Obnašanje pa tako... Mladim pripada svet. Prav njim, ki bodo jutrišnjega dne s polno paro in mladostno vnemo zgrabili za delo, za dobro njih in tistih, ki jim bodo sle- dili. Povsod, kjer se zbirajo mladi, je lepo. Vedno je bilo tako in vedno smo s ponosom in polni zaupanja zrli v mlado generacijo, ki je že tolikokrat doslej pokazala kaj zmore, kaj zna in kaj hoče. Tudi na zadnjem shodu v Mozirju je bilo tako. Prihiteli so mladi iz vseh krajev Slovenije, da bi na skup- nem zborovanju pokazali, kako gledajo na naše tekoče probleme, da bi se do- govorili, kako zastaviti delo za v bo- doče. Niso pa VSi sodelovali samo pri za- črtanem programu. Nekatere med nji- mi je resno zaneslo. Sreča, bili so v manjšim, toda senca njih slabega po- četja je padla na vse ... Skupine mladih se pomikajo po ce- sti in preko mosta na prireditveni pro- stor. Stopajo v skupinah, se pogovar- jajo in smejejo. Preko mosta gre sku- pina fantov, katerih najstarejši ni štel veliko preko petnajst let. Za njimi vo- zi osebni avto. Vse skupine se lepo od- mikajo, bodisi na eno bodisi na drugo stran, ti fantje pa nič. Gredo po sre- dini mosta, kot da je namenjen le in samo njim. Avtomobil se jim približa, v počasni vožnji seveda. Pa se znena- da obrne mladenič in meni nič tebi nič udari po pokrovu motorja. Dvakrat, trikrat, s pestmi in vso močjo. Zaripel obraz in solzave oči povedo vse. Bil je pijan. Ne samo on. Vsa skupina je bila prijetno okajena in malo je manjkalo, da TU prišlo do pretepa... Niso bili edini. Mozirske gostilne so bile te sončne in vetrovne sobote polne mladih, ki so )postajali ob točilnih mi- zah. Niso pili limonade ali morda čaja, da bi ]ih ogrel. Alkohol jih je ogreval, ogreval in jim mešal mlade glave in jih zavajal v slaba, mladincem nečastna početja. Ni jih bilo veliko, pa vendar dovolj, da so bili opazni, da so jih videli do- mačini in drugi ljudje, da so obsojali njih slabo početje, ki je po nepotreb- nem metalo senco na vse ostale, ki so na shod prihiteli s povsem drugačnimi nameni. čemu je to potrebno? Kje so bili vodje skupin, da bi preprečili tako ob- našanje, kje njihovi sotovariši mladinci, da bi jih opozorili na neodgovorno raV' nanje . . ? PREJELI SMO Ali bo denar za cesto? Dobrna je daleč naokoli znana kot turistično zdra- viliški kraj, v katerem najde zdravje letno desettisoče do- mačih in vedno več tujih gostov. Kljub temu, da je kraj zelo lep, obdarjen z raz- nimi naravnimi lepotami, imamo tudi težave. Če obrnemo list pritožne knjige domačih in tujih go- stov, laliko ugotovimo, da spaida med najbolj pereče vprašanje tudi cesta Zdravili- šče Dobrna — Klane. Ta ce- sta, ki je dolga dober kilome- ter, e bila od svodode pa do pred dvema letoma občinska, saj povezuje vas Loko, delno Paški Kozjak in Parož. Ni treba še posebej omenjati, da je prometna, saj se vsak dan vozi po njej na desetine avtomobilov, od turistov pa do naših delavcev, ki se vo- zijo na delo v razne smeri. Cesta ne more biti oskrbo- vana, kakor bi bilo treba, saj nima niti cestarja, pa tudi poLimi si moramo večkrat sami pomagEiti. Cesta pa ve- lja za eno najlepših, kakor pravijo turisti. Kadar pa pri- drži mimo sprehajalcev avto, zavije naše turiste v oblak prahu, tako, da je ob lepih sončnih dnevih sprehod po njej skoro nemogoč. Vaščam, ki želi.o napredek našega kraja, bi radi, da se cesta čimprej asfaltira. Pri- pravljeni smo sodelovati — finančno in fizično, v mejah naših možnosti. Prepričani smo, da nam bodo uprava Zdravilišča in ostale organi- zacije stali ob strani. Popolno zaupanje pa imamo tudi v občinsko skupščino Celje, da nam bo sedaj, ko deli pro- računska sredstva za pri- hodnje leto, v celoti odobrila, kar je predlagala krajevna skupnost Dobrna v ta na- men. Ne bi bilo odveč, če omenim, da je prav vas Klane dala več žrtev na Pran- kolovem, celo vrsto parti- zanskih borcev in bi z asfal- tiranjem te ceste napravili najlepši skomenik našim to- varišem, ki so žrtvovali svo- ja dragocena živl;enja za našo svobodo. Miha Švent, Dobrna, Klane 27 Roparski napad na kapitana Stnmberserja Po pisanju za(grebške- ga VUS smo izvedeli, da so pred časom neznani storilci sredi belega dne vdrli v hišo upokojenega kapitana Miroslava Stumbergerja, starega ka- pitana, ki so ga naži bralci spoznali v poidli- stku »Plovba kapitana Sbumbergerja«, so zlikov- 01 zvezali, mu glavo za- vili v polivinilasto vre- čo, potem -pa. odnesli iz njegove znamenite muzej- ske zbirke razne drago- cene predmete od starin- skega orožja do kultur- Kapitan Miroslav Stimn- berger, rojak iz Šmarja, se je po odhodu ropiar- jev, ki so govorili angle- ško, komaj rešil, kajti v neprodušni vrečki bd se mogel tudi zadušiti. Ta nagniisnost dejanja nad znamenitim rojakom, ki živi blizu Hercegno- vega v Črni Gori, bo go^ tovo prizadela naše bral- ce in širok krog njegovih znancev ter prijateljev v Sloveniji. Vprašujqe: Milan Seničar Odgovarja: Prane Stiherl 15. oktobra se je pričela v vsej Sloveniji velika pro- metna akcija »Na cesti nisi sam«, v okviru katerih v posameznih občinah izvajajo manjše akcije zaradi varno- sti v cestnem prometu. Pred dnevi so izvedli prvo akcijo v Celju, in sicer v mestnem prometu, torej na mestnih ulicah. O akciji smo govorili z inšpektorjem milice pri UJV Celje, Francem ŠTIHER- LOM. »Kakšen je bil razlog za akcijo v mestu?« »Akcija je je bila namenjena nepravil- nemu parki'ranju motornih vozil. Parkiranje je v Celju' že tolikšno, da večkrat pri- de do resnih zastojev v pro- metu zaradi nediscipliniranih voznikov.« Kakšni so najpo- gostejši prekrški pri parki- ranju?« »Vozniki parkirajo na prehodu za peišce, na.ploč- niku, na odcepih ali obvo- zih, tik za znakom, ki par- king prepoveduje, na eno- smernih cestah v obe strani brez potrebnega razmaka in podobno.« »Koliko milični- kov je sodelovalo v akciji?« »Bilo je šest miličnikov celj- ske postaje milice in promet- ne milice. Akcija je trajala med deseto in dvanajsto do- poldne ter dve uri zivečer.« »Kakšno nalogo so imeli mi- ličniki?« Ukreipati zoper vse kršitelje osnovnih piravil par- kiranja.« »In kakšni so biLi rezultati?« »Kršiteljev je bilo toliko, da nismo uspeli vze- ti v postopek vse. Tako so miličsndki z listki opozoriM kar 229 voznikov, ker niso büi na kraju parkiranja in bodo morali plačati mandat- no kazen na pos^taji milice, 70 voznikav pa je bilo takoj kaznovanih z 20 dinarji.« »Ste ugotovili tudi kakšne druge kršitve?« »Čeprav je bila ak- cija namenjena samo pyarki- ranju', smo odvzeli vozniško dovoljenje dvema voznikoma, ki sta bila vinjena že dopol- dne.« »Boste akcijo ponovili?« »Nadzor na celjskih ulicah bo izredno poostren, cek) ta- ko, da bomo v najhujših pri- merih odpeljali parkirano vozilo, seveda na stroške lastnika.« »Boste imeli v kra- tkem še kakšne druge akci- je?«. »V prihodnjiih dneh bo- mo imeli veliko akcijo za- radi vinjenosti vozaiikov, tej pa bodo sledile občasne o upoštevanju signalnih na- prav na križiščih, opremlje- nosti vozila in podobno.« KOMISIJA ZA TISK Za jwedsednika komrisije za politično propagando in informativno dejavnost pri medobčinskem svetu ZKS Celje je bil izvoljen Ivo Ro- bič, za namestnika pa Hubert Herček. Komisija v svojih stališčih ugotavlja, da je po- trebno kar najhitreje preu- čiti sedanjo stopnjo obvešče- nosti občanov na celotnem območju, razčleniti vsebino, metode in oblike komtJiici- rajija in informiranja ziio- traj ZK, med posameznimi občinami, med medobčin- skim svetom ZK in občinami in med drugimi dejavniki na celjskem območju. Komisija bo razvila sodob- ne zveze med novinarskimi hišami in novinarji, predla- gala večjo družbeno dejav- nost novinarjev in se zavze- mala za večjo stopnjo med- sebojnega zaupanja med no- silci družbenih dogajanj in novinarji. V programu dela komisije je tudd razprava o problemih in iK>ložaju po- krajinskih informativnih sredstev, o informativni de- javnosti v delovnih organi- zacijah in v posameznih ob- činah. Medobčinska komisija za informativno dejavnost se bo tudi zavzemala zia javnost in odprtost družbenega deda in obveščanja ter bo nasproto- vala morebitni zaprtosti sa- moupravnih, političnih in drugih struktur. SPREJEM ZA KRVODAJALCE Skupina krvodajalcev v Li- beli je v preteklih treh letih med najboljšimi krvodajalci pri nas. V letu 1969 so dali 33.200 kubičnih centimetrov krvi, 1970 — 20.000 kubičnih centimetrov in letos v deve- tih mesecih 25.000 kubičnih centimetrov. Libela Celje ima kar 74 krvodajalcev. Letog jih je da- rovalo kri kar 47. Najboljši so Topole, 35 krat je daro- val kri. Jug 37, Kenjalo 38 in Pustoslemšek 36. Ob tej pri- ložnosti je delavski svet Li- bele pripravil za svoje krvo- dajalce sprejem in zakusko na Celjskem gradu. Tu so se zbrali krvodajalci s svojimi družinami in preživeli pri- jetno popoldne. Prisotna je bila tudi primarij dr. Stanka štraus. jk MLADI RAZSTAVLJAJO Pred dnevi so v avli osno- vne šole »Karel Destovnik— Kajuh« v šoštan'u odprli za- nimivo razstavo likovnih del osnovnošolske in ijredšolske mladine velenjske občine. Razstavo je organizirala pio- nirska komisija pri občinski zvezi društev prijateljev mla- dine. —V— VELENJE — SUB( CA — VRNJAČI BANJA Velenjska občina je meseci navezala prve i teljske stike s Subotic Vmjačko banjo. Ob praz šaleške doline so Velenj biskali predstavniki < mest; sastopniki Velenj; so bili tudi v Subotici, so prav tako pK>častili ol ski praznik. Velenjska > gacija je odšla tudi v Vi čko banjo, kjer se je kot v Subotici pogovarja nadaljnjem sodelovanju. ZKPO PRED RED! KONFERENCO ' v prosvetnih društvih Svobodah se vneto pri vljajo na redno konfen občinske zveze kulturno svetnih organizacij, ki bc oktobra v prosvetnem d( v Smartnem ob Paki. Na bodo ocenili delo v min dveh letih in sprejeli n za^ naslednje obdobje. I bo prav gotovo tudi v pr dnje potekalo v i>etih so tih: glasbenem, likovnem, spodarskem, klubskem dramskem. Na zadnji seji članov p; sedstva občinskega si ZKPO pa so govorili tud dramskem srečanju v V nju ter o tradicionalnem , denju vseh slovenskih oi tov v Velenju ali šoštanji STIK MED SOCIALNO SLUŽB IN KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI Odgovorna socialna slu pri občinski skupščini se pretekli teden sestala predsedniki krajevnih si nosti. Pregledali so najj izvršeno delo, obsežneje so giovorili o tesnejši p zavi med socialno službo krajevnimi skupnctstmi terenu. K sodelovanju 1) pritegnili tudi patrona službo in RK. 2elijo obis vse ostarele in pomoči po bne ljudi, kar pa bo ve laže s pomočjo več sod« cev, zflasta če (bi dom razmere najbolj poznajo. TUDI LETOS VEČERNA POLITIČNA ŠOLi v sklopu idejno polita ga izobraževanja članstva bodo tuidd letos organia večerno politično šolo. 1 gram bo obsegal aktualne me s področja ekono« samoupravljanja in dela ( žbeno političnih organis I\>leg tega pa bodo pri vdli še poseben dopoli seminar za vse tiste, id • v minulih letih že šli si to oibliko idejnega vispo Ijanja, pa je potrebno nj ' vo zmnje še dopolniti z i katerimi aktualnimi pr® vanji. v posebej pripraf nem seminarju pa bodo ^ jeld vse letos na novo S * jete člane ZK, ki jih H sezjnanili z nekaterimi \ aktualnejšimi idejnimi i političnimi vprašanji v ^ njiški oibčini. ' Izlet( Jesen je čas krajših ^ in to vedo tudi turi^ ^ podjetja, ki so za prihol ' mesece organiziirala cel, izletov. Tako bo Izletnik ^ Ije pripravil vsak teden • v Španijo, Rusijo tn na mo de Malorco, vozili ^ na graški velesejem in ^