45 Planinski pupek (Ichthyosaura alpestris). (foto: Nino Kirbiš) Primorski slak (Convolvulus cantabrica). (foto: Tomi Trilar) Kraški pavlinček (Satrunia caecigena). Izšla je nova knjižica o dvoživkah in plazilcih Projekt Še smo tu! – Domorodne vrste še nismo izrinjene, ki smo ga v Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica (SHS) vodili v partnerstvu s Centrom za karto- grafijo favne in flore (CKFF) ter Slovenskim odonatološkim društvom, se je oktobra 2019 zaključil. V sklopu projekta smo izdali knjižico Dvoživke in plazilci visokogorja Slovenije, ki sodi v serijo publikacij Življenje okoli nas. Serijo izdaja CKFF, vsebinsko pa nova knjižica pokriva herpetofavno visokogorja. V knjižici smo pripravili kratke opise vrst, ki se najpo- gosteje pojavljajo v slovenskem visokogorju, med drugim pa obravnava tudi prilagoditve vrst na ostre visokogorske pogoje ter predstavi naravovarstveno problematiko in pravilno ravnanje ob ugrizu strupenjače. Knjižico je mogoče brezplačno dobiti pri CKFF in SHS, v elektronski obliki pa je dostopna tudi na http://www.ckff.si/publikacija.php?pid=23. Zapisali: Mojca Vek in Anamarija Žagar Jesensko kartiranje flore BDS 5. oktobra 2019 smo se pod vodstvom dr. Nejca Jogana odpravili v dolino Glinščice pri Kozi- ni. Na območju med vasicama Mihele in Botač že potekajo gradbena dela za drugi tir, mi pa smo si želeli ogledati, ali ob trasi bodoče železnice nemara najdemo kako rastišče marche- settijeve smetlike, ki ima tam klasično nahajališče. Smetlike nismo našli – četudi skalovje visoko nad dolino obeta možna rastišča – smo pa na prepletu apnenca in fliša popisali okoli 220 vrst, med drugim navadno kamnico, kochov podlesek, kamni luk, primorski slak in je- senski togobil. Na koncu izleta po dnu ozkih grap ter pobočjih z razgledom na sotesko čez mejo smo naleteli še na lepo ohranjen vlažen travnik s trstikasto stožko pod Mihelami. Zapisala in fotografirala: Eva Ilič 46. Srečanje entomologov sosednjih dežel V Notranjskem muzeju Postojna smo se 20. oktobra 2019 že 46. dobili na Srečanju ento- mologov sosednjih dežel in tudi tokrat prisluhnili zelo pestremu naboru entomoloških vsebin. Najprej smo poslušali Jana Podlesnika, kako volkci zaznavajo svoj plen, nato nam je hrvaški kolega Mladen Zadravec poročal o širjenju ambrozijevega lepenca na Hrvaškem, za konec prvega dela predavanj pa nam je dr. Rudi Verovnik predstavil favno metuljev sa- vskih prodov ter vrednost in stanje teh dragocenih habitatov. Po kratkem premoru s kavo in piškoti smo za spremembo poslušali nekoliko nežuželčjo predstavitev Maje Ferle, Neže Pajek Arambašić in Žana Kuralta o zgodovini raziskovanja pajkov pri nas. Temu sta sledi- li predavanji Nine Erbida o kačjih pastirjih v Mariboru in Marka Pluta o vodnih hroščih v sveže izkopanih mlakah v upravljanju Herpetološkega društva na Ljubljanskem barju. Uradni del je zaključil Andrej Kapla, ki je predstavil nov rod jamskih hroščev, ki so ga s kolegi opisali z Raduhe. Dan smo zaključili s skupnim kosilom. Srečanje sta organizirala SEDŠM in DPOMS. Zapisal: Matic Gabor Nočni metulji pod Nanosom Nanos je slovito stičišče biogeografskih regij, znano po veliki pestrosti metuljev, tudi noč- nih. 6. oktobra 2019 smo v DPOMS izvedli nočno opazovanje metuljev s pomočjo dišečih vab in UV luči ob cesti proti Nanosu v pretežno gozdnatem predelu južnega pobočja. Zbra- lo se nas je (»nesrečnih«) 13, kar je očitno vplivalo na opremo za nočno opazovanje, saj smo ostali s samo tremi delujočimi osvetljenimi piramidami. Kljub temu je bila pestrost opaženih nočnih metuljev za ta letni čas velika, saj smo popisali kar 34 vrst. Med njimi je največ navdušenja in zanimanja požel kraški pavlinček (Satrunia caecigena), ki sodi med naše največje nočne metulje. Vrsta je pri nas razširjena v toplejših delih Primorske, pred- vsem tam, kjer so večji sestoji hrastov, ki so hranilna rastlina gosenic. Zanimivo je, da na luč večinoma priletijo le samci, ki pa so aktivni šele pozno ponoči. Tudi tokrat so prileteli po 23.00, kot je napovedal Matjaž Jež, ki je vodil nočno opazovanje. Hvala njemu in vsem ostalim za uspešno izpeljan društveni teren. Zapisal in fotografiral: Rudi Verovnik