več i i slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n Velja za vse leto > . . Za pol leta..... Za New York celo leto • Za inozemstvo celo leto p™*** List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,060 Readers* □ 1 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 49. — ŠTEV. 49. * • Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress __NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 28, 1925. — gOBQTA. 28. FEBRUARJA 1925. of March 3, 1879. - TELEFON: C0RTLANDT 2876 STALIŠČE ZDRUŽENIH DRŽAV IN VARNOSTNI DOGOVOR Stališče Združenih držav glede varnostne pogodbe vznemirja angleški parlament. — Fisher je povedal Angležem, da je Amerika za protokol in da se bo eventualno pridružila Ligi. — Enointri-deset narodov se bo sestalo na konferenci proti trgovini z orožjem. LONDON, Anglija, 27. februarja. — Protokol Lige narodov glede francoske varnosti in ameriškega stališča napram Evropi sta bila glavna predmeta razprav, vodenih z veliko odkritosrčnostjo, na tajnem sestanku parlamentarnega komiteja zveze za Ligo narodov. Ta komitej vključuje skoro polovico članov poslanske zbornice. Hal Fisher, prejšnji vzgojni minister ter angleški zastopnik v Ženevi, je povedal zbranim članom parlamenta, da je bil protokol v svoji sedanji obliki sestavljen od Francije, ki je hotela dobiti jamstva za meje Poljske in Besarabije. — Ko sem se jaz tekom administracije Lloyd George-a pogajal s Francozi, bi bilo mogoče dogovoriti se glede varnostnega dogovora, a mi nismo hoteli zajamčiti teh iztočnih meja, — je rekel Fisher. Anglija, —je nadaljevl, a— stoji sedaj pred potrebo, da sprejme protokol ali pa predloži alternativni načrt. Sprejem protokola je smatral nemogočnim, a zavrnitvi je nasprotoval, ker je protokol baje priljubljen v Združenih državah — bolj priljubljen kot Liga —in ker bi Anglija napačno razumela zavrnitev protokola. — Verske organizacije v Združenih državah, — je rekel Fisher, — se pripravljajo na velik *pogon\ sličen onemu, ki je dovedel do prohibicije, v prilog Ligi. Te organizacije bodo uspešne kljub opoziciji sedanje večine v kongresu. Rešitev tiči v tem, da se niti ne sprejme, niti ne zavrne protokola, temveč da se pusti stvar nerešeno. Kot izgovor pa naj se navede, da je treba čakat i, dokler ne bodo nazori dominijev v soglasju z nazori Anglije, mogoče do prihodnje imperijske konference. A. Duff Cooper, mož Lady Diane Manners, je pozneje izjavil, da je analiza Fisherja glede ameriškega mnenja povsem napačna. Protokol je v Ameriki bolj nepriljubljen kot pa Liga ter dostavil, da bi izginilo vsako upanje, da bi Amerika stopila v Ligo, če bi Anglija podpisala protokol. Opozicijo Cooperja proti protokolu so navzoči z odobravanjem sprejeli, kar ka^e, da nasprotuje protokolu večina članov parlamenta. ŽENEVA, Švica, 27. februarja. — Sporočilo Turčije na Ligo narodov, da sprejme povabilo na konferenco glede trgovine z orožjem, ki se bo pričela dne 9. maja, je spravilo število narodov, ki so sprejeli povabilo, na eno in trideset. Vključeni so trije narodi, ki niso člani Lige, namreč Združene države, Nemčija in Turčija in tajništvo Lige ima dosti vzroka za domnevanje, da bo tudi Rusija v kratkem Sprejela povabilo. Uradniki Lige pričakujejo zelo burne konference, slične opijski, posebno vsled prejšnje opozicije od strani sil, ki še vedno razpolagajo z velikimi zalogami vojnega materijala. Japonska, Nemčija in Italija se bodo od prvega početka poslužile uničevalnih taktik. Stališče Združenih držav bo zopet glavni, odločujoči faktor. Precej dvoma pa obstaja glede tega, če bodo Združene države prevzele humanitarno vodstvo kot na opijski konferenci ali če se bo delegacija borila, da zavaruje ameriške proizvajalce o-rožja. Problematično je tudi stališče Nemčije. Nemčija je storila nov korak, ko je poslala Ligi protest proti nadaljnemu bivanju francoskih čet v Saar dolini. Liga je razposlala nemški protest ter se bo v kratkem žnjim pečal s Vet Lige. Pestra karijera borzijanca. Borzijanec, ki je faliral s poldrugim milijonom dolgov, je živel razkošno, a bo moral sedaj sedeti tri do šest let v Sing Singu. Sodnik Collins je obsodil včeraj prejšnjega borzijaijea. J. Fr. Lillya-ja od treli do šestih let jeer v Sing Sinjru. Porotniki so spoznali krivim, a jra -priporočili milosti sodnika. Tekom obravnav*-se j« izkazalo, da ni bil Lilly slab biznesman. temvee tudi slab mož in ofe. Njegova tvrdka je faliral a leta 1919 s primanjkljajem v znesku poldrugega milijona dolarjev. Lilly, v kojega žil ali se pretaka indijska kri. je bil na vsa-k način vsestranski -človek, kajti ra>,-ven borznih poslov je nastopal tudi kot profesor dušeslovja. učitelj in lastnik garaže. Pml dvema tednoma je bil spoznan krivim velet a t vine, ker ni dobavil pred svojim bankerotom kupeem večje-t stavi učenki neke god be ne šo-e. a včeraj ga je dohitela njegova usoda. Srečal je deklico na hurch Street iu sedaj leži Bairna-no mrtev v mrtvašnici. žrtev ojrorčenja ženske nad človekom, ki ni hotel skrbeti za njenega otroka. Mirno, brez vsakega zu-ianjega znamenja razburjenja je z javila deklica: — Ustrelila sem ga ter me vf*-seli, da sem storila to. Zaslužil je vse. kar je dobil in še več. — Več mesecev mi je pripovedoval, da me ljubi. Spoštovala sem ea, kajti bil je lep ter izvrsten nlesalee. Nato se je rodilo najino dete. Ko sem ga prosila, naj me poroči, sem prvikrat izvedela, da je poročen. — To se je zgodilo pred* šestimi meseci. Od tedaj naprej sem ga ponovno prosila, naj prispeva k oskrbi otroka. Ou pa je rekel, da se noče ukvarjati s tem. Nato se mi je skušal izogniti ter bil pri tem tudi uspešen, dokler ga nisem včeraj zvečer srečala. Streljanje je povzročita velikansko razburjen je na Church St.. ker se je za vršilo pred Palace jrl^-1 ščein. v katerem je Bagnano nastopal. Krogija, ki je zgrešila svoj cilj. je preluknjala rokav Pete Leonarda. rokoborca, ki bi se liin-~al udeležiti rokoborbe. Deklica ;e povsem mirno Čakala prihoda nolicije. Bagnana so spravili v ambu-'anco. a je bil že mrtev, ko je do-pel voz v bolnico. Olvmpia je stanovala na Congress St. Imela je že vse prirejeno za potovanje v Italijo, kjer ;e hotela izšolati svoj gla»s. Družina Bajrnano je v Connee-ticutu dobro znana. Človeka baje ni mogoče pomladiti. Vsa znamenja kažejo da nima razkritje profesorja Steinacha nobenega praktičnega pomena. — Tozadevne izjave avtoritet. . i $175,000 za Bližnji iztok. AV A SI IING TON. D. C.. feb. \ Na letnem sestanku organizacije i za pomoč na Bližnjem iztoku je' bilo objavljeno, da je neki neime-' no van darovalec poklonil organi-j zaeiji $175.000. Dar naj se pora- j bi za pokritje primanjkljaja zneiskn enega milijona dolarjev, j ki je nastal po velikem preobratu j v Smirni. Dar je odvisen "od po- j polne likvidacije tega deficita j tekom prihodnjega leta. znanstvenem proučevanju, kater*, bo vodil posebni skupni komitej kongre>a. da se 4' izdela trajno formulo za poštne pristojbin'1". Senator Mosr.s iz New Hampshire. oče predloge, je mnenja, da foodo prinesle povišane poštne pristojbine nekako petdeset milijonov dolarjev. Rdtroaktivnost plač bo znašala dva in dvajset milijonov in skupna povišanja plač bodo involvirala *GS.OQQ.OOO. Ker je predsednik Ooolidge ve tiral prvo poštno predlogo, ker ni določala nikakega pokritja, so nekateri mnenja, da bo vetiral tudi sedanjo predlogo. Poštni department je sovražen tej odredbi ter bo v tem smislu tudi poročal predsedniku. Moses pa je prepričan. da bo predsednik sprejel odredbo kot najboljši kompromis, k? jc na razpolago. — Lepa je mladost in nikdar se ne vrne. — To je ona onih neum-lj:vili modrosti, izraženih v par kratkih, pri prostih besedah. Dosc-daj so se izjalovili še vsi naskoki in- .1 me znanosti na bližajočo starost. Ponižajevalni poskusi. kati*re se ji' pozdravilo v Evropi s takim krikom, so sprejeli svojo k>1 rokovrijakov: — Kar se tiče pomlajenja. ho-čem reči le to. Kako morete zahtevati, da bi se vrnilo mladost moškemu aLi ži nski. ki .]«• dozo-rttla.1 Človeško telo je kot vsak ! drugi stroj. Njegova življenska doba je omejena. Ko so organi izrabljeni vsled trajne uporabe, se bliža konec. — Prenos žleze predstavlja mri. iroče začasno ojačmje. Učinek pa traja le malo časa. Ker jo žleza le podrejen organ, se kaj malo upli-va s tem na živčni sisitem in splošno stanje pacijenta .se lahko izboljša le začasno. Poljski oljnati trust razpuščen. VARŠAVA. Poljska, 24. febr. Poljski oljnati trust, ki je bil organiziran meseca septembra, je bil danes razpuščen. To se je z-ro-d i 1 o zastrautega. k»*r je iz trusta izstopil (Jartenberg, ki ima največje rafinerije. Jeritza je odšla v Cali-fornijo. Slavna operna pevka, madama Jeritza, koje konlrakt na Metropolitan gledišču je potekel, je odpotovala s svojim možem v C ail i-fornijo, kjer namerava vprizoriti koncertno turo. PARIZ IN LONDON DELOMA SOGLAŠATA Lord Crewe in Herriot sta precej napredovala v svojih prizadevanjih, da uveljavita soglasje med francoskimi in angleškimi nazori glede nemških kršenj razoroževalnih določb. — Bruseljska konferenca je še vedno meglena. Poroča John Balderston. LONDON, Anglija, 27. februarja. — Poročilo, katero je dobil včeraj zunanji urad od lorda Crewe, angleškega poslanika v Parizu, kaže, da je bilo precej napredka v razpravah med angleškim poslanikom ter francoskim ministrskim predsednikom Herriotom, ko jih namen je spraviti v soglasje angleške in francoske nazore glede obdolžitev, da so Nemci kršili razoroževalne klavzule versaillske mirovne pogodbe. Angleška navodila, dana jri-ne-ralnenui majorju ('Live, angleškemu delegatu pri vojaškem komiteju v Versailles, naj rajši* zastopa nazoru imperij>kega generalnega štaba kot p;i svoje lastne, so imela za posledico, da ni molila priti ta komisija, kateri na-čeljuje maršal Foeli. do definiliv-nib zaključkov. Foe h je raditega vložil pri ircrriotu odločen protest* Vifeil pogovorov med Herriotom in lordom CreAve so Angleži pristali v to. da se dovoli F'ie!io-vemu komiteju, kateremu" je podrejen;} medzavezniška vojaška kontrolna komisija v X( mčiji. da predloži zaveznikom svoje poročilo in obenem tudi svoja priporočila. A' povračilo za to koncesijo pa je najbrž pri v« »lil v to. da v ne sprejme strogo proti nemškega tona porodila te vojaške komisije, kot. ga je želel Foch. Ta d-.-! dogovora je skoro omogočil s.^tanek Ib-rriota /. angleškim ministrom za zunanje zadeve. Chamberlainom. ki naj bi se vršil v Parizu prihodnji te len. ko l>o Chamberlain na poti na sestanek sveta Lige narodov v Ženevi. Pogovor med Herriotom iu Creew-om pa j»- pustil v zraku predlaga.no meilzavrzniško konferenco v Brusolju, k inaj bi s<» vršila prihodnji mesec in katere naj bi se v poznejših stadijih udeležili tudi X< mei. soglasno /. angleškimi željami. Herriot je rekel, da naj se med-zaveznjškL »logo-vor doseže potom izmenjave poslanic med zavezniki in potom diplomatičnih razprav sn naj sledi temu medzavezniška po.^anica na naslov Nemčije.' t napredovalo glavno vprašanje, vsaj za emkrat — namreč želja Anglije, da izprazni Kolin, kakor-hitro bo Nemčija izvedla klavzule pogodbe. Francozi pa u-trajajo p: i naziranju. da je treba držati ■Porensko. dokler ne bo za'jot ovij ena varnost Francije. Ta varnost pa je kaj obsežen poj.-mi m inli i/.hežcn in Francozi i»: naj-rajše za vedno ohranili I'.»rensko. Hjalmar Branting umrl, STOCKHOLM. Švedska. 24. t'-b. Danes popoldne je umrl tukaj ve.-ditelj švedskih soeijalistov Ilja!-mal lira nt ing. Bil je trikrat švedski ministrski predsednik. - Viharji v Angleškem kanalu. LONDON. Anglija. 27. febr. -V Angleškem kanalu, ob francoski obali in v severnem Atlantiku so divjali veliki viharji, tekom katerih je izgubilo veliko ljudi življenje. Preteča pekovska stavka na Dunaju. DCXAJ, Avstrija, 27. febr. -lavnemu nie^tu Avstrije ]>r«*i i pekovska stavka, ker hočejo peki doseči povišanje plač za deset o I-stotkov. Pekovski mojstri ]»ravi da bi privolili v to povišanje plač. če bi jim dostavila vlada nov kalkulacijski temelj za itii-kruha. Vlada jia noče izdati te^-a načrta, ker hoče uveljaviti zdravo tekmovanje med pekovskimi mojstri. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naSe cene sledeč«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.20 2000 Din. —$34.20 5000 Din. — $85.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj k "t kot en tisoč dinarJer računamo »oseke j U centov za poštnino In druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni araf. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE1. 200 lir .......... $ 9.30 500 lir..........$22.25 300 lir .......... $13.65 1000 lir..........$43.5'J Pri naročilih, ki znašajo man^ kot Nt Ur računamo posehej po 15 rente* za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za pošiljatve, ki presedajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust, frednaot Dinarjem ln Uram sedaj m stalna, mosja as večkrat ta Mm (akovano; is tega razlega nam al mogoče podati natančne eens vnaprej računamo poceni tistega dne, ke nam prMe poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISKU IZVRŠUJEMO t NAJKRAJŠEM ČASU TER KAČUNAMO ZLA STROŠKU $1 ~ Denar nam Je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order ali ae New York Bank Draft. ^ FRANK BAESEB STATS BANK 82 Cortlandt Street, Few York, y. Telephone i Cortlandt 4987. GLAS NARODA ^SLOVENE DAILY) I Dopisi Owned and Published by SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Lotus Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NA R-O DA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta .........................$3JS0 Za niozemstva za celo leto — $7.00 Za pol leta ._________.................... $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje;-". Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortiandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2876. i POSLEDICE BEDASTE POSTAVE ure. »Star pregovor pravi ^ da se človek uei do svoje smrtne Kot znano, so proliibicijski fanatiki, ko so skušali p rodi vt i s svojo nasilno postavo, navajali kot glavni vzrok za proliibicijo trditev, da bo prisiljena vzdržnost v pivi vrsti prispevala k dvignenju družinske sreče, ker bi ne mogel delavec več nositi v salon pz*etežnega dela svojega zaslužka. ObljiDbljali so pravcato raj na -zemlji, v katerem bodo povsem nepoznane take prikazni kot pomanjkanje, beda in skrb. Delavski domovi bodo polni solnčnega svita, in vzcvetela bo sreča. Na vse mogoče načine so ponavljali to pesem, ki je v veliki meri prispevala k končni zmagi vodnih fanatikov, izvojevani s posebnimi triki tekom vojne histerije. Sedaj pa se je izkazalo, ali se je pravzaprav že davno izkazalo, tla se ji4 v marsikaterem delavskem domu pojavilo pravcato nasprotje takozvanih dobrodelnih po-i-ledic proliibicijske postave in da se nista nastanila sreča in blagostanje v domovih mož, ki so preje znesli del svojih zaslužkov v salom. Na drugi strani pa so se ponmožile skrbi in težave, kajti vsled ' * dobrodejne'' proliibicijske postave ni več mogoče dobiti nedolžnih pijač kot ^ta pivo in vino in ker pijejo ljudje vsled tega žganje, ponavadi skrajno slabo žganjei, ki stane več denarja kot so ga stale preje bolj nedolžne pijače. To je razvidno in povsem nepristranskega poročila "Charity Organization Society", v katerem se glasi, da se kljub proliibicijski postavi in mogoče baš radi nje pomnožilo nezmerno popivanje v delavskih družinah in da se je s tem seveda pomnožila tudi beda. Dvanajstim odstotkom družin, ki so dobivale tekom preštetega leta podporo dobrodelnih organizacij, je bilo treba priskočiti na pomoč le raditega, ker je prehranitelj naložil v žganje večino svojega zaslužka. Leta 1923 jih je bilo deset odstotkov, leto poprej pa le sedem. Te številke nam razodevajo nepobifino dejstvo, da se je pojavilo nekaj povsem nasprotnega kot lepe obljube, katere so trosili po deželi proliibicijnosti. To pa je seveda le ena stran cele zadeve. Kot že tisočkrat povdarjano, je ustvarila proliibicija med prebivalstvom zaničevanje postav v splošnem, ki ne obeta nič dobrega. Stvar je povsem razumljiva. Kdor krši eno postavo — in naj je še tako proifi njej, — bo pripravljen v poteku časa kršiti še druge in skrbel bo za to, da ga ne l>odo zasačili. Za to trditev imamo nebroj dokazov. Zgodovina Združenih držav ni še nikdar zaznamovala toliko zločinov nasilja koft izza uveljavljenja prohibitive. Roparski napadi, umori, odvajanja in posilstva so na dnevnem redntl V kaznilnicah je zmajkalo prostora za nove goste. Nasilja pa niso omejena na gotov del dežele, pač pa so splošna ter skrajno vznemirljivo znamenje. Nebroj je tudi ljudi, ki so zabogateli vsled prohibicije, ker so znali izkoristiti slabosti ljudi in njih nagnjenj celo na bolj koreniti način kot so jih znali nekoč licencirani sa-lonerji. Proliibicijski urad, kateremu je poverjeno izvrševa-nje postave, vsebuje dosti temnili elementov in v nekaterih slučajih se je celo izkazalo, da šo ti agenti prejšni kaznjenci, katere so vzeli v službo, ne da bi pregledali njih rekordov. Isto velja glede vtihotapljanja žganja iz vseh delov ter dejstva, da so vsled prohibicije prizadeti le revnejši sloji, docim imajo bogatini vsega v izobilici. Zadnji čas jo, da se odpravi hinavščinio, združeno s Chicago, HI. V prvi vrsti naj omenim, da je tudd tukaj v Chicago veliko brezposelnih, tako da mi ni dolgčas. Kratkočasimo se z različnim časopisjem. Jaz samo 2 Grlas Narodom, ker drugih ne znam citati. Ko prečrtam, se podam danes tu. jutri tam, kjer se pogovarjamo pri tistem, ki ga sedaj pretakajo, o boljših časih. Za delom ni vredno hodčti, ker kdor dala. se drža kot klop. Mi rajši pri rujne-m debatiramo in čakamo na boljši eas. Zima nam je precej mila, premoga še imamo, vina imajo, za drugo se pa še že iztakne v teh pasjih dneh. Kar nas je lashkoživskega klu-roa, vstanemo ob 10. uri, če je dan ali ne, potem pa spet zaštardaino. Kar se pa tiče splošnosti. pa Slovenci napredujejo v vseh ozi-rili, posebno na društvenem po- Iju. Ker so vinske trgatve minule, so se začele maškaradne veselice In drugi prireditve in društva kar tekmujejo. katero bo prej priredilo. Rečem vam. da je težko lobiti prostor za tpravi čas. Je pa lobro, ker so društva še precej složna. Ako to društvo priredi veselico, laznani drugim, kti to tudi v pol-•li meri vpoštevajo, da ne priredita dve društvi na en in isti dan. Tako je tudi društvo "Zarja" nreložilo veselico na dan 28. febr. Priredi jo na Racine Ave. in 18. ?esti v Narodna dvorani. Če je :rav v pustu, bo veselja, več kot preveč. Želim, da bi bil vsak Slovenec n Slovenka naročena na Glas Nahoda. ker tu čitaš novice iz vseh lelov sveta in tudi dopise od rojakov. Jaiz sem ibolj slab dopisovalec. bo pa urednik pofiktsal, če li kaj prav. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike. Naročnlik. Swissvale. Pa. Priloženo Vam pošiljam 3 do-arje za polletno naročnino Glas Naroda, 40 centov pa za Ko-'cdar, katerega pošiljite na spo-laj označen naslov. Kako se pa kaj Zgaga počuti? Upam. da do-)ro! Pja lahkoživček in drugi taki ? Ne mislil bi, da vam je znano, pa ozirajoč se aia Zgagove ko-one. izgleda kakor bi on vse velel, potem pa lahko tudi vam pove. MiisLim. da se vsak trezno misleč človek ž njim strinja. Seve-Ja taki, ki dovolijo drugim, da .mislijo zanje, taki mu zamerijo do ?roba, posebno če resnico povs, kar pa tudi skoraj vedno stori. Le tako naprej jZgaga, da bodo enkrat izprevideli vsi naši sotrpini. S pozdravom! Frt> i Pozek. Pueblo, Colo. Podpisani želim izreči cenjeni tvrdki Frank Sakser State Bank najlepšo zahvalo za njeno pošteno poslovanje. Pred 23 leti sem potoval v staro domovine. Vozni listek za čez morje sem kupil pri vas in ko sem se vrnil, sem se zopet zglasil pri vas. Denarja sem odposlal skozi to tvrdko tudi precej in bil sem vselej pošteno in lepo postreže?!. Vem. da ne bi bil mogel biti nikjer drugje boljše. Potem je prišla ona poea&tna intluetica leta 1918, ki ma je ugrabila ženo in dvoje otroik obenem. Čez par let, namreč leta 1920. sem po nasvetu svojih sester v stari domovini, naročil žensko iz stare ■domovine, za katero sem vedel, da bo dobra gospodinja in mati mojim ostalim otrokom. Obrnil sem se »opet na Frank SakseT State Bank in z njenim posredovanjem je srečno sem dospela 3. januarja 1921. Ona je pa zapustila takrat 11-letno hčerko doma. Po različnih pisarenjih in dokumentih. katere sedaj zahteva pri-selnrška postava, sem po vašem nasvetu Vse uredil in vožnji listek kupil pri Frank Sakster State Bank iz Jugoslavije pa do Pueblo, ColO. Hčerka, je srečno dospela sem dne 9. februarja. Za vse to f*> najlepše xatxvaljtgem v ime- nu svoje žene in njene hčerke, vam vedno udani John Petric. 1230 Bohemian Ave.. Pueblo. Colo. Dunfermline, Sask., Canada. Cenjeno uredništvo 'Glas Naroda ! Prosim, da bii natisnili ta dopisek v vaš cenjeni list. Novic ni posebnih, samo toliko hočem omeniti, da ne bomo čisto pozabljeni. kar nas je tukaj. ' JZimo imamo še zmi raj precej mrzlo, pa tako tii kot je bila od začetka, ko je bilo 40 do 50 stopinj pod ničlo. Tukaj po farmah se držimo bolj toplih prostorov, da nam ne pride tako lahko do živega. P'lesa imamo zmerom dosti. posebno zdaj pred pustni T-as. Vse izgleda zadovoljno in vesolo, posebno fantje in punce. Mogoče je kateri mislil, da bo kaj ta pred-pust. pa kot s t" vidi. bodo vsak zase. Mislim, da jim tako bolj ugaja kakor tudi meni. Za sedaj naj bo. Mogoče bo spomladi kaj bolj zanimivega. Želim vsem Slovencem in Slovenkam tukaj in tudi širom Amerike vesele in krat-kočasne zabave. Najboljšo bo. kjer ima.jo še kakih par litrčkov. Želim mnogo uspeha vašemu cenjenemu listu, pa tudi Petru Zgagi, ki vse tako pravilno pove. Jos. Brodarich. Fairbanks, Alaska. Prilo-ženo obnavljam naročnino za pol leta. Malo pozna sem ie, pa mi boste menda oprostili. Novega ni pri nas posebnega. O mrazu bi vam kaj pisala, pa mraz ni v teh krajih nič novega. Le pomislite. že trideset dni neprestano je štirideset stopinj pod ničlo. Težko čakamo, da bi mraz malo-odnehal, pa kot kaže, bomo morali še precej dolgo čakati. Prisrčno Vas pozdravljam. Glasu Naroda pa. želim obilo naročnikov. Mary Miller. Novice iz Slovenije. Marsikatera trgovina je dobič-kanosna. zaenkrat se pa najbo'j splača prodaja delnic. Izplača se seveda onemu, ki jih prodaja. Tak slučaj imamo naprimer v Ohicagu. Sedaj prodajajo delnice za katoliški dnevnik. Ko jih bodo prodali. bodo razglasili svetu: Delnice smo prodali, toda to je šele začetek, sedaj morate toliko prispevati. da bomo tednik postavili na rrdtio podlago. * T(. s c namreč ne bo v prvič z^r. dio. Ljudje, ki poznajo mahinn-rije "-ika-škega go*»poda. vedo. da ži* d\ajset lot kolekta in a^itirn ^.i dnevnik. Vedo nadalje, da ni še nikdar vrnil denarja, katerega je nabral kak nameni, 'pa se na-iwn ni vresničil. in vedo tudi. da se ne sme zaupati človeku. ki je vsako leto sproti svoje obljube prelomil. Dvajset let že vleče rojake za nos Ce ni izpolnil obljulre v dvajsetih navadnih letih, ste lahko brez skrbi, da je tudi v svetem letu ne bo. * V zadnji številki svojega listi mi očita pater Koverta. da sem nesramno natpadd1- (ljubljanskega škofa Jeffliča. Zapisal nisem ničesar drugega kot tiste, kar sem čit?. v staro-krajskili listih, namreč, da name rava papež poslati ljubljanske si škofa v neki italijanski samostan, ker ni več sjposoben za svoje mesto. V volilnem boju je napravil marsikatero nepravilnost, ki je škodovala vatikanskim interesom v Jugoslaviji. Ce Koverta ne tfoglaša s sklepi Vatikana, je to doika:z, da dvomi o nezmotljivosti svojega najvišjega duhovnega Vladarja. * Časi so se izpremenilli. Prej pred uveljavljenjem prohibici je so govorili rojaki po Downtownu o svojih ženah : Moja žena deda. Ob šestih zvečer bo prišla .domov, potem bo pa večerjo ■Mkuhala. Sedaj pa pravijo: — Ob šestih zvečer bo prišla domov in ko bo enkrat večerjo pripravila, bo za čela kuha»ti . . . * . Čitajte katerokoli zaljubljeno povest ali roman, katerokoli zaljub ljeno pismo, vsepovsod boste na Promocija. Ijem Blanke. očo mariborskega Gospod Franjo Čibej iz Gorice i °dvt tuika dr. Blankeja. je bil na ljubljanska univerzi pro- j moviran za doktorja filozofije. i Železniška nesreča pri Radečah. 1*1*1 tovornem viaku. ki je od- peljal iy. Zidanega mostu, se je pri stroju prelomila kolesna os na 1 veh nnstili. Stroj se je radi tega sesedel s prestopanjem. Ekspresij vlak je moral voziti eez pomožno progo Karlovae-L.iuM.ia-dunajrki brzovlak pa sluga in je na njeno škodo izvršil |1 "akovee-lVagi rsku-Maribor. V svrho očiščenja proge je bil Ubegel goljuf. Iz Ljubljane je neznano kam pobegnil neki leta 1899 v Založu pri Komendi rojen in v Mursko Soboto pristojni .lože Plevelj. Imenovani ji* bil nazadnje uslužben pri tvrdki Meinl v Ljubljani kot več pretkanih goljufij. takoj odposlan i/ Maribora poni' /,:ii vlak. t lovrškili ži*tev ni bilo. niat- rijalua škoda }>a je znatna. — 1/. L< Samomor delavca. X nekem skednju na Vidov-danski it*ti m* je zastrupil ?. li-zolom 48-Utni delavec France Ver-tovš k. ^Zjutraj >o ^-a delavci našli mrtvega. Nn oilreilbn poli-[ eijskega zdravnika ie bilo tmplo S«««-tno je poucl-ečil Mihael CeJie. prepeljano tekom dopoldneva v1 :'lvi| P"'Srovni p:mnk i-n> -mrtvašnico k Sv. Krištofu Ver- Poljčane-Veliki Li}>oglav. Vra.-nl stovšek je bil znana pocestna pri-1 ^ 1>0 lam pot, po pro- i...,,,,. - „ „i. »-i ^ ,, ■ i»i in itadei uri km ol.t šest metrov Kazen. i »iI je nekotiko -slaboumen. ' globoko na zmrzla Tla. X»-ki /.<'-Ponareieni bankovci. j lon čar ga j.- na potu v službo V prometu je. kakor se splošno I ni,5tM P 1 /apadbrn mh- soda, okoli 500.000 THmareiemli{Obvedhl je tako., orozmštvo, občin>k -a župana i:i nvgovo ženo. Pri uiiU^vecu so našli manjšo Smrtna nesreča. i* tri Poiji**anah pišejo: o00.000 pi»narejenih novčanic jx» ."> lir. V "Milanu j" b*-! lo aretiranih več ponarejevalcev. KLASIČEN PASTEUROV POSKUS S KOKOŠMI s^(^t•i ih narja. (Jovoriee. da je imel Cene pri "ebi :iO.OJO K. š«> brez vsake ]>otlla zaprta, je po lestvi zlezel v podstrešje ter v temi pa lel •>•> stopnjicah in si zlomil tilnik. Zdravnik je ugotovil, da je vsled padea takoj nastopila dejanju je zopet pobegnil. Nepoboljšljivega -tatu zasleduje orož-ništvo. Tatinski stanovalci. V! a ko vodja -lo^iLp Ktojkovle prišel te 4lni v svojo hišo v Novem Vodmatn. da pogleda za svo jo podstrešju opravljeno r'>bo. Opazil pa je kmalu, da si> vrata a podstrešju odprta in da mu je tal odnesel za loOO dinarjev kožar- odbora odločno pozval, naj svojo cev. porcelanasto etažo, ver kmž-, obljubo izpolni. Xavzoee vrdilke n kov ii i., kar je imel s pravi je-' -o ;o v>ako svojo volilket p »l jubil, ako lio : •-' ol ji n. Kt r je !»il res izvoljen, -o mu priredili volilei proslavo, pr: kan ri Lra je predsednik voiilneira Rabič. soproga Ivana poštneya upravnika. Kabiča.jir« in srčni objemi i■ i• • I nei>restn-! tiini ploskanjem. Sre'-a za po-lan- — Ljubljani je preminil dean da ni bilo navzočih vseh 1 G.2-"»0 Sloveči francociki biologist. Luois Pasteur je naredil svoječas-no sledeči poizJais: Postavil je nekaj kokoši v mrzlo vodo toliko časa, dokUer se ni njih temperatura zmižala za več .s'topinj. Potem jim je vcepil strupene glivice. vsled česar so kofeoši takoj poginile. Pod navadnimi okoliščinami so bile kokoši 'popolnoma nepristranske takim glivicam; toda ker se je z mrazom njih življen-sko moč zmanjšalo, so iklice (glivice) v zadostni moči kokošim povzročile smrt. Ta poskušnja je dokazala, da so prehladi zelo nevarni. Imejte torej vedno Triner-jev Cough Sedative doma pri rokah tako si tudi člstete črevesja s pomočjo Trinerjevega Grenkega Vina. To neprecenljivo želodčno zdravilo si mahoma pridobiva svoje prijatelje. Mr. Rado Obrado-vl^h, farmer, nam je dne 30. januarja iz Orofino, Idaho, pisal sledeče: "Ko sem porabil eno steklenico Trinerjevega Grenkega Vina. sem se počutil zopet dobro. Sprejmite »torej mojo zahvalo za to izborno zdravilo Vf Ča vas tare revmatizem. nevralgija. hrbto-bol. ozeblina ali oteklina, rabite jim ^ povem da me oni niso po Trincrjcv Liniment, ta vam fco hi- jedili v veri, da pišem prav. Da pišem prav, vem zaistrante Dobrrlet. . Ewels. Ker vinozdravnika v Kamniku. se t^onan Dovle /aduje čase mnn- — V dudendorfu pri (Jradcii je i go bavi s sprilizmom. zato ji ku-umrl Josip Wagner, bivši pi»>eHt-i [»i! ono hišo lr za to. da bo pri-mk kavarne Meran v Mariboru, re.ial v njej spritističe seje. da ž — V Celju je umrla Elza We-i njihovo pomočjo reši tajnost om>n-s.termaver v starosti 42 let. t i jeiie?ra umora in izve za mo- — V Ptuju je tunel tiskar Vi- rilca. Iro pomagal. Ako ga ne dobite v bližnji -lekarni, pišite naravnost na: Hosqph Triner Co., Chicago, P. . (Adv.) * ga, ker pravi moj eilrtŽki prijatelj, -da .piiem napačno. Naša želja je— da \/aiS z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše ban-kovne posle poslužujete našega posredovanja. ZA DENARNE NAKAZNICE v dolarjih, dinarjih in lirah, ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" katere obrestujemo na 4 % na leto in katere so sigurno naložene. ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK kakor za vse druge bančne posle obrnite se s popolnim zaupanjem na poznano FRANK SAKSER STATE BANK s New York, N. Y. 82 Cortiandt Street Y. M. Garšin. Nadežna Nikolajevna. (Nadaljevanje.) Nin. prej meni pismo od Po obedu Sonje. Nikdar ji nisem ničesar prikrival. Kadar bom umrl. — in to bo j je ni bila Nadežda Nikolajevna j prav nič kriva. Nekaj se je zale-; telo vr/ijo, jo zavrtelo, dvignilo in vrglo v blato, in jaz jo bom dvignil iz njega, jo pritisnil na srce in na njem umiril to trpeče življenje. Tedaj menenadoma silno in od- kmalu: smrt se nie vee ne ]>lazi k meni. temveč prihaja s trdimi koraki: v nočeh, ko ne morem spati in mi postane hujše ter me začno . 1 ločno zvonenje vzbudi iz premiš- ljevanja. Ne vem, čemu nisem mogel pričakati, da bi Aleksejevna v copatah pridrsala (xlpirat vrata; ..... . sam sem planil k njim m odmaknil mueiti spomini, vstajajoei iz davne t , ' , . ,, . . i zapah. \ rata se oupro m Semion preteklosti, m bolezen, pisno sli- . .„ . , . . , , ' , Ivanova- me nvime za obe roki. sini njih sum; — kadau bom umrl in pn-ber«' ona te zapiske, naj ve, du .ji nikdar, nikdar nisem lagal. I'is<»l sem ji o vsem. kar sem mislil in čutil. Samo tega. česar sam ni- sem opazil v svoji duši. ali o čemur si nisem bil niti sam na jasnem, dasi sem mogoče nejasno čutil, nisem uvrstil v svoja dolga pisma. A Sonja me j«; poznala. Ne gle-de na njrnih devetnajst let, je s ču.ječo. ljubečo dušo razumela to, česar m nisi'in .smel priznati in česar nisem izgovoril niti enkrat z določenimi besedami. ..Ti jo ljubiš, Andrej. Bog ti tla j srečo." Dalje nisem mogel čitati. Nekakšno veliko čustvo svobode me je napolnilo, stopilo vame in me oropalo zavesti. Spustil sem se v naslonjač in s pismom v rokah dolgo sedel, zaprtih oči in nepremičen, čuteč edino-le, kako šumi in kipi v moji duši ta svoboda. Bila je resnica; ljubil sem jo. začne skakati na mestu in kričati z radostnim in evilečim »lasom: — Andrej, pripeljal sem jo. pripeljal, pripeljal !.... Za njim je stala temna figura. V hipu planem k njej. primem njeni trepetajoči roki iu ne poslušam. kaj mi govori z vznemirjenim, od jokanja pridušenim glasom. XIV. Dolgo smo vsi trije presedeli skupaj ta večer, ki je zame nepo-zabljiv. Razgovarjali smo se, šalili in smejali; Nadežda Nikolajevna je bila pomirjena in skoraj vesela. Nisem izpraševal Ilelfreicha, kje in kako jo je našel, in tudi sam ni črhnil niti besedice o tem. Z njo nisem izpregovoril niti besede, ki bi se nanašala na to, kar sem mislil I name kot na človeka ... To se je zgodilo pnvikrat po treh letih. Niti verjeti nisem mogla . . . Ali veste, zakaj isem vam ušla? ^Fislila sem. (oprostite mi) mislila sem. da ste kakor vsi: drugi. Mislila sem: glej tudi jatz. moje lice. moje telo more nečemu koristiti, in zato sem prišla k vam. Slika se je bližala koncu, vi s*te bili z mano vljudni, a jaz že zdavnaj nisem bila navajena takega obnašanja in nisem mogla verjeti. Nisem hotela občutiti še tega udarca, zakaj zelo. zelo bi me bolel ... — Sedla je na velik naslonjač in -;i pokrila oči z robcem. — Oprostite mi. — je nadaljevala. — Nisem vam verjela. Z grozo sem pričakovala minute, ko me boste tudi vi pogledali s pogledom. ki sem se ga že docela privadila v treh letih; kajti nihče ni v teh treh letih gledal name drugače . . . — Prenehala je; obraz se ji je krčevito raztegnil in ustnice so ji vztrepetale. Gle-.lala je v daljen kot sobe. kakor da tam vidi koira. — Bil je eden. samo eden. ki me ni gledal tako. kakor vsi . . . in ne tako kot vi. A jaz . . . Midva s Ilelfreiehom sva pokušala s pritajenim dihom. — A jaz sem ga ubila . . . izgo-in čutil pred njenim prihodom. Ne j vori komaj slišno, morem reči, da me je skromnost [n strašen naval obupa jo obvla-in neodločnost silila, naj se zadržu-' ]a. strašen klic se izvije :z r.jenih jem: smatral sem to za čisto nepo- j L~mueenlh prsi. V žalostnem, sko-Doslej še n;sem občutil tega čustva. : trebno in odveč; bal sem se vzne- raj otroškem ihtenju sklone irla-Svojo udanost do sestrične sem miriti njeno ranjeno dušo. Bil sem 1 imenoval ljubezen bil sem priprav- zgovoren in vesel kot še nikdar. llelfreich je kazal čezmerno, šum-no veselje, klepetal brez prestanka in včasih povzročil, da se je Na- 1 jen čez nekoliko let postati njen mož in mogoče bi bil srečen ž njo. < e bi mi bil kilo rekel, da bom mo- vo. (Nadaljevanje prihodnjič.) gel kdaj vzljubiti drugo žensko, mu ne bi bil verjel. Zdelo se mi je. da ji- moja usoda odločena : ,,to je tvoja žena, mi je rekel Gospod, in ne smeš imeti druge", in v to sem se uživil, miren glede bodočnosti, in srečen z izbiro. Ljubiti drugo žensko se mi je zdela nepotrebna in nedostojna kaprica. Iii sedaj ji* prišlo to čudno in nesrečno bit j'* z razbitim življenjem In trpljenjem v očeh; izprva me ji" obvladala žalost. Jeza napram človeku, ki ji je kazal pre-ziranje, mo je še bolj prisilila, da sem se postavil na njeno stran, a potem.... Potem ne vem, kako se je zgodilo.... Sonja ima prav: vzljubil sem jo z m učečo in strastno prvo ljubeznijo človeka, ki do svojega petindvajsetega leta ni poznal ljubezni. Hotel sem jo iztrgati iz te groze, ki se j<* mučila v njej, ponesli jo na rokah kam daleč, uspavati jo na svojih prsih, da bi vse pozabila ; hotel sem, oživeti njeno ubito obličje s smehljajem sreče.... In Sonja mi je vse to povedala v svojem pismu z eno samo vrstico.... ..Name ne misli. Nočem reči: ..pozabi me popolnoma", ampak samo, da ne bos mislil o mojih mukali. Ne bom se žalost ila nad svojim razbitim srcem, a veš li, čemu ne.' Zato, ker ni popolnoma nič razbito. Navadila sem se gledati nate kakor na brata in ženina: prvo je bilo pravilno, a drugo so si ljudje menda izmislili in nama natvezli. Ljubim te bolj kot vse lia svetu; lahko bi tega niti ne napisala. ker veš že itak tudi sam. a ko sem prebrala tvoje zadnje pismo in sem si povedala resnico o tebi in Nadeždi Nikolajevni, — veruj mi, dragi moj, da ni niti kaplja grenčice kanila v moje srce. Razumela sem. da sem ti sestra, ne pa žena; razumela sem to iz veselja nad tvojo srečo — veselja, pomešanega s strahom zate. Ne prikrivam tega strahu; naj ti Bog pomaga. da jo rešiš, da boš srečen in da osrečiš tudi njo.*' ..Iz tega. kar si mi pisal o Nadeždi Nikolajevni. sodim, da je vredna tvoje ljubezni...." Čital sem te vrstice in obvladalo me je novo, radostno čustvo. Sonj inega strahu nisem občutil: česa naj bi se bal? Kako in kdaj se je dežda Nikolajevna nasmehi jata. Aleksejevna jc pogrnila mizo in prinesla samovar. Ko je napravila vse, kakor je bilo treba, stopi na prag, podpre lice z roko, in nekoliko časa gleda na nas in na to. kako Nadežda Nikolajevna gospodinji in kuha čaj. — Vam je česa treba, Aleksejev-lia — jo vprašam. — Ničesar mi ni treba, dragi, — reče ona. — samo malo bi ]»ogledala na vas.... Je že užaljen! Mar ne sme starka malo stati! Le poglej, kako gospodična nadomešča gospodinjo. Tako lepo je to! Nadežda Nikolajevna povesi glavo. TAJINSTVENA SMRT Meseca decembra je londonska tipkarica po imenu Elsie Camera ii, zapustila stanovanje tea* ise odpeljala na poset k svojemu za-ročniku. Zaročnik lepe tipkariee je stanoval izven Londona v mali leseni hišici ter se preživljal s perutnino in zelenjavo, ki jo je gojil na svojem malem posestvu o-krog hišice. Od tega dne je tipkarica izginila in se ni več vrnila k staršem. Policija je preriskovala stvar in na dolgo in široko zasliševala zaročenca. Fotografi in kolporterji so-ga izpraševali o mla — Vidiš, kako je lepo! A seve-|^tipkanici ter o njenih navadah, da vedno samo moški in moški: jZaroeenec je odgovarjal, da jo je nalivajo čaj iu opravljajo vsa žen-j v zadnjem času zalotil z nekim tiu-ska dela. Tudi meni bi že postalo | ^ gospodom in da je mogoče, da iloltreas brez gospodinje, Andrej [se odpeljala neznano kam. dočim Nikolajevič. da t i povem resnico, j-'<' doma lagala, da pojde k zaro-a sedaj mi oprosti ... — ! čencu. Zaročenec je govoril polici Obrne in oddrsa po hodniku. ! ji tak<> prepričevalno, da ga je Naša vešelost je izginila. Nadež- Potila pri miru. Ve« mesec je sta-da Nikolajevna je vstala in začela hoditi po :sobi. Moja slika je stala v kotu. Te dni se jc nisem ni • pretaknil in barve so se začele sušiti. Oolpjo je gledala Nadežda Nikolajevna na svojo predočitev, potem se je o-brnila k meni in rekla smehljaje: — Sedaj bova kmalu dokončala. Ne bom vam več delala takih presledkov. Gotova bo še pred razstavo. — — Kako ste slični! — tse vmeša Senieka. Bliskoma obstane, kakor da jo je hipna misel vstavila v govorjenju. in z žalostnim licem se obrne od slike. • — Nadežda Nikolajevna. kaj je z vami ? Zopet ste se razžalosti-li! — rečem. — Nič posebnega. Andrej Ni-kolajevič. Res. zelo sem si podobna na tej sliki. Prišlo mi je na misel, da me poznajo mnogi, premnogi . . . Predstavljam tsL kako bo to. . . — Težko je dihala in solze so ji stale v očeh. — Premišljujem, koliko mnenj in vprašanj boste morali poslušati! — je nadaljevala — kdo je o-na? Odkod ste jo vzeli? In izpra- Vzroki prisilnega odstopa Trockega. to zgodilo — ne vem. veroval pa sevali bodo ljudje, ki vedo. kdo sem v Nadeždo Nikolajevno. Vse njeno preteklo življenje, ki ga nisem poznal, in njen padec — edino, kar sem poznal v njenem življenja, — se mi je dozdevalo nekaka slučajna, nenaravna pomota usode, ki sem in odkod me je bilo mogoče vzeti. — — Nadežda Nikolajema . . . — Vi se niste zgnusili nad mano, Andrej Nikolajevi?, vi in moj dragi Seciička: vidva sta gledala vil v časopise poziv, v katerem je pravil: Ako Me živa, javite se. kje ste. Povejte resnico brez ozira na to, kar se vam je dogodilo, pomislite. da živim kot Robinzon in da zbiram denar za najino poroko. Vse je verjelo sleparju. Na policiji se je končno našel uradnik, ki je dvomil v pravljico o neznancu. Začel je zadevo nanovo preiskovati in resliztaknil šoferja, ki je priznal. da je tipkarieo dovedel do zaročenčevega doma. Policija je na to zaprla sleparja in kopala na njegovem vrtu. kjer so našli telesne ostanke umorjenke. 0 tem dogodku izvemo iz moskovske "Pravde*' sledeče podrobnosti: Troekij je poslal centrai- kega v tem smislu, da zahteva pn padnost k bolj-ševiški stranki dejansko in ne s>anio besedno pokor- nemu odboru komunistične stran-'ščino strankini disciplini in popo> ke (CKRKP) obširno pismo, dat^i-• no. brezpogojno odpoved od ka^ rano v K remi ju 15. januarja 1925 ^ kršnekoli borbe proti idejam ko-katerem zagovarja svoje stališ- munizina. če in odklanja očitek- glede nameravane revizije Leninovih teorij. '2. Ker je vodstvo armade nemogoče brez opore. ka je ima vr- Obenem je pripravljen opravljati i hovno poveljstvo v avtoriteti ce po naročilu stranke vsako delo in lokupne komunistične stranke, na prosi, naj vodstvo v interesu stva- ri same ».um prej imenuje na nje- Slavni Indijec o Evropi. opasnost. da izgubi stranka svojo govo mesto drugega predsednika železno disciplino, ker se je koti-revolucionarnega vojnega sovje- J ferenca političnih agitatorjev in ta. 17. januarja se je vršila v Mo-1 frakcije revolucionarnega vojne- skvi plenarna seja CKRKP in C-KK (vodstva kom interne). na kateri je bila sprejeta za Trockega usodna resolucija. Od prisotnih članov sta glasovala proti revoluciji samo dva. V resoluciji pravijo boljše viški prvaki med drugim nastopno : "V mednarodnem obsedni presoja buržoaztja in socijaildemokra ♦j;ija nastop Troc-kega proti komunistični straniki kot znask predsto-jeeega razkola stranke in torej tudi razpada proleterske diktature sploh. Iz tega izvaja mednarodni imperializem deloma tudi s»voje praktične posledice v politiki napram sovjetski Rusiji. V državi sami razumejo vsi protisovjetski in omahljivi elementi ta nastop kot signal, naj strnejo svoje vrste proti politiki komunist ient-stranke z namenom razbiti režim proletarke diktature in pripraviti tla bnržoasski demokraciji. An-tiproletarski element državnega Po raznih evropskih mestih je predaval najslavnejši indijski pisatelj Rabindranath Tagore, in njegova izvajanja so vseskoz zanimiva. Mislil je, da bo našel v Evropi živ in nesmrten duh, pa se je kruto prevaral. Evropejci se mu zde kot otroci, ki se igrajo z ognjem. Nakratko srn ože poročali, da --- se je pripeljal v Evropo indijski I Evropejci se mi zdijo kakor o-filozof in pesnik .sveto™ slave I'1V0CU M Se Z »pašnim Strel- , .. , # . # , Rabmdranath Tagore. Ustavil sel"1111 Ysl zahtevajo mlh, ker "aStane :brCZ tak" 0p0rPj je v Italija, kjer so ga sprejemali ^ t*™™™'* * z velikimi častmi. V Milanu je i-mel pesnik predavanje o svojem potovanju v idealno Evropo in na tem predavanju je izrekel beseide. ki so vredne, da jih zabeležimo, j Govoril je: ga sov je t a že izrekla za odstranitev Trockega in ker je Troekij -v svojem pismiu sani priznal, da zahtevajo interesi njegovo odstranitev. priznavamo, da je nadaljnje delovanje Trockega v revolucionarnem vojnem sov jet u nemogoče. j 3. Vprašanje nadaljnega delovanja Trockega v komunist i-eni stranka se predloži do rednega strankinega kongresa *z opozorilom. da bo vodstvo stranke v slučaju nove krsTitve strankine discipline prisiljeno izključiti Trockega še pred kongresom vz komunistične stranke ter mu zabraniti vsako javno delovanje. 4. Diskusijo je smatrati za končano. 5. Nadaljevati iu razširiti strankino delo. da se pojasni vsem članom in ostali javnosti antiboljše-viški značaj trockizma. C. Poleg te propagande v stran-ki sami je potreinio šuroko. popu- Xe tigri.ne levi. ne vremenske nezgode in druge elementarne nesreče niti so prinesle na zemljo toliko zla in g« rja. kakor ga je povzročil človek človeku. Pripeljal sem se v Evropo v liadi. da boni našel na kontinentu živ nesfnrten duh. Varal sem se. Ko sem pirvič obiskal evropske dežele, se mL zdelo, da se vozim po srečnih ?xra-jih. Menil sem. da je evropski Ikon aparata, ki bi se radi emancSpirali J lamo pojasaiilo delavcem in kme* toni izven stranke o zmotah trockizma in njegovih krivih potih, ki vodijo k razkolu med kmeti in delavci. Širokim slojem ljudstva je treba temeljito pojasniti, da je Trocki s svojimi idejami največji sovražnik kmetskodelavske zveze in enotne fronte proletarijata. cd vodstva komunistične stranke, vidijo v borbi Trockesca proti vod stvu stranke svojo nado. S tem je prizadeta ogromna škoda diktatu-proletarijata. V stranki in njeni okolici je napravila opozicija Trockega iz njegovega imena znamenje. v katerem se zbirajo vsi neboljševiki. nekomunistični in antiproletarski elementi. V splošnem lahko označimo celokupno akcijo Trockega proti dranki kot poizkus, da se spremeni ideologija RKIP v neke vrste "modernizirani" boljševizem namreč brez leninizma. To pa ni bol ševizean. To je revizija boljševizma. To je poizkus podtakniti le-niniznvu trockiizem. spremeniti Leninovo teorijo in taktiko mednarodne proletarske revolucije v konglomerat menjševizma. kakršnega je predstavljal stari trocki-zem in ga predstavlja tudi novi trockizem. V bistvu je sedanji t rock izem potvorba komunizma v tem duhu. da .se vaš revolucionarni pokret približa evropskim vzor cem laži-marksizma, tj. koncem koncev v duhu evropske socialde-mokracije. Vsa komunistična in-ternacionala vidi. kako ovira najuglednejši elan RKP boljševiza-cijo sekcij kominterne in dejansko podpira sovražnike boljševizma iz tabora druge ::nternaciona-le . . . 2 ozirom iia to je plenum OK in CKK sklenil: 1. Kategorično opozoriti Troc- rimi bi svoje nasprotnike cnn prej uniči'!i. Pri vsem tem pozabljajo na glavno stvar, na mir. ki je duhovna zadeva in sila. katera se rodi le iz srca in nikdar ne r/. močne organizacije. Kljub temu pa ne gre. da bi o-bupavali. Organizacija in znanost sta človeštvo zbegali in ga spravili v opasne konflikte. Sedaj je tre ba. gledati na to. da se ti konflikti izravnajo, nakar nastopijo lahko zopet -boljši časi. Tagorjevo predavanje v Milanu je bilo obenem pesnikov prvi in zadnji javni nastop. Pesnik je zbolel na influenei in >e je radi to- tinent -tvorj en za srečo in blago- | ?a odločil, da prekine svoje itali-stanje. Danes gledam na Evropo | jar.sko potovanje. Namenjen je z drugimi c&ni. Vse dežele so Iju-,b'i, v Na,Mj. kamor ga je bil Konec stavke v kraljevi palači v Londonu. Te dni so imeli delavci, ki so zaposleni v kraljevi palači v* Lon-donlt in ki že par dni stavkajo zaradi nekega tovariša, velik shod. Sklenili so. da so takoj povrnejo na delo. ker je delavec, zaradi katerega je izbruhnila stavka, izjavil. da hoče zopet stopiti v strokovno organizacijo, v kateri je bil prej. in da hoče poravnati zaostalo članarino. . bosumne na svoje sosede in nara^ vnost tekmujejo v mržnji in sovraštvu. Evropa je bedna, ker ni več zmožna ljubezni. Pomanjkanje ljubezni je tako globoko, da trpi vsled tega žalost.nega pojava celokupni človeški rod. Evropejci nosite danes enolično masko trgovske civilizacije. In ta maska ubija vaša duha. Lepota se ustvarja samo potom strpnosti, a pohlep in mržnja ne moreta roditi dobrega. Priznavam, da je Evropa dala svetu vrlo mnogo. Olvenom pa tragično, da baš to. kar je dala drugim, sedaj uničuje njo samo. Pogledajmo samo evropsko znanost ! Ogromna je. da se ji človek naravnost čudi. Postala je splošna moč, velesila — toda kako .v* koristila c*nim. ki so jo odkrili" Ob tem poglavju se človek iuihote spomni resnic, ki ugonobe tiste, kateri jih najdejo. pozval na 'predavanje umetniški **Klub razočaranih". Rahlo zxlra-vje pa ga je prisililo, da je ost a vil Evropo na krovu nekega Lloydo-ivega parnika, s katerim potuje 1 sedaj naravnost v svojo domovino Indijo. Kje je anoj brat FRANK -JANE-ZIČ iz Dobropolje pri II. Bistrici. Pred ivekaj časom se je nahajal nekje v Minnesoti. Prosim cenjeaie rojake širom Amerike, ako je komu znan njegov naslov, naj mi ga javi. ako pa sam čita te-le vrstice, naj se pa sam javi svoji sestri: Elizabeta Jagodnik, Box 810, Monesaen, Penna. (2x 28, 2) VZDRAMITE SE!- Zaslužite dnevno $25.00 s prodajo naše importirane ročno poslikane posode. 17 kosov čajne posode ali 14 kosov posode za kavo. Vzorčni seti $6.00.—KLIPSTILL BROS., Muskegon Heights, Mich. Posebna ponudba našim čitafeljem Prenovljeni p.te/Jni itroj "OH™- $2a B streiico v& slovenske črke, čf i, i —« $25*— 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj Itfi-ke vsak pila. Hitrost pisanja dobite m vajo. 1LOVENIC PUBLISHING COMPANY 0 Cortlandt SMrt BT«w York, V. T. Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Cough Balsam. Teši razdražen je, odpravi pič-lost sluzov, olajša, kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah, Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v xnamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 CerIMSt., New York Prečrtajte pano oglase o novih, knjigah. KNJIGARN A 44 GLAS NARODA POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik..................^.$1.25 Naša zdravila ...................................60 Sadje v gospodinjstva..................t*.... .70 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .70 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ...................5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-PIetrsnik) — 2 trdo vezani knjigi, sknpaj 1888 strani ..^10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina 8HS-. 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana &25 Mi plačamo poštnino. k. RAST if i ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Bafael Sahatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P. 27 ^Nadaljevanje. Polagoma m* jo potolažil. Rekel hi je. ile vrne k svojemu polku ter polajra mine kje drugod kot na domu O Mova. Potolaien oil tega sklepa, se je dvignil, visoka, lnareijalna postava, z v s«-mi znaki svezosti m eneržije, 'kljub starosti šest in štiridesetih let. Nekaj časa jc korakal po sobi. zatopljen v misli. Naenkrat pa se je ustavil pri oknu, ustavljen od strašnega vprašanja, •ki je vstalo v njegovem mučenem duhu, Kaj pač. če ni več mogoče po-praviti zla: ' V rata so se odprla in hitro je vstopil Tremayne sam. — Zopet imamo vraga. Sir, — je objavil z ono čudno mešanico familijamosti napram prijatelju in s pošti ji vosi i napram predpostavljenemu. O'Moy je zrl nanj z vprašujočimi očmi ter mislil pri tem na vse kaj drugega kot zadrege, katere je zrcalilo obnašanje kapitana. — Kapitan Stanhope je ravnokar dospel iz glavnega stana s poročili za vjls. Strašna stvar se je pripetila, gospod. Poročila i/. Londona, katera je prinesel Thunderbold in »katera smo poslali o«l tukaj pred tremi tedni, so dospela v roke lorda "NVelUngtona šele predvčerajšnjem. Sir Terence je postal naenkrat pozalren. — Garfiled, kii je nosil ta poročila, je prišel v Penalva v konflikt z nekim častnikom An-sonove brigade. Vršil se je dvoboj in Garfield je bil ustreljen «koai pljuča. Ležal je med življenjem in smrtjo celih štirinajst dni in poledica tegii je bila, da so poročila toliko časa zaostala, dokler se jih ni spomnil ter jih poslal naprej po nekem drugem. Boljše pa je. naj resnejšem ; rodila zopet nebroj spoznanj . . . trenutku, niti pred smrtjo ne ve.'Ali je dosti.' Moje bogastvo je sil- . ali jc delal prav ali narobe, zakaj : no. nepreračunljivo in še vedno mora še tedaj gledati ljudi, kaj porečejo, dasi so najkrivičnejši sorodniki, najkrivovernejši apostoli in zlobneži? In tudi tče gresjKje je pero? svojo samostojno pot. ostaneš le plav. človek, svojega -srca ne moreš raz- j Tedaj, oporoko . . . Žeja me in ložifci. kot trgovec krame . tvoje? čaj mrzel. Zdi se mi. da se bo p ri- ga kopičim z obrestmi vred. In da nimam ničesar zapisati? Moj Bo«, da bi ne imel česa zapisati? . . . Plamen sveče je dejanje niha kot stenska ura-. sam nisi kriv. da niha ; ti samo stt-miš. Sfinga se ti roga, ker je sama tako nevedna kot ti. Prav ali ne prav, kaj si delal t« svojem življenju, kaj si pridelal, ali je bila ta doba tako kratka ali tako brezplodna? . . . Treba je zapisati, ni kaj zapisati, samo besede, drugo je vse prazno. No, pri- čela silovita noč. da. bodo teptali po meni. rvali po možganih . . Tedaj: ''Ženi zapuščam spoznanje " .. . . Vse to je ironija. Tega ne morem zapustiti. To je tako moja last, da je ne morem podariti nikomur. Ko sem gromadil spoznanja. sem vedno gledal tja nekam: za tem pride nekaj, da bom vzra- jatelj moj, ki te trese vročina ah j vnal tilnik, da se bo moji ženi zja-mrzliea. nehaj se tresti in razgrni j >>nil pogled, hčerki razveselilo o- življenje, da vidimo, kaj se pokaže! Spoznanje, samo spoznanje . . -Kaj me trpinčite, če je res že zadnja ura. ali če ni ? Odkar sem pričel živeti, samo spoznanje. Ne de-narjp.. ne jabolk, ne kruha, tudi lepe besede ne — samo spoznanje sem dobival, ki je tiho. grenko in žalostno, rožnato in veselo — vseeno. ko — tisti solnčni dnevi. Ali ni vse to temelj za zgradbo solnčnega tlne, ko ne bo treba dva meseca skrbrti, da kupimo železno per. čevlje, obleko, ne bo treba celi družini enkrat manj jesti, da kupim hčerki krilce ? Pravljice sem sanjal tedaj, ko sem govoril ženio načrtih, čutil, da mi rastejo peroti. dahnil inu» Dunaj — še mi ni bilo dovolj spo- Zdelo se mi je vse življenje, da -nanj ! — Ko pa sem sedel, da za- (Daljo prihodnjič.) sedim v gledališču in gledam, se smejem, jočem, premišljujem in pišem komuirtarje. Da. moj strogi prijatelj, ki si me klical k računu, tu je vsebina mojega življenja. Bilo mi je prijetno. S spoznan.fr sem bil že prezgodaj bogat. Ko cm komaj hlačice nosil. sem. že vedel, kaj je trdo delo. prazen želodec, kaj se pravi biti ubog. zaničevan, kako težko se je ponižati. da bi človek rajši poginil, a hoče živeti. Vse to me je naučila mati. Ko pa je umrla, sem spoznal, kako smo morali drugi izpolniti to mesto, a ga nismo mogli, tako bogastvo je mati. Poštenosti sem se naučil, ko sem enkrat kradel, I\o sem stanoval v podstrešni sobi pod korci in se bijal z učenjem, sem spoznal, mnogo, mnogo. Skromnosti sem se učrl iz lesene kapucinske skledice, polne zelene juhe in makaronov, zabeljene z ribjo mastjo. Potrpežljivosti, ko sem hodil k večerji pol ure daleč in se vračal lačen nazaj . . . Ne hvalim se, ampak to je moje bogastvr*. vsebina mojega življenja. Se in še! Koliko so mi dali ljudje. da sem komaj nosil, vendar sem vzel vse . . . Nekoč jim odgovorim in se jim zahvalim: Koliko imam povedati ljudem! . . . Tri dni sem moral nekoč čakati na nezvesto deklino po šest ur. da sem potem zvedel, kako grdo je bil ponižan. In tako so me poučili o vsem, o lastni nevednosti in sa-moljubju, o zlobi in hinavstvu. Leta so bila lip. v meni je vrelo. Postal sem to. kar sem. in takrat. sem spoznal, da nisem nič, da je vse prazno krog mene in v meni. Življenje mi je dajalo isto kot prej, vse drugo nagrada, da se more za silo živeti. Blagoslavljal sem samoto . . . samo nekaj mora biti poleg človeka, tako nekaj kot tiktanje stenske ure. sicer človeka ubije . . . Videl sem pisem pesem, je nastal proračun za prihodnji mesec . . . Priznanja sem zatikal za stenski koledar, kot prilepi ja kmet podobice na zid. in od tam so me gledala topo, neumno in lačno, jaz pa sera. se j-im režal. Zakaj a* svetovni A_ojni sem spoznal, da je navsezadnje cena olja ali kruha bolj važna, kot prašanje orienta aLi katerikoli filozofski problem. To je bridko, kot je bridko, da mora biti človek s svojima dvema beraškima stano voma odvisen od tistega, ki ga najbolj sovraži, ali pa. tudi ni bridko. ko pomisli, koliko generacij je jedilo od aplavzov in je nazaduje celo zabavno, ko me sreča človek in vpraša: ''Ta vsotica! Kako živiš?" — Se iz groba bi mu odgovoril: '' Izvrstno 1'' To je moje življenje in njega vsebina. ALi nisem dejal samo sebi? Toži me žena. otrok, toži me človeštvo . . . Da, moja oporoka! Moja oporoka obsega samo nekaj besed, nekaj kratkih besed : ".Jaz nimam nikomur ničesar zapustiti, prav ničesar!" . . . Ali se ne reži tam v krizante-mah? Če nisem nikdar verjel, da se je Lutru prikazal huduč. se vendar tam v kriza litem ah reži. Bele. velike oči, bela usta . . . Kaj se režiš ? Jaz nimam nikomur ničesar zapustiti! Ne reži Ke. ampak pojdi in povej vsem mladim ljudem. zdravim, bolnim in umirajočim naj skušajo spisati oporoko, in ko bodo njih lasje sivi, bo zemlja v cvetju . . . Da! Odkod ste se vzeli vi. ljudje; kaj mi hočete?" "Pomirite se, ležite!'* "Jaz ne smem umreti . . . Mnogo imam -storiti, ljudje, silno mnogo; dajte mi pajpirja, ono knjigo!" . . . "Saj ne mrjete! Čaja morda . .. Naslonite se!" "Kaj hočete? Izpraznite vazo! Kaj vi veste, da ne bom umrl in Berlinski listi se zopet bavijo z novim bančnim škandalom, dasi jih je bila zadnje mesece že cela vrsta. Finančni krogi v Nemčiji so neprestano v razburjenju, ker skoraj ne mine dan. da se ne bi ponovil kak nov bančni škandal. Pred par dnevi je odstopil v« svojega mesta kot ravnatelj Drž. Hipotekarnega zavoda v Berlinu tajni vla lni svetnil Nehring, ki je bil več desetletij v pruski državni službi. Odrekel se je pokojnini in tudi vsem drugim pravicam. Gre namreč, kakor se govori v poučenih bančnih krogih, za sledeče: Deželni hipotekami zavod je o-mejil svoj delokrog samo na hipotekama posojila proti prvovrstnim vknjižbam. Ravnaitelj Nelir-ing pa je delal kupčije, ki so dale-ko presegale delokrog banke, in sicer z zelo velikimi izgubami. Pravijo, da je Nehringa k tem poslu zavedel konsorcij bivših častnikov. ki so se bavili z zelo risikan tnimi špekulacijama z zemljišči, ki so vse končala z ogromnimi izgubami. Nefliring je dajal temu konzorciju vedno nove kredite iz blagajne svojega zavoda. Po približni cenit vri znaša škoda, ki jo je povzročil ravnatelj Nehring Deželnemu Ilipotekarae-mu zavodu v Berlinu, tri do pet milijonov zlatih mark. per Kretanje parnikov - Shipping New? 5. marca: Clevland, Boulogne in Hamburg; Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg. 7. marca: Olympic, Cherbourg:; Pres. Harding'. Cherbourg in Bremen; Come Verde, Genoa. 10. marca: Bremen. Bremen: America. Cherbourg in Bremen: Westphalia, Hamburg. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp: 14. marca: Aquitania. Cherbourg: Suffren, Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen: New Amsterdam Boulogne in Rotterdam. 16. marca: De Grasse. Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg in Hamburg. 19. rvarca: Albert Ballin. Boulogne in Hamburg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trst. 25. marca: . Berengaria. Cherbourg. 26. marca: Thuringia. Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg; Paris. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1. aprila: Mauretania, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Apcanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH Kje je JOHN MALrNAR, doma iz Okrovja 46, p. Plešee, star 38 let, ki je pred par dnevi odšel iz Shreveport. La., proti New Yorku. Kdor hi vedel za njegovo sedanje bivališče, je naproxen. da nam ga naznani ali naj se nam pa sam oglasi. Frank Sakser State Bank, New York, N. Y. i (3x 2G. 27, 28) j Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj aaroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO.. 82 Cortiandt St., N. Y. C. Iz New Yorka d o LJUBLJANE in nazaj in amer. vojni davek. Tzborna prilika so vam nuorom i zoprne j o vsem bolečinam in trpljenju ter skrajšajo dobo čiščenja na kratek čas. Če bi se ženska že vsaj hotela potruditi dobiti primerno zdravilo, kojega ime navajamo spodaj, bi si prihranila marsikatero uro trpljenja ter bi obenem ohranila tudi svojo mladost in dekliško postavo. Če trpite vsled nerednega čiščenja nerednosti. omedlevice. če imate perijo-dične bolečine, slab t«-k. če ste bledi, če imate bolečine v jetrih, če vas zebe in imate mrzle roke in noge če vam srce prenaglo utripa, če ste nervozni, imate kroničen glavobol, če ne spite dobro, če vas vse boli. če imate občutek plazenja v želodcu, če vas boli med rameni, ^e slabo prebavljate, težko puščate vodo, če ste histerični, če imate občutek na-pihnjenosti, če vas bole ledja, izgubljate spomin in vam manjka energije, če ste melanholični, če ste splošno slabi, sezite po dobrem zdravilu in blagoslavljaj! boste dan. ko ste čitali ta oglas. Laxvibur Compound je potreben posebno v treh razdobjih ženske: kadar se izpreminja iz otroka v dekle tekom nosečnosti in ta-kozvano izpremembe življenja, Laxvibur componud jo neprekosljiv v slučajih ženskih neredov. V primeri z dobrotami, ki jih izkazuje, stane l^axvibur jako malo. Polno zdravljenje stane samo $10.48 ter ga razpošlja na vse strani Lameco Laboratory, 535 I^ameco BIdg., Box 963, Pitta-burgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka pri-denite 25 centov posebej. V lekarnah ni naprodaj. Po C. O. D. ga ne pošiljamo. < W-2). —Adv't. Victor Lisjak Piano Co 6630 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO Ali ste že slišali nove role z "besedami: Spavaj, spavaj Milka moja. Ciganska sirota: Rpomladnl dih: Hej Slovani: Sveta noč; Kolo in Valček za gospe. Cena vaaki s potšnino vred COc. Z narodom me more poslati denar. Kako se potuje v stari in nazaj v Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila; ki vam jih zamorenu dati vsled dolgoletne izkušnje Vam bodo . . o v korist; tudi priporočamo veuno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo" s 1. julijem U)24, zamorejo tudi nedr/va vljain dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi dalj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni nnselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljen je se lahko napravi tudi t New Yorku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v. stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa eamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo ' kvoto. Stariši in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite s pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortiandt St., New York 7. aprila: Resolute, Cherbourg In Hamburg: Republic, Cherbourg in Uremen. 8. aprila: Aquitania. Cherbourg; L.a Su\ole. Havre. 9. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp; ML. Clay. Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: Volendani. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde, Genoa. 14. aprila: Martha Washn:gton. Trst. 15. aprila: Berengaria, Cherbourg: Pe Grass«, Havre; America, Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Cleveland. B--»ulof:ne in Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen. 18. aivila: Olympic Cherbourg: France. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen: Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland. Cherbourg in Antwerp. 22 aprila: MauretaniS, Havre. 25. aprila: Paris, Havrf»: Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg: Tres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg In Antwerp; Lut-tzow, Bremen. 29- aprila: Aquitania. Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg In Hamburg: Albert Ballin. Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg. 16. maja: Paris. Havre. — S tem parnikom bo Bpremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Cherbourg; Suffren. Cherbourg: Leviathan. VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO s parnikom "BERENGARIA" (52.7CC ton.) PREKO CHERBOURGA. FRANCIJA Odpluje iz NEW YORKA v sredo, 27. maja. JUGOSLOVANI! Ako nameravate obirati spomladi ali pnleti dnr.trvim«. st- pridružite izletnikom, ki potuj, jo m parnikom Hercngaria. Gospod S. M. VI'KhVK" član na-5<\.ya newynrSkega urad i, bo osebni" poved« 1 izletnike v Ljubljano in naprej ler bo skrbel za vašo i»rtlj-igo. potniške vizeje pregledovanj- na nuji itd,, ter vam pom igal v vs.-ii s! i-tajih. Za vsa nadaljna navodil;«, se obrnite ge; kre pis CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja 595. Tja in nazaj J162 Prugi razred 5135. Tja in nazaj $253 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. presidente WILSON — 24. marca i VELIKONOČNI > OI »PLUTJE) MARTHA WASHINGTON 14. aprila L«-po potovanje. Kratka pot z železnico PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — HALI OGLASI ▼ "Gla« Naroda" 1DVEBTJSE in GLAS NABODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce ln o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bost« ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda" AOVBIITISS IN "tkAl NARODA*. h!5 MAS" ER-S WO'CE ReiUSPilOtf. M a* F. U Iftdtf iu.No 4180.1 TcS" m. 190* Prave glasne VICTROLE od $22.50 do $300.00. Slovenske, hrvatske, nemške Victor plo&e. kakor tudi najboljše Slovenske, nemške, hrvatske in ameriške PIANO ROLE od 60c do $1.00 dobite vedno pri IVAN PAJK 21 Main Street. Conemnush. Pa. Pišite nam po cenike.