhovi hribov he malo se je blestela rosa in jutro je prešlo v beli dan. . Odtrgan od svoje sredine občuti cloveU vso težino južne prirode. Da, jutro pred trdnjavsknn obzidjem! Spomladi sem prišel v tiste kraje. Lov-čen je bil do polovice v snegu. Njegovi nemirni grebeni so se stapljali z neodrejeno barvo hladnega zraka, zgoščenega nad njimi. Čudna sivo-zeleno-žolta barva je bila to. Šakalov ni bilo več čuti, kakšna koza je zazvonila kje v bodičevju in kakšen prenapet osel je začel rigati brez potrebe in prezgodaj in gotovo mu je kdo iz njegove bratovščine rekel, slično, kakor si rečemo mi ljudje: no kdo te je pa prosil. Zakaj, osli so leni in lepše je tudi nam ležati kje v hladu pod oljko, kaUnr nositi drva. vodo in moko že na vse zgodaj. Je pa tam tako, da navadno tak prenapet osel zbudi psa in petelina in gospodarja in kokoši in sploh za moj okus vse življenje spravlja v dnevni pogon. Odprto morje se še ni dalo vzdramiti. Še je valovilo v dolgih, lagodnih valovih kot vso noč in še ni iz njega izginil oni srebrni lesk, ki si ga je vso noč nasrkalo polne južne mesečine. Ko pa je sonce stalo že smelo nad robom grebenov, je tudi ono uvrstilo svoje jekleno barvo v skupno hvalnico vse prirode mlademu dnevu. Mrzim sistematsko opisovanje, pa vas le moram nekako seznaniti z življenjem te zemlje^ in njenih ljudi. Kaj če bi to napravil na tak način, da bi pripovedoval kar vse vprek, pa se pri tem le držal neke nitke — vodnice. Don Djuro Don Djuro naj bo prvi, ki vas naj seznanim z njim, ker je vreden tega. Večji del ljudi je lam pravoslavnih, don Djuro pa pase stoštirideset ovčic naše vere v petih, jako med seboj oddaljenih vaseh. Revež, kako 11111 je vrag namešal ljulike med zlato pšenico! Kolikokrat mi je rekel, da mu je zelo zelo hudo zaradi tega. — Tole naj se izve o njem. Njegove ovce so bile večji del garjeve. Stipe, ki je 7. dinamitom pobijal ribe in jim potem s trnkom napravil luknjice v usta, da ga ne bi orožniki, Marko, ki se kar ni mogel odločiti ne za Zorko, ne za Maro, ne za .lano, pa je vendarle 7. vsako imel črnookega kuštravca, 111 Jovlca, ki je vedno kadil najboljši tobak, pa to financarjem ni bilo kar nič prav, zakaj kadar je kadil .lovica, je kadila vsa vas ^poceni in zdravo rohoc, kakor je rekel. In pa tisti vražji Puro, ki je posekal vsej vasi zeljnate glave in jih zmetal v morje, ker ga Dane ni marala. Take ovce je torej pasel don Djuro. Mlad fant je bil. globokih, črnih oči, lepega lica, nežen in svetniški. Z najboljšo voljo je delal in krči! v vinogradu Gospodovem, pa le ni šlo in ni šlo. In kako bi tudi šlo? Da, pred njim je pasel te garjeve ovce don Grazia, visok, širokopleč gro- movnik, ki je prav tako dobro jadral kakor pridi-goval in ujel prav lako spretno ribo na ost kakor pripravil izgubljeno ovco, da se je spovedala. Da, kakor so pravili, don Grazia, to je bil gospod. Umrl je kot starec s srebrnimi lasmi, ker se je enkrat preveč razburil nad svojimi in mu je počila žilica v oni mrčavi za njegovim jasnim čelom. Bil je visok, močan in trd za dva druga. Glas je imel tak, da je od cerkve vpil čez dolino k podružnici nad mežnarja, naj pripravi žerjavico, da bo vsak čas tam. I11 to jo bilo tudi treba, zakaj v svojih okovanih čevljih je vedno šel po bližnjicah, da ga nihče ni mogel dohajati. Da, don Grazia je bil gospod! Ta je znal Stipu izbiti dinamit iz glave, Marif Ni dolgo, kar jc nekdo potožil o obnašanju ljudi na cestni železnici. Je pa včasih res hudo. Kaj praoite, ali jc res tako olikano, če stopi p voz mlado dekle ali pa dama in obstane tebi nasproti, ne sede, čeprao je dosti protori, gleda skozi okno? Ti na gledaš njen hrbet ali pa občuduješ njeno obleko, ne, oprosti, njeno neolika-nost. Zraven pa še tako rekoč zapre sedež drugemu, ki bi rad sedel. Naj dame takemu obnašanju napovedo boj. Drugo, kar me velikokrat boli, je surovo obnašanje občinstva do tramvajskih uslužbencev. Se vsede v voz mlada gospodična, gleda okoli sebe, se priklanja sem ter tja, odpre torbico in pogleda svoje barvane ustnice — ah sedaj šele zapazi, da že dolgo stoji pred njo sprevodnik, da že dolgo revež, preklada vozovnice iz roke d roko, pa bi rad pobaral, kam so gospica namenjeni. Niti pogleda ga nc, nekaj zarenči, potem pa se začne po torbici lov za dinarji aH mesečno karto. Vsi v vozu pa napeto gledajo, kdaj bo te komedije konec. Edino sprevodnik ne sme izgubiti potrpljenja. Pa kako grdo jih včasih kak olikanec nahruli. Prestopiti hočem te dni pri magistratu. Zadaj ie vstop! Kako boš pa vstopil, če jemlje/a tam dve slovo, pa si pripovedujeta, kdaj in kje se zopet vidita. Voz odpelje, jaz sem pa ostal na pločniku. Vse o pravem času! Marsikaterega so mama tudi slabo odgojili, ker ga niso naučili, naj pozimi za seboj vrata zapira. Želim več takta, več olike in človekoljubnosti do soljudi in tudi do vrlih in postrežljivih tramvajskih tuhlibencev! V tramvaju in na vlaku lahko preceniš, koliko kulture je n kom. — Brezen ima rep zavit. V ponedeljek smo v Ljubljani doživeli pravi marčev sneg, ki je nale-taval zlasti v jutranjih urah kar na debelo, včeraj pa je ta sneg kar akopnel. Zanimivo je, da |>o Dolenjskem, zlasti v kočevskem okraju sneg še vedno leži in sicer nekako od Velikih Lašč dalje. Ce pa lio včerajšnje lepo in suho vreme še nekaj časa trajalo, t>o tudi tam sneg kaj naglo skopnel. Novi sneg ni napravil nobene škode. Nasprotno: uveljavil ee bo star kmetski pregovor: dober sneg je revnega kmetiča gnoj. — Jenkove orglo v Vukovaru. Te dni so prispelo v Vukovar nove orgle za katoliško župno cerkev, ki jih je na svoje stroške dala napraviti ugledna vukovarska gospa Marija Najpar. Orgle je izdelal znani mojster g. Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je tudi sam prispel v Vukovar, da nadzira postavljanje orgel. Dosedanje orglo v vu-kovarski župni cerkvi so bile postavljene 1. 1821 in so torej stare skoraj 120 let. — Nove dr. Jeršetove družinske šmarnice »Luč iz Nazareta« za letošnji majnik so pravkar izšle. Ker jc »Luč iz Nazareta« obenem tudi lepa družinska knjiga, kakor je poudarila pohvalna kritika v »Slovencu« pretekle nedelje, in ker je naklada le majhna, utegne knjiga kmalu poiti. Zato pohitite z naročilom. Šmarnice se naročajo v Misijonski tiskarni v Grabljah, pošta Domžale, in v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjiga obsega 243 strani in stane broširana 35 din, vezana pa 42 din. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini ln slično. Radenska vara ohrani zdravje ln mladostno svežost — Udeležite se in prijavite pravočasno za Putnikove izlete v velikonočnih praznikih. Sporedi na razpolago v vseh biljetarnah Putnika. V Trst, Gorico, Idrijo in Benetke priredi izlete »Putnik« za Veliko noč. — V prvo pehotno podčastniško šolo »Kralja Aleksandra I.« v Belgradu in v četrto pehotno podčastniško šolo »Kraljice Marije« v Zagrebu bo sprejetih 25. aprila t. 1. večje število gojencev. Pogoji za sprejem v obe šoli so objavljeni v »Službenem vojnem listu« št. 8. — Poveljstvo zrakoplovstva bo sprejelo večje število mladeničev za gojence v civilnih pilotskih šolah. Reflektanti ne smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 26 let. Podrobni sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista« str. 417 do 422, ki je interesentom na vpogled pri pristojnem poveljstvu vojnega okrožja in na vseh orož-niških postajah. — Za vojaško koračnico razpisuje ministrstvo vojske in mornarice natečaj. Vsi glasbeniki-kom-ponisti v naši državi imajo pravico konkurirati pod pogoji, ki 60 objavljeni v »Službenem vojnem listu« št. 8, str. 411—412. Rok do 1. junija t. 1. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-JoseU grcnčice. — Koneort pevskega društva »Zarja« iz Tacna. Tacensko pevsko društvo »Zs*rja«-ima- v svoji okolici dober glas; slišali smo ga pred leti tudi v ljubljanski radijski odajni poslqii. Zadnjo soboto, na Marijin praznili, je priredilo fTrWW'JiIVni koncert v dvorani g. Mrežarja v Št. Vidti nad Ljubljano. Splošne vtise, ki smo jih od koncerta odnesli. bi na kratko takole izrazili: društvo je zadnji čas pridobilo več novih članov. Novo članstvo je za vsak zbor trenutno neko breme, kor ne more po znanju dohajati članov, ki imajo že neko rutino; za bodočnost je pa porok, da se dobijo v današnjih zmaterializiranih časih med delavskimi sloji ljudje, ki posvetijo svoj prosti čas umetnosti, katera ne prinaša kruha. Ce smo zato kot strogi kritiki nataknili umetnostne naočnike in skozi lije opazili to ali ono pomanjkljivost, na primer v in-tonaciji ali v ritmu, sem pa tja neuravnovešenost v glasovih, trde nastavke glasu in podobno: potem nam je bilo kot ljudem vendar toplo pri srcu, ko sino videli veliko prizadevanje in resnobo, s katero je zbor pripravil in izvajal tudi najtežje pesmi, ki jih komaj najboljši zbori pravilno zmorejo. V tem smislu je tudi dokaj številno občinstvo sprejelo koncert^ posebno še narodne pesmi, ki so prišle tudi pevcem najbolj od srca. Koncert je spretno vodil organist g. Fr. Premrl; solistična mesta pa je izvajal g. M. Snoj, ki ima lep sonoren bariton. — M. T. — Namesto venca na krsto pokojnega dr. M. Michelitscha, banovinskega zdravnika v Velikih Laščah, je podaril g. dr. Matija Hočevar, zdravnik v Domžalah, za ubožce občine Velike Lašče 150 dinarjev Najlepša hvalal . _ Krajevna protituberkulozna liga za gornjo Mežiško dolino bo imela svoj redni letni občni zbor v nedelio 2. aprila 1939 ob 10 dopoldne v šolski telovadnici v Mežici. Z občnim zborom bo tudi združeno predavanje o tuberkulozi. Predaval bo primarii g. dr. Simoniti iz Slovenjega Gradca. Člani lige, pa tudi drugo prebivalstvo, naj se tega občnega zbora udeleže v čim večjem številu, ker je delovanje lige za našo dolina tolike važnosti, da zasluži največjo pažnjo in podporo vseh slojev prebivalstva. _ Za velikonočni izlet v Gorico, Trst, Benetke in Idrijo se zaključijo prijave v soboto dne 1. aprila Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, telefon 22-50. — Sadjarjil Kat je bilo objavljeno v »Sadjarju in vrtnarju«, bo poučna ekskurzija v Italijo od 11.—13, aprila Ln se prijave zaključijo 2. aprila. — Velikonočno čiščenje v slovenskih hišah je posebno važna zadeva naših dobrih gospodinj, »Ali ste morebiti kaj izgubili?« toda koliko truda in jeze Vam bo prihranjeno, če boste vzeli tudi Vi za to priznano »Oven« ter-pentinovo milo, kot dela to toliko drugih gospodinj 6ebi v veselje in snažnemu stanovanju v ponos. Toda izrecno samo terpentinovo OVEN milo. — Corpora de lic ti na dražbi prodana. Na ljubljanskem okrožnem sodišču sa te dni prodajali razna corpora delieti. Na dražbo so prišli predmeti, ki 60 bili zaplenjeni mnogim vlomilcem in tatovom in glede katerih niso mogli uradno dognati pravega lastnika. Na prodaj 60 bili samokresi, puške, kuhinjski in drugi noži, stare ure, moško kolo in druga ropotija. Kolo, cenjeno na 50 din, ie bilo prodano za 66 din. Na dražbi je bilo prodano 56 carpora delieti za vsoto 2300 din. po ebi&avi ................. * 40.000 vagonov premoga in drv se uvozi vsako leto v Zagreb. Tako so ugotovili te dni zagrebški trgovci s kurivom. Pri tem pa ni všteto ono kurivo, ki ga uvozijo v Zagreb s tovornimi avtomobili, ki zelo uspešno konkurirajo železnici. Trgovci so so zelo pritoževali nad 5 odstotnim povišanjem železniške tarife za blago, ki jih je občutno prizadelo. * Zagrebška draina napravi za Veliko noč obsežno turnejo po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Gostovala bo v Sarajevu, Mostarju in Dubrovniku. Dajali bodo dubrovniško komedijo »Dundo Maroje«. * Kdo bo upravnik stalnega splitskega gledališča? Kakor smo pred kratkim poročali, so gmotna sredstva za stalno delovanje splitskega gledališča zagotovljena in se bodo začele predstave meseca septembra. Težave so z organiziranjem. Mesto upravnika so ponudili prvaku zagrebškega gledališča in bivšemu ravnatelju zagrebške drame Du-bravku Dujšinu. Zaradi dogodkov v zagrebškem gledališču pa je g. Dujšin odbil to ponudbo, ker hoče ostali v Zagrebu. Zdaj je vprašanje upravnika splitskega gledališča spet odprto. * Za socialno zavarovanje ribičev. V Splitu je bila te dni skupščina Društva ribičev na Jadranu. Posebno pozornost so poleg plasiranja naših rib na inozemskih tržiščih posvetili socialnemu zavarovanju ribičev, ka je zaenkrat še zelo pomanj-ljivo. * Novosadski časnikarji prirejajo loterijo za gradnjo svojega doma. Novosadska sekcija Jugoslovanskega novinarskega združenja namerava zgraditi svoj »Časnikarski dom« in v to svrho prireja loterijo s krasnimi dobitki, katere srečke so že v prometu. Dobitki loterije so med drugim: moderni avtomobil, pohištvo za spalnico, radio-aparati, motorno kolo, šivalni stroji, kolesa itd. Srečke so jx> 20 din. Zanimanje za loterijo med novosadskim prebivalstvom je ogromno. * Med najstarejša obrtna društva v državi spada golovo Obrtno društvo v Orahovici v Slavoniji. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1819. Ohranjena je še ustanovitvena listina takratnega avstrijskega cesarja Franca I. s cesarskim pečatom. Ob ustanovitvi je društvo štelo 92 činov. Člani društva bodo spomladi priredili slovesno proslavo 120 letnice obstoja svojega društva. Cesta Ljubljana—Sušak—Ulcinj. Na Sušak sta prispela višji banski svetnik Josip Bogdanovič in tajnik ministrstva za gradbe Vidanovič. Pridružil se jima je okrajni glavar dr. Ivo Rušnjak. Ti trije gospodje sestavljajo komisijo za razlastitev zemljišč, na odseku Sušak—Bakar državne avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak—Ulcinj. Komisija ostane na Sušaku mesec dni. * Vse premoženje jc zapustila v dobrodelne namene ga. Pera Krištovič, ki je te dni v starosti 95 let umrla v Dubrovniku. Trinadstropno hišo z več trgovinami je zapustila ustanovama »Domus Christi« in »Stanak sv. Vlaha«, drugo hišo pa otroškemu zavetišču. Odredila je v korist raznih drugih dobrodelnih ustanov tudi več denarnih volil, dočim je vse ostalo premično premoženje zapustila frančiškanskemu samostanu v Dubrovniku. * Prvi turistični parnik 1. 1939 je prispel v dubrovniško luko. Je to nemški čezoceanski parnik >Milwanke« s 524 turisti. Parnik je prispel iz Kotorja in je nadaljeval pot proti Benetkam. V Dubrovniku so so turisti izkrcali in si ogledali mesto in njegove zanimivosti. * Slabi izgledi za turistično sezono. V Splitu je bilo v nedeljo zborovanje hotelirjev in gostilničarjev. Predsednik njihovega društva je v svojem govoru poudaril, da so izgledi na letošnjo turistično sezono zelo slabi, to pa zaradi negotovega mednarodnega političnega položaja. * Slabo vreme v Primorju. Iz Šibenika poročajo, da vlada od sobote dalje v Primorju zelo slabo vreme. Od časa do časa dežuje, južni veter pa piha s hitrostjo nad 60 kilometrov na uro. Morje je tako razburkano, da je šibeniško pristanišče podobno vrelemu kotlu. V pristanišču se je dogodilo več nezgod, ki pa k sreči niso imele hujših posledic. Parnik »Preradovič« se je utrgal od obrežja in valovi so ga nesli proli neki plitvini. V zadnjem hipu je posadka vrgla sidra in tako preprečila, da bi valovi treščili parnik na plitvino. Tudi parnik »Metkovič« se je odtrgal, vendar so ga pravočasno zasigurali. * Turki kupujejo našo konje za svojo armado. V Podravini se mude odposlanci turškega vojnega ministrstva, polkovnik in dva veterinarska podjiolkovnika iz Ankare. V Podravini, Medmurju in Slavoniji nameravajo nakupiti okrog 1000 konj za turško poljsko in težko topništvo. Plačujejo 4500 do 7000 din za konja. Anekdota Znani slikar Menzel je nekoč slikal svojega prijatelja zdravnika, ki pa je bil med slikanjem precej nepotrpežl jiv in je neprestano spraševal, zakaj Mcnzol vedno in vedno popravlja sliko. Končno je Menzlu pošla potrpežljivost. Dejal je zdravniku ne posebno prijazno: »Vidite, doktor! Če vi v svojem poklicu kaj pokvarite, to enostavno pokopljejo v zemljo. Moje stvari pa obesijo na steno in vsak se lahko norčuje iz mojih napak.« Slovenj Gradec Dne 25. marca 1939 je umrla v Marijinem dvoru usmiljenih sester v Radečah pri Zidanem mostu č. sestra Zafošnik Serafika Marija, stara 52 let. Pokojna sestra je službovala dolgo vrsto let — od \7. aprila 1915 do 2. marca 1939 — v tukajšnji javni bolnišnici kot prva sestra internega oddelka. Poleg odgovorne službe v oddelku je vodila tudi z odličnim uspehom za-vorlovo lekarno. Bila je res vzorna in izredno požrtvovalna sestra, priljubljena pri vsem tukajšnjem prebivalstvu, posebno pa pri bolnikih. Bolniško osebje in vsi. ki so bili deležni njene skrbne neue. jo bomo ohranili v hvale/nem spominu! Večni pa naj ji njeno vnemo za dušni in telesni blagor njej dodeljenih bolnikov krona z obilnim plačilom! Ljubljana, 29. marca Gledališče Drama: Sreda, 29. marca: »Prevara«. Red A. — Četrtek, 30. marca: »Kaj je resnica?« Red Četrtek. — Petek, 31. marca: zaprto. — Sobota, 1. aprila: »Hlapci«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, ob 15: »Prevara«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Žene na Miskavuoriju«. Izven. Znižane cene. Opera; Sreda, 29. marca: »Jolanta. Gianni Schicchi«. Red Sreda. — Četrtek, 30. marca: zaprto. — Petek, 31. marca: ob 15: »Gioconda«. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol. — Sa-bota, 1. aprila: »Štirje grobijani«. Premierski abonma. — Nedelja, 2. ajjrila ob 15::: »Jesenski manevri«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Evgenij Onjegin«. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Sreda, 29. marca: 12 Plošče po željah — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1320 Šramel »Štirje fantje« — 14 Napovedi — 19 Mladinska ura: a) Stil je človek (g. prof. France Vodr.ik) b) Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.40 Zavarovanje in zaščita poljedeljskega delavstva (g. Milan Valant) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Možnost jadranskih festivalov (Marko Fotez, Zagreb) — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 20 Tamburaški orkester (A. Karmelj) — 20.45 Roussel: Suita — plošče. Gounod: Baletna godba iz opere »Faust« (plošče — 21.15 Akademski pevski kvintet — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Klarinet solo, igra g. Urbanec Franjo, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek Drugi programi Sreda, 29. marca: Belgrad: 20 Humor — 21 Petje — 22.15 Plesna gl. — Zagreb: 20 Ljubljana — 22.20 Plesna gl. — Sofija: 19.15 Mascagnijeva opera »Cavalleria rusticana« — 20.55 Simf. konc. — Varšava: 19 Zab. konc. — 21 Chopinove klavirske skladbe — 21.50 Elgarjev oratorij »Gerontiu-sove sanje« — Budimpešta: 20 Plošče — 20.39 Koncert z glasbene akademije — 22.20 Cig. gl. — 23.30 Plošče — Italijanske postaje: I. skupina (421, 304, 283 m): 17.15 Plesna gl. - 19.20 Vojaška godba — 21 Igra — 22.30 Celo — II. skupina (560, 369, 263 m): 17.15 Violina — 21 Musorgskega opera »Boris Godunov« — III skupina (492, 272, 221 m): 20.30 Klavir — 21 Ork. konc. — Dunaj: 20.10 Vesel večer — Berlin: 20.10 Dunajski zvoki — Kiinigsberg: 20.10 Operna in operetna gl. — Vratislava: 20.10 Plesna gl. 20 55 O La\vrence-jevi misiji v Arabiji — Lipsko: 20.10 Zbor — 20.40 Zab. konc. — Koln: 20.10 Schumannov konc. — Frankfurt: 20.15 Zgodbe iz opere — 21 Neapoli-tanske pesmi — Monakovo: 19.15 Tirolske pesmi — 19.30 Švedske melodije — 20.10 Melodije raznih narodov — 21.20 Orgle — Beromiinster: 20.15 Per-golesejeva opera »Polifem« — Strassbourg: 20.30 Alzaški večer — 21.30 Simfonični koncert. Prireditve m zabave Na Prešernovi proslavi v soboto 1. aprila ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani bo poleg recitacij, deklamacij, govornega zbara in pevskega kvinteta akademikov, nastopila tudi priznana pevka ga. Pavlovčič in g. Štrukelj Slavko s 6olospevi. Verdi: Requiem, za soli, zbor in veliki orkester, bomo slišali v četrtek, dne 30. t. m. ob 8 zvečer v veliki Unionski dvorani. Verdijev »Re-quiem« bo izvajal ansambl Radio-Turina, ki šteje poleg solstov 90 članov zbora in 70 članov orkestra pod vodstvom dirigenta Ahila Consola. Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni. Opozarjamo tudi na besedilo z razlago vred, ki je prav tako na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Prenosa po radiu ne bo. »Pesem slovenskega preporoda« je naslov koncertu APZ-a, ki bo v ponedeljek 8. aprila v veliki unionski dvorani Program obsega 16 pesmi tehle autarjev: Blaža Potočnika, Jurija Fleišmana, Gregorja Riharja, Kamila Maška, Antona Haj-driha, Antona Nedvčda, Fr. S. Vilharja in Davorina Jenka. — Sporočamo, da bodo programne brošurice dotiskane danes opoldne in jih bo popoldne že mogoče dobiti pri blagajni, ki posluje od 8 do 18 na univerzi v vratarjevi loži. Opozarjamo občinstvo, da se koncert ne bo več ponovil v Ljubljani; zato pohitite z vstopnicami. Predavanja Skupno predavanje priredita Prirodoslovno društvo in Krajevni adbor Jadranske 6traže v četrtek 30. marca točno od 18 do 19 v dvorani kina Sloge, Predaval bo g. Marko Zalokar o »Lan-6koletnih poskusih potapljačev na obali našega Jadranskega morja«. Predavanje ba spremljal lep barvni film »V morskih globinah« kakor številni navadni in barvni diapozitivi ter demonstracija potapljaških priprav, Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 bo imel zanimivo potopisno predavanje, ki ga bodo 6prernljale številne skioptične slike, jJ, Mirko Ja-vornik, pod naslovom »Potovanje neznano Ijam«. S tem prosvetnim večerom zaključuje društvo serijo letošnjih predavanj. Pedagoški tečaj za starše v Spodnji Šiški. Dreva ob 8 predava v ljudski šoli v Spodnji Šiški g. Pero Horn o temi: »Vzgoja in nega otroka v predšolski sobi«, G. Aleksander I,awrensOn, pomožni učitelj angleščine na tukajšnji univerzi bo v petek, 31. t. m. ob 18 v bel: dvorani hotela Union pod okriljem Angleškega društva v Ljubljani predaval o univerzitetnem življenju v Cambridgeu. Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredila v soboto, dne 1. aprila t. 1. ob 18 v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje o temi: »Feno-menologija in ontologija«. Predaval bo g. prof. dr. Anton Trstenjak iz Maribora. Sestanki Idrijski krožek. Letošnji občni zbor našega krožka bo v soboto 1. aprila 1939 ob 20 v salonu gostilne Kajfež, Florijanska ulica, z običajnim dnevnim redom. Naše dijaštvo Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob 8 redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni! Kongregacija akademičark ima drevi svoj redni sestanek v frančiškanski kapeli točno ob četrt na osem. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Poizvedovanja Našel se je zlat spominski prstan. Dobi Zaloška cesta 69, pritličje, desno. Socialna samopomoč državnih in banovinskih uslužbencev Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine je imelo v nedeljo, 26. t. m., v Ljubljani svoj 0. redni občni zbor. Poleg članov iz Ljubljane so se ga udeležili tudi društveni poverjeniki iz Celja, Trbovelj, Jesenic in Lesc. Občni zbor je začel predsednik g. Dolžan Janko, ki je po uvodnem pozdravu in po konstituiranju občnega zbora poudarjal važnost te dobrodelne socialne ustanove, ki ima svoj posmrtni in bolniški sklad. Iz posmrtnega sklada daje društvo svojcem umrlih članov posmrtnine do zneska 5000 din. Bolniški sklad pa nudi brezplačne zdravniške ordinacije, brezplačno dobavo zdravil, podpore v svrho zdravljenja in podpore siromašnim članicam porodnicam. Posebne ugodnosti nudi društvo s tem, da dovoljuje društvenim članom posojila. Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal gosp. Viktor Markič, je razvidno, da je v posmrtnem skladu vpisanih 1548 članov in članic. Od teh jih je v bolniškem skladu včlanjenih 967. V minulem letu je umrlo 12 članov oz. članic. Njihov 6pomin so zborovalci primerno počastili. Društveni odbor je v nekaj nujnih, izrednih in vsega upoštevanja vrednih primerih uspešno posredoval pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za popoten popust stroškov zdravljenja v zdravilišču v Dobrni in za plačilo stroškov zdravljenja na kliniki v Zagrebu. Med letom je društveni odbor sprejel tudi pet novih zdravnikov bolniškega sklada. Blagajnik g. Viktor Bischof je podal izčrpno sliko letnega računa. Za ordinacije zdravnikov je bilo izdanih 2010 nakaznic, za lekarne pa 1848, skupno torej 3858 nakaznic. Honorarji zdravnikov so znašali 72.000 din, stroški za zdravila pa 1 Zadnji redni letni pregled motornih vozil za lelo 1939 bo v torek, dne 4. aprila od 8 do 12 kot običajno v Ljubljani na Bregu št. 20; dohod z Novega trga. K temu pregledu je pripeljati V6e letos še nepregledane avtomobile, avtobuse in motacikle tako iz Ljubljane in okolice, kakor tudi iz srezov Brežice, Krško, Črnomelj, Novo mesto, Kočevje, Logatec Radovljica, Kranj, Skofja Loka, Kamnik, Litija in iz policijskega komisarijata Jesenice Pa tem terminu se bo proti vozačem ne-prcgledanih vozil postopalo pa zakonu, 1 Pasja taksa. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike in rednike psov, da prijavijo svoje pse oziroma poravnajo takse na pse za proračunsko leto 1939-40 v uradnih urah od 9 do 12 v izvršilnem odseku mestnega poglavarstva, Lingar-jeva ulica it. 1-1. nadstr., levo, soba št. 1 in 2, v naslednjem vrstnem redu: Lastniki s priimki na črke A—G, dne 3. da 7. aprila, od črke H do L od 1. do 17. aprila, od črke M—R od 18. do 24. aprila, s črko S—W o d25.5 aprila do 1. maja in s črko Z in 2 ter eventualni zamudniki od 2. do 6. maja 1939. Podrobna navodila glede prijave psav so razvidna iz razglasov, nalepljenih na raz-glasnih deskah. 1 Službo hišnika v Kresiji odda s 1. majem t. 1. odbor za upravo meščanske imovine v Ljubljani ter je prošnje treba vložiti na mestno poglavarstvo najkasneje do 8. aprila 1939. Prednost imajo prafesionisti. 1 Za zapahi. Policija je končno polovila nevarno vlomilsko tolpo, ki jo je vodil zloglasni Luka Špruk ter zadnjega člana epravila za zapahe. Ta tolpa ima na vesti vse polno vlomov, največ v bežigrajskem in šišenskem okraju. Luka Špruk je bil prijet že pred mesecem dni, kakor smo poročaii, imel pa je toliko komplicev, da je imela policija mnogo dela, preden je V6e spravila pod ključ. Ptuj Muzejsko društvo v Ptuju bo imelo danes ob pol petih popoldne svoj redni občni zbor v refektoriiu mestnega Ferkovega muzeja z običajnim dnevnim redom. Glasbena Matica v Ptuju pripravl ja salonski orkester in zato vabi vse ljubitelje godbe na razgovor, ki bo v četrtek, dne 30. marca v prostorih Glasbene Matice na Hrvatskem trgu ob 8 zvečer. Nove cene za goveje in telečje meso. Apro-vizaeijski odsek je na svoji seji sklenil naslednje ravnalne cene za goveje in telečje meso, ker se je cena živine v zadnjih mesecih znižala: goveje meso I. vrste sprednji del največ 9 din za kg, govejo meso I. vrste zadnji del največ II din za kg. goveje meso II. vrste sprednji dol največ 7 din za kg, goveje meso It. vrste zadnji irlel največ 9 din za kg, teletinn z običajno priklado največ 9 din za kg, toletinu brez priklade največ II din za kg; sklepna pečenka in kotleti največ 13 din za kg. — Če se te ravnalne cene ne bodo upoštevale, bo mestno poglavarstvo prisiljeno podati predlog sodišču za kazensko postopan je zaradi prekrška zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Prva velika tombola Fantovskega odseka v Ptuju. Fantovski odsek v Ptuju priredi 7. majn t. I. svojo prvo veliko tombolo s krasnimi dobitki (motorno kolo, nevestina bala, oprema zn spalnico, telica, 6 moških oz. ženskih koles, moška ura, drva itd.). Vsega skupaj bo 23 krasnih tombol in 1000 drugih lepih ter praktičnih dobitkov. Vse prijatelje slovenske katol. mladine že sedaj ojioznrjamo na to veliko tombolo Mestno poglavarstvo Ptuj poziva vse vojaške obveznike in lastnike živine ter motornih vozil, ki se v nedeljo, dne 19. marca, iz kakršnegakoli vzroka niso udeležili vojaškega razporeda, da sc takoj zglasijo na magistratu v tainikovi sobi. ker bodo sicer kaznavani. £a spomladanska 92.000 din. Za podpore v bolezni in za porodniške podpore je bilo izplačanih 7100 din. Na posmrtni-nah je v letu 1938 izplačalo društvo 60.000 din. Posojil je podelilo društvo članom v letu 1938 za 573.000 din. Celokupno društveno premoženje znaša 965.000 din in je za 91.700 din večje od prejšnjega leta. V imenu pregledovalcev računov je poročal višji rač. inšpektor g. Albin Zajec, da je društveno poslovanje v najlepšem redu ter je predlagal, da občni zbor izreče odboru razrešnico s pohvalo. Občni zbor je predlog soglasno sprejel. Pri dopolnilnih volitvah sta bila blagajnik g. Bischof Viktor in podpredsednik g. Lokar Anton, ki jima je potekla funkcijska doba, soglasno vnevič izvoljena. Prav tako tudi oba namestnika g. Valentin Pogačar in g. Matija Mavrovič ter oba pregledovalca računov g. Albin Zajec in g. Mirko Cesnik. Občni zbor je osvojil predlog odbora, da se tistim, ki javijo svoj pristop v društvo najpozneje do 30. junija 1939, dovoli znižana pristopnina po 40 din, izrednim članom (otroci od 5. do 21. leta starosti) pa po 10 din ter da je vstop v društvo mogoč le osebam, ki niso še prekoračile 45. leta starosti. Na predlog društvenega odbora je občni zbor tudi sklenil, da bo 27. aprila letos izredni občni zbor društva z dnevnim redom: Sprememba društvenih pravil in sprememba čl. 26. pravilnika bolniškega sklada. Občni zbor, ki je izzvenel v najlepši slogi, je zaključil g. predsednik z zatrdilom, da bo društvo 6lejkoprej vztrajno delovalo dalje v pravcu medsebojne solidarne pomoči članstva. BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV | MNOGO, MNOGO VZORCEV | Celje c Kongregacijski sestanek celjskih gospa bo že na cvetno nedeljo ob 6 ivečer. Družbena sv. maša bo naslednji torek, dne 4. aprila ob 8 zjutraj. c Danes ob 10 dopoldne je g. magistratni direktor Šubic predstavil novemu celjskemu županu g. dr. Alojziju Voršiču celokupno uradništvo mestnega poglavarstva. Ob tej priliki je imel tudi lep nagovor, v katerem je v imenu uradništva obljubil, da bodo vsi z vsemi mečmi delali roko v roki za dobrobit celjske občine. c Materinska proslava Katoliškega prosvetnega društva v Št Jurju pri Celju je prav lepo uspela. Gdč. Stanka Šreinerjeva je govorila o naših dobrih, požrtvovalnih slovenskih mamicah. Na sporedu je bilo še več lepih točk, kot deklamacija, recitacija Meškove črtice »Pri materi«, najlepši pa sta bili točki; »Skrbna mati v soboto zvečer« in zbor malih pevk, (štiri— do osemletnih deklic). c Zborovanje Slomškove družbe v Celju je bilo v nedeljo, 26. marca ob prav lepi udeležbi. Glavna točka zborovanja je bilo predavanje g. prof. dr. Blaznika o metodi poučevanja kolonizacije na slovenskih tleh. Učiteljstvo je z veliko vnemo sledilo predavanju in izrazila se je želja, naj bi g. profesor še večkrat prišel v našo sredino. c Celjski šahovski klub priredi danes svoj mesečni prvenstveni brzoturnir v klubskih prostorih hotela »Evrope«. Pred dnevi pa je zaključil 6voj vsakoletni glavni turnir, katerega se je udeležilo 17 igralcev. Prvo mesto in naslov prvaka za leto 1939 je dobil g. Cijan Slavko s 14 in pol točke od 16 možnih (brez poraza), drugo mesto in J. Sajovic 13, 3. in 4. Pipuš in Detičck (12 in pol). 5. Schneider 11, 6. Fais 9, 7. Csfirgfi 8 in pol, 8. Grašer 8, 9 in 10. dr. Pokom in Csorgo F. 6 in pol., 11 in 12 Rupar in Pešič 6, 13. in 14. Mimik in Vozlič 5, 15., 16., 17. Davidovac, inž. Marjanovič in Latinovič 4 točke. Razdelitev nagrad (5) bo drevi pred začetkom brzoturnirja. c Semenski oves, ječmen in krompir dobite poceni pri Kmetijski družbi v Celju. c Prodaja oljčnih vejic. Krajevna zaščita dece in mladine v Celju bo na cvetni teden od četrtka dalje prodajala oljčne vejice na stojnici na Glavnem trgu. Čisti dobiček je namenjen naši siromašni mladini. c Gledališka družina v Celju uprizori v nedeljo ob 4 popoldne v mestnem gledališču Lippl Sovretov »Mrtvaški ples«. c Zopet nesreča z dinamitno patrono. V Kamni gorici je 15 letni sin posestnika Prah Franc v nedeljo s sekiro tolkel po dinamitni patroni, ki je eksplodirala in mu razmesarila levo nogo. Koncert pevskega zbora Glasbene Matice bo, kakor že javljeno, v soboto, dne 1. aprila. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 9 zvečer. Vstopnice so pa v predprodaji v trgovini g. Hlebša v Kranju. Vodstvo koncerta je v rokah Matičnega zborovodja, ravnatelja g. Mirka Poliča. po MOBILOIL-NAVODILIH/ Teden socialne vzgoje v Mariboru » In barv, knkor tudi kvalitet imamo na zalogi. — 3 g Tudi za Vaš novi površnik in obleko imamo, kar ■ Vam bo ugajalo. — Prosimo pridite' S BRATA VLAJ, U/olfova 5 S m ' * 8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8ABA8A8ABA8A8A8A8A8ABA 1 Šentjakobčanil Možje in fantje imajo v četrtek, petek in soboto ob 8 zvečer duhavne vaje v cerkvi sv. Florijana. Vabljeni ste prav vsil 1 Prosvetno društvo na Gradu se najtopleje zahvaljuje vsem ljubljanskim trgovcem in ostali javnosti, ki so priskočili na pomoč z darili in denarnimi zneski, ter tako omogočili, da je bilo obdarovanih 38 družin na gradu. 1 Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. Šiški sj>oroča, da posluje knjižnica odselj vsak četrtek od ^20—^21 v društveni dvorani. Knjižnica ima v zalogi nad 600 najboljših slovenskih knjig in nad 100 različnih drugih. Priporočamo cenj. občinstvu Zg. Šiške in okalice, da z večjo vnemo posega po knjigah. Izposojnina je prav malenkostna. 1 Zmaj na Karlovški cesti. Zadnjič smo poročali o preureditvi Karlovške ceste Prenovljenje te važne ljubljanske ceste res lepo in naglo napreduje. Cesta dobiva širok hodnik iz velikih kamnitih plošč ter so jo nekoliko dvignili. Niveleta novega cestišča je ponekod tudi za pol metra višja od dosedanje. Pravi okras cesti pa bo novi sto p ali steber, ki bo sam zase, kakor kakšen spomenik. Kakor smo poročali, bo ta steber služil eventuelno za čakalnico na tramvaj. Krasil pa ga bo lep zmaj, simbol in grb mesta Ljubljane. Prebivalstvo Kar-lovškega okraja je sedanji občinski upravi Hvaležno, saj vidi. da se je .šele sedaj pričela mestna občina brigati za ta okraj, da skrbi za ceste in ulice, pa tudi za okrasitev okraja. 1 Postajališče na Rakovniku. Na Rakovniku je končno postajališče dolenjske električne železnice. Proga je izvrstna in tramvajski promet v popolnem redu. toda prebivalstvo ima eno željo: na Kako\-uiku naj bi se zgradila prava čakalnica, ker je treba včasih po pet minut čakati, da pride nov voz. Ce pa se že ne zgradi čakalnica, pa naj bi tramvajska družba postavila na progo nov, peti voz. ki m čakal na tem končnem postajališču, dokler ne pride naslednji. Stroški za peti voz bi bili malenkostni, ustreženo pa bi bilo občinstvu n kar je glavno: uslužbencem cestne železnice ki na tej progi največ trpe in ki so tudi potrebni počitka. Teden socialne vzgoje, ki ga je priredila podružnica Slomškove družbe v Mariboru od 20. do 24. t. m., je bil dobro obiskan. Posebno važen poudarek je dala temu vzgojnemu tednu navzočnost prevzv. škofa dr. I. Tomažiča, ki je izrazil prirediteljem, predavateljem in prisotnim svojo posebno zahvalo in želel prizadevanjem vseh blagoslova božjega. Prof. g. I. Bogovič je podal osnove soc. vzgoje na temeljih krščanstva v globokem predavanju »Krščanstvo in socialna vzgoja«. Ga. ravn. fttupca je v zelo zanimivih izvajanjih govorila o pravilnem »Razmerju med gospodinjo in služkinjo«, o motnjah v teh odnosih, ki so obojestranske, o pravem razmerju otrok do služkinj, kar je odvisno od gospe in o odnosu gospodarja do služinčadi, ki mora biti vsestransko korektno in vzgledno. V referatu je omenila, da ima Maribor 1713 služkinj, katerih plače se sučejo povečini od 100 do 300 din. Poudarila je sramotno nizko starostno oskrbo, ki je za 5 letno službovanje 69 din, za 10 letno 105 din, kar dnevno ni niti za kruh. Zavzema se za poklicno izobrazbo gospodinjskih pomočnic, s čimer bi se izboljšal njih položaj. Krščansko potrpežljivost in nesebičnost smatra kot najvažnejšo vez med gospodinjo in njeno pomočnico. Gdč. kateh. 0. Sadravec je, govoreč z veliko gorečnostjo o »Praktični socialni vzgoji v družini«, prikazala zanimive načine take vzgoje, opirajoč se na dr. Poppejevo definicijo katoliške vzgoje, ki je v tem, da pomagamo otroku do podobnosti Kristusu v osebnem notranjem in zunanjem življenju v vseh odnosih do bližnjega, družine, družbe in naroda ter države. G. prior V. Ufak je poudarjal v svojem krasnem govoru o »Krščanski karitas« da se le na jx>d-lagi krščanske pravičnosti dado rešiti vsa socialna vprašanja sodobnosti. Z njo je tesno zvezana vrhovna zapoved krščanstva o ljubezni do bližnjega, zapoved, ki ne pozna absolutno nikjer in nikdar nobene dispenze in je to največja zajioved, ki natu je dana v življenju in na zemlji, za|>oved, ki je primamejša od ostalih še tako velikih verskih zapovedi in oblik religij življenja. V tem oziru nas čaka še velikansko vzgojno delo, ker smo baš v tem pogledu pravi pritlikavci. Od 5221 društev v dravski banovini je 1000 društev s humanitarnim namenom. Ako upoštevamo to število društev in efekt njihovih prizadevanj, ki je z ozirom na socialno bedo med narodom zelo boren, čutimo neobhodno potrebo po pravilnejšein načinu organizacije karit. oz. socialnega dela. Važno pri osebni karitas je način in ne dejanje, ki mora biti vselej šele posledica notranjega čustva, misli, hotenja in volje. Kar je od obilice dano, ni zaslužno, ampak šele ono, kar je z osebno žrtvijo darovano. G. V. Jagodi? je v svojem predavanju »Alkohol, največji vir socialnega zla,« katerega so po-nazorovale mnoge skioptične slike raznih črtožev, podčrtal razširjenost uživanja alkoholnih pijač pri nas, njegove posledice za duševno in telesno rast naše mladine in odpornost proti boleznini in tujim vplivom, ki razdirajo narodnostno, versko in kulturno samozavest. Samo ugotovitev, da je od 200 tisoč šolskih otrok le 12% abstinentov, je porazna. Vsi predavatelji so poudarjali, da je problem socialne vzgoje tesno povezan z vprašanjem narodnostne vzgoje. Vsi nedostatki, ki se javljajo na jx>-dročjih zasebnega, družinskega, društvenega in celotnega narodnega življenja, se morajo z združenimi močmi in z načrtnim delom s sodelovanjem vseh slojev in jx>klicev rešiti čini prej v smislu krščanske t. j. edino prave socialne pravičnosti, ker je v tem obsežen obstoj našega naroda. Predavanjem so sledili tudi razgovori, ki jih je vodil podružnični predsednik g. A. Kopriva. Ves tečaj je bil vstopnine prost in so se pobirali le prostovoljni prispevki, s katerimi more podružnica vsaj delno kriti prireditev in za katere se vsem prav prisrčno zahvaljuje. * m Članice stolnega dekliškega krožka I. imajo drevi ob 7 svoj redni sestanek. Vse in točno I m Smrtna kosa. V bolnišnici so umrli; 35 letni čevljar Matija Mihelčič, 19 letni posestnikov sin Stanko Pal, dipl. tehn; Olga Zgrabljič, stara 30 let, in hčerka policijskega podnadzornika Gizela Rojic, stara 24 let. — Naj počivajo v miru! m Občni zbor podružnice Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev bo drevi ob 8 v mali dvorani na Aleksandrovi 6. Poroča predsednik centrale, narodni poslanec Rudolf Smersu. m Orgelski večer gojencev III. letnika škofijske cerkvene glasbene šole v Mariboru bo v soboto, 1. aprila ob osmih zvečer v stolni in mestni župnijski cerkvi. m V Ljudski univerzi se bo predvajal v petek zvečer zanimiv kulturni film »Afganistan, srre Azije«. Film bo tolmačil prof. Bogomir Stupan. V nedeljo 3. aprila se vrši mantineja z istim filmom. m Natečaj za lepak VIII. Mariborskega tedna. Rok za predložitev osnutkov lepaka za letošnji Mariborski teden je samo še do 31. t. m. Razpisane so štiri nagrade v skupnem znesku 3800 din. Informacije in podrobni pogoji se dobe v vseh podružnicah Putnika. m V četrtek premiera. Jutri, v četrtek bo v gledališču v Kovičevi režiji premiera Langerjeve drame »St. 72t. Dejanje te drame se odigrava v kaznilnici. m Na Dravskem polju zopet požari. V ol>čini Rače, kjer je pred nekaj leti vsak dan gorelo, sn pojavljajo zopet pogosti požari. Na praznik v soboto je gorelo v Prepolah. Vnela se je streha na hiši posestnika Jožefa Gojčiča v Prepolah št. 7. Požar je na-dal opoldne ter ee je z vso brzino razširil na gospodarsko poslopje posestnika Aniona Frica ter na gospodarsko poslopje in hišo posestnika Aniona Peska in na gospodarsko poslopje njegovega soseda Ivana Kirbiša. Ogenj je uničil vse navedene zgradbe, poleg tega pa še gospodarsko poslopje zgoraj imenovanega Gojčiča. Skupna škoda se ceni na okrog 150.000 din. Gojčiču je zgorelo tudi pohištvo, ki so ga reševalci znosili na dvorišče in 5000 din, ki jih je imel v omari. Ta denar si je pred nekaj dnevi izposodil v Mariboru ter ga je namenil kot doto svoji svakinji. m Zagonetka nnjdoncga mrtveca. V včerajšnjem »Slovencu« smo že poročali, da so našli ljudje v Jelovcu pri Mariboru starejšega moža, ki je ležal z glavo v malem potoku. Neznanec je bil mrtev. O tem so bili takoj obveščeni orožniki, ki so ugotovili, da je to 45 letni delavec Matija Zimič iz Limbuša. Sumi se, da gre za zločin ter se spravljajo s tem v zvezo trije moški, ki so jih videli ljudje tain v bližini, kako so hiteli proti severu ter so verjetno izginili čez mejo. Državno pravdništvo v Mariboru je odredilo obdukcijo. tn Ptujski tihotapec aretiran v Mariboru. Policijska stražnika Josip Jakopin in Joža Seinel-bauer sla ustavila v Vrazovi ulici moškega, ki je prišel iz parka z nabasanim nahrbtnikom. Bil je to 28 letni Anton Lupša iz Pobrežja pri Ptuju. Prinesel je j>o tihotapski poli iz Špilja v Nemčiji II in pol kilograma saharina, 82 novih vžigalnikov, 20 zavojčkov kresilnih kamenčkov, eno decimalno tehtnico ter 7 kg sladkorja. Vse to je nameraval razprodati v okolici Ptuja. Lupšo so obdržali v zaporih ter bo izročen carinskim oblastem. m Motorno kolo ukradel, da sc jc odpeljal na izlet. Trgovskemu pomočniku Viljemu Riedlu je bilo ukradeno izpred hiše na Gosposvetski cesti njegovo motorno kolo znamke NSU št. 2637-39. Riedl je prijavil tatvino ter je osumil svojega prijatelja A. P., ki se je odpeljal v Split na izlet. Gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. Sreda, 29. marca; Zaprto. — četrtek, 30. marca ob 20; »Štev. 72«. Red D. Premiera. Mesto Gdansk se je ob odstopu memcljskega ozemlja Nemčiji takole okrasilo, da proslavi zgodovinski dogodek. ) KULTURNI OBZORNIK Ivan Vazov: Pod jarmom I Nova odkritja v grobu egiptovskega faraona Jugoslovanska knjigarna, 1938, Ljudska knjižnica 64, str. 250. Poslovenil Kr. Bevk. V zadnjem času smo dobili nekaj bolgarskih del, med kalerimi sta posebne važnosti dva romana, namreč Jov kov a »Zanjci« (založba Modra ptica), ki je najboljši bolgarski roman zadnjih desetletij, ter Vazo v a »Pod jarmom* (Jugoslovanska knjigarna), ki je prvi resnični roman bolgarske književnosti ter danes že klasično delo par exrelenre. Tako smo v enem letu dobili reprezentativni deli bolgarske književnosti dveh dob: predvojne in povojne ter si s tem izdatno nadomestili svoje dosedanje nezanimanje za bolgarsko kulturo, s katero smo bili svoj čas z Bezenškom v tako tesni in plodni zvezi. Roman Ivana Vazova, najboljšega bolgarskega pesnika, ki je umrl sicer šele po prevratu kot patriarh bolgarske književnosti, nas povedo v dobo borbe za svobodo naroda, ko so še Holgari trpeli pod turškim jarmom in so 6e vse vstaje do takrat (1878) ponesrečile. Pred kratkim sem poročal na tem mestu, da so Bolgari letos po vseh mestih praznovali svečano stoletnico rojstva njihovega hajduka Levskega, bivšega diakona, ki je s svojo borbo proti Turkom postal simbol bolgarskega junaštva in njihove misli po svobodi. Roman »Pod jarmom« jemlje snov iz bolgarskih razmer tri leta po 6mrti Levskega, ki so ga Turki obesili v Sofiji, ter kaže razpoloženje tistih let pred turškorusko vojno, v katerih se je bolgarski narod začel zavedati potrebe po narodni samostojnosti. Glavni junak je učitelj Kralič, ki je bil po ponesrečeni zagorski vstaji obsojen na dosmrtno ječo v Dijar-bekirju, pa je od tam odšel ter se skriva pod izmišljenim imenom Ognjanov v bolgarski vasi kot »apostol svobode«, pripravljajoč narod za osamosvojitev. On je tista vez, ki veže vsa poglavja med seboj v enotno podobo bolgarskega življenja in trpljenja pod Turki. V napetem in odsekanem pripovedovanju s pravo epično oblikovno silo poljudno in mikavno pripoveduje Vazov Kraličevo zgodbo od trenutka, ko se po begu zateče v hišo prijatelja svojega očeta in ubije na zasledovanju dva največja turška razbojnika, ki pred očetovimi očmi hočeta posiliti nedoraslo hčer, pa preko njegovega zatočišča v samostanu pri domorodnih menihih, kjer dobi službo učitelja in vzgaja narod v bolgarsko borbeno miselnost, se zaljubi v napol menihinjo Rado in beži pred izdajstvom drugam, dokler ga spet ne izslede in pade v novo, zdaj največjo nevarnost. S tem se v največji napetosti prvi del romana zaključi. V tem okviru pa najde Vazov dovolj prostora za plastični oris življenja v tedanjih bolgarsko-turških vaseh, kjer nastopa zavedno bolgarsko Ijudslvo, pa tudi boječneži in izdajalci v družbi s turškimi uradniki in orožniki. Pokaže nam borbenost in zavednost menihov, pa tudi svojevrstno podobo ženskega samostana in tipov, ki so v njih, podaja nam kritiko tedaj pojavljajočega se socialističnega gibanja, na drugi strani pa sliko društvenega življenja in dela za izobrazbo naroda v igri za široke vrste, odpre nam pogled v tedanjo šolo ter še posebno v tedanje rusofilstvo, ki je bilo edino upanje in svetla luč v srcih domorodcev. Pokaže nam lepo podobo preje v kmečki vasi ter »otimanje«, balkanski običaj, ki je na jugu še marsikje v navadi. S svojim zdravnikom So-kolovom je podal lep tip domorodca, kakor tudi z igumenom samostana ali kmetom Markom itd., dočim je v Stefčovu pokazal postavo Efijalta. Ne kaže naštevati vseh tipov, ki so pri Vazovu vsi izredno plastični, in ne dogodkov, ki 6e v romanu vrste v naglici in so prvi bolj zapleteni kot drugi in bolj napeti, treba je le brati in se dati nositi romantično domoljubnemu zanosu, ki preveva ves roman in je njegova glavna vsebina. Človek bi od zgodovinskih romanov pričakoval zgodovinske snovne natrpanosti, ki bi preraščale napetost in zanimivost zgodbe, toda pri Vazovu ni niti malo te nevarnosti. S svojim sočnim romantičnim realizmom, s svojo klenostjo, kratkostjo in poezijo ter strastnostjo v opisovanju pokrajine, ljubezni, sovraštva ter domoljubne vneme prevzema bralca, da mu sledi brez diha. Je to pisatelj Tavčarjevega kova, romantik in realist, risar ostrih potez ter obenem karikaturist, ki ni brez humorja, pisatelj, ki ves prežet domoljubne misli vidi vse le v soncu in senci ter tako postavi svojega junaka v zgolj luč, ki vsa njegova dejanja osvetli kot junaštva dobre in za svobodo vnete duše, ter ustvarja tako legendo o idealnem narodnem borcu tistih zadnjih let pod jarmom. Na drugi strani pa srečujemo grozote Turkov nad ubogo »rajo«, njihovo okrutnost ter črno izdajstvo po-turčencev in plačancev. Ta stran je vsa črna ter kontrast bolgarskemu svetu. Tako je povest pisana v preprosti tehniki dobrega in zlega, notranje duhovne podobe ljudi se tekom dogajanja ne spreminjajo in ne razvijajo, vse ostanejo, kakršne so, ter tvori zato vsebino romana samo gibanje dogodkov okrog beganja in delovanja »apostola svobode« Kraliča ter njegovega zasledovanja in lovenja. To dela roman nad silo zanimiv in napet. Polnost podob in okolja, svoje-vrstnost bolgarskega življenja in ostra karakteristika oseb ter velika moč v pripovedovanju pa predstavlja tisto večno vrednoto te povesti, ki jo dela za prvo in najboljšo bolgarsko povest, še danes živo, čeprav se je tehnika pisateljevanja že* zdavnaj spremenila. Srce ostane — in tega v romanu čutimo na vsaki strani in ta ne iztrohni. Vazov roman »Pod jarmom«, ki ga je prevedel v lepi slovenščini pisatelj France Bevk, je prav gotovo povest, ki bo našim ljudskim knjižnicam izredno prav prišla ter bo gotovo zelo pre-birana in zaželena. Je resnično klasična ljudska povest, kakor jih tako potrebujemo, in jo pozdravljamo zlasti še zato, ker prinaša svojstveno bolgarskega duha iz njegove junaške dobe in nas danes z novo vezjo veže na Bolgare, četrti narod na Balkanu, ki z nami tvori Južne Slovane, ki se moramo med seboj poznati najprej v svojih kulturnih vrednotah. In roman »Pod jarmom« in duh v njem med njimi ni najmanjša in vredna, da se med nami razširi v najširše vrste. td J. Massenet: VVerther :-m ? Po reprizi. V tajnostni svet z vsem svojim silnim hrepenenjem zamaknjeni romantični človek je dobil močno utelešenje v Goethejevem »Wertherju« in vso svojo čustveno oporo v zasanjani Massenetjevi glasbi. Tako je iz obojne zveze vzklila značilna umetnina, ki že desetletja osvaja operno občinstvo in ga zvablja s seboj v svojstveni svet romantičnega idealizma, ki je sicer današnjemu človeku že nekam odtujen in neiskren, ki pa ga vendar morda prav zaradi današnje trde stvarnosti in brezobzirne vsakdanjosti tem bolj vabi v svoje odmaknjeno življenje, polno vročili hrepenenj in dvignjene fantazije. — Še posebno je označen Massenetjev »VVerther« v neki zasanjani mehkuž-nosti, kot pristoja posebej francoskemu umetniku iu kot se redoma ne uveljavi pri pravem, polnem romantiku. Slednji ostaja namreč kljub pekoče razpuščeni čustveni usedlini vendarle človek polnega stvarnega življenja, dasi je to življenje v luči silnega hrepenenja za skrivnostjo svojstveno pobarvano; svojo možkost ohranja in svojo borbenost, čeprav ji jemlje čustveni nemir rezino in ostrino. V tem, polno življenje priznavajočem svoj-■stvu je podano tudi ravnovesje k hrepeneči odmaknjenosti, kar vzdržuje romantičnega junaka v mejah življenjske resničnosti in verjetnosti. Tako ravnovesje pa je pri Massenetjevem »\Vertherju« razmajano, v kolikor je tu zajeti svet kar preveč zanešen v zasanjani sentiment in v kolikor se preveč izgublja v samem čustvenem opoju ter izgublja Irdna tla. V tej smeri mu daje poseben poudarek glasbena snov, koje izraz je mehkobno nasičen enako v čustveno napetih melodijah kot v dražljivih harmonijah. Tako je ta wertherjanska mov, ki se že itak gubi v boleh no sanjavost, vsa prepeta s sentimentalnimi melodičnimi trakovi in je v njej toliko močneje podčrtana ideja o usodni ljubezni, ki naj bo v svoji neizpolnjenosti zadostni vzrok, da se nasilno pretrga nadaljni življenjski ok. Skoraj za vzor je postavljena tu bolehna sla-botnost, ki je sicer v zdravem življenju le razvojna ovira, ob kateri se krese in iskri volja, da -e okrepljena požene po zmagi za novimi višjimi smotri, dokler se ob novih ovirah uspešna borba '.opet ne ponovi in se volja še višje napne. Massenetjev »\Verther« je obstal na prvi stopnji in se ie tam ves otožno zasanjal v pekočo ljubavno bolečino in v pesem o njej; v pesem, ki je vsa mehka in božajoča in ki zato tiho uspava Jiotenje v notranjosti, da se človek prepusti otožnemu za-■naknjenju in se v njem izgublja v opojne užitke. Takemu značaju se je približala tudi uprizo--itev. Glasbena sestavina, ki jo je v živem tonu zdelal in uravnovesil dirigent Anton Neffat, je sicer na nekaj mestih zakipela v oster kontrast in se pognala iz počivajočega sentimenta v upor; pri tem je skušala vseskozi zadržati pristno estetsko podobo, v kolikor je ni tu in tam zadržala stvarna nedostatnost. Odrska podoba pa, ki jo je izdelal režiser Drago Zupan, je ostala v mejah počivajoče mehkobnosti — pri čemer so dosegli prizori lagodne domačnosti in čustvene zasanja-nosti pristen in ugoden izraz, dočim so ostala mesta živahnejših kontrastov nekam medla. K temu je gotovo doprinesla tudi zasedba posameznih vlog, oblikovanih kar v preveliki meri od začetnikov, ki še ne zmorejo dramatičnega napora, kar se je nehote razlilo čez celoto. Glavni junak je v svoji čustveno napeti podobi močno zavisen od pevskih in igralskih sposobnosti oblikovalčevih; zalo je bil gostinski nastop tenorista Jožeta Gostiča rešilen, kajti pevec je s svojimi še vedno ugodno razvijajočimi 6e sposobnostmi izdelal tej postavi prepričevalno podobo. Toliko bolj, ker je pevčevi naravi poznan meh-kobni lirizem. Jasno petje je dalo povezano z lepo zunanjo podobo Wertherju pristen značaj in ga čustveno ogrelo. — Postarneinu, v svojo tiho domačijo in družino poglobljenemu sodniku je izdelal plemeniti videz in dobrosrčni značaj basist Drago Zupan. — Njegovo doraslo hčerko Šarloto pa je oblikovala mlada sopranistinja Št. Pavlov-čičeva; njen ugodni, mehko zaokroženi glas se je značaju vase zaprte in čustveno v dve smeri razpete ženske podobe dobro prilegel. Le v izrazu je bil premalo napet V trenju duševnih sestavin močno zarisani podobi in njeni veliki zahtevnosti pa tudi igralska stran ni mogla še dorasti. — Ravno s te strani pa se zna razviti v širino sopranistinja Zlata Gjungjenčeva, ki je nastopila v reprizi kot gost. Njena v odtenke razgibana čustvena sestavina, ki se s svojim naporom prirodnega utripanja kar neposredno oklene gledalca, more z neko posebno silo izvabiti naklonjenost in zavzetje, ki se izrazi v osvojenem priznanju. — Dobrosrčno nasprotje Šarlnte je v prikupni podobi mlajše sestre Zofije razvila sopranistinja I. Ribičeva. — Ženin in pozneje Šarlotin mož Albert je postava posebno močnih in možatih, čeprav razdvojenih notranjih potez, ki jim baritonist M. Dolničar še ne zmore dati prepričevalnih odrskih potez. Toda njegova ugodna pevska svojstva hočejo tem bolj, da zastavi pevec ves svoj napor za sproščenje in razvitje igralskih zmožnosti. — Prikupen dobričina je bil Johan g. Perka. — Začet-ništvo pa je bilo še ovira odrske učinkovitosti prijatelja Srhmidta, ki ga je z dobrimi pevskimi zasnutki upodobil mladi tenorist Sladoljev. V. U. Slovaški pisatelj odpotoval v Šanghaj. Znani lovaški pisatelj zdravnik v Picštanih dr. Gejza /amoš, pisatelj del, kakor so »Editino oko«, »Ato-ni Boga«, »Odlomljcna veja« ter »Konjeniška legenda«, je odpotoval v Šanghaj, kjer bo začel s vojo zdravniško prakso. Krištof Kolumb — svetnik? To vprašanje namenja v Italiji zopet pisatelj Giovani Papini v Corriera dela sera« ter želi, da bi bil čimprej iroglašen za svetnika na podlagi novih dokumen-ov Kot je znano, je proccs za bcatifikacijo Kri-tofa Kolumba začel žc leta 1870 papež Pij IX., oda ker so tedaj bili mnenja, da je la veliki iz-najditelj imel nezakonskega sina, se je proces ustavil. Zdaj pa je izšlo nova delo o Krištofu Kolumbu izpod peresa P. F. M. Paolinija, ki do- kazuje na podlagi analiz prvih virov, da ta trditev ne velja. Papini pa gre še dalje ter pravi, tudi če bi bilo res, da je imel nezakonskega sina, se mora to smatrati kot greh mladosti ter bi za kanonizacijo zadostovalo, da je zadnjih dvajset let živel v duhu svetosti. Obrača se na papeža Pija Dvanajstega, da naj obnovi proce« ter naj velikega pomorščaka in odkritelja Amerike proglasi za svetnika. * Spomenik Jaroslavu Vrhlickemu v Pragi bodo postavili nasproti knjigarne Otla v parku na Karlo.vem trgu. Obenem so v Pragi odprli tudi muzej Jaroslava Vrhlickega in Svatopluka Čecha, kjer bodo shranjeni V6i spomini na velika češka pesnika. Svetovni tisk se je spet obrnil v deželo Nila, kjer je profesor strasburške univerze Montet našel grob egiptovskega faraona Sesaka, o čemur smo obširno pisali v našem listu (24. marca). Zlasti med angleškimi egiptologi je odkritje zbudilo veliko pozornost, in vse pričakuje nekaj podobnega, kakor se je zgodilo ob odkritju Tut-anch-Amonovega groba. Tako je arabska vas San-el-llaggar, kjer jo nekdaj bilo glavno mesto Tanis in kjer so te grobove našli, postalo središče znanstvenega zanimanja. V angleškem listu »Evening Standard« je major Golding napisal o teh najdbah zanimiv članek, v katerem osvetljuje zgodovinsko dobo ob času faraona Sesaka 1. in judovskega kralja Salomona, oziroma njegovih naslednikov. Pravi, da je bil Salomon, kakor je bil bogat in največji znanstvenik starega sveta, vendar le kot vladar samo vazal Egipta. Da bi ubranil samostojnost svojega kraljestva, si je vzel za ženo eno izmed hčera egiptovskega faraona in je kot doto dobil po njej del kanaanske dežele, ki so jo pa pozneje Egipčani zavojevali in oplenili. Naj bo s podrobnostmi kakor koli, gotovo je, da je bila Palestina odprta oboroženim vpadom iz Egipta, o katerih na več mestih govorijo Knjige kraljev in Kronika v Sv. pismu stare zaveze. Faraon Šesak I. je napadel Palestino v petem letu kralja R o b o a m a in je oplenil slavni Salomonov tempel v Jeruzalemu in odpeljal vse zaklade, ki jih je tu zbral Roboamov oče in prednik na prestolu Salomon. Major Golding ugotavlja v omenjenem članku, da so odkritja v vasi San-el-IIaggar potrdila domnevo, da so bile med starim Egiptom in Hebrejci v Palestini močne zveze. Faraon Sesak je bil iz Libije. Bil je eden izmed najmogočnejših vladarjev 22. dinastije. Toda kralj Salomon se je 15 let uspešno upiral njegovi želji po Palestini, in sicer bolj s spretno diplomacijo in s svojo duhovitostjo, kot pa z orožjem. Po njegovi smrti pa je prestol v Jeruzalemu zasedel njegov sin R o b o a ni, pod katerim je nezadovoljstvo, ki je tlelo že pod Salomonom, prišlo do usodnejšega izraza. Nekega dne se je zglasila pri njem deputacija, ki je zahtevala, da nekoliko zniža davke, ki jih je njegov oče napel do skrajnosti, ker je za svoje velikanske in dragocene zgradbe potreboval seveda tudi močnih finančnih virov. Toda Roboam jim je naduto odgovoril: »Moj oče vas je tepel z biči, jaz vas bom s škorpijoni« (škorpi joni so biči, ki so na koncu jermenov imeli železne bodice). Te besede so razburile ves Izrael in deset rodov se je uprlo in oklicalo za svojega kralja Jeroboama. Ta trenutek nesloge je spretno izrabil faraon Sesak, ki je z močno vojsko pridrl v Palestino in jo zavzel do Galilejskega morja po obeh straneh Jordana. Libijski najemniki v Sesakovi vojski so podirali mesta po Judeji in odnesli vse, kar so kje našli vrednega. Faraon je nato zbral svojo vojsko okrog Jeruzalema in ga začel obogati. Ti Sesakovi pohodi v Palestino so potrjeni v napisih po zidovih njegove grobnice, ki so jo odkrili letos na dan sv. Jožefa. Tu so v kamen vklesana imena kraljev, mest in rodov, ki si jih je Sesak v Palestini podvrgel. Napisi še povedo, da se je faraon vrnil v Egipt z dolgimi karavanami, ki so nosile tovore zlata in biserov in drugih dragocenosti iz Palestine, zlasti iz Jeruzalema. Faraon je nato razširil svojo oblast prav do izvirov Nila in tako obnovil nekdanjo slavo egiptovskega imperija. Z bogastvi podjarmljenih narodov je obnovil tudi tradicijo najslavnejših faraonov v tem, da je gradil veličastne javne zgradbe. Svojo prestolnico je prenesel v Tanis, današnji San-el-Haggar, kjer je dal zgraditi mogočen tempelj z velikim dvoriščem, v katerem je nameraval slovesno proslaviti tridesetletnico svojega vladanja. Toda najdbe kažejo, da ga je smrt prehitela in uresničenja svojih sanj ni učakal. Sesaku je nasledoval njegov sin Oserkon, kf je v prvih treh letih svojega vladanja podaril egiptovskim templjem 500.000 liber srebra in 65 tisoč liber zlata. — Tako nam major Golding v omenjenem članku obnavlja zgodovino Egipta in Palestine, kakor se odraža iz omenjenih odkritij. V Berlinu so v nedeljo odprli razstavo vodnega športa. Razstavljen je tudi stekleni lik veslača, na katerem se vidi delovanje srca pri veslanju. S I> O R T Table-tenis turnir SK Korotana V soboto 25. marca ob 16 v imenu pokrovitelja g. dr. J. Adlešiča otvoril turnir g. inž. Škof. V vseh disciplinah je nastopilo 105 tekmovalcev! Smelo trdimo,,,da. je bila to, ena največjih- prireditev te vrste v Ljubljani. Turnirja so se udeležili: Korotan, Mladika, Hermes, Mladost (Zgb), Ferrarija (Zgb), Uranija (Zgb) in TTC (Zgb). Turnir je lepo jiotekal. Veliko navdušenje pa je prevzelo navijače in tekmovalce, ko je stopil med nas naš bivši član, sedaj član TTC in državni prvak g. Žarko Dolinar. Prav tako je dospel zvečer g. Marinko. Ze sobotna igra je kazala, da bo prvak mladine in juniorjev mali in simpatični Valkovič (Mladost), kateremu igra ne dela nobenih skrbi in se loti najhujšega rivala kot navadnega začetnika z enako in prirojeno flegma-tičnostjo. Največje zanimanje pa je bilo za finale seni-orjev. V finale so prišli: Dolinar, Blaži, Marič in Marinko. Vsa ugiban ja za prvo mesto so se sukala okoli Dolinarja in Marinka. Popoldne se je borba začela. Najprej sta se pomerila Marinko : Marič. Marinko ga gladko odpravi z 2:0. Sledi nastop Dolinar : Blaži. Dolinar premaga brez večjih težav svojega klubskega tovariša. Sledi Dolinar : Marinko. Vsi 60 pričakovali od Dolinarja, da bo pokazal igro, ki je še nismo videli Toda Dolinar odpove in izgubi (21:23, 17:21). Vso pozornost sta sedaj pritegnila nase Marinko in Blaži, ker drugi niso več veliko v poštev. Borba med Marinkom in Blažijem pa je bila nekaj edinstvenega. V prvem setu zmaga Blaži z 18:21. Drugega izgubi z 21:16, a tretjega zopet dobi z 13:21 Klubski tovariši ga objamejo in poljubujejo, ovacij kar ne neha biti konca. Tako si je Blaži osvojil prvo mesto, Marinko drugo, Dolinar tretje, Mariču pa je ostalo četrto. Dolinar gotovo ni pričakoval take smole v Ljubljani, saj mu je celo v Kairu bila sreča bolj mira. V moštvih sta zasedla prvo niesto Dolinar in Blaži (TTC), II. Uranija (brata Rat-kovič), III. Mladost (Fink in Valkovič), IV. TTC (Dolinar B. in Marič). Turnir je uspel na veliko zadovoljstvo vseh. Bilo je sicer glede uspela nekaj presenečenj, pa to je dalo vsem le še novega poguma, ki gotovo ne bo ostal brez uspeha. Škoda je le, da se ta šport v Ljubljani nikakor ne more razviti bolj na široko. Zanimanje je veliko, saj smo videli, da so nekateri navijači pozabiti nase in vztrajali od jutra do večera na svojih mestih in bodrili tekmovalce. Upamo, da bo prihodnje leto udeležba še večja, čeprav je že letos bila rekordna, odkar 6e v Ljubljani goji ta šport Po športnem svetu Kaj bo sedaj s češkim športom? Francoski športni list »L'Auto« prinaša inter-vijev z Werner Gaertnerjem, vodjo poročevalskega in propagandnega oddelka nemškega državnega športnega vodje, ki je na vprašanje omenjenega francoskega lisla, kaj bo podvzela Nemčija v pogledu športa v novo pridobljenih deželah, tole povedal: V glavnih obrisih, tako pravi g. Werner Gaertner, je govoril z njim državni športni vodja v tej stvari. Doslej se ni bilo ničesar sklenjenega, ker en še ne ve, v kakšni obliki se bo šport na Češkem in na Moravskem priključil veliki nemški športni družini. Gotovo je na drugi strani, da bo ostal češki šport avtonomen. V nemško moštvo se ne bo postavil noben Čeh. ker nemški šport ne misli na to, da hi ga zastopali inozemci. Češki in moravški športniki bodo prav tako lahko zastopali svoj narod kakor narodi, ki so pod angleškim protektotarom. Ne morejo se pa v enem dnevu vsa vprašanja razčistiti in v vseh stvareh odločiti. Olimpijskih iger se morejo Čehi pod istimi pogoji udeležiti kakor Kanada, Avstralija ln Novazelandska, ki so pod protektoratom Anglije. Podobno kakor v teh deželah, bodo verjetno atleti pod nemško zastavo startali, ki bo imela posebno znamenje dežele pod protektoratom. Finski atleti na delu Že dva meseca pridno trenirajo finski lahko-atleti. Osem trenerjev skrbi za priprave za leto 1940. Sedaj delajo še v zaprtih prostorih. 100 atletov šteje moštvo finskih olimpijskih kandidatov. Spomladi bodo imeli posebne tečaje dolgoprogaši, 6j>rinterji in metalci v Viirumaeki. In tudi olimpijski stadion je že poln življenja. Sicer se niso na tekališČu v areni, temveč vadijo na 80 m dolgi progi v zaprtem prostoru, ki je večer za večerom nabito jx>ln olimpijskih kandidatov. Tren rajo pa poleg lahkoatletov še veslači, boksarji in nogometaši, tako da je vsak večer nad 400 mladih športnikom na olimpijskem stadionu. Še vedno borba za zimske olimpijske igre Niti leto dni nas ne loči od zimskih olimpijskih iger, ki bodo prihodnjo zimo v St. Moritzu in še vedno ni rešeno vprašanje, če bodo na teh igrah tudi smučarske discipline ali ne. Športnim voditeljem posameznih športnih zvez se doslej še ni posrečilo priti na skupno pot. Namesto teh se še vedno vršijo svetovna smučarska prvenstva proti olimpijskim igram. Obžalovanja vredno pomanjkanje uvidevnosti je doslej oviralo, da olimpijske zimske igre niso dobile jx>lnega programa. Ker vsi dosedanji poskusi niso dovedli do uspehov, se je načelo drugo vprašanje. Mednarodna olimpijska pravila namreč preftovedujejo, da bi se v istem letu, ko se vrše zimske olimpijske igre, mogle vršiti svetovne smučarske tekme. Pri seji švicarskega olimpijskega odbora v Lozani je bil na to ojiozorjen 6am predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Lalour, s prošnjo, da v tem pogledu vse potrebno ukrene. Za prihodnje leto so določene svetovne smučarske tekme na Norveškem v mestu Oslo. Če bodo prejx>vedane te svetovne smučarske tekme v Oslo, ni izključeno, da pride do jTOj>olnega preloma med mednarodnim olimpijskim odborom in mednarodno smučarske zvezo. Na izid tega boja niso radovedni samo smučarski krogi, temveč ves šjx>rtni svet, saj se bo jx)tem, če uspe akcija smučarskim krogom, morda še kaj drugega spremenilo v mednarodnem olimpijskem odboru. Nov evropski plavalni rekord na 4 krat 100 m v kravlu V nedeljo so končali Nemci v Bremenu svoje državne plavalne tekme najboljših pravačev in pla-vačič. Bili so doseženi odlični rezultati, Najboljši pa je bil uspeh v štafeti 4X100 m v kravlu, kjer so postavili plavači Plath, Lamvitz, Ileibel in Fi-srher nov evrojiski rekord s časom 4:00,5. Stari rekord je branila madžarska reprezentanca s časom 4:02,0. Prvenstvo v veleslalomu LZSP SK Ilirija razpisuje tekmo v veleslalomu za nrven. Rtvo LZSZ, ki bo 2. aprila v Planici-Tamar. Pravico startati v konkurenci imajo vsi verificirani tekmovalci, ki so člani klubov na področju LZSP. Ostalim jc dovoljen start izven konkurence. Prijave najkasneje do .11. marca 193!) do 12 nn naslov: SK Ilirija, smuška sekcija, kavarna Evropa, Ljubljana. Žrebanje 1. aprila ob 20 v Tamarju. Start ob 11. Skupen oagnia Impor-tazioni et Esportazioni«, ki ima v prvi vrsti namen skrbeti za uvoz kave. Slični družbi sta bili ustanovljeni v Neaplju in v Genovi. Družba ima nalogo, da skrbi /.a približno 30% vsega uvoza kave, to je za okrog 140.000 stotov na leto. Smrt ugledne matere. V Kronbcrgu pri Gorici je umrla gospa Lucija Komel iz znane Kozakove družine. Dočakala je 74 let. Bila je vzorna krščanska žena in mati. Veliko težav in križev je imela v svojem življenju. Od enajstih otrok so ji ostali le še trije, ki pa so dobro preskrbljeni. Bila je teta opernega pevca Josipa Rijavca. Žalujoči rodbini iskreno sožalje. Žična železnica na Sv. goro. Ob priliki obiska vladnega načelnika v Gorici smo že pisali, da je bila od njega potrjena zamisel, da bi se na Sv. goro napeljala žična železnica. Sedaj so pričeli s predpripravljavnimi deli. Naj-irej izravnavajo izhodno postajališče v bližini ^Olkana na državni cesti v Gore in dohodno postajo v bližini svetogorskega svetišča. Po načrtu sta za prevoz določena dva voza, ki bosta imela prostora za 25 potnikov vsak; vožnja bo trajala približno pet minut. Višinska razlika med dolino in vrhom znaša 570 metrov. Kobarid. Naš župan g. Quarto Conti je bil ponovno potrjen za župana naše občine. Ker je g. Conti med nami splošno spoštovan, mu samo čestitamo k zaupanju, ki ga uživa na mero-dajnili mestih. Sin našel očeta in mater umorjena in razmesarjena diti. Čez četrt ure so bili na kraju umora Sent-pavelski orožniki ter so pričeli preiskovati. Obvestili so državno tožilstvo v Celju. Popoldne je prišla na kraj umora sodna komisija s preiskovalnim sodnikom g. Papežem iz Celja. Janšetovo hišo so orožniki obkolili in niso nikogar pustili blizu, da se ne bi zabrisale sledi. Komisija je izjavila, da takega umora ne pomni, čeprav ima opravka z najrazličnejšimi zločinci. Morilca — najbrž sta bila dva — sta se priplazila od zadaj ob Savinji. Najprej sta skušala vlomiti v svinjsko kuhinjo, odkoder se pride v domačo kuhinjo in nato v sobo. Vrata svinjske kuhinje so bila zaprta, zato sta razbila šipo na oknu kuhinje ter odprla in se splazila skozi ter presenetila starca v trdem spanju. Imela sta težki kladivi, ki sta jih prinesla s seboj. Planila sta v sobo in napadla ženo in moža. Morilec je starko potegnil z vso posteljnino na tla ter jo udaril parkrat po glavi, da so ji izstopili možgani, ji zasadil trikrat nož v vrat in ji polomil rebra. Drugi morilec se je lotil s težkim kladivom starca ter mu zadal smrtne poškodbe s pol kilograma težkim kladivom. Starček je bil precej močan in se je branil. Morilec mu je nož zasadil večkrat v vrat. Zaradi prevelike izgube krvi je starec kmalu izdihnil. Obležal je na trebuhu na tleh, poleg njega pa je bila mlaka krvi. Morilca sta našla v starkini postelji okrog 4000 din. Razmetala sta omare in izginila v noč. Komisija je našla kladivi okrvavljeni. Na enem so se držali še starkini lasje. Ročaj drugega kladiva, s katerim je bil ubit starček, je ležal pod posteljo. Okrog 3 popoldne so ob navzočnosti orožništva položili trupli v krsti in odpeljali v mrtvašnico v Št. Pavel, kjer je bila obdukcija. Zdravnika dr. Pintarič in dr. Iglič sta raztelesila obe trupli. Sodna komisija je ugotovila dejanski stan, kakor smo ga zgoraj navedli. Orožništvo preiskuje zadevo in išče sledove za morilcema. Šentpaveiski orožniki so aretirali dva tujca, ki pa najbrž nista morilca. Hudo prizadeti družini, ki je stara naročnica naših listov, naše iskreno sožalje! Spomladansko blago lepih vzorcev, dobite poceni pri I. TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15 ■■■■■■■■■■■■V V globoki žalosti naznanjamo, da je naša predraga hči, sestra, svakinja in tetka Ana Kit danes ob 6. uri, spravljena z Bogom, po kratki, mučni bolezni, umrla. Pogreb nepozabne bo v četrtek ob (4.30 od hiše žalosti pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini na pokopališče k Sv.. Trojici. i Sv. Križ pri Rogaški Slatini, dne 28. marca 1939. Žalujoča rodbina Kit. Olrolki kolilek. Konči Ahačič: Nosan in Prvo poglavje: Luna sije — polnoč bije Nosan in Zalika. GANA Onojnitne črpalke brzoparllnlkl štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje PodriaJ Ciril, Ig 147 pri LJubljani Razglas Ministrstvo zgradb jc razpisalo nagradno tekmovanje za izdelavo idejnih modelov iz mavca za dva vojaka. Spomenik se bo postavil pred grobnico na otoku Vidu. Točnejša obvestila in podatki se dobe v ministrstvu zgradb, arhitektonski oddelek, pri v. svetniku g. Momir Korunoviču vsak dau od 11. ure. Ministrstvo zgradb št. 7706-39. Razpis Občina Hinje, okraj novomeški, razpisuje v smislu čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih mesto pogodbenega občinskega tajnika. Izobrazba: nižja srednja šola z zaključnim izpitom. Prednost imajo prosilci s potrebno prakso. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami po uredbi, je vložiti najkasneje do 18. aprila pri tej občini. Uprava občine Hinje, dne 26. marca 1939. Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarn* Jakob Perfjavec Maribor - Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80 Na drobno in na debelo Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača Spedjaliteta: Orenčak in vermut Brez posebnega obvestila V neizmerni tugi poročamo vsem znancem in prijateljem, da nam je umrla danes, dne 28. marca, po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, naša preljuba mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa Ropolina Zoter, roj. Eauerheim vdova šolskega upravitelja na Gomilskem Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 30, marca ob 15 iz hiše žalosti na Gomilskem na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v petek, dne 31. marca na Gomilskem in v Petrovčah oh Vi7 zjutraj. Gomilsko, Petrovče, Hrastnik, dne 28. marca 1069. Globoko žalujoče rodbine Godiel in Bauerheim ter ostalo sorodstvo. Zahvala. Vsem, ki so ob smrti našega dragega soproga in očeta, gospoda FRANCA MASTNAKA javnega notarja v Trebnjem, sočustvovali z nami, poklonili vence in spremili pokojnega na poslednji poti, iskrena hvala. Posebej so zahvaljujemo g. zdravniku dr. Ropasu za njegov trud, čč. duhovščini, predvsem g. kanoniku Keku za njegove tolažilne obiske, g. dekanu Tomažiču iz Trebnjega za njegove ganljive besede ob odprtem grobu, predstavnikom oblasti, vojni "komandi in vojnim odredom, Sokolu, gasilcem in podmladku Jadranske Straže v Trebnjem, nadalje Lovskemu društvu v Novem mestu ter vsem ostalim društvom in korporacijam. Novo mesto, 28. marca 1939. Žalujoča soproga in hčerki. Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem javljamo tužno vest, da je po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena ' * teta, gospa „ ANA IZANC vdova po mestnem policijskem vodju Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 30. marca ob 4 pop. iz hiše žalosti, Gradišče 12, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 28. marca 1939. Žalujoči ostali. Skrivnost 19 amerikanshega jezera Nenadoma je utihnila. Hrup v veži za temi vrati... Nekdo prihaja !n jo bo rešil Devila Palha ...« Pa tudi ropar je zaslišal. Naglo je vstal in trenutek poslušal... Da, nekdo prihaja, nekdo ee bliža vratom, kliče s pridušenim glasom ... »Gospa, gospa... Klicali ste me?« Ropar je. odkimal. Sklonil se je k ženski in ji zašepetal na uho: »Oprostil vas bom vezi. Odpeljal vas bom na svoj dom. Šla bova skozi okno po bršljanu navzdol, če rečete le besedico, če poskusite uiti, vas ubijem. Razumete?« Ženska je pritrdila z naglim mezinkanjem. Dva sunka z bodalom,... vezi so bile prerezane. „, . »Gospa,... gospa... Miss. Mercuros!« je se reke! tisti, ki je bil pred vrati in je že držal za kljuko, da bi jih odprl. »Odgovorite!« je šepnil ropar ženski na uho. »Odgovorite svoji služkinji, naj se vrne spat...« Prepozno! Ženska se je dvignila. Njene roke so se strašno zajedle v roparjev obraz in odstranim napol masko. Poteze Devila Palha, so se pojavite v žarkih električne svetilke. »Vi!« je vzkliknila miss. Mercuros, ko je spoznala moža. Trenutek je presenečena omahnila ... »Da, jaz!« je zasikal ropar. »In ker ste nie spoznali, tem slabše!...« Hotel ji je zabosti bodalo. Samo z natančnostjo se ga je rešila. Skočila je pod posteljo in se zagnala proti vratom. T , »Na pomoči na pomoč! Jerome, Jerome... Odpri mi!« Nesrečnica se je oklenila gumba pri vratih, pozabila pa je na zapah, ki ga je pred spraševanjem ropar zapahnil... V sobi je nastalo sikanje in Devil Path je skočil proti oknu. Sikanje? Miss. Mercuros je padla na kolena. V grlu jo je dušilo hropenje. Trenutek jo je premetaval krč in zvalila se ;e po tleh. Roparjevo bodalo ji je prebodlo prsi. X. To jutro se je John Neighbour zelo pozno prebudil. Bilo je že popoldne. Toda ta ugotovitev ga ni dosti vznemirila. Vstal je žvižga,je in počasi je opravil toaleto. Ni mu bilo dosli, ali je ura poldne ali deset. Bil je vedno dobre volje, dobro razpoložen ln vedno pripravljen, da se prilagodi novim pustolovščinam, če bi bilo potreba. Najbrž ni slutil, da bo tako dobro postrežen I Okrog pol ene, ko je odšel z doma, ga je zvo-njenje pri telefonu klicalo nazaj v spalnico. »Halo!« je rekel. »Kdo je tako dober, da me zdaj vnemirja?« Glas njegovega sogovornika ga je epodbodel, da je poskočil. »Al Kaj? Ste vi Emilija?« Bila je res deklica in Neighbour jo je zasmeh-Ijivo vprašal: »Ali vas je Devil Path opustil?« »Hočem vas videti, kar najhitrejše bo mogoče,« je odgovorila. »In ne šaliva se... Mnogo vam imam povedati.« »Tudi jaz,« je pripomnil, »tudi jaz vam imam...« Toda prekinila ga je: »To stanje ne sme dolgo časa več trajati, John. Pridite me obiskat.« »Čisto gotovo. Ze tečem ... Kje ste?« »Sem v mali restavraciji, kjer sva v soboto zajlrkovala. Hitro pridite... Tako sem nastrpna, da bi vas že videla ...« »Dobro. To gre! Prej ko v desetih minutah bom tam« Obesil je slušalo in naglo stopil od doma. Deset minut pozneje je že videl svojo zaročenko. »Za vraga!« je vzkliknil, ko je zagledal. »Gotovo mi boste kako dobro novico povedali!« Res je bilo, kajti Emilija ni bila nikoli tako razvneta in tako lepa. »Oh! John. Dragi moj John, ali ne uganete?« »Kaj naj uganem?« »To popoldne se bova poročila, John!« »Da... da... Prav dobrol...« Časnikar jo bil v resnici razočaran. Gledal je svojo zaročenko, kakor ne bi natančno razumel, kaj mu je povedala. »Poročila so bova, da, John. To stanje ne more več trajati. Dobro bi morali razumeti...« »Da.... da... Razumem, toda...« »Vse je že določeno. Zjutraj som s to mislijo v glavi vstala in takoj som vse |>o!rebno ukrenila. Poroka bo cerkvena v cerkvi na Western avenue. Dobila sem vsa potebna dovoljenja. In obedovala bova v Carllonu. Preskrbela sem po telefonu obed za naju. Nato se bova vrnila k vam!« »K menil« »Da, dragi John, na vaš dom. Oh! loda prepričana sem, da mora biti očarljivo vaše malo stanovanje...« »To je popolnoma nemogoče,« jo je prekinil časnikar. »Glej, Emilija, treba je biti pameten. Vi no morete priii k meni prebivat. Jaz... Rad se poročim. Soglašam z dovoljenjem in obedom v Carllonu in z vsem, kaT hočete, toda, da bi vi prebivali pri meni, ne I« »Rekli boste, da. John, da mi napravite veselje! Bodite mirni: Ne bom doleo tam ostala. Že zjutraj ee bom podala na pot, da najdem kaj drugega za stanovanje.« »Ne, Emilija. Niti eno noč! Ne morete priti k meni. Ne morem vas sprejeti... Ne, ne in ne! Pre- bila bova nekaj dni v hotelu Carllonu, če želite, ne pa pri meni.« Mladenka ee je našobila. Zakaj John za nobeno ceno ni hotel, da bi ona prestopila prag njegovega stanovanja? »Zdi se, da ne veste, kaj je dvosobno stanovanje v osem nadstropju čisto pod streho... Zlasti tako stanovanje, ki mi služi za brlog!« je povzel smeje se Neighbour. Mladenka ee ni nič upirala. In ko je gospodar hotela prinesel kosilo, ki ga je naročila, nista več govorila o stanovanju. To je bilo zelo veselo. Ali je to misel na bližnjo [»roko? Neighbour je bil 6ilno razpoložen. Pripovedoval ji je razne šale in ee glasno smejal, kakor bi bil blazen .. . Kako daleč od le mize je bila misel na Devila Patha in spomin na njegova krula dejanja I »To lepo novico moram sporočili direktorju Chicaga Daily Tribunea! je nenadoma vzkliknil Neighbour. »Prepričan som, da bo razočaran. Saj mi oprostite, Emilija?« »Seveda!« je odgovorila. Mislim, da je najina poroka vredna posebne izdaje!« Mr. Clilf, časnikarjev direktor, je bil res razočaran. »To je vse, kar mi imate povedati?« je rekel, ko mu je Neighbour sporočil novico. »Gospod!« je vzkliknil časnikar. »Kaj hočete še več!« »Kaj hočem? Ha! toda, moj dragi, če se boste tako z menoj norčevali, 1110 boste prisilili, da vas vrženi skozi vrata 1« »E! Kaj pravite, Mr. Cliff?« »Pravim, da se premalo zanimale za svojo službo. Pravim, da ne morem biti kaj zadovoljen z vami in da je že Čas, da se poročite, ko Devil Path ... »Pozabiva Devila Patha za nekaj tir, direktor. Vedno ista pesem, da prvi časnik Chicago Daily...« MALI OGEASIIIIHBBBi t malih rtnlAcIh uallrn ....I., u____|_ • ...... 1 .,°?laslh vel)B y,8ka 1 din; Jenltovanjskl oglasi 2 din. ™ min tls*ane,cn« ovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vistica po l din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II d v • • * » • Vluzbeiscejo Kontoristinja z znanjem slovenskega In nemškega Jezika — Išče službo, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. • Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«. (a) Postrežnico Iščem. Vprašati : Ivarlov-ska cesta 15, priti., levo. Mesarskega pomočnika prekajevalca, solidnega, poštenega, takoj sprejme Jože Musar, mesar, LJubljana, Sv. Petra cesta fil. Dva krojaška pomočnika sprejmem takoj v stalno službo zaradi povečanja obrata. — Brečko Jožef, Brezno - Laško, postaja Rimske Toplice. (b) ismai Vajenca za restavracijo sprejme M. Gabrenja — Rakek. (v) Šiviljsko vajenko takoj sprejmem. - Salon »Korče«, Mostni trg 20,'II. Pouk Citre poučuje Emil Mesgollts, Jurčičev trg 2/II. (u) I Automofor »Chevrolet« I zaprt, poltovornl, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4757. 11 Pohištvo Pohištvo J Krojač-šivilja kt se želi Izobraziti za delovodjo, dobi službo. -Začetna plača 300 din tedensko in oskrba. Za odgovor znamko. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Spomlad« 4711. (b) vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vkl n. Ljubljano, poleg kolodvora. Spalnico orehova imitacija, lepe oblike, šperano, zelo .ugodno proda Bitenc, Gosposka ulica 10. (š) Denar Kompanjona (-ko) z denarjem Išče vpeljana trgovina v centru Maribora. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 553/4816. (d) IPTffffffPBI Kleparske stroje z orodjem ln orodje za vodovodno Inštalacijo, že rabljene, kupi Makslmov Boris, Tržič. (k) Navi jalnico (Spuhlmaschlne), rabljeno, v dobrem stanju, 12 vreteni, kupim. Ponudbo pod 52.687 na Publlcl-tas, Zagreb. (k) Glasba Tega n« more nlkdo Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30'—. Kazen teprn vzamemo tudi staro v račun, r^^ Zahtevajte seznam. anbteta KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl REUMATIS najboljše sredstvo za mazanie proti revmatizmu. trganju, bolečinam v križu in kosteh, išijasu, protinu in podobnim boleznim. Šc vsakemu je pomagalo, kdor ga je uporabljal, poskusite tudi Vi, da se prepričate in drugim priporočite! Ena steklenica 22 din. Pišite še danes GRADSKA LJEKARNA Ogt. S.br. 1900/1935 ZAGREB, Kamenita 11 Za Vas KOLESA Ugodna prilika! V Vašem interesu je, da si pred nakupom kolesa neobvezno ogledate letošnjo izredno veliko zalogo koles najboljših svetovnih znamk po neverjetno nizkih cenah. Tudi na mesečna odplačila. — Izvršujem špecijalna popravila ter prevzemam v splošno prenovljenje vsa v to stroko spadajoča dela. — Se priporoča ]anko Dolinar trgovec in mehanik, Brezovica 105 pri Ljubljani Narodna banka Natečaj za uradniške pripravnike Na podstavi odločbe izvršnega odbora Narodne banke objavlja s tem bančna direkcija natečaj za sprejem gotovega števila uradniških pripravnikov v službo Narodne banke. Za ta natečaj se more prijaviti vsakdo, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da ni mlajši od 21 let in ne starejši od 30 let; 3. da je telesno in duševno zdrav; 4. da je dobrega vedenja; 5. da je dovršil bodisi pravno fakulteto na eni od domačih visokih šol ali v inozemstvu, bodisi državno trgovinsko akademijo v državi ali šolo iste stopnje v inozemstvu, bodisi visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu, oz. šolo iste stopnje v inozemstvu, bodisi fakulteto ekonomsko-finančnih ved v inozemstvu; diplome in izpričevala šol, končanih v inozemstvu, morajo biti nostrificirana; 6. da je po izpolnjenem 21. letu življenja odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen ako je kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru, oziroma, ako je zavezan plačevanju vojnice, da dokaže, da je vojnico plačal; 7. da ni pod skrbstvom (kuratclo) ali pod stečajem, ali da ni nad njim podaljšano skrbstvo; 8. da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic, ali na izgubo javne službe in da ni v preiskavi ali pod obtožbo za zločinstva ali prestopke, ki morejo imeti za posledico izgubo častnih pravic. Izpolnitev pogojev iz točke 3. dokažejo kandidati z izpričevalom zdravnika, izpolnitev ostalih pogojev pa z izpričevali pristojnih oblastev. Za sprejem v bančno službo je razen tega potrebno tudi, da kandidati opravijo sprejemni izpit, h kateremu bodo pripuščeni oni od prijavljenih kandidatov, ki jih bo — na podstavi predloženih izpričeval o kvalifikacijah — izbral izvršni odbor. Ta sprejemni izpit sestoji iz pismenega in ustnega izpita. Pismeni izpit se opravlja iz tehle predmetov: a) dvojnega knjigovodstva, b) trgovinskega in bančnega računstva in c) trgovinske in bančne korespondence. Ustni izpit se opravlja iz trgovinskega in meničnega prava. Namesto trgovinske in bančne korespondence se more določiti tudi prost pismen sestavek. Od onih kandidatov, ki bodo napravili izpit, jih bo izvršni odbor banke izbral za bančne uradniške pripravnike toliko, kolikor jih bo banki potrebno. Po končanem letu dni pripravniške službe so pripravniki dolžni, da na poziv banke opravijo izpit, predpisan s pravilnikom o uradnikih banke, zaradi definitivnega sprejema v bančno službo. Sprejeli kandidati bodo po potrebi dodeljeni na delo v katero koli bančno središče. Prošnje z dokumenti sprejema inšpektorat banke do 25. aprila 193!) zaključno, ter daje vsa obvestila po tem natečaju. Sprejemni izpit, določen v tem natečaju, se bo opravljal v prvi polovici meseca junija 1039 v centrali v Beogradu. K izpitu pripuščeni kandidati bodo pravočasno obveščeni o točnem datumu. Od direkcije Narodne banke kraljevine Jugoslavije dne 23. marca 1939 v Beogradu. Dober semenski oves prodaja mlin Rosenberg, Jezdarska ul., Maribor. Orehova jedrca in orehe nudi Sever & Komp., LJubljana. (l) Risalne klopi dobro ohranjene, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4768. Globok otroški voziček poceni prodam. Vprašati Moste, Cigaletova 29/11. 1 Medarna Prva Specialna trgovina za med, Ljubljana, 21 dovska ul. 6, nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka In od najlzkušenejšlh čebelarjev, po najnižji ceni. Na debelo In na drobno. »Singer« stroja krojaški, šiva naprej In nazaj (31 I< 32) ln čevljarski cilinder, veliki, 2100 din, naprodaj. Kla-dezna ulica 26. (1) Sveže najfinejša norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim Jn, slabotnim osebam Jaffa pomaranče sočne, sladke, brez koščlc na zalogi. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa cesta 48, telefon 36-48. (1) Prepričajte se o naših cenah možklh srajc, spodnjih hlač, kravat, nogavic. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Continental mesečno po Din 200'—; za državne uslužbence po Din 100'— Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 KOLESA kupite dobro in poceni tudi oa obroke pri H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6. Brezobvezen ogledi Za spomladansko setev vam nudi tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva c. 24 prvovrstni semenski jari ječmen ln oves ječfflenovec vse skrbno očiščeno in zajamčeno blago. Hiše trgovske ln stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v ugoden nakup Prlstaveo Franjo. realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a 104 din 1 m* žaganih, zdravih In suhih bukovih drv, Iran ko hiša; trboveljski premog najceneje. RUDOLF VELEPIC, Ljubljana VII Jernejeva cesta. Telefon 27-08. (1) Travno seme banašfto lucerno grahorlco oves 2ioii de2 lari jcCinen koruzo za zeleno Krmo ln ensllazo sladko lupino polslodkorno peso ln cebuicek nudi Sever & Komp. Llublfana Prvovrstni trboveljski brci prah« koks, suha drva nudi I. Pogačnik Soharttava I Telelon 20-50 »Presto« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugib znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). Letovišče! Prt letovišču je krasno posestvo naprodaj. Resne ponudbe upravi »Slov. pod »Letovišče« 4770. (p V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli AttemBO vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. U 1 k 1 a u Otmar, Brežice. (p) Kupim njivo med Saturnusom in Dev. Mar. v Polju. Ponudbe s ceno in lego pod značko »3000 m'« 3905 na upravo »Slovenca«. (p) Stavbna parcela v Izmeri 6000 m', ob drž. ln banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarje, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Vižmarje 69. (p) Velika hiša dvonadstropna, v sredini Celja, z dvema trgovskima lokaloma In velikimi skladišči, ugodno naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Kapital« 4818. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na. obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra čt 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš in vil. - Po. oblaščenl graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Vnajem ODDAJO: Ključavnič. delavnico v Črni pri Prevaljah, brez konkurence, in stanovanje, dam v najem. Orodje (tudi varilni aparat) prodam. Ponudbe na Anton Vaukon, črna. (1) Trgovski lokal v novi hlšt v Filgnerjevl ulici oddam s 1. aprilom. Informacije: »Slograd« -Vrtača št. 9. (n) i* m ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin z uporabo >HERSAN ČAJA«, mešanice posebnih zdravilnih rastlin po navodilu dr. R. W. Pearsona, glavnega zdravnika v Bengaliji (Angl. Indija). Dolgoletna skušnja potrjuje vrednost >HERSAN ČAJA«, in sicer i nedvomnim uspehom pri boleznih: poapnenja žil, krvnega obtoka, ženskih boleznih, bolečinah menstruacije (mesečno perilo), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zaprtosti, protinu, črevesnih boleznih, hemoroidih. pri splošnem in prehitrem debeljenju in proti zgagi. »HERSAN ČAJ« se dobi v vseh apotekah. Zahtevajte brezplačni vzorec. »RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova 1. Beg. S. št. 19834-35. GOSPODJE! Halol Halo T Ali ste si že ogledali krasno izbiro razstavljenega blaga za moške obleke in površnike v novih velikih izložbah tvrdke F-1. Goričar Ljubljana, Sv. Petra eesta 29 Lepi in moderni deseni, dobre kvalitete in — kar je važno — tako nizke cene v izložbah Vam jamčijo, da se odločite za nakup Vaše nove obleke pri nas! Oglejt e si torej našo zalogo tudi v trgovini! Vzajemno posojilnica •• t tr. z. a o. " —•• * - v Ljubljani, nikioSltevo cesto 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in oKrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Zahvala Ob prebridki izgubi naše nepozabne soproge, mame, stare mame in sestre, gospe Doti Pušnik lastnice tov. pletenin in trgovko se najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno sožalje, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so našo pokojnico v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. , Celje, V o j n i k, dne 27. marca 1939. Žalujoči ostali Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so najino nepozabno mater Jedrt Filipič roj. Guzelj prišli kropit ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva gosp. stolnemu kanoniku Josipu Šimencu za sv. mašo in vodstvo pogreba, kakor tudi ostalim gg. duhovnikom, dalje družini Zgubovi in Težičevi, g. bogo-slovcu Tomazinu ter njegovi in Golobovi materi, ki so nama tako nesebično šli na roko v bridkih urah življenja. Prav tako nama čut hvaležnosti nalaga dolžnost posebne zahvale gosp. šolskemu upravitelju J. Poljšaku, cerkvenim ključarjem, g. organistu Zupanu in pevskemu zboru, Prosvetnemu društvu, gasilski četi, fantovskemu odseku in dekliškemu krožku, III. redu in dekliški Marijini družbi v Naklem, kakor sploh vsem dobrim naklanskim faranom, ki so z venci, s številno udeležbo in zlasti še z obilno molitvijo skazali najini materi po kratkem času njenega bivanja v Naklem kol svoji iz njih srede veliko Ijubav. Dobri Bog bodi obilni plačnik vsem! . Naklo, 27. marca 1939. Filipič Janez, župnik; Marija, sestra. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čefi Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič Socialna samopomoč državnih in banovinskih uslužbencev Podporno društvo državnih in banovinskih Uslužbencev dravske banovine je imelo v nedeljo, 26. t. m., v Ljubljani svoj 0. redni občni zbor. Poleg članov iz Ljubljane so se ga udeležili tudi društveni poverjeniki vi Celja, Trbovelj, Jesenic in Lesc. Občni zbor je začel predsednik g. Dolžan Uanko, ki je po uvodnem pozdravu in po konstituiranju občnega zbora poudarjal važnost te dobrodelne socialne ustanove, ki ima svoj posmrtni in bolniški sklad lz posmrtnega sklada daje društvo svojcem umrlih članov posmrtnine do zneska 5000 din. Bolniški sklad pa nudi brezplačne zdravniške ordinacije, brezplačno dobavo zdravil, podpore v svrho zdravljenja in podpore siromašnim članicam porodnicam. Posebne ugodnosti nudi društvo s tem, da dovoljuje društvenim članom posojila. iz tajnikovega poročila, ki ga je podal gosp. Viktor Markič, je razvidno, da je v posmrtnem skladu vpisanih 1548 članov in članic. Od teh jih je v bolniškem skladu včlanjenih 967. V minulem letu je umrlo 12 članov oz. članic. Njihov 6pomin so zborovalci primerno počastili. Društveni odbor je v nekaj nujnih, izrednih in vsega upoštevanja vrednih primerih uspešno posredoval pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za popolen popust stroškov zdravljenja v zdravilišču v Dobrni in za plačilo stroškov zdravljenja na kliniki v Zagrebu. Med letom je društveni odbor sprejel tudi pet novih zdravnikov bolniškega sklada. Blagajnik g. Viktor Bischof je podal izčrpno sliko letnega računa. Za ordinacije zdravnikov je bilo izdanih 2010 nakaznic, za lekarne pa 1848, skupno torej 3858 nakaznic. Honorarji zdravnikov so znašali 72.000 din, stroški za zdravila pa 1 Zadnji redni letni pregled motornih vozil za leto 1939 bo v torek, dne 4. aprila od 8 do 12 kot običajno v Ljubljani na Bregu št. 20; dohod z Novega trga. K temu pregledu je pripeljati vse letos še nepregledane avtomobile, avtobuse in motocikle tako iz Ljubljane in okolice, kakor tudi iz srezov Brežice, Krško, Črnomelj, Novo mesto, Kočevje, Logatec Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Kamnik, Litija in iz policijskega komisarijata Jesenice Pa tem terminu se bo proti vozačem ne-prcgledanih vozil postopalo po zakonu. 1 Pasja taksa. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike in rednike psov, da prijavijo svoje pse oziroma poravnajo takse na pse za proračunsko leto 1939-40 v uradnih urah od 9 do 12 v izvršilnem odseku mestnega poglavarstva, Lingar-jeva ulica št. 1-1. nadstr., levo, soba št. 1 in 2, v naslednjem vrstnem redu: Lastniki s priimki na črke A—G, dne 3. do 7. aprila, od črke H do L od 1. do 17. aprila, od črke M—R od 18. do 24. aprila, s črko S—W o d25.5 aprila do 1. maja in s črko Z in 2 ter eventualni zamudniki od 2. do 6. maja 1939. Podrobna navodila glede prijave pisav so razvidna iz razglasov, nalepljenih na raz-glasnih deskah. 1 Službo hišnika v Kresiji odda s 1. majem t. 1. odbor za upravo meščanske imovine v Ljubljani ter je prošnje treba vložiti na mestno poglavarstvo najkasneje do 8. aprila 1939. Prednost imajo prafesionisti. 1 Za zapahi. Policija je končno polovila nevarno vlomilsko tol|x>, ki jo je vodil zloglasni Luka Špruk ter zadnjega člana spravila za zapahe. Ta tolpa ima na vesti vse polno vlomov, največ v bežigrajskem in šišenskem okraju. Luka Špruk je bil prijet že pred mesecem dni, kakor smo poročali, imel pa je toliko komplicev, da je imela policija mnogo dela, preden je vse spravila pod ključ. Razstava naših umetnikov v Milanu Milan, 28. marca. A A. Danes ob 17 je bila v umetniški galeriji »Časa degli Artisti« v Milanu odprta razstava jugoslovanskih umetnikov, slikarjev in kiparjev Mihe Maleša, Franceta Goršeta, Božidarja Jakca, Ivanu Kusa, Toneta Kralja in Maksima Sedeja. Pokroviteljstvo nad to razstavo sta prevzela italijanski minister za narodno kulturo in propagando Alfieri in ban dravske banovine dr. Natlačen. Pri otvoritvi razstave so liili navzoČni Nj. kr. V. vojvoda Bergamski, pod* prefekt mesta Milana, upravnik mesta, zastopnik fašistične stranke, predsednik združenja bivših bojevnikov, zastopniki vseli kulturnih organizacij, tuja konzularna zastopstva, številni zastopniki tiska, jugoslovanski konzul Mikačič z osebjem generalnega konzulata ter številna množica ostalih. Pri otvoritvi so bili tudi vsi omenjeni slovenski umetniki. Razstavo je odprl ob nabilo polni dvorani jugoslovanski generalni konzul S t a n k o v i t, ki je v svojem govoru poudaril kulturno sodelovanje, ki je že dve leti tako uspešno med Jugoslavijo in Italijo. Omenjal je razstavo italijanskega portreta vseh stoletij v Belgradu, razstavo italijanskih knjig v raznih mestih Jugoslavije ter gostovanje beneškega gledališča v Jugoslaviji. Generalni konzul Stankovič je omenil, da otvoritev te razstave jugoslovanskih slikarjev in kiparjev v Milanu pado ravno na obletnico podpisa ilalijansko-jugoslovan-ske prijateljske pogodbe in pripomnil, da se po političnem zbližanju in gospodarskem sodelovanju obeli držav nadaljuje intenzivno kulturno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Končno se je g. Stankovič zahvalil za gostoljubnost, ki so jo izkazale italijanske oblasti, posebej pa se je Se zahvalil ravnatelju »Časa degli Arlisti« g. Ago-s t i n u , ki je to razstavo v Milanu organiziral. Iz Španije Valencija, 28. marca. A A. Reuter. Tu mislijo, da se madridski svet narodne obrambe jx>gaja o skorajšnjem vkorakanju Francovih čet v Va-lencijo. Madrid, 28. marca. A A. Hnvas. Po vkorakanju Francovih fet v Madrid, je prišel iz svojega zavetišča nek duhovnik, ki je živel skrit nd julija meseca 1938. Ljudstvo je duhovniku navdušeno vzklikalo. Ptuj Muzejsko društvo v Ptuju bo imelo danes ob pol petih popoldne svoj redni občni zbor 92.000 din. Za podpore v bolezni in za porodniške podpore je bilo izplačanih 7100 din. Na posmrtni-nah je v letu 1938 izplačalo društvo 60.000 din. Posojil je podelilo društvo članom v letu 1938 za 573.000 din. Celokupno društveno premoženje znaša 965.000 din in je i.a 91.700 din večje Od prejšnjega leta. V imenu pregledovalcev računov je poročal Višji rač. inšpektor g. Albin Zajec, da je društveno poslovanje v najlepšem redu ter je predlagal, da občni zbor izreče odboru razrešnico s jiohvalo Občni zboi je predlog soglasno sprejel. Pri dopolnilnih volitvah sta bila blagajnik g. Bischof Viktor in podpredsednik g. Lokar Anton, ki jima je j)otekla funkcijska doba, soglasno vnovič izvoljena. Prav tako tudi oba namestnika g. Valentin Pogačar in g. Matija Mavrovič ter oba pregledovalca računov g. Albin Zajec in g. Mirko Česnik. Občni zbor je osvojil predlog odbora, da se tistim, ki javijo svoj pristop v društvo najpozneje do 30. junija 1939, dovoli znižana pristopnina po 40 din, izrednim članom (otroci od 5. do 21. leta starosti) pa po 10 din ter da je vstop v društvo mogoč le osebam, ki niso še prekoračile 45. leta starosti. Na predlog društvenega odbora je občni zbor tudi sklenil, da bo 2/. aprila letos izredni občni zbor društva z dnevnim redom: Sprememba društvenih pravil in spieniemba čl. 26. pravilnika bolniškega sklada. Občni zbor, ki je izzvenel v najlepši slogi, je zaključil g. predsednik z zatrdilom, da bo društvo slejkoprej vztrajno delovalo dalje v pravcu medsebojne solidarne pomoči članstva. BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV | MMOG9, MNOGO VZORCEV i in barv, knkor tinli kvalitet imamo nn zalogi. — Tudi za Vaš novi površnik in obleko imnmo, kar Vam bo ugajalo. — Prosimo pridite! | BRATA VLAJ, Wo!ffova 5 2 8A8A8ABA8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8ABA8A 1 Šentjakobčani! Možje in fantje imajo v četrtek, petek in soboto ob 8 zvečer duhovne vaje v cerkvi sv. Florijana. Vabljeni ste prav vsi! 1 Prosvetno društvo na Gradu se najtopleje zahvaljuje vsem ljubljanskim trgovcem in ostali javnosti, ki so priskočili na pomoč z darili in denarnimi zneski, ter tako omogočili, da je bilo obdarovanih 38 družin na gradu. 1 Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. Šiški sporoča, da posluje knjižnica odselj vsak četrtek od %20—%2\ v društveni dvorani. Knjižnica ima v zalogi nad 600 najboljših slovenskih knjig in nad 100 različnih drugih Priporočamo cenj. občinstvu Zg. Šiške in oko,lice, da z večjo vnemo posega po knjigah. Izposojnina je prav malenkostna. 1 Zmaj na Karlovški cesti. Zadnjič smo poročali o preureditvi Karlovške ceste Prenovljenje le važne ljubljanske ceste res lepo in naglo napreduje. Cesta dobiva širok hodnik iz velikih kamnitih' plošč ter so jo nekoliko dvignili. Niveleta novega cestišča je ponekod tudi za pol metra višja od dosedanje. Pravi okras cesti pa bo novi stolp ali steber, ki bo sam zase, kakor kakšen spomenik. Kakor smo poročali, 1k> ta sleher služil eventuelno za čakalnico na tramvaj Krasil pa ga ho lep zmaj, simbol in grb mesta Ljubljane. Prebivalstvo Kar-lovškega okraja je sedanji občinski upravi hvaležno, saj vidi. da se je šele sedaj pričela mestna občina brigati za ta okraj, da skrbi za ceste in ulice, pa tudi za okrasitev okraja. I Postajališče na Rakovniku. Na Rakovniku je končno postajališče dolenjske električne železnice. 1'roga je izvrstna in tramvajski promet v popolnem redu. Toda prebivalstvo ima eno željo: na Rakovniku naj hi se zgradila prava čakalnica, ker je treba včasih po pet minut čakati, da pride nov voz. Če pa se že ne zgradi čakalnica, pa naj bi tramvajska družba postavila na progo nov, peti voz. ki bi čakal na tem končnem postajališču, dokler ne pride naslednji. Stroški za peti voz bi bili malenkostni, ustreženo pa hi bilo občinstvu in kar je glavno: uslužbencem cestne železnice, ki na tej progi največ trpe in ki so tudi potrebni počitka. v refektoriju mestnega Ferkovega muzeja z običajnim dnevnim redom. Glasbena Mnticn v Ptuju pripravlja salonski orkester in zato vabi vse ljubitelje g-odlie nn razgovor, ki bo v četrtek, dne 30. marca v prostorih Glasbene Matice na Hrvatskem trgu ob 8 zvečer. Mestno poglavarstvo Ptuj poziva vse vojaške obveznike in lastnike živine ter motornih vozil, ki se v nedeljo, dne 19. marca, iz kakršnegakoli vzroka niso udeležili vojaškega razporeda, da se takoj zglasijo na magistratu v tajnikovi sobi, ker bodo sicer kaznovani. Nove cene za goveje in telečje meso. Apro-vizneijski odsek je nn svoji seji sklenil naslednje ravnalne cene za goveje in telečje meso, ker se je cena živine v zadnjih mesecih znižala: goveje meso I. vrste spredn ji del največ 9 din za kg, goveje meso 1. vrste zadnji del največ II din za kg, goveje meso II. vrste sprednji del največ 7 din zn kg, goveje meso II. vrste zadnji del največ 9 din zn kg, teletina z običajno priklado največ 9 din zn kg, teletina brez priklnde nn.jveč II din zn kg; sklepna pečenka in kotleti največ 13 din za kg. — Če se te ravnnlne cene ne bodo upoštevale, bo mestno poglavarstvo prisiljeno podati predlog sodišču zn kazensko postopanje zaradi prekršku zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Kranj Koncert pevskega zbora Glasbene Matice bo, kakor že javljeno, v soboto, dne 1. aprila. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 9 zvečer. Vstopnice sc pa v predprodaji v trgovini g. Hlebša v Kranju. Vodstvo koncerta je v rokah Matičnega zborovodja, ravnatelja g. Mirka Poliča. Teden socialne vzgoje v Mariboru Teden socialne vzgoje, ki ga je priredila podružnica Slomškove družbe v Mariboru od 20. do 24. t m., je bil dobro obiskan. Posebno važen poudarek je dala temu vzgojnemu tednu navzočnost prevzv. škofa dr. I. Tomažifa, ki je izrazil prirediteljem, predavateljem in prisotnim svojo posebno zahvalo in želel prizadevanjem vseh blagoslova božjega. Prof. g. I. Bngnvič je podal osnove soc. vzgoje na temeljih krščanstva v globokem predavanju »Krščanstvo in socialna vzgoja«. Ga. ravn. Štupca je v zelo zanimivih izvajanjih govorila o pravilnem »Razmerju med gospodinjo in služkinjo«, o mot-njah v teh odnosih, ki so obojestranske, o pravem razmerju otrok do služkinj, kar je odvisno od gospe in o odnosu gospodarja do služinčadi, ki mora biti vsestransko korektno in vzgledno. V referatu je omenila, da ima Maribor 1713 služkinj, katerih plače se sučejo povečini od 100 do 300 din. Poudarila je sramotno nizko starostno oskrbo, ki je za 5 letno službovanje 69 din, za 10 letno 105 din, kar dnevno ni niti za kruh. Zavzema se za poklicno izobrazbo gospodinjskih pomočnic, s čimer bi se izboljšal njih položaj. Krščansko potrpežljivost in nesebičnost smatra kot najvažnejšo vez med gospodinjo in njeno pomočnico. Gdč. kateh. O. Sadravec je, govoreč z veliko gorečnostjo o »Praktični socialni vzgoji v družini«, prikazala zanimive načine take vzgoje, opirajoč se na dr. Poppejevo definicijo katoliške vzgoje, ki je v tem, da pomagamo otroku do podobnosti Kristusu v osebnem notranjem in zunanjem življenju v vseh odnosih do bližnjega, družine, družbe in naroda ter države. G. prior V. tlfak je poudarjal v svojem krasnem govoru o »Krščanski karitas« da se le na podlagi krščanske pravičnosti dado rešiti vsa socialna vprašanja sodobnosti. Z njo je tesno zvezana vrhovna zapoved krščanstva o ljubezni do bližnjega, zapoved, ki ne pozna absolutno nikjer in nikdar nobene dispenze in je to največja zapoved, ki nam je dana v življenju in na zemlji, zapoved, ki je primarnejša od ostalih še tako velikih verskih zapovedi in oblik religij življenja. V tem oziru nas Čaka še velikansko vzgojno delo, ker smo baš v tem pogledu pravi pritlikavci. Od 5221 društev v dravski banovini je 1000 društev s humanitarnim namenom. Ako upoštevamo to število društev in efekt njihovih prizadevanj, ki je z ozirom na socialno bedo med narodom zelo boren, čutimo neobhodno potrebo r»o pravilnejšem načinu organizacije karit. oz. socialnega dela. Važno pri osebni karitas je način in ne dejanje, ki mora biti vselej šele posiedira notranjega čustva, misli, hotenja in volje. Kar je od obilice dano. ni zaslužno, ampak šele ono, kar je z osebno žrtvijo darovano. G. V. Jagodi? je v svojem predavanju »Alkohol, največji vir socialnega zla.« katerega so po-nazorovale mnoge skioptične slike raznih črtežev, podčrtal razširjenost uživanja alkoholnih pijač pri nas, njegove posledice za duševno in telesno rast naše mladine in odpornost proli boleznim in tujim vplivom, ki razdirajo narodnostno, versko in kulturno samozavest. Samo ugotovitev, da je od 200 tisoč šolskih otrok le 12% abstinentov, ie porazna. Vsi predavatelji so poudarjali, da je problem socialne vzgoje tesno povezan z vprašanjem narodnostne vzgoje. Vsi nedostatki, ki se javljajo na področjih zasebnega, družinskega, društvenega in celotnega narodnega življenja, se morajo z združenimi močmi in z načrtnim delom s sodelovanjem vseh slojev in poklicev rešiti čini prej v smislu krščanske t. j. edino prave socialne pravičnosti, ker je v tem obsežen obstoj našega naroda. Predavanjem so sledili tudi razgovori, ki jih je vodil podružnični predsednik g. A. Kopriva. Ves tečaj je bil vstopnine prost in so se pobirali le prostovoljni prispevki, s katerimi more podružnica vsaj delno kriti prireditev in za katere se vsem prav prisrčno zahvaljuje. * m Članice stolnega dekliškega krožka I. imajo drevi ob 7 svoj redni sestanek. Vse in točno! m Smrtna kosa. V bolnišnici so umrli: 35letni čevljar Matija Mihelčič, 19 letni posestnikov sin Stanko Pal, dipl. tehn; Olga Zgrabljič, stara 30 let, in hčerka policijskega podnadzornika Gizela Rojic, stara 24 let. — Naj počivajo v miru I m Občni zbor podružnice Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev lio drevi ol> 8 v mali dvorani na Aleksandrovi (i. Poroča predsednik centrale, narodni poslanec Rudolf Srnersu. m Orgelski vefer gojencev III. letnika škofijske cerkvene glasbene šole v Mariboru ho v soboto, I. aprila ob osmih zvečer v stolni in mestni župnijski cerkvi. m V Ljudski univerzi se ho predvajal v petek zvečer zanimiv kulturni film »Afganistan, srce Azije«. Film bo tolmačil prof. Bogomir Slupan. V nedeljo 3. aprila se vrši mantineja z istim rilmom. m Natečaj za lepak VIII. Mariborskega tedna. Rok za predložitev osnutkov lepaka za letošnji Mariborski teden je samo še do 31. t. m. Razpisane so štiri nagrade v skupnem znesku 3800 din. Informacije in podrobni pogoji se dobo v vseh podružnicah Putnika. m V četrtek premiera. Jutri, v Četrtek bo v gledališču v Kovirevi režiji premiera I.angerjeve drame »št. 72«. Dejanje te drame se odigrava v kaznilnici lil Na Dravskem polju zopet požari. V občini RaPe, kjer je pred nekaj Ieli vsak dan gorelo, se pojavljajo zopet pogosti požari. Na praznik v soboto je gorelo v Preftolah. Vnela se je streha na hiši posestnika Jožefa Gojčiča v 1'repolah št. 7. Požar je na-tal ojioldne ter se je z vso brzino razširil na gospodarsko poslopje posestnika Aniona Frira ter na gospodarsko jioslopje in hišo posestnika Antona Peska in na gospodarsko poslopje njegovega soseda Ivana Kirbiša. Ogenj je uničil vse navedene zgradbe, poleg tega pa še gospodarsko poslopje zgoraj imenovanega Gojčiča. Skupna škoda se ceni na okrog 150 000 din. Gojčiču je zgorelo tudi pohištvo, ki so ga reševalci znosili nn dvorišče in 5000 din, ki jih je imel v omari. Ta denar si je pred nekaj dnevi izposodil v Mariboru ler ga je namenil kot doto svoji svakinji. m Zagonetka najdenega mrtveca. V včerajšnjem »Slovenrut smo že poročali, da so našli ljudje v Jelovcu pri Mariboru starejšega moža, ki je ležal z glavo v malem potoku. Neznanec je bil mrtev. O tem so bili takoj obveščeni orožniki, ki so ugotovili, da je to 45 letni delavec Matija Zimič iz Limbuša. Sumi se, da gre za zločin ter se spravljajo s tem v zvezo trije moški, ki so jih videli ljudje lam v bližini, kako so hiteli proti severu ter so verjetno izginili čez mejo. Državno pravdnišlvo v Mariboru je odredilo obdukcijo. m Ptujski tihotapec aretiran v Mariboru. Policijska stražnika Josip Jakopin in Joža Semel-bauer sta ustavila v Vrazovi ulici moškega, ki je prišel iz parka z nabasanim nahrbtnikom. Bil je 10 28 letni Anton Lupša iz Pobrežja pri Ptuju. Prinesel je po tihotapski poti iz Špilja v Nemčiji 11 in pol kilograma saharina, 82 novih vžigalnikov, 20 zavojčkov kresilnih kamenčkov, eno decimalno tehtnico ler 7 kg sladkorja. Vse to je nameraval razprodati v okolici Ptuja. Lupšo so obdržali v zaporih ter bo izročen carinskim oblastem. m Motorno kolo ukradel, da se je odpeljal na izlet. Trgovskemu pomočniku Viljemu Riedlu je bilo ukradeno izpred hiše na Gosposvctski cesti njegovo motorno kolo znamke NSU št. 2637-39. Riedl jo prijavil tatvino ter je osumil svojega prijatelja A. P., ki se jc odpeljal v Split na izlet. Gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. Sreda, 29. marca: Zaprto. — Četrtek, 30. marca oh 20: »štev. 72« Red D. Premiera. Mesto Gdansk se je ob odstopu momeljskega oz.emlja Nemčiji takole okrasilo, da proslavi zgodovinski dogodek. KULTURNI OBZORNIK Ivan Vazov: Pod jarmom g Nova odkritja v grobu egiptovskega faraona Jugoslovanska knjigarna, 1938, Ljudska knjižnica 61, str. 250. Poslovenil Fr. Bevk. V zadnjem času smo dobili nekaj bolgarskih del, med katerimi sta posebne važnosti dva romana, uamreč Jovkova »'Zanjci* (založba Modra ptica), ki je najboljši bolgarski roman zadnjih desetletij, ter Vazo v a »/'od jarmom* (Jugoslovanska knjigarna), ki je prvi resnični roman bolgarske književnosti ter danes že klasično delo par excelenre. Tako smo v enem letu dobili reprezentativni deli bolgarske književnosti dveh dob: predvojne in povojne ter 6i s tem izdatno nadomestili svoje dosedanje nezanimanje za bolgarsko kulturo, s katero smo bili svoj čas z Bezenškom v tako tesni in plodni zvezi. Roman Ivana Vazova, najboljšega bolgarskega pesnika, ki je umrl sicer šele po prevratu kot patriarh bolgarske književnosti, nas povedo v dobo borbe za svobodo naroda, ko so še Bolgari trpeli pod turškim jarmom in so 6e vse vstaje do takrat (1878) ponesrečile. Pred kratkim sem poročal na tem mestu, da so Bolgari letos po vseh mestih praznovali svečano stoletnico rojstva njihovega hajduka Levskega, bivšega diakona, ki je s svojo borbo proti Turkom postal simbol bolgarskega junaštva in njihove misli po svobodi. Roman »Pod jarmom« jemlje snov iz bolgarskih razmer tri leta po smrti Levskega, ki so ga Turki obesili v Sofiji, ter kaže razpoloženje tistih let pred turškorusko vojno, v katerih se je bolgarski narod začel zavedati potrebe po narodni samostojnosti. Glavni junak je učitelj Kralič, ki je bil po ponesrečeni zagorski vstaji obsojen na dosmrtno ječo v Dijar-bekirju, pa je od tam odšel ter se skriva pod izmišljenim imenom Ognjanov v bolgarski vasi kot »apostol svobode«, pripravljajoč narod za osamosvojitev. On je tista vez, ki veže vsa poglavja med seboj v enotno podobo bolgarskega življenja in trpljenja pod Turki. V napetem in odsekanem pripovedovanju s pravo epično oblikovno silo poljudno in mikavno pripoveduje Vazov Kraličevo zgodbo od trenutka, ko se po begu zateče v hišo prijatelja svojega očeta in ubije na zasledovanju dva največja turška razbojnika, ki pred očetovimi očmi hočeta posiliti nedoraslo hčer, pa preko njegovega zatočišča v samostanu pri domoroduih menihih, kjer dobi službo učitelja in vzgaja narod v bolgarsko borbeno miselnost, se zaljubi v napol menihinjo Rado in beži pred izdajstvom drugam, dokler ga spet ne izslede in pade v novo, zdaj največjo nevarnost. S tem se v največji napetosti prvi del romana zaključi. V tem okviru pa najde Vazov dovolj prostora za plastični oris življenja v tedanjih bolgarsko-turških vaseh, kjer nastopa zavedno bolgarsko ljudstvo, pa tudi boječneži in izdajalci v družbi s turškimi uradniki in orožniki. Pokaže nam borbenost in zavednost menihov, pa tudi svojevrstno podobo ženskega samostana in tipov, ki so v njih, podaja nam kritiko tedaj pojavljajočega se socialističnega gibanja, na drugi strani pa sliko društvenega življenja in dela za izobrazbo naroda v igri za široke vrele, odpre nam pogled v tedanjo šolo ter šo posebno v tedanjo rusofilstvo, ki jo bilo edino upanje in Bvetla luč v srcih domorodcev. Pokaže nam lepo podobo preje v kmečki vasi ter »otimanje«, balkanski običaj, ki je na jugu šo marsikje v navadi. S svojim zdravnikom So-kolovom je podal lep tip domorodca, kakor tudi z igumenom samostana ali kmetom Markom itd., dočim jo v Stefčovu pokazal postavo Efijalta. Ne kaže naštevati vseh tipov, ki so pri Vazovu vsi izredno plastični, in ne dogodkov, ki se v romanu vrsto v naglici in so prvi bolj zapleteni kot drugi in bolj napeti, treba je le brati in se dati nositi romantično domoljubnemu zanosu, ki preveva ves roman in je njegova glavna vsebina. Človek bi od zgodovinskih romanov pričakoval zgodovinske snovne natrpanosti, ki bi preraščale napetost in zanimivost zgodbe, toda pri Vazovu ni niti malo te nevarnosti. S svojim sočnim romantičnim realizmom, e svojo klenostjo, kratkostjo in poezijo ter strastnostjo v opisovanju pokrajine, ljubezni, sovraštva ter domoljubne vneme prevzema bralca, da mu sledi brez diha. Je to pisatelj Tavčarjevega kova, romantik in realist, risar ostrih potez ter obenem karikaturist, ki ni brez humorja, pisatelj, ki ves prežet domoljubne misli vidi vse lo v soncu in senci ter tako postavi svojega junaka v zgolj luč, ki vsa njegova dejanja osvetli kot junaštva dobre in za svobodo vnete duše, ter ustvarja tako legendo o idealnem narodnem borcu tistih zadnjih let pod jarmom. Na drugi strani pa srečujemo grozote Turkov nad ubogo »rajo«, njihovo okrutnost ter črno izdajstvo po-turčencev in plačancev. Ta stran je vsa črna ter kontrast bolgarskemu svetu. Tako je povest pisana v preprosti tehniki dobrega in zlega, notranje duhovne podobe ljudi se tekom dogajanja ne spreminjajo in ne razvijajo, vse ostanejo, kakršno so, ter tvori zato vsebino romana samo gibanje dogodkov okrog beganja in delovanja »apostola svobode« Kraliča ter njegovega zasledovanja in lovenja To dela roman nad silo zanimiv in napet. Polnost podob in okolja, svoje-vrstnost bolgarskega življenja in ostra karakteristika oseb ter velika moč v pripovedovanju pa predstavlja tisto večno vrednoto te povesti, ki jo dola za prvo in najboljšo bolgarsko povest, še danes živo, čeprav se je tehnika pisateljevanja 'Se zdavnaj spremenila. Srce ostane — in tega v romanu čutimo na vsaki strani in ta ne iztrohni. Vazov roman »Pod jarmom«, ki ga je prevedel v lepi slovenščini pisatelj France Bevk, je prav gotovo povest, ki bo našim ljudskim knjižnicam izredno prav prišla ter bo gotovo zelo pre-birana in zaželena. Je resnično klasična ljudska povest, kakor jih tako potrebujemo, in jo pozdravljamo zlasti še zato, ker prinaša svojstveno bolgarskega duha iz njegove junaške dobe in nas danes z novo vezjo veže na Bolgare, četrti narod na Balkanu, ki z nami tvori Južne Slovane, ki se moramo med seboj poznati najprej v svojih kulturnih vrednotah. In roman »Pod jarmom« in duh v njem med njimi ni najmanjša in vredna, da 60 med nami razširi v najširše vrste. td J. Massenet: Werther Po reprizi. V tajnostni svet z vsem svojim silnim hrepenenjem zamaknjeni romantični človek je dobil močno utelešenje v Goethejevem »NVertherju« in vso svojo čustveno oporo v zasanjani Massenetjevi glasbi. Tako je iz obojne zveze vzklila značilna umetnina, ki že desetletja osvaja operno občinstvo in ga zvablja s seboj v svojstveni svet romantičnega idealizma, ki je sicer današnjemu človeku že nekam odtujen in neiskren, ki pa ga vendar morda prav zaradi današnje trde stvarnosti in brezobzirne vsakdanjosti tem bolj vabi v svoje odmaknjeno življenje, polno vročih hrepenenj in dvignjene fantazije. — Še posebno je označen Massenetjev »VVerther« v neki zasanjani mehkuž-nosti, kot pristoja posebej francoskemu umetniku in kot se redoma ne uveljavi pri pravem, polnem romantiku. Slednji ostaja namreč kljub pekoče razpuščeni čustveni usedlini vendarle človek polnega stvarnega življenja, dasi je to življenje v luči silnega hrepenenja za skrivnostjo svojstveno pobarvano; svojo inožkost ohranja in svojo borbenost, čeprav ji jemlje čustveni nemir rezino in ostrino. V tem, polno življenje priznavajočem svoj-stvu je podano tudi ravnovesje k hrepeneči odmaknjenosti, kar vzdržuje romantičnega junaka v mejah življenjske resničnosti in verjetnosti. Tako ravnovesje pa je pri Massenetjevcm »NVertherju« razmajano, v kolikor je tu zajeti svet kar preveč zanesen v zasanjani sentiment in v kolikor se preveč izgublja v samem čustvenem opoju ter izgublja trdna tla. V tej smeri mu daje poseben poudarek glasbena snov, koje izraz je mehkobno nasičen enako v čustveno napetih melodijah kot v dražijivih harmonijah. Tako je ta \vertherjanska snov, ki se že itak gubi v bolehno sanjavost, vsa prepeta s sentimentalnimi melodičnimi trakovi in je v njej toliko močnpje podčrtana ideja o usodni ljubezni, ki naj bo v svoji neizpolnjenosti zadostni vzrok, da se nasilne pretrga nadaljni življenjski tok. Skoraj za vzor je postavljena tu bolehna sla-botnost, ki je sicer v zdravem življenju le razvojna ovira, ob kateri se kreše in iskri volja, da se okrepljena požene po zmagi za novimi višjimi smotri, dokler se ob novih ovirah uspešna borba zopet ne ponovi in se volja še višje napne. Massenetjev >Werthpr« je obstal na prvi stopnji in se je iam ves otožno zasanjal v pekočo ljubavno bolečino in v pesem o njej; v pesem, ki je vsa mehka in božajoča in ki zato tiho uspava hotenje v notranjosti, da se človek prepusti otožnemu za-maknjenju in se v njem izgublja v opojne užitke. Takemu značaju se je približala tudi uprizoritev. Glasbena sestavina, ki jo je v živem tonu zdelal in uravnovesil dirigent Anton Neffat, je sicer na nekaj mestih zakipela v oster kontrast in se pognala iz počivajočega sentimenta v upor; pri tem je skušala vseskozi zadržati pristno estetsko podobo, v kolikor je ni tu in tam zadržala stvarna nedostatnost. Odrska podoba pa, ki jo je izdelal režiser Drago Zupan, je ostala v mejah počivajoče mehkobnosti — pri čemer so dosegli prizori lagodne domačnosti in čustvene zasanja-nosti pristen in ugoden izraz, dočim so ostala mesta živahnejših kontrastov nekam medla. K temu je gotovo doprinesla tudi zasedba posameznih vlog, oblikovanih kar v preveliki meri od začetnikov, ki še ne zmorejo dramatičnega napora, kar se je nehote razlilo čez celoto. Glavni junak je v svoji čustveno napeti podobi močno zavisen od pevskih in igralskih sposobnosti oblikovalčevih; zato je bil gostinski nastop tenorista Jožeta Gostiča rešilen, kajti pevec je s svojimi še vedno ugodno razvijajočimi se sposobnostmi izdelal tej postavi prepričevalno podobo. Toliko bolj, ker je pevčevi naravi poznan meh-kobni lirizem. Jasno petje je dalo povezano z lepo zunanjo podobo NVertherju pristen značaj in ga čustveno ogrelo. — Postarnemu, v svojo tiho domačijo in družino poglobljenemu sodniku je izdelal plemeniti videz in dobrosrčni značaj basist Drago Zupan. — Njegovo doraslo hčerko Šarloto pa je oblikovala mlada sopranistinja Št. Pavlov-čičeva; njen ugodni, mehko zaokroženi glas se je značaju vase zaprte in čustveno v dve smeri razpete ženske podobe dobro prilegel. Le v izrazu je bil premalo napet. V trenju duševnih sestavin močno zarisani podobi in njeni veliki zahtevnosti pa tudi igralska stran ni mogla še dorasti. — Ravno s te strani pa se zna razviti v širino sopranistinja Zlata Gjungjenčeva, ki je nastopila v reprizi kot gost. Njena v odtenke razgibana čustvena sestavina, ki se s svojim naporom prirodnega utripanja kar neposredno oklene gledalca, more z neko posebno silo izvabiti naklonjenost in zavzetje, ki se izrazi v osvojenem priznanju. — Dobrosrčno nasprotje Šarlote je v prikupni podobi mlajše sestre Zofije razvila sopranistinja I. Ribičeva. — Ženin in pozneje Šarlotin mož Albert je postava posebno močnih in možatih, čeprav razdvojenih notranjih potez, ki jim baritonist M. Dol-ničar še ne zmore dati prepričevalnih odrskih potez. Toda njegova ugodna pevska svojstva hočejo tem bolj, da zastavi pevec ves svoj napor za sproščenje in razvitje igralskih zmožnosti. — Prikupen dobričina je bil Johan g. Perka. — Začet-ništvo pa je bilo še ovira odrske učinkovitosti prijatelja Schmidla, ki ga je 7. dobrimi pevskimi zaenutki upodobil mladi tenorist Sladoljev. V. U. Svetovni tisk se je spet obrnil v deželo Nila, kjer je profesor strasburške univerze Montet našel grob egiptovskega faraona Sesaka, o čemur smo obširno pisali v našem listu (24. marca). Zlasti med angleškimi egiptologi jo odkritje zbudilo veliko pozornost, in vse pričakuje nekaj podobnega, kakor se je zgodilo ob odkritju Tut-anch-Amonovega groba. Tako jo arabska vas San-el-llaggar, kjer je nekdaj bilo glavno mesto Tanis in kjer so te grobove našli, postalo središče znanstvenega zanimanja. V angleškem listu »Evening Standard« je major G o 1 d i n g napisal o teh najdbah zanimiv članek, v katerem osvetljuje zgodovinsko dobo ob času faraona Sesaka I. in judovskega kralja Salomona, oziroma njegovih naslednikov. Pravi, (ia je bil Salomon, kakor je bil bogat in največji znanstvenik starega sveta, vendar le kot vladar samo vazal Egipta. Da bi ubranil samostojnost svojega kraljestva, si je vzel za ženo eno izmed hčera egiptovskega faraona in je kot doto dobil po njej del kanaanske dežele, ki so jo pa pozneje Egipčani zavojevali in oplenili. Naj bo s podrobnostmi kakor koli, gotovo je, da je bila Palestina odprta oboroženim vpadom iz Egipta, o katerih na več mestih govorijo Knjige kraljev in Kronika v Sv. pismu stare zaveze. Faraon Šesak I. je napadel Palestino v petem letu kralja R o b o a m a in je oplenil slavni Salomonov tempel v Jeruzalemu in odpeljal vse zaklade, ki jih je tu zbral Roboamov oče in prednik na prestolu Salomon. Major Golding ugotavlja v omenjenem članku, da so odkritja v vasi San-el-Haggar potrdila domnevo, da so bile med starim Egiptom in Hebrejci v Palestini močne zveze. Faraon S e s a k je bil iz Libije. Bil je eden izmed najmogočnejših vladarjev 22. dinastije. Toda kralj Salomon se je 15 let uspešno upiral njegovi želji po Palestini, in sicer bolj s spretno diplomacijo in s svojo duhovitostjo, kot pa z orožjem. Po njegovi smrti pa je prestol v Jeruzalemu zasedel njegov sin R oboa m, pod katerim je nezadovoljstvo, ki je tlelo že pod Salomonom, prišlo do usodnejšega izraza. Nekega dne se je zglasila pri njem deputacija, ki je zahtevala, da nekoliko zniža davke, ki jih je njegov oče napel do skrajnosti, ker je za svoje velikanske in dragocene zgradbe potreboval seveda tudi močnih finančnih virov. Toda Roboam jim je naduto odgovoril: »Moj oče vas je tepel z biči, jaz vas bom s škorpijoni« (škorpijoni so biči, ki so na koncu jermenov imeli železne bodice). Te besede so razburile ves Izrael in deset rodov se je uprlo in oklicalo za svojega kralja Jeroboama. Ta trenutek nesloge je spretno izrabil faraon Sesak, ki je z močno vojsko pridrl v Palestino in jo zavzel do Galilejskega morja po obeh straneh Jordana. Libijski najemniki v Sesakovi vojski so podirali mesta po Judeji" in odnesli vse, kar so kje našli vrednega. Faraon je nato zbral svojo vojsko okrog Jeruzalema in ga začel oblagati. Ti Sesakovi pohodi v Palestino so potrjeni v napisih po zidovih njegove grobnice, ki so jo odkrili letos na dan sv. Jožefa. Tu so v kamen vklesana imena kru jev, mest in rodov, ki si jih je Sesak v Palestini podvrgel. Napisi še povedo, da se jo faraon vrnil v Egipt z dolgimi karavanami, ki so nosile tovore zlata in biserov in drugih dragocenosti iz Palestine, zlasti iz Jeruzalema. Faraon je nato razširil svojo oblast prav do izvirov Nila in tako obnovil nekdanjo slavo egiptovskega imperija. Z bogastvi podjarmljenih narodov je obnovil tudi tradicijo najslavnejših faraonov v tem, da je gradil veličastne javne zgradbe. Svojo prestolnico je prenesel v Tanis, današnji San-el-Haggar, kjer je dal zgraditi mogočen tempelj z velikim dvoriščem, v katerem je nameraval slovesno proslaviti tridesetletnico svojega vladanja. Toda najdbe kažejo, da ga je smrt prehitela in uresničenja svojih sanj ni učakal. Sesaku je nasledoval njegov sin Oserkon, ki je v prvih treh letih svojega vladanja podaril egiptovskim templjem 500.000 liber srebra in 65 tisoč liber zlata. — Tako nam major Golding v omenjenem članku obnavlja zgodovino Egipta in Palestine, kakor se odraža iz omenjenih odkritij. V Berlinu so v nedeljo odprli razstavo vodnega športa. Razstavljen je tudi stekleni lik veslača, na katerem se vidi delovanje srca pri veslanju. ŠPORT Slovaški pisatelj odpotoval v Šanghaj. Znani dovaški pisatelj zdravnik v Picštanih dr. Gejza Vamoš, pisatelj del, kakor so »Editino oko«, »Alani Boga«, »Odlomljcna veja« ter »Konjeniška legenda«, je odpatoval v Sanghaj, kjer bo začel s svojo zdravniško prakso, Krištol Kolumb — svetnik? To vprašanje namenja v Italiji zopet pisatelj Giovani Papini v Corriera dela sera« ter želi, da bi bil čimprej iroglašen za svetnika na podlagi novih dokurnen-ov. Kot je znano, je proces za bcatilikacijo Kn-Uofa Kolumba začel že leta 1870 papež Pu IX., 'oda ker so tedaj bili mnenja, da je ta veliki iz-najditelj imel nezakonskega sina, se |e proce« ustavil. Zdaj pa je izšlo nova delo o Krištofu Kolumbu izpod peresa P. F. M. Paolini)a, ki do- kazuje na podlagi analiz prvih virov, da ta trditev ne velja. Papini pa gre še dalje ter pravi, tudi če bi bilo res, da je imel nezakonskega sina, se mora to smatrati kot greh mladosti ter bi za kanonizacijo zadostovalo, da je zadnjih dvajset let živel v duhu svetosti. Obrača se na papeža Pija Dvanajstega, da naj obnovi proces ter naj velikega pomorščaka in odkritelja Amerike proglasi za svetnika. • Spomenik Jaroslavu Vrhlickemu v Pragi bodo postavili nasproti knjigarne Otta v parku na Karlavem trgu. Obenem so v Pragi odprli tudi muzej Jaroslava Vrhlickega in Svatopluka Čecha, kjer bodo shranjeni vsi spomini na velika češka pesnika. Table-tenis turnir SK Korotana V soboto 25. marca ob 16 v imenu pokrovitelja g. dr. J. Adlešiča otvoril turnir g. inž. Škof. V vseh disciplinah je nastopilo 105 tekmovalcev. Smelo trdimo, da.je bila to ena največjih prireditev te vrste v Ljubljani. Turnirja so 6e udeležili: Korotan, Mladika, Herines, Mladost (Zgb), Ferrari ja (Zgb), Uranija (Zgb) in TTC (Zgb). Turnir je lepo potekal. Veliko navdušenje pa je prevzelo navijače in tekmovalce, ko je stopil med nas naš bivši član, sedaj član TTC in državni prvak g. Žarko Dolinar. Prav tako je dospel zvečer g. Marinko. Že sobotna igra je kazala, da bo prvak mladine in juniorjev mali in simpatični Valkovič (Mladost), kateremu igra ne dela nobenih skrbi in se loti najhujšega rivala kot navadnega začetnika z enako in prirojeno flegma-tičnostjo. Največje zanimanje pa je bilo za finale seni-orjev. V finale so prišli: Dolinar, Blaži, Marič in Marinko. Vsa ugibanja za prvo mesto 60 se sukala okoli Dolinarja in Marinka. Popoldne ee je borba začela. Najprej sta se pomerila Marinko : Marič. Marinko ga gladko odpravi z 2:0. Sledi nastop Dolinar : Blaži. Dolinar premaga brez večjih težav svojega klubskega tovariša. Sledi Dolinar : Marinko. Vsi so pričakovali od Dolinarja. da bo pokazal igro, ki je še nismo videli Toda Dolinar odpove in izgubi (21:23, 17:21). Vso pozornost sta sedaj pritegnila nase Marinko in Blaži, ker drugi niso več veliko v poštev. Borba med Marinkom in Blažijem pa je bila nekaj edinstvenega. V prvem setu zmaga Blaži z 18:21. Drugega izgubi z 21:16, a tretjega zopet dobi z 13:21. Klubski tovariši ga objamejo in poljubujejo. ovacij kar ne neha biti konca. Tako si je Blaži osvojil prvo mesto, Marinko drugo, Dolinar tretje, Mariču pa je ostalo četrto. Dolinar gotovo ni pričakoval take smole v Ljubljani, saj mu je celo v Kairu bila sreča bolj mira. V moštvih sta zasedla prvo mesto Dolinar in Blaži (TTC), II. Uranija (brata Rat-kovič), III. Mladost (Fink in Valkovič), IV. TTC (Dolinar B. in Marič). Turnir je uspel na veliko zadovoljstvo vseh. Bilo je sicer glede uspela nekaj presenečenj, pa to je dalo vsem le še novega poguma, ki gotovo ne bo ostal brez uspeha. Škoda je le, da se ta šport v Ljubljani nikakor ne more razviti bolj na široko. Zanimanje je veliko, saj smo videli, da so nekateri navijači pozabiti nase in vztrajali od jutra do večera na 6vojih mestih in bodrili tekmovalce. Upamo, da bo prihodnje leto udeležba še večja, čeprav je že letos bila rekordna, odkar se v Ljubljani goji ta šport Po športnem svetu Kaj bo sedaj s češkim športom? Francoski športni list »L'Auto< prinaša inter-vijev z VVerner Gaertnerjem, vodjo poročevalskega in propagandnega oddelka nemškega državnega športnega vodje, ki je na vprašanje omenjenega francoskega lista, kaj bo podvzela Nemčija v pogledu športa v novo pridobljenih deže.ah, tole povedal: V glavnih obrisih, tako pravi g. Werner Gaertner, je govoril z njim državni športni vodja v tej stvari. Doslej šo ni bilo ničesar sklenjenega, ker ee še ne ve, v kakšni obliki se ho šport na Češkem in na Moravskem priključil veliki nemški športni družini. Gotovo je na drugi strani, da bo ostal češki šport avtonomen. V nemško moštvo se ne bo postavil noben Čeh, ker nemški šport jie misli na to, da bi ga zastopali inozemci. Češki in moravški športniki bodo prav tako lahko zastopali svoj narod kakor narodi, ki eo pod angleškim protektotarom. Ne morejo se pa v enem dnevu vsa vprašanja razčistiti in v vseh stvareh odločiti. Olimpijskih iger se morejo Čehi p^1 istimi pogoji udeležiti kakor Kanada, Avstralija ln Novazelandska, ki so pod protektoratom Anglije. Podobno kakor v teh deželah, bodo verjetno atleti pod nemško zastavo startali, ki bo imela posebno znamenje dežele jx>d protektoratom. ' Finski atleti na delu Že dva meseca pridno trenirajo finski lahko-atleti. Osem trenerjev skrbi za priprave za leto 1940. Sedaj delajo še v zaprtih prostorih. 100 atletov šteje moštvo finskih olimpijskih kandidatov. Spomladi bodo imeli posebne tečaje dolgoprogaši, sprinterji in metalci v Viirumaeki. In tudi olimpijski stadion je že poln življenja. Sicer še niso na tekališču v areni, temveč vadijo na 80 m dolgi progi v zaprtem prostoru, ki je večer za večerom nabito jx>ln olimpijskih kandidatov. Tren rajo pa poleg lahkoatletov še veslači, boksarji in nogometaši, tako da je vsak večer nad 400 mladih šjx>rtnikom na olimpijskem stadionu. Še vedno borba za zimske olimpijske igre Niti leto dni nas ne loči od zimskih olimpijskih iger, ki bodo prihodnjo zimo v St. Moritzu in še vedno ni rešeno vprašanje, če bodo na teh igrah tudi smučarske discipline ali ne. Športnim voditeljem posameznih športnih zvez se doslej še ni posrečilo priti na skupno pot. Namesto teh se še vedno vršijo svetovna smučarska prvenstva proti olimpijskim igram. Obžalovanja vredno pomanjkanje uvidevnosti je doslej oviralo, da olimpijske zimske igre niso dobile polnega programa. Ker vsi dosedanji poskusi niso dovedli do uspehov, se je načelo drugo vprašanje. Mednarodna olimpijska pravila namreč prepovedujejo, da bi se v istem letu, ko se vrše zimske olimpijske igre, mogle vršiii svetovne smučarske tekme. Pri seji švicarskega olimpijskega odbora v Lozani je bil na to opozorjen sam predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour, s prošnjo, da v tem pogledu vse potrebno ukrene. Za prihodnje leto so določene svetovne smučarske tekme na Norveškem v mestu Oslo. Če bodo prepovedane te svetovne smučarske tekme v Oslo, ni izključeno, da pride do popolnega preloma med mednarodnim olimpijskim odborom in mednarodno smučarske zvezo. Na izid tega boja niso radovedni saino smučarski krogi, temveč ves športni svet, saj se ho potem, če uspe akcija smučarskim krogom, morda še kaj drugega spremenilo v mednarodnem olimpijskem odboru. Nov evropski plavalni rekord na 4 krat 100 m v kravlu V nedeljo so končali Nemci v Bremenu svoje državne plavalne tekme najboljših pravačev in pla-vačič. Bili so doseženi odlični rezultati, Najboljši pa je bil uspeh v štafeti 4X100 m v kravlu, kjer so postavili plavaČi Plath, Lainvitz, Heibel in Fi-6cher nov evropski rekord s časom 4:00,5. Stari rekord je branila madžarska reprezentanca s časom 4:02,0. Prvenstvo v veleslalomu LZSP SK Ilirija razpisuje tekmo v veleslalomu za prvenstvo I.ZSZ, ki 1h> 2. aprila v Planiei-Tamar. Pravico Rtnrtati v konkurenci imajo vsi verificirani tekmovalci, ki so filanl klubov nn podrofju LZSP. Ostalim je dovoljen start izven konkurence. Prijave najkasneje (lo 31. marca 19.KI (lo 12 na naslov: SK Ilirija, snnmka sekcija, kavarna Evropa, Ljubljana. Žrebanje 1. aprila oh 2(1 v Tamarju. Start ob 11. Skupen odhod tekmovalcev na start ob 7 zjutraj. Dolžina proRO 35(10 m, višinska razlika cea. nmi m. Razglasitev rezultatov ob II v Tamarju. — Prvi trije plasirane! dobe darila, Cn-trtl diplomo. V skupni klasifikaciji dobi najholj&i diplomo. Prijavnin» ni. Vesti športnih zvez, klubov in društev Kolesarska parlzma vabi vse odbornike na sejo, ki bo dnnes, v sredo, ob 19 v kavarni Voaperaik na Starem trgu 31.