SploSne vesti. — Seja glavnega odbora JUU se vrši v Beogradu dne 17. in 18. marca 1932. v domu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika o delu izvršncga odbora. 2. Poročilo sck= cijskih predsednikov o delu sckcijskih odborov. 3. Sprejetje poslovnika Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. 4. Določitev datu= ma in kraja glavne skupščine. 5. Predlogi in vprašanja. — Potrdila o udeležbi na samoizobraževalnih tečajih, ki so potrebna za službcne podatke, je sekcija poslala vsem društvenim predsednikom. Vsi oni, ki so se tečajev udeležili, naj se obrnejo na druš-tvene predsed= nike, ki jim jih izročijo. — Potrdila o rokotvornih tečajih. Ker dobivam od raznih strani pozive za potrditev obiska v večernih ozir. 3dnevnih tečajih za ročna dela, katere sem imel v teku let — iz* javljam, da takih potrdil ne morem in ne smem izdajati, ker sem tečaje prirejal pod okriljenn Podmladka R. K. oziroma drugih korpbracij, ki so bile merodajna izdajati taka potrdila. Sicer pa mislim, da so bili ti tečaji tudi v osebno ikorist vsakega obiskovaka ter le bolj informativnega in zasilnega značaja, ker je jasno, da si nikdo v tistcm kratkem času ni mogel pridobiti popolne usposoblje= nosti za pouk v ročnih delih. — Uckleženci štiritedenskih tečajev za ročna dela dobe spričevala, če jih še niso dvignili. za 1. 1925., 1926., 1927., 1928. pri tajništvu oblastnega odbora Podmladka R. K. v Ljubljani, za tečaja I. 1930. i-n 1931. pa pri upraviteljstvu drž. II. deške mcščanske šole v Ljubljani. Kolek 20 Din. — Alojzij Novak. — Pridite na treznostni kongres, ki bo v nedeljo 21. februarja v Ljubljani v Unionu! Začetek ob 9. uri. Zborovanje traja z opoldanskim presledkom ves dan. Vrsta govorov: Uvodna beseda. Alkohol in zdravje — polkovnilk dr. Matej Justin. Alkohol in zdrav= niki — dr. Fedor Mikič. Treznost in šola —• Marica Koželjeva. Treznost in učiteljstvo — Rudolf Horvat ml. Treznost in že-na — Marija Ferjan. Alkohol in delavstvo — Joško Rozman in Filip Uratnik. Treznost in cerkev — profesor Bogovič iz Maribora. Naša kul= tura in naši poboji — Jan. Kalan. Alkohol in inteligenca — ravnatelj dr. Jos. Tominšek iz Maribora. Treznost in društva — dr. Miha Krek. Resno Ikulturno delo — profesor Franc Jeran. Kaj hočemo dijaki — Visokošolec. Biti čemo trezvenjaki — Srednješolec. Mi Mladi junaki — Šolarček. Napovejmo boj surovc.sti! — Manica Komanova. Preusinerimo naše go« spodarstvo! — agronom Alojzij Jamnik. S čim nadomcstiti alkohol — šolski upravitelj Valcntin Razinger. Absitnenca in moderna prehrana — Martin Humek. Trcznost in vla= da — Nekdo. Mi Štajerci in truznost — ravnateljica Antonija Štupca. Jugosloven -ki Savcz trezvcnosti — Govornik iz Za^rcba Savez trezvcne mladeži — Govornik vi Beograda. Protialkoholni boj v Nemčiji in v svetu — direktor H. Czeloth iz Berlina. Organizirajmo se za sveti boj! In nikoli več pre» mirja! Pcssbna zborcvanja, Naš go.st iz Berlina, direktor Czeloth, bo imel (istotam na verandi) šc posebna predavanja — in sicer: V nedeljo popoldne cd 2.—3. za učitelje in vzgojitelje: Treznostna vzgoja mladine. V ponedeljek popoldne ali zvcčer za vse: Moderna Caritas in skrbstvo za alkoholike. K temu predavanju sa povabljeni vsi, ki ho« čejo dclati Ikaritativno, posebno pa še naše ženstvo. V dnevih kongresa in en teden potem bo v Unionu tudi protialkoholna razstava, ki naj si jo ogleda vsak utkleženec kongresa in še drugi. Posebno naj bi si jo ogledale razne šole! Razstava bo lepa in zclo poučna. Treznostna akademija. Na predvečer, v soboto 20. februarja ob 8. zvečer — v veliki dvorani Uniona —. treznostna akademija, ki jo priredi dijaštvo z delavsko mladino vrcd. Vstopnine ni; sprejemajo se samo dobro* voljni darovi. — Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljaai ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 5. marca 1932. v salonu gostilne Kajfcž v Florijanski ulici. Začetek ob 19.30 uri. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poro= čilo pregledovalcev računov. 3. Odobritev pravilnika bolniškega sklada. 4. Odobritev pravilnika za dajanje posojil. 5. Predlogi odbora (sprememba društvenega naslova. Superzavarovanje). 6. Volitev dveh članov odbora. 7. VoLtev dveh pregledovalcev raču= nov. 8. Predlogi članov in 9. Slučajnosti. — Georg Kerschensteiner f. Prejšnji mesec je v Miinchenu v 78. letu življenja umrl Georg Kerschensteiner, eden izmed »velikih vzgojitcljev« ne samo svojega naroda, ampak — sedanjega človeštva. »Njegovo bistvo in volja učinkuje v neštcto ljudeh dalje, Ikaterim je dal moč in jasnost. To je prava dedi^ ščina po njem, proti kateri stopajo celo njegovi spisi v drugo vrsto.« Tako Kersohensteinerja v obsmrtnici mojstrsko označuje prijatelj in nemara najbolj mu kongenialni peda^ gog Eduard Spranger. Lepše se pač veljava in kulturni pomen velikega pokojnika ne bi dal z besedo izraziti ob svežem grobu. A ko bo dano kaj tiste časovne »distance«, fki je potrebna za pravično presojo vse= bine iz čaše nesmrtnosti, bo morala pač i naša pedagogika v podrobnejših potezah prikazati Kerschcnsteinerjev duhovni obraz — da se njegov pedagoški evangelij čim bolj razodene vsem tistim, ki jim je poverjen tak ali tak posel v »pedagoški provinciji« našega kultur= nega življenja. Ze zato, ker nam ima Ker= schensteiner, ta, rečv moramo neobičajni, »sckularni« oblikpvatelj člpveika, šolski organizator in pedagoški mislec s svpjp neomajno vero v človeka mnogo bodrilnega ppvcdati osobito danes, to je iščočim rešilno nit, ki bi vodila iz »gluhe loze«, v kateri se nahajamo. Te vrsticc naj bodo po takcm le spožtljiv poklon naše kulture ob pokojnilkovem odhajanju v večnost! Sicer pa ostanemo še dolžniki njegovemu geniju. O.  Delnice Agrarne banke — članstvu v vednost. Ker se obračajo poedinci na sekcijo s prošnjo za informacijo, kdaj bodp prcjeli delnice Agrarne banke, objavljamo na tem mestu odlok računovodskega odseka ministrstva notranjih del R. br. 8276 bd 25. julija 1931, ki so ga prejeli vsi finančni bddelki banskih uprav. Okrožnica se glasi: Ministarstvo Finansija, bdelenje držav* nog računovodstva i budžeta aktom svojim II. br. 79.542 od 11. jula 1931. godine dostavlja sledeče: Potrebno upustvo za prijem akcija Agrarne banke kao i interesa dostaviče se svima ustanovama čiji su službenici unisaTi i uplatili akcije na dvbgodišnju otpiatu. O prednjcm se izveštava ministarstvo s molbom, da sa ovim upoznate sve područne ustanove i naredite im, da prestavke poedi= tiih službenika o traženju akcija ne dostav« Ijaju ovom ministarstvu, jer se po isttma neče ništa raditi, niti uzimati u postupak. Prednje mi je čast dostaviti s molbom, da b istom izvolite upoznati područne ustanove i službenike. Zgornji dppis je bil poslan 25. septembra 1931 tudi vsem sreskim načelnikom. — Film kbt učni prippmoček. Preteklo leto sta se vršila v Parizu dva kongresa, na katerih se je reševalo vprašanje o filmskih predstavah kot učnem pripomočku. — Skoraj istočasno se je vršil na Dunaju vclik Ikongres delegatov iz 21 držav, ki so se bavili s tem vprašanjem. — V Rimu obstoji mednarodni institut, a v Baslu prav tako poseben biro za mednarbdno vzgojo z uporabljanjem filma. — V Franciji imajo v osnovnih šolah do sedaj 4000 velikih in 2500 malih kinoaparatov, ki služijo učiteljstvu ikot pomožnp sredstvo pri pouku. — Stanje učiteljskih akademij v Nemčiji. Za 1. 1932. je v Nemčiji ustavljen sprejem v vseh pedagbških afkademijah. Obenem je bilo tudi zatvprjenih pet pedagbških akademij in to v mestih: Gottbus, Stettin, Erfurt, Altona in Cassel. — Šlušatelji teh akademij sp razpprejeni na ostalih deset akademij na Pruskem. Povod tem likrepom je veliko število absolviranih in nezaposlenih učiteljev in učiteljic. — V Španiji je otvorjenih 7000 novih osnovnih šol. Za te šole je bilo istočasno z otvpritvijo angažiranih 14.000 učiteljev (ic), za katerih plače je sprejet proračun, ki znaša 32,300.000 pezet. Za materijal in učila je iz* danih 833.300 pezet. V bodočem letu je predvideno v Španiji zvišanje učiteljskih plač za 10%. Najnižja učiteljsika plača iznaša danes 3500 pezet letnp. — Narodne šole v Savski banovini. Na- Todni'h šol je v Savski banovini vsega 1762, in sicer 1742 državnih in 20 privatnih s 4531 razredi z 284.383 šoloobveznimi otroki za ni= žjo in 57.258 za višjo narodno šolo. Šoloobiskujočih otrok je vsega 304.220. Šolskih paslopij imajo vse državne šole 1986. a privatne 20. Od leta 1918. jc narastlo številp šolskih poslopij za 238, kar je vselkakpr lepo število. Vseh učnih moči za te šole ima Savska banovina 4429. — Češkoslbvaškp šolstvo v številkah. Po službeni statistiki je bilp v 1. 1930./31. na Češkoslovaškem 14.900 šol z 41.255 razredi in 40.949 učiteljev (ic). UčenceV in učenk je bilo v teh šolah 1,721.615. Od teh šol je 10.144 češkoslovaških, na katerih je službovalo 28 tisoe 540 učnih moči, nemških šol je bilo 3309 z 9286 učitelji (icami), madžarskih 835 s 1773 učitelji(icami), rusinskih 514 s 1137 učitelji(icami), poljskih 90 z 280 učitelji (icami), romunskih 4 s 15 učnimi močmi in 4 židovske z 8 učnimi močmi. Meščanskih šol je bilo 1868 s 7479 razredi in 9321 učitelji (icami). Vse meščanske šole je obiskovalo 281.802 učencev(k). Otrpških vrtcev in zave* tišč je bilo 2428. Šolstvp v Julijski Benečiji. Šplske nadzprnike in didaktične ravnatelje v Julijski Krajini je ppzval 'k sebi šplski skrbnik Mondino in jim dal nove direktive za tekoče šplsko leto. Pouk bi se mo«l vršiti rednejše in dati boljši rezultat. Med učitelji in oblastvenimi zastopniki ne vladajp vedno dobri pdnošaji. Ugotavlja pa, da se je v zadnjem času pri civilnih in političnih oblastvih izboljšalp pojmovanje ljudskošolske misije in se učiteljskp osobje bolj uvažuje ka'kor prej. Mondino je zadovoljen, da ni v Julijski Krajini več slpvenskih učiteljev. Mondino razlaga ob začetku vsakega šolskega leta uči= teljem, da mpra biti šola vzgojna in asimilacijska sila med »drugorpdci«. Fašistični hijerarhi pa mu koncem vsakega šolskega leta ppvedp, da ne morejo biti zadovoljni ne z uspehi učiteljstva v šoli in ne z njegovim izvenšolskim gibanjem. Večina sedanjega učiteljstva je po njihovi sodbi nesposobna za izvrševanje nalpge obmejne fašistične šole. Nedavnp je fašistični tisfc zopet potožil, kako da primanjkuje ueiteljev v Jukjski Krajini. Od približno 4700 učiteljskih moči je tnoških samo 1400. Uč.teljic je torej 3300. Med njimi so mladenke 17 do 18 let, ki ne morejp držati disciplinc med 13 do 14 let sta* rimi učenci in sp zadovoljne, če ti dečki splbh ne prihajajo v šolo. Brigajo se pptem tolikp bolj za dclklice. Fašistični tisk izvaja, da šolske, pošolske fašistične organizacije ne vno* rejp uspevati v krajih. kjer ni učiteljev. Za učiteljski naraščaj jc slabo preskrbljeno, ker se sprejema na učiteljišča le malo, določenp število priglasnikov. Na tržaškcm učiteljišču so jih letos odklonili skoro 200. Pp »Slpvcnskem Tedniku«.