fpgr 3 nć.
23. številka.
(t Trstu, t t« rak. zjutraj du« 23 februvarija 1897)
Tečaj XXII.
„1DIROBT«
izhaja pe trikrat m teden v ieatih is. 4»njih ob lovklh, 6atrtklh '.a ootootah. Z jutranjo izdanje ii-ha.ia ob 6. ari zjatmj, Teierno pa ob 7. ari večer. — Obojno iiduj« stane: ca leden mesa« . f. 1.—, iaven ATHtriJe f. 1.60 «• tri raeseo . . . 3.— ..	, 4.M)
ta pol lata . . . 6,— , . , ti Vie leto . . , 12,— » , .18,-
Naraftalaa J« plačevati aaprej ai aaraftfca
Iftt priložen uriiilit h iprava aa szlra.
PoaauuČne številke ae dobivajo v pro- \y dajalnioah tobaka v lratu po a nvi,. ^ izven Trsta po 4 nvi.
61
EDINOST
Oglasi M raiune po tarifn v petita; ta naslova i debelimi Črkami ae pl&čnje prontor, kolikor obtega navadnih vrstic,
Poslana. osmrtnica in javne	1>
niA^i oflasi itd. le račnnajo po popfodM.
V*i 'iopisi naj đ« pošiljajo uredništva ulica Cnnerma 5t. 13. Vsako pismo n;or» biti frankoTano, kor nefronkovana to n«
i- rejsma^o. Rokopisi	»račaio.
Ktfofnino, reklamacijo in oglat.* tpre jcam upravniitvo ulioa Molijo pit-oolo hšt. 3. II. nadst. Naročnino in oglau« jefplačevati loeo Tiat. Odprte reki*-«« «i{e ao proste poštnine.
,r «4a«*N }• mm*".
Okoličani !
Prihodnjo nedeljo, dne 28. t, m. Vam bode stopiti na volišče, da si izberete svoje zastopnike v deželni in mestni zbor tržaški.
Okoličani X
Od nekdaj ste bili Vi branitelji vere svojih pradedov, slovenske narodnosti in čistega avstrijskega čuta ob obal i h naše Adrije. In sedaj Vam je zopet pokazati, da ste ostali in da hočete ostati, kar ste bili: verni katoličani, zavedni Šlo venci in zvesti Avstrijci. Le taki možje, ki so vneti za te naše svetinje, se bodo znali boriti ob vsaki priliki za povzdigo duševno in gospodarsko toli zanemarene okolice tržaške.
Taki možje, katere vam priporočamo v soglasju z volilci posamičnih okrajev, so :
ZA I. OKRAJ:
Ivan Nabergoj,
posestnik na Prosekii.
ZA II. OKRAJ :
Fran Kosec,
župnik na Katinari.
ZA III. OKRAJ:
Ivan Marija Vattovaz,
posestnik pri sv. Ivanu.
ZA IV. OKRAJ:
Fran Dollenz,
posestnik in sodar v Trstu.
ZA V. OKRAJ :
Alojzij Goriup,
posestnik in trgovec na Prošeku.
ZA VI. OKRAJ:
Ivan Goriup,
posestnik na Opčinah : Okoličani!
Kavno sedaj, ko najbolj besni nasprotni vihar, kakor še nikdar, treba, da vsakdo vrši svojo narodno dolžnost Volite torej zložno gori navedene može sebi na korist in narodu v čast!
Irredenta v našem Primorju.
V „A?ramer Tagbhttu" Čitamo nastopni članek :
Mnogo s* je že pisalo o t>j strupeni gljivi, toliko v slovanskih, kolikor v nemških listih. Da pa vzlic tem ti zopet govorimo o tem predmetu, v to nas sili okolnost, da je z rešenjetu tega vprašanja te* no spojeno žit ljenje in obstanek našega »lovaii.-kega rodu v piimotskih pokrajinah.
Pet,Mulami i bombami je zasnovala irredenta svoj boj, sedaj pa je ubrala druga pota. Trudi se, da ukoreuini v srca italijanske mladine- in razločno dovolj je že videti nje vspehe, kajti malone vsa itaiijau-ka mladina je že okužena po inedenti. Komur je bila prilika, da je občeval s to mladino — bodisi v Trstu, ali v Istri, ali na Goriškem, ali v Tirolu, ali kjer si bodi t naši monarhiji, ■osebno pa z akademiško mladino — uveril se je lahko, da je tu že globoko ukoreninjena kal irre-dente, da so irredentistiške ideje in načrti jedini idejal tej mladini. Demonstracije, ki so vsakodnevna prikazen na italijanskih šolah, vedenje do profesorjev, zahtevajočih boljega poznavanja zem-ljepisje iu zgodovine avstrijske, darovi „Lega naziouale* v lirah itd. itd., ne dopuščajo nikakega dvoma več. Da, celo med dečaki, obiskujočiiui Jjudsko šolo, moglo se je že beležiti takih demonstracij Italijanski gimnazij in realka v Trstu »ti postajanki te gljive, ki se nadalje goji in razvija med akademiško mladino.
Poglejmo le na vojaške begune v naših pokra ji uah 1 Res je, da je možno beležiti takih tudi med drugimi jiarodi naše države, toda to so iz jemni naši slučaji, ki ne izvirajo iz protipatrijo-tiskega mišljenja, ampak večinoma le iz lahko-mišljeuosti in nepremišljenosti, ali iz strahu pred kaznijo radi kakega pregreška. V italijanski mladini je pa stvar povsem drugačna. Tu je beg izpod zastave sad protipatrijotiškega mišljenja in vzgoje.
Naj le trde italijauski poslanci v državnem zboru, da je ni irredente ; s tem zagovarjajo morda svoje osebno mišljenje, ne pa onega svojih volilcev, da, morda niti ne menenja členov svoje lastne družine.
Ako bi bili čuli ti poslanci, kako mladeniči, ki so poklicani, da z nečem branijo avstrijsko domovino, mladeniči, ki so morda blizu na tem, da si pridobe zlati portepee in ki so prisegli domovini zvestobo, z najvećim entuzijazmom pojo »epatrijotiške pesmi, potem pač ne bi povzdigali več svojega glasu v obrambo strupene irredente. Bojimo se, da ni več tako daleč ura, ko bodo tudi ti poslanci morali vsklikati: mea culpa, mea maxima culpa — varali smo se.
Ne da se tajiti, da je v naših primorskih pokrajinah tudi take mladine — ne govorimo o slovanski —, ki je patrijotiško vzgojena in ki misli patrijotiški. Toda to so večinoma, da, gotovo, po 99% otroci slovanskih in ntmških starišev, ki pa so že pozabili, da so otroci slovanskih in nemških starišev in ki so vsled brezbrižnosti od strani svojih starišev vzrasli kakor Italijani, ali so si vendar
ohranili zvestobo in ljubezen do domovine in do dinastije.
Že gloje stmpeni črv iiredentistiški tudi na posamičnih delih nase veje, že vidimo v irredenti-stiskem taboru kakor zavedence tudi pos luoičnih oseb naše krvi in j^ torej skrajni ča-t, da se vsemi dovoljenimi sredstvi postavimo v bran pred tem okuževanjem. Kajti, ravno na nas najbolj preži irredenta. Saj smojej mi jedina zapreka, da se ne more širiti, kakor bi se jej ljubilo. Irre-dentovci ne sovražijo vlade samo zato, ker je avstrijska, ampak tudi zato, ker se tu pa tam vendar usmilja Slovauov in braui njih prava. To uprav vedo Italijani, da temeljito zginejo vsa irredentov-ska sanjarenja, kakor hitro se naš narod vzbudi k samozavesti in pride do uživanja svojih pravic.
Od todi tudi njih veliki napori, da bi našo deco dobili pod svoj upliv. Naravnost od prsi naših mater trgajo otroke, in žal, še je takih slovanskih mater, ki dopuščajo to za borni Judežev gios, za fkledico leče v otrošnih vrtcih .Lege Nazionale". V teh otroških vrtcih so tudi danes še slovanski otroci v večini. Lega se niti ni ustanovila v to, da bi vzgajala italijanske otroke, ampak zato, da bi iz slovaiukih otrok ustvarjala irredentovcev in italijanskih pristašev. To je gola sramotna kupčija s človeškimi dušauai. In uaj še tako hudo pritiska na nas življenja skrb, boriti se hočemo vendar kakor Špaitanci zoper te naše nasprotnike. Toda plačila za ta heroiški odpor nam je pričakovati — ako ga je sploh pričakovati — še le v daljnji bodočnosti, ako vlada ne stopi na našo stran kakor podpornica. In mi no zahtevamo mkacih milosti, uikacih prednosti; mi zahtevamo samo pravice, kakor nam jih zagotovlja §. 19 naše ustave, kateri §. ie za nas Slovane, žal, v mnogih pogledih še vedno le na papirju. I. S. Fojačev.
Politi6k«> veati.
V TRSTU, dne 22. februvarja 1897.
Državnozboraktt volitve. Volilnega shoda v Srednji Škofiji, okraja koperskega, ki ga je sklical miuole nedelje gosp. deželni poilaoec in dekan Josip K o m p a r e, udeležilo se je toliko ljudstva, da je bilo dotično dvorišče polno, a ljudje so sloneli tudi ob oknih in na zidovih. Predsednikom shodu je bil izvoljen veleč. gosp. duhovnik Notar, ki je, zahvalivši se na skazani mu časti in opozorivsi volilce na važnost in pomen tega shoda, dal besedo g. dež. posl. Josipu Kom-p a r e t u. Gospod poslanec je v lepem govoru razkladal svoje delovanje v deželnem ziioru in je potem govoril o delovanju dosedanjih državnih poslancev SpinČida in Laginje. Množica jo pazljivo sledila razlaganjem gospoda poslanca in na mnogih mestih je z vsklikanjem izražala svoje priznanje imenovanima poslancema. Posebno se je pritrjevalo besedam g. poslanca, ko je pripovedoval, kako neumorno in požtvovalno se je potegoval g. državni poslanec Laginja, da je v tem kratkem času vendar nekaj priboril za našo Istro, kakor n. pr.: odpis zemljiško-odveznega dolga, olajšanje plačevanja davka za letos, razne gradnje cest itd. Pripomnil je tudi, da n. pr. mestu puljskemu ni
PODLISTEK
--40
Fromout mlajši & Risler starši.
ROMAN.
— Francoski apiial Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Kmalu je vedel vsaki človek v hiši, da je danes Sidouije vsprejemni dan. Oče Acliille, ki je oskrboval vrt, je bil celo jako nsvšečen zaradi tega, ker so mu od zimskih lavorik pri vhodn odlomili nekaj mladik.
V	tem je sedel Hisler v jasni luči visokih oken pred risarsko desko. Slekel je fino suknjo, ki mu je bila nepriležna, ter nove manšete potisnil nazaj. A misel, da žena njegova pričakuje pohodov, ga je motila in vznemirjala. Včasih se je zopet pražnje opravljal ter odhajal gori v svoje stanovanje.
,Ali ni še nihče prišel ?• je vprašal boječe.
.Ne, gospod Risler, nihče*.
V	tem ,si je bila Sidonija kakor gospodinja pripravila v lepem rdečem salonu — kajti Risler-jevi imajo salon s konsolo med okni in ličn* mizo na preprogi z jasnimi vdelanimi cvetkami — ter okoli sebe nastavila več stolov in naslanjačev. Ta in tam leie knjige in časniki, na mizi stoji jer-
bašček za ročna dela brez roča s svilenimi trepci, V steklenki cvete kita vijolic, cvetične mize so polne listnatih rastlin. Vs« to je natanko tako urejeno kakor pri Fromoutovik jedno nadstropje niže — le okus, ta uevidua črta, ki v istini ločuje odlične od vsakdanjega, še ni nič kaj izčiščen. Vse skupaj se kaže kakor srednji posnetek siike iz življenja. Gospodinja sama nosi še prenovo obleko in zdi se, da je bolj sama na obisku, nego-li v lastnih prostorih. V Rislerjevih očeh je vse krasno, brez graje. Ravno se pripravlja, da bi to povedal vstopajoči v salon, a nasproti jeznemu pogledu svoje žene je plašno umolknil ubogi soprog
„Le glejte, štiri je ura*, pravi, z jezo kazaje na uro. „Nobenega ne bo . . . Sosebno pa sem raztogotena nad Klaro, da ne pride . . . Prepričana sem, da je doma . . . slišim jou.
V istini Sidonija že od poludue sem vleče na uho najmanjši šumot v spodnjem nadstropju, kričanje otrokovo, zapiranje vrat. Risler bi šel zopet rad doli ter se izogn i razgovoru, ki se znova pričenja kakor pri zajutreku, a s tem Sidonija nikakor ni zadovoljna. Saj sme vender zahtevati, da jej on dels druščino, ko jo popuščajo vsi drugi. In siromak je ostal pribit na svoje mesto,
prvi priskočil v pomoč njega župan Rizzi — dasi bi njemu bila v prvi vrsti ta dolžnost —, ampak dr. Laginja. Slovan dr. Laginja je prvi poklical vlado na pomoč, ko je v Pulji zavladala strašna epidrmiška bolezen. (Burno odobravanje.)
Na to so sledila razna uprašanja do gosp. poslanca, n. pr. radi zidanja šole v Spodnji Škofiji, radi zidanja železnice po Istri in radi kolodvora? Spodnji Škofiji, zaradi govorice, da pridemo pod Hrvatsko, ako bi bil izvoljen dr. Laginja itd. GL poslanec jasno in umestno odgovarjal na vsa ta uprašanja. Razlagal je tudi veliki pomen državno-zborskih volitev sedanjih v V. in IV. kuriji in j« polagal volilceio na srce, da se gotovo vsi udeleže volitve za V. kurijo, ki bode v četrtek v Spodnji Škofiji, in v petek istotam za kmečke občine.
O važnosti volitev je govoril tudi g. Fran Polič i/. Trsta. Rekel je, da, ako bi t V. kuriji zmagala italijanska stranka, bi povsod tam, kjer ne poznajo ra<mer, nastalo menenje, da je Istra italijanska zemlja, kar pa ne bi odgovarjalo resnici. — Slednjič je pozval g. posl. Kompare, naj vzdign. jo roko vsi oni, ki so slovanske krvi. Kakor je len so vzdignili roko vsi možje. Da pa bode stvar še bolj gotova, pozval je, naj vzdignejo roko oni, ki so proti temu, da bi bil izvoljen dr. Laginja. Ni se vzdignila nijedna roka. To je veljalo kakor prisega, kakor svečana obljuba na poštenje, da bodo volilci zvesti svoji krvi — drn. Laginji.
Nadalje je gosp. poslanec povabil pričujoče, da v zahvalo in v dokaz udanosti do presvetlega cesarja, ki natn je dal zakone, da se smemo zbirati, zakličejo našemu vladarja, trikratni .živio*, kar se je tudi zgodilo uajvečim navdušenjem, in godba je svirala cesarsko pesem.
Potem se je zopet oglasil predsednik shodu, veleč. g. Notar, da zahvali ljudstvo na miruem in možatem vedenju, ter je lepimi besedami zaključil shod. Živio-klici so orili toliko g. predsedniku, kolikor tudi g. posl. Komparetu. In ljudje so se razšli mirno vsaki ua svoj dom.
Ne moremo si kaj, da ne bi tu omenili neljubih razprtij, ki so nastale na Spodnji Škofiji zavoljo šole. To uprašanje sicer ni v nikaki zvezi z državnozborako volitvijo, ali nasprotuiki so porabili tudi to stvar, da bi razdružili popred zložne brate. Toda ljudje naj bi pomisliti, da ni častno, ako bi se v taki stvari, kakoršna je državnozbor-ska volitev, cepili radi manjih lokalnih razmer. To boli narodno čutečega moža, ko vidi prepire radi takih stvari, ki se dado polagoma vravnati v zadovoljnost in po pravici vseh.
Položuj na Kreti se poslednja dva dni ni spremenil ni malo. Iz Aten je došlo včeraj poročilo, da je grški ministerski predsednik predložil parlamentu zakonska načrta, glasom katerih je odpraviti na Kreti grške konzulate (češ, saj Kreta tako in tako pripade Grški) in pa je poklicati pod orožje letnika rezerve 1890. in 1892.
Predvčerajšnjem je mešana četa mornarje? velesil zasedla mesto Sitijo.
Z Dunaja poročajo, da smatrajo tamošnji po-litiški krogi položaj na Vstoku tim resnobniiim, ker med velesilami baje ne vlada več popolno spo-razumljenje.
kakor tisti ljudje, ki s« med nevihto ne upajo ganiti, boječi se, da bi strele ne potegnili nase. Sidonija postaja nemirna, po salonu hodi gori in doli, poriva stol bolj nazaj, premika ga potem zopet na prejšnje mesto, pogleduje se mimogrede v zrkalu — naposled pozvoni deklini ter j«j veli, naj pozv6 pri očetu Achillu, je-li že „kdo povprašal po njej. A ta starec Acliille je zloben človek. Kadar pride kdo, pravi celo, da je ni doma.
Toda ne I vratar še ni videl nikogar.
Molk ili osuplost. Sidonija stoji pri levem, Risler pri desnem oknu. Odtod vidita mali vrt, na kateri se pričenja spuščati noč, iu pa črni oblak dima, ki se iz visokega dimnika vije proti nizko na zemljo visečemu nebu. Pri tleh nasproti v tvornici se je razsvetilo najprvo okno blagajnikovo: Žiga Planus z največo pazljivostjo svojeročuo prižiga svojo svetilnico, in njegova široka senca hodi pred plamenom gori in doli ter blizu omrežja do polovice pada na steno. Sidonijina jeza se je polegla za jeden Jhip o pogledu na te znane posameznosti.
Slednji! je zavila neka ekipaža na vrt ter j se ista vila pred vrati. Nazadnje vender jeden 1
(Pride se.)
Kako naj bi se razdelila Turtija ? O
tem vprašanju je objavil dunajski .Fremdenblatt" članek, ki pravi v bistvenih potezah : Ako bi se Turčija brisala z zemljevida Evrope, moralo bi *e omejiti jo na Azijo, kjer bi se pokazala kakor majhna država, pod imenom ,Mala Turčija*. Ru sija hi ruse JU Armenijo in ozemlje, po katerem se približa Bosporu in Dardanelom. fAngleška bi se polastila Egipta ter nasedla tudi Arabijo, ali vsaj obi žje Aiabije. Umestno bi bilo tudi, da zasede Angleški ozemlje ob izlivu Evfrata. Francija bi podedovala Maroko, katera država bi bila zajedno s Tunisom in Algirjem jako plodovi ta in velikanska francoska kolonija, Avstrija bi si vzela Sirijo in Mezopotamijo; tudi Albanija bi pripadla avstrijskemu cesarstvu. Italija bi sasedla Tripolis. Nemčija, ki stremi za razširjenjem svoje prekomorske trgovine, bi dobila od Angleške BWalfisch" — pristanišče v Afriki, kajti Angleška najlaglje odškoduje Nemčijo, ker Angleška zasede mnogo zemljišča. Slednjič, da ne bi si velesile skočile v lase zaradi Carjegagrada, treba v Trakiji zasnovati malo nevtralno državo, katere središče bi bil Carjigral pod pokroviteljstvom evropskih držav.
Gospodarski napredek Rusije. V Rusiji se mirno vrši gospodarsko oboroževanje. Rusija se pripravlja ne samo za gospodarsko osamosvojenje, temveč tudi za prevlado v tem o Viru Ali to doseže, dokaže nam prihodnjost; vsekakor pa slutijo zapadne države, da bodo skoro občutile tudi gospodarsko silo mogočuej slovanske države. In ta gosdodarska moč, če že ne prevlada, bo pa vsaj najtrdnejše janstvo za politično prevlado in mogočnost Rusije nad drugimi državami, o čemur že sedey pričajo znamenja.
Ruski finančni minister je za letos predložil proračun z vrlo zanimivim poročilom. V njem je lahko spoznati vedno napredujočo, že sedaj mogočno gospodarsko organizacijo. V poročilu je očrtan jasno hipni napredek Rusije v gospodarskem oziru.
Za leto 1897. so prorafiunjeni redni dohodki za 83 milijonov više, nego redni izdatki. Izredni izdatki — v znesku 129 milijonov — določeni so za prometne zgradbe (železnice). Minister utemeljuje posamezne proročuuske postavke, omenja davčno silo in znižanje davkov ter pojasnjuje narodnogospodarski razvoj Rusije. V marsičem je zanimivo razpravljanje o važnosti žitne cene za poljedelstvo. Za malega kmetovalca, ki prideljuje za svoje potrebe in plačuje davke in druge troške v naturalijah, je obila žetev merodajna, ne pa visoke cene. Zasebnu velepoaestvo, sosebno zauoiiieao, oškodovano je precej vsled nizkih žitnih cen zadnjih dveh let, vendar pretiravajo veleposestniki. Finančui minister smatra za srojo glavno dolžuost opazavati natančno cene izdelkov in njih u liv na narodno gospodarstvo, seveda ne misli uplivati na določevanje žitnih cen, kar smatra tudi za nemožno. Tudi z nasprotno carinsko politiko se ne bi pomoglo poljedelstvu. Vsled sedanje carinske politike se je pa mogočno razvila industrija. Velike uspehe beleži Rusija v svojem gorniStrVU, izdelovanju strojev, kemični industriji, pridobivanju nafte in še v marsičem drugem.
Rusija ae vsled sedanjega razvoja industrije ne more več prištevati k izključno poljedelskim državam, ker njena industrja že sedaj donaša ogrooiue svoto in je občno blagostanje tesno spojeno z uaddjujim razvojem industrije. Poljeljedelski pridelki vsegleta imajo vrednost do poldruge milijarde rublje v, dočim se industrijski izdelki istega č:ioA cciiijo preko dveh milijaid rubljev.
Razvoj tako važne stroke narodnega pridobivanja je pr.ivzročil novo razmerno razdelitev gospodarskih sil. Nastale so nove gospodarske oblike; če bi se pa, skušalo preosuovati gospodarske ed-nošaje Rusije v zmislu poljedelske države, bil bi to gospodarski polom za ogromnu državo. Tako preosuovanje bi pa bilo tudi nemožno, ker bi druge države ščitile ustrajno s carinami svt ja poljedelstva in Rusija bi le žrtvovala svojo iudustrijo, poljedelstvu pa vkljub temu ne pomagala. Izključeno pa vsekakor ni, da bi se moglo okrepiti poljedelstvo s skrbno iu previdno carinsku plitiko, kar je pa dokaj zavisno od drugih držav.
Za sibirsko železnico se je doslej dovolilo do 302 milijonov rubljev. To velikansko dnlo ustrajno napreduje in je upanje, da doseže I. J 898., vsekakor pa leto pozneje, sibirska ž^lt-zmca od obeh strani reko Amur. Na ta način bode zveza preko
Sibirije a Tihim oceanom nekoliko po železnici, nekoliko po parobrodu (na Amurju). Ker je Kitajska dala koncesijo za železnico preko Mandžurije, tedaj Rusiji ni treba graditi precej daljše in v tehničnem oziru težje izvedljive železnice ob Amurju ; okrajša se tedaj za 514 vrst. Tudi o uravnanju valute sj izraža minister ter pravi, da ni opustila Rusija izvrševanja tega važnega uprašanja, kakor so bila mnenja drugod.	<
„Politik* piše dne 16. prosinca t. 1. v poročilu o vsennki razstavi: .Naraščanje gospodarske sile Rusija je v zadnjih 15 letih od moskovske razstave 1. 1882. ogromno in Evropa (in sosebno sosedne država) imajo uzrok trepetati pred tem čvrsto rastočim otrokom....."	„Slov. List".
Različne vesti.
Občinske volitve v mestu. Dasi imata voliti še II. in I. razred, vendar pa smemo smatrati volilni boj v mestu zaključenim, ker je II. razred domena progressovcev, avl. razredu so konservativci odstopili od kandidature z izgovorom, da z malim številom zastopnikov prvega razreda itak ne bi mogli uveljavljati svojih načel in uazorov. Signatura teh volitev je torej: popolno nadvladje progressa v mestu :n popolna kapitulacija konservativcev. V Trstu imamo torej sedaj le še dve resni stranki: progressovce in Slovence. S tem dejstvom bode računati slednjič tudi slavni vladi v Trstu in na D'ioaju, to pa tembolj, ker je prišlo do tega, če ž« ne pozitivnim, gotovo pa negativnim sodelovanjem velikega dela c. kr. uradnikov. — O pomenu poraza konservativcev v III. razredu in o tržaških mest nih volitvah sploh, trebalo bode še govoriti obširnejše in temeljiteje.
Za danes pripomnimo še, da se je v soboto, po zmagi progressovcev v III. razredu, ljuba so-drga podila po mestu in prirejala demonstracije pred uredništvom „Mattina*, ,Del. podp. društvom' in pred telovadnico .Sokola*. „Tagblatt" pravi, sicer, da se glavarji progressovcev odsvetovali svojim od vsake demonstracije; temu nasproti konstatujemo, da je sredi tolpe zmagonosno korakal jeden najbolj kričavih novoizvoljenih svetovalcev in prvakov med glavarji progressovcev, zbok česar moramo meuiti, da triumfatorjem vendar niso bile toli neljube te poilične demonstracije. Da so redarji tudi priprli par najbolj kričavih junakov, to je že tako navadno v Trstu, da niti ne treba povdarjati tega še posebej.
Saj smo rekli že minole sobote, da so gospoda v deliriju, zato smo minole sobote zvečer resignirano vsprejemali tiste „abasso i ščavi* kakor stvar, katere ni možno spremeniti, in katere more izločiti le poštenjak, čas, ki je najboljši zdravnik na svetu.
Okoličani! Me9tni magistrat tržaški opozarja ene volilce v okolici, ki morda še niso dobili svojih volilnih legitimacij ta dom, da jih dvignejo v soboto dne 27. t. m. od 9. ure predp. do 2. pop. pri delegovauem komisarju v teh-le krajih: a) volilci I. volilnega okraja v šolskem poslopju v Skednju; b) velilci II. okraja v šolskem poslopju dvorca Revoltella; c) oni III. okraja v šolskem poslopju na Videli; ti) oni IV. okraja v šolskem poslopju v Rojanu; e) oni V. okraja v šolskem poslopju v Trebčah in f) volilci VI. okraja v šol skem poslopju na Prošeku.
Naši shodi. Minole nedelje sta bila v naši o-kolici dva shoda : javen shod v Kjadinu (II. okraj) in volilen shod v Koloniji (III. okraj.) — Prvega shoda se je udeležilo kakih 50 volilcev. Po pozdravu od strani predsednika pol. društva „Edinost", g. prot. Mate Mandiča, pričela se je razprava o kandidatu za II. okraj v mestni svet tržaški. Zborovalec Anton Gerdol je predlagal za kaudidata gosp. župnika Kosca ter povdarjal, da so volilci drugih vasij že pritrdili tej kandidaturi; nadeja se, da bode ves okraj zložno volil tega kandidata. Ta predlog je podpiral tudi posestnik Križmančič. Jeden govornikov je sicer prigovarjal tej kandidaturi, češ, da duhovnik ostani v cerkvi, in je priporočal mento tega inženirja iz im-sta. Te pomislike pa je jako srečno pobil g. dr. Matej Pretaer. Govornik je povdarjal, da naš kaudidat mora biti naroden, veren in dober Avstrijec. Vse te lastnosti da ima naš kandidat, ki uživa aplošao zaupanje v drugem okraju in ki je poznan kakor jako razsoden in učen mož. Isti se bode gotovo
zanimal za koristi svojih volilcev, ne le v narodiu-m in duševnem, ampak tudi v gospodarskem uznu. Radi pomisleka, daje g. Kosec duhovn.k, bi se ravno tako lahko reklo, da je od predgovornika predlagani kandidat inženir, ki uaj ostaue duma iu ceste meri. Ako bi ae hotelo taku modrovati, bi m- laiiko reklo zdravuiku, naj zdravi bolnike, pv^tniku, naj obdeluje svoje polje, delavcu, naj dela, odvetniku, naj skrbi za svojo pisarno. Torej tudi Vene-zian in družba ne bi smeli biti kandidatje. A to ni pravilno, kajti vsi imamo pravico iu dolgost zanimati se za javne stvari. Po Um prepričevalnem govoru se je z veliko večino vsprejtla kandidatura gosp. Kosca. — Na to j« predsednik pre-čital program g. Konca, kakur isrno ga že priobčili v svojem listu. Program je bil vsprejet živahnim odobravanjem. — G. dr. Gregorin je pojasnjeval volilcem, kako jim je postupati o občinskih volitvah ter je povdarjal še posebno, da naj vsakdo, ki ne dobi volilne legitimacije in glasovnica do petka zvečer, gre ponjo v soboto v šolo Revoltella. Na to je razlagal novi volilni red za državni zbor in o važnosti volitve v V. kuriji za tržaške in o-količauske Sloveuce. Istotako je povdarjal važnust volitve v tretjem kolegiju, to je v dosedanjem o-količan8kem kolegiju, tor pozval volilce, da se v polnem številu udeleže volitve v V. kuriji, ki bode dne 8. marca t. 1., iu ravno tako volitve za oko-ličanskega poslanca, ki bodo dne 18. marca t. 1. Slednjič jim je govornik pojasnil, da vsled prizadevanja pol. društva .Edinost" okoličani ne bodo več volili v mestu, ampak vsak v svojem okraju, in je povdarjal, kako potrebno je, da ravno ob sedanjih državnozborskih volitvah pokažemo, da v Trstu in v okolici v velikem številu biva krepek slovenski živelj, zvest narodu in cesarju. Kakor se pokažemo ob volitvah, tako nas bodo poštevali na Dunaju. — Zatem je predsednik Mandič proglasil g. Ivana Nabergoja kandidatom za V. kurijo in se je ta kandidatura vsprejela soglasuo. Zahvalivši zborovalce na treznem vedenja, zaključil je predsednik zborovanje živio-klicem presvetlemu cesarju j in so se zborovalei odzvali trikratnim ,živio".
O shodu v Kolonji spregovorimo v nocoj* j šnjem večernem izdanju.
Za driavnozborsko volitev v V. kuriji. Gla-( som objave mestnega magistrata tržaškega, voli poslanca za V. kurijo ane 8. marča t. 1. od 8. ure zjutraj do 4. pop. v teh-le krajih: 1. Skedenj v ljudski šoli škedenjski; 2 Sv. Marija Magd. Gornja in Spodnja, Kjarbola Gornja, v ljudski šoli ulice deli' Istria; 3 Rocol, Kjadin, Lonjer v šoli dvorca Revoltella; 4. Vrdela, Kolouja, Škorklja v šoli na Vrdeli; 5. Barkovlje, Greta, Rojan v ljudski šoli v Rojanu; 6. Bazovica, Bane, Gropada, Opčine, Trebče v šoli v Trebčah; 7. Koutoveij, Prošek, Sv. Križ v šoli na Prošeku,
Državnozborsko volitve v Istri. Zadnjič smo povedali, kje se bode volilo do danes za V. kurijo; danes pa imenujemo vsa ona mesta, v katerih je Se možna naša zmaga: v sredo dne 24. t. m. Šmarje Pomjan (6), Dekani (12). Osor Cres (4), Omi-šalj-Krk (4), Kanfanar (6), Dubašuica (6), Motovun (7), Trviž-Pazin (4), Žrenj-Oprtalj (4), Sv. LovreČ Pazenatički (5); v četrtek dne 25. t. m. Grafiišče-Pazin (8), Gologorica-Pazin (4), Pazin (8), Mošče-nice (6). Mune-Podgrad (4), HruSiea-Podgrad (4), Škofije-Milje (5), Oprtalj (7), Sv. Ivan od Šterne-Višnjan (3), Višnjan (5) ; v petek, dne 26. tega meseca Belej - Cres (3), Lindar - Pazin (fl), Podgrad (4), Pregarje-Podgrad (2), KarojHa-Moto-vun (4), Sv. Ivan-Cres (3); v ponedeljek 1. inarca ; Baderna-Poreč (4); v torek 2 marca Vižinada (7); v svede 3. marca Tar-Poreč (5). V večernem izdanju priobčimo občine, ki so v zapadni Istri že in kako volile za IV (kmečko) kurijo in one, ki bodo volili v tem tednu.
Rodoljubom povemo v tem hipu le toliko, da je zmaga našega kandidata zavisna tako rekoč od vsacega pojedinoga glasu. Veliko odgovorno 't bi vzel nase oni, ki bi zanemaril svojo dolžnosti Naperite torej vse svoje sile, vai in povsod.
Posledice razpuščenja občinskega zastopstva v Pomjanu. — Iz Pomjana nam pišejo: Mi nikakor ue mislimo kritikovati ta korak visoke vlade, pač pa hočemo opozoriti isto vlado na eventualne posledice njegove. Spoštovani čitatelji: mi skoiej ne smemo več živeti, in gorje nam, ako bi prišlo do novih, drugih občinskih volitev l — Odkar se
je zaznalo, da se ima zgoditi to, zavladalo je v italijanski stranki strašno, kanibalsko, d&: peklensko veselje. Iu duška temu veselja dajć si pripadniki italijanske stranke z zasmehovanjem, zaničevanjem poštenih in mirnih ljudi; da ne prizanašajo tukajšnjemu župniku, je umevno samo ob sebi. — Vendar bi mi lahko pozabili vse to, ali edne stvari ne moremo in ne pozabimo. Dne 14. t. m. zvečer, ko so 2a zvedeli v italijanskem taboru da ima priti vladni komisar, bilo je po vasi Porajanu strašno kričanje, upitje, tako, da kaj enakega nismo še slišali ; med tem upitjem kričalo se je seveda tudi evviva Umberto! 1 — Tako se godi vssiii večer; vsako jutro dobojo naši možje na eni ali driis:i hiši prilepljenih papirjev, polnih ostudnih psovk našiiu prvakom, ostudnosti, ki se vselej zavr-šujejo vsklikom : evviva Istria! — Evviva Umberto! — Enako pismo imamo v roki — torej nihče ne more reči, da ni res, kar trdimo.
Torej tako daleč smo prišli 1 Kam pa pridemo še, ako pojde tako naprej ? t Kdo bode odgovoren za posledice! Mi ne! O blažena dežela, v kateri ni irredente! Tako vsaj smo slišali že tolikokrat!.
.Tržaškemu podpornemu In bralnemu društvu"
je daroval gosp. I. M. Vatovec 3 gld., ker se ni mogel udeležiti letošnjega velikega plesa.
Vabilo na plesni vončok, ki ga priredć rodoljubi v Kozini v soboto dne 27. februarja 1897. v prostorih gostilne g. Fr. Dobrile. Začetek točno ob 8. nri zvečer. Vstopnina 1 gld., dame oproščeno. Na obilno nd*>ležbo vabi	Odbor.
Vabilo na mookorado .Narodne Čitalnice" v Vipavi due 27. svečana 1897. v prostorih g. Ant. Perhavca v ,Tabru". Začetek ob 8. nri zvečer. Svira godba na lok. Ustopnina za maske 1 krono, sa ue maski rane 2 kroni. Ustop je dovoljen izključno le povabljenim.
Iz Lokve nam pišejo dne SO. febrnvarja: Sinoči se je vršila v prijazni Lokvi veselica rodo« ljubov. Pelo, deklamovalo, igralo in plesalo se je. Petje so izvajali domači pevci in pevke pod vodstvom nadučitelja itadoslava Starca. Tu se vidi, kaj dosežeta vztrajnost in dobra volja. Poli so prav lepo precizno iu milozvoneče H. Volarič ev mešani zbor .Slovan na daa', ravno tako Antona Ftirsterja .Naše gore-, a ie najbolj je ugajal Antona Nediveda mešani zbor .Nazaj v planinski raj44, katero točko je moral zbor fponoviti na burno pritrjevanje občinstva. Kaj pa naj rečem o na deželi popolnoma nepoznanem ženskem kvarteta ? Videti na odru 4 krasne slavčice Lokavske (gospodične Fa-bijani, Muha, Šarf in gospo Pakiž), kaj naj pa k temu tečem? Gospoda poslušalci bili so olektri-zevani, ko so začele prepevati Fran Gerbičev kvar-ter „BuČelar", od začetka nekako v svetem strahu, pozneje pa vedno bolj korqžno in lepo doneče svoj „zun, rum'...; se bolj je ugajal ženski kvartet od istega skladatelja : „Slavčeku". Tu se je videlo ob jednem navdušenje te lepe pesmice. Deklamacija Gregorčičeva .Domovini", katero je izvajala gospodična Praprotnikova, je ugnala; le videlo se je gospisi da je začetnica. Gluma „Garibaldi* je vspela prav dobro — posebno glavno vlogo je gospod Praprotnik izvajal res kakor star diletant na odru; vsaka vloga je bila v spretnih rokah. — Mirno vestjo rečem, da Lokavskim rodoljubom se je včerajšnja veselica vrlo dobro sponesla v vsakem obziru, zato pa bi se morale večkrat prirejati take veselice, ne samo v razveseljevanje, ampak tudi v poduk priproatega ljudstva; a kaj tac.ga je le mogoče v združenih močeh. Torej lokavski rodoljubi ustanove gotove pevsko in bralno društvo in ob otvoritvi tega društva prirede po veliki noči lepo veselico, da se sestanemo spet v tako mnego-brojnem Številu v prijazni gostilni dičnega starine, kraškega veljaka in narodnjaka gosp. Muhe.
Še mi je omeniti, da je počastilo to veselico posebno dosti gospode iz Sežane, Bazovice, Divače, Rodika, Matavuna iu Vrera.
Kuga v Indiji. Iz Bombaja poročajo 18. t. m.: Od početka epidemije je glasom službenih izkazov obolelo 6843 oseb za kugo, od katerih jih je umrlo 5427. Minolega tedna je obolelo 893 oseb, od katerih jih je 860 umrlo za kugo, V področju vsega rezidenstva j« obolelo do 14. t. m. 9911 oseb, od katerih je umrlo 8006. Iz gibanja teh itevilk sklepajo kompetentni krogi, da se epidemija vleče v notranjo deželo
LJubljana po straini katastrofi. Opozarjame
naše čitatelje na današnji inserat „Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva.
Velike cerkvene slavnosti. Rimski poročevalec berolinske .Norddentsche Algemeine Ztg." poroča svojemu listu, da bodo meseca majnika povodom kanonizacije treh novih svetnikov velike cerkvene slavnosti. Kardinal Rumpolla da je izjavil, da bodo na te slavnosti povabljeni vsi kardinali in škutje, bivajoči izven Rima.
Obletnica ev. Oftota. Dne 20. t. m. je bilo 20 let, odkar je papež Lev XIII. na stolu sv. Petra. Povodom te obletnice je dobil sv. Oče mnogo brzojavnih čestitk u vseh krajev svet.
Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 13. do 20. t. m. je bilo prijavljenih v področju mestne občine tržke 15 slučajev td&vice, 20 si. 6špic, 3 »I. škrlatice, 1 si. k6zic in 1 si. legtrjtve mrzlic«*. Uinrlo je 5 oseb za devico, 5 za 6špicami 1 za šklatico in 1 aa leg&rjevo mrzlico.
Umrli trojčiki. Zadnjič smo sporočili, da je perica Marija Karii, stanujoča pri sv. Mar. Magdaleni, povila trojčike, dve deklici in jednega fantiča. Sedaj doznajemo, da so predvčerajšnjem v teku pol ure nmrli vsi trije novorojenčki. Otro-Čnica je razmerno zdrava, toda mori jo beda.
Drzna tatvina. Po noči od sobote na nedeljo so se vtihotapili tatovi v gostilno, ki se nahaja na vogalu ulice Chiozza in del Toro ter ukradli iz miznice kakih 45 gld. v gotovem denarju in pa dve srebrni žepni uri. Lastnika te gostilne sta italijanska podanika brata Ciaravino. Sodi se da so tatovi večer prej v gostilni odmaknili zapah na vratih, ki vodijo iz gostilne v vezo hiše št. 7. ulice Chiozza ter se skrili na stopnicah'ali na dvorišču te hiše. Ko se je o polunoči zaprla gostilna, vstopili da so tatovi skozi ta vrata v gostilno in se mirno lotili dela. Opomniti je, da se ta vrata ne rabijo nikdar. Zjutraj, po 6 uri ko so vežna vrata že odprta, izmuznili so se tatovi lahko iz gostilne na ulico.
NeereČa na lovu. 641etni umirovljeni uradnik Adolf Krejš i/. Lupuglavo (Istra) vračal se je predvčerajšnjem z lova domov. Po naključju je padel, pulka ne je sprožila in strel ga je zadel v levo roko. Došet je v Trst v bolnišnico, kjer so mn morali včeraj odrezati tri prste ranjene roke.
Koledar. Danes (93.): Marjeta Kot!, spozn.; Romkna, devica. — Jutri (24.): Matija, apostol; Modest, škof. — Zadnji krajec. — Selnce izide
ob 6. nri 68 min., zatoni eb 5. nri Toplota večeraj: ob 7. nri zjutraj S.5 pop. 9 stop. C.
Loterijeke itevilk« Duaaj	74,
Gradec	11,
Inomost	7,
27 min. — stop., ob 9
izžrebane dne 90. 96, 16, 40, 76, 50, 31, 80, 67, 89,
t. m. 81. 89. 2.
Hsvrs. Kava flanto* road aTurag« sit februvar 60'95 ta jani 61.—.
Haratocrg. flantca aoovt	j« maro 49.25 z» maj
f. 60.—, aa september il.— aa december 66.25.
Dana^Jah
Driavai dolg r
boran M. februvavjaV

Najnovejše vesti.
Klana 22« Na volitev volilnih mož za V. kurijo došlo volit 264 volilcev, ki so soglasno volili nađe volilne može.
Korte 28, Tu sta za IV. kurijo izvoljena dva narodna moža.
Nabrollna 22. Danes se je vršila volitev za V. kurijo. Zmagali so socijalni demoktatje 65 proti proti 8 oziroma 17, 16 iu 5 glasom. Volili so tri volilne može.
Atene 21. Poveljnik angleških ladij je prijavil polkovniku Vassosu, da so sklenila združena brodovja napasti grške vojake, ako bi isti posku-ili, posezati dalje.
Atene 22. Kralj je z okna doli govoril do ogromue množice: Rekel je, da spolnjuje nalog vsega grškega naroda. Zahvalil ie na izraženih Čutilih in je vskliknil »Živio" grškemu uarodu. Kraljev govor je bil vsprejel entuzijastiški.
JV Za slabotne ^si
bolehave vsled pomanjkanja krvi n« živcih, blede ia sla-botae etreke; izvrstnega okusa in proiBkušenega učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunaj aka centa) priperočeno od mnogih zdravnikov. — Pol leterska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic 4 gld. 60 kr.
Trgovinska bvaojavke in v sati.
^nmuipesta. PAouio* '.u jenom 7*44 7'45 r %> >.a ■pomlad 1897 7.95 do 7 96 Oves za spomlad 6'0B—6 06. Hi '/n spomlad 6.62—6.63. Koruzu za muj-juni 1897. :i.H6 3.87
PAoniri. uova od 1b kil. t. 8 3U ti 36 od 7M vil«,. 8.40—8-45.. <> 1 80 kil. f. 845—8 60 od 81. ki!, i. 8'50 8 65 , ud bi kil. tur. —. — .—. irtAmou 8'to - 8' — prono 5 66 6-10.
Pšenica : Obilna ponudbe, dobro pevpraievanje ali trg danes mlačen za 5— 7nč. coaeje. Rž 6 nč. ceneje. Ječmen, ovcb in koruza mlačno. Vreme: lepo.
ca.,Nerai.mruui aiatlkor lor. 1^.07—1210. Za maj f. 12.-0.
Pruga. Centrifug«.! uovi, {>ojmvli;>.i • Trn( t carino t rud odpošiljat«« v prece j f, 81 60 39*— Cono»«»r
83 26 33"75Ć'otYorir 34'25' V j(U»iit. «odili 86 -- bolje
papiijn
„ , v srebrn Avstrijak* renta v zlatu
, „ v krouab Kreditne akcije . . , London 10 Lat. . . Napoleoni.....
i*0 m mrk	.
100 itah. lir
predvčaraj
101.15 100 60 123.— 100.— 968.25 120 — 9.54 11.75 46 05
■lan os 100.50 100.60 122.90 K O.fO 357.75 120 05 ».54 11.74 45.—
Tvine	oene		
(Cene se razameje na debelo la a carino vred.)			
Domaii pridelki.			
	Caaa	od fer.	do for.
		10.-	10.26
		fi 50	8.76
avatlornd^Či.....		6.50	7.—
		-■ .—	—.—
kanarček ......		«50	7.—
bohinjaki......	... n	8.25	8.60
beli veliki......		- .—	.—
		8.25	8 60
zeleni, dolgi..... « okrogli.....		9 -	99»
		8.25	8.60
■tesani hrvatski . . .		5.50	—.—
„ itajeiskl . . .	• • • *	«.—	—.—
Kaato fno štajerske ....	... m	65.-	70"—
7eim«i it. 10.......	• • • •	8.75	— .—
, •.......		0.75	—. —
rt 8.......		11.50	—
		5.60	6.-
		—.—	—.—
Krompir,	• • • t»	2..'JO	2.70
Proso kranjsko ......	• • • »	8.-	8.7S
Leta, kiaajska.......	... |	—.—	—.—-
apth egerski....... Kast ........	... r	M.—	56.—
		49.	60.-
		165.-	166.-
Cejlon Plant. fina . . .	• ' • H	172.-	173.—
„ Perl......		182,-	184.—
Portorieoo......	... f,	169.—	171.—
Java Malang.....	• * • n	149. -	150.-
Gaatemala......	. . . 4	—.—	—. —
8an Domingo.....	• • • n	146 -	147—
Malabar Flant.....	... «	—.—	—.—
„ native.....	• . • *	—,—	—.—
Laguajra 1'lant ....	• • • n	—. —	—.—
„ native ....	• • * w	—,—	—
Santos fini......	• • • n	190.-	124* —
ft aredaje flai . . .		118.-	120-
„ arednji.....	... ■	108.-	110.—
n ordinnr .....	♦ . . ji	1C0.—	102 —
Rio oprani......	• • • M	—.—	—. —
„ najfiniji......	• • • *	12".—	128.-
„ srednji ......	... n	110. -	114.—
Slfdkor Centrifugul I. vratu . Concassi ......		32. -	32.50
	... 1f	93.50	83.7S
v glavak ......	» • • d	8»».—	86.21
razkosani .....	... f	34.75	35.—
»11 italijanski fini.....	... ■	9<.50	25.—
• arednji ....	... ■	2850	94.—
Japan fini AA A.....	... ■	17.95	—■.—
„ arednji.....	• • • *	1075	—
lasgooi astra......	* * * R	18.—	13.00
I.......	* * * a	11 —	11 50
II.....	. * m a	10.26	10.00
Petrolej taski v sodih ....	• • • M	10.—	-
v sabojik od 2» kil.	• * • M	6.15	— . —
Olje italijansko najfinaji . . . a srednjeflno . .	•	• * N •	. • n	«6.-62.-	68 - 64 —
bombažno, araerik, . . . dalmatinsko......	• i . n	28.—	29.-
		31.-	82.—
Limoni Meslnski .....	. . . *	4.—	h.—
Pomaranča „ .....	. . . sabej	} .-	6
Kandbljnl Dalmatinskil	100 K. 87.—		59.—
• Hari . . i «Bj0ll ...... BonM Dalmatinski nevi . . .		62.-	64.—
	R	87.—	89.—
	... f	_•—	— .—
, Pnljeiki.......	... ■	7.75	8.—
3. okvs Puljeike .....	• • • n	11.26	11.50
„ Grike v vencih,		18.76	14.—
Sultanlna] ....... V-*mp»rll! novi....... Olkcbe j........	... n	46. 27.--	64 — 28,—
	• • ■		—. —
Poltnovk* »rti.Inje velikosti .	* . • w	48.—	49-
„ velike . . . . .	... n	47.-	48.—
h male ......		48.—	49. -
Ilaalkl v velikih sodih . . .	• • • n	10.—	—.—
Sreplo . *.	• • • «	4.- 6.—	
Borzni trg &t.. 14 Sedanja razstava:
Ljubljana
po strašni Katastrofi v I 1895. Popolna serija i z novim« pnsoetki, izposta {jena prv ikrat
UHtopuiii« 20 nove. otroci 10 nov
„Goriška tiskarna" A. Gabršček
V Gorici, Gospodska ulica it. 9.
ima v zalogi vse tiskovine za županstva, iole, sodišča, cerkve
itil. — Izdaje časopise: „Soča", tednik, cena gld. 4.40. — „Primorec", vsakih 14 dnij, cena 80 nvč. „Slovanska knjli-nloa", v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina za jedno leto gld. 1.80 Doslej iz&lo 56 Bnopičev. — „Knjižnic« a mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike 20 nč. Doslej izMo 98 snop. — »Materino delo za Boga in domovino**, 70 nvč. — roman „Belo noči". 25 nvč. — „Venec alovan-aklh poveatlj" 55 nvč. — „Rntarjeve črtico o
pokn. grofiji Gorižki in GradiSki", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrenčič, na-
Kroti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v sprehodu >nte della Fabra, na kur opozarjamo Slovence v Trstu in okolici.
Laatnik kensorcii liata .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Goduik. — Tiskar,t« Polano » Tivta.