Published md distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, a. s. bww«
the only slovenian daily between new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in V. s. canada and south america-
volume iv. — leto iv.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"we 1	po our
FLAG	ic FOR
which ly .-mrtixijs: uinjb i.a^lon indivisible with liberty and justice for all."
CLEVELAND, O., V TOREK, (TUESDAY) FEBRUARY 1.
^gle Copy Sc
Entered as Second" Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland,' O. under the Act of Congress

Posamezna številka 3c
WISON PMOVNO ODKLONL W LOSTRiV DEBSA.
predsednik je zavrnil priporočilo JUSTIC-
nega tajnika palmerja za pomilostitev. — viktor berger in šest drugih socijalistov, proti katerim so bile naperjene iste obtožbe, bo dobilo nove obravnave.
^ Washington, 31. januarja. — Predsednik Wil-je danes zavrnil priporočilo justičnega departmenta, . se 12. februarja, ko se bo praznovalo Lincolnov rojst-dan, izpusti na svobodo socijalističnega vdditelja Ev-gena V. Debsa, ki je bil obsojen v desetletno ječo vsled 'fsitve vojno-špijonažnega zakona.
. . Sicer je znano, da je Wilson že ob številnih prilikah ^2javil, da ne more posredovati v prilog Debsa radi nje-govega nasprotovanja obvezni vojaščini, češ, da bi ime-^ to slabe posledice ob priliki kake bodoče vojne, toda ^end^r se pričakovalo, da bo Wilson sedaj, ko je oprosti-
tev
priporočal celo justiČni tajnik Palmer, odredil, da se
^®bsa izpusti na prosto.
^ Skoro istočasno, ko je prišlo iz Bele hiše -naznanilo o ^'Sonovi odločitvi z ozirom na Debsa, je član vrhovne-sodišča, sodnik McKenna, čital večinsko poročilo vr-ovnega sodišča, glasom katerega bodo Viktor L. Ber-socijalistični urednik iz Milwaukee in štirje drugi ^^ijalisti, ki so bili obsojeni v zapor od desetih do dvaj-
let, dobili nove obravnave.
^ Najvišje sodišče je s šestimi glasovi proti trem odlo-^ ^ da sodnik K. M, Landis v Chicagi ni v stanu voditi ^^ist'^anske obravnave, in da bi bil moral slučaj izroči-svojih rOi<, ko so obtoženci vložili ^idavit, v kate-Se ga je dolžilo že naprej ustvarjenih predsoidkov ra-^arodnosti nekaterih obtožencev.
^^^ebs je bil v Clevelandu obsojen na podlagi istih ob-
r o kot Berger in njegovi tovariši Adolf Germer, ta-
tajnik socijalistične stranke, ki je bil rojen v Pru-
r William Kruse, urednik Young socijalistične revije,
^^Wega starši so bili nemški, J. Louis Engdahl in Irwin
/ohn Tucker, pisatelja in predavatelja, ki sta bila oba
v Združenih državah.
Edino vprašanja pred najvišjim sodiščem z ozirom
gSjuČaji Bergerja in njegove tovariše je bilo, da-li je
Landis ravnal napačno, ko je ostal na svojem me-
. ' P^otem ko so obtoženci vložili priziv z ozirom na nje-
P^sdsodke proti obtožencem. Šest članov najvišje-
j(^v.®®'^išča, med njimi t^udi vrhovni sodnik White, so od-
Vgv\ ' da bi se bil moral Landis umakniti, ker kot pravi
poročilo najvišjega sodišča, "fakti in vzroki, ka-,
y Je navajal afidavit obtožencev niso lahkega ali fri
značaja, teijiveč so stvarni in veliki in se liana
stališče sodnika Landisa napram "obtožencem."
gg -Atlanta, Ga., 31. jan. — Ko je Evgen V. Debs, ki
V tukajšnji zvezni jetnišnici zvedel o dovolitvi
® obravnave Viktorju L. Bergerju, je dal izraza veli-
^oivi^ 23-dovoljstvu, medtem ko ni hotel podati nikakega
o,j ^^tarja z ozirom na odklonitev njegove pomilostitve
strani predsednika Wilsona.'
Zve^^ILWAUKEE, 31. jan. — Ko je Viktor L. Berger
1)}^ o odločitvi najvišjega sodišča, je izjavil, da nima
Voj^ preklica vati, kar je rekel ali napisal z ozirom na
Vo|^ z ozirom na one, ki so potegnili Ameriko v J-uO,
Ni
J®gova izjava se deloma glasi:
ozirom na zvezni zakon od leta 1913, glasom ka-^^jii ^ j® dolžnost vsakega zveznega sodnika, da v slu-^ je proti njemu vložena zaprisežena presodnostna izroči slučaj drugemu sodniku, hi odločitev naj-sodišča ne bila mogla biti drugačna. Toda na-Se jg pozdravljam to odločitev kot znamenje, da je ZiQgi tudi v Yiaš vladujoči razred vrnila zdrava razsod-,2^^ ^^kt je, da čikaška obravnava ni bila druzega kot ^ "patrijotirjev" in profitarjev proti socijalistični
IN OKSKODNINA.

il.
jan. — Pričakuje
- C'
° vlada jutri pred parla ^	Podala formalno izjavo
za^J^ezniški odškod-'laČrt. Današnji kabinetni
seji je predsedoval predsednik E berti; razpravljalo se je note za vezniškega koncila. Zunanji mi nister dr. Simons je izjavil, da se ne more izraziti o notah, dokler se ne končajo kabinetna ra^mo^ri-vanja.	,
Sovraštvo bo uničilo Evropo.
New York, 31. jan. — Po mnenju znamenitega angleškega vojnega korespondenta Sir Philip Gibbsa, ki je dospel v Ameriko, da obdržuje večje število predavanj, bi poizkus, da se od Nemčije izsili $55,000,000,000 vojne dškodnine, pomenil propast za vso Evropo.
"Sicer nisem nikak finančen izvedenec," je dejal, "toda teško si je misliti, da kdo misli,, da je mogoče dobiti tolikšno svoto. A-ko se bo poskusilo, bo to pomenilo isto kot če bi se Nemčijo obsodilo v počasno smrt.
'Prišel je čas," je nadaljeval sloviti vojni korespondent, gledajoč skozi okno venkaj, kjer so padale bele snežinke, "ko moramo spoznati, da svet ne more živeti, ako bo ostala misel na maščevanje in kazen vodilna. Morda bomo živeli, ako bo ostala misel na maščevanje in kazen vodilna. — Morda bomo pronašli, da moramo opustiti celo nekaj naših bivših pojmov pravičnosti, da moramo računati s fakti in na posledi-e istih.
"Ena izmed posledic poskusa izsiljenja odškodnine iz Nemčije bi pomenila isto usodo počasnega umiranja tudi za vso Evropo. Tu ni nobenega govora o tem, da-li je Nemčija obvezana plačati ali ne. Fakt je, da to ni mogoče, ne da bi »e pri tem prizadelo vso Evropo in morda ves svet, in ne da bi prišlo do katastrofe, ki bi lahko uničila vso civilizacijo kot jo poznamo danes."
Gibbs je nekoliko počakal in nato zopet nadaljeval: "Cesar se ima svet danes najbolj bati, je sen-timantalizem, ki ustvarja umeten svet, in ne mara videti reči take kot so v resnici; sentimentalizem one vrste, ki kriči, da mora Nemčija plačati do skrajne meje. Lahko se jo prisili, toda ako se to napravi, ne bo nikogar, ki bi sprejemal, kajti v tem procesu bodo u-ničeni z Nemčijo vred tudi drugi narodi.
"Svet si mora sedaj prizadevati izbrisati vse in pričeti iznova. Ako hoče nadaljevati z medsebojnimi sovraštvi in zarotami, tedaj ni pričakovati druzegfa kot novih vojen. Videl sem morda več nemških grozovitosti kot kak drug človek in nihče jih ne sovraži bolj kot jaz, toda videl sem, kako je grozovitost rodila novo grozovi-tost, kako je sovraštvo ustvarjalo novo sovraštvo; ako teh reči ne moramo ustaviti, se bojim misliti na bodočnost.
''Kaj mislite o trgovanju z Rusijo?" se ga je vprašalo.
'Ustanovitev trgovskih odno-šajev med Rusijo in ostalim »vetom je eden izmed prvih predpogojev, in potreben ravno toliko ostalemu svetu kot Rusiji sami. . Mi moramo imeti opravka z no vo Rusijo, pa naj pride kar hoče. Ako tie maramo, tem slabše za nas. Kot vam znano, se je Anglija že aktualno zavzela, da pride med njo in sovjetsko Rusijo do obnovitve trgovskih odnošajev.
"Anglija gre ravno zdaj skozi prehodni proces, ki je j ako nepri jet en in katerega neprijetnost bo morda postala še večja. Toda siguren sem, da bo angleški genij za kompromis pomagal skozi to teškečo brez posebnih nasilnosti.
6000 oseb v Združe- Indija zahteva samo-nih državah izvr- ( upravo.
šilo samomor.
New York, 13. jan.—Liga za lešitev človeških življenj je danes podala svoje letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je v letu 1920 izvršilo samomor več kot 5,000 oseb, kar znači, da se je število samomorov v samo enem letu zvišalo za 1,000 oseb.
Poročilo pravi, da so vzroki samomorov včasih izredno brezpomembni in trivijalni.
Neki moški je obupal, ker je bil nezadovoljen s svojo obleko. Neka ženska je šla v prostovoljno smrt, ker njen mož ni hotel jesti "paja," katerega je ona spekla.
Nekega moškega je tako ujezilo, ko njegova žena ni hotela voliti za demokratično stranko, da je izvršil samomor.
Do samomora je privedel prepir, koliko naj bo odprto okna za do-hajanje svežega zraka. Neka ženska si je vzela življenje radi ne-prilike z obraznim praškom.
Poročilo pravi, da je šlo samovoljno v smrt 3,567 moških in 2^604 žensk. Iz tega se vidi, da se je število ženskih, ki so izvršile samomor, precej povišalo izza zadnjega leta. Z višek se pripisuje dejstvu, da se vedno več žensk podaja v javno življenje, v trgovino in politiko.
Za večino samomorov so odgovorni nesrečni zakonski odno-šaji.
Najmlajši samomorilec preteklega leta je bil star 5 let, najstarej-š." pa 103 let. Razporoke so močno prispevale k velikemu številu samomorov. V 1 00 slučajih so bile direktno odgovorne za samomore. V preteklem letu je bilo zaznamovati tudi izredno veliko število samomorov med farmer j i in farmerskimi ženami.
Zanimivo je dejstvo, da je izvršilo samomor 400 bivših vojar kov, ki so se vdeležili vojne.
Za jako velik del samomorov so odgovorne tudi razmere, katere so prišle z wvebno prohibicije.
Med samomorilci preteklega leta je 75 predsednikov in upraviteljev velikih industrijalnih podjetij, 36 milijonarjev in 23 bogatih ^ensk, ki so se naveličale življenja.
Leta 1919 ni bilo med samomorilci nobenega uradnika ali pi-latelja, medtem k p je v preteklem etu tudi par urednikov in pisate-jev prispevalo k seznamu samomorilcev.
Med njimi je tudi 24 advokatov in osem sodnikov. Izmed vseh poklicev stoje v tem oziru zdrav niki na prvem mestu; v preteklem letu si je končalo življenje 51 zdravnikov. Na drugem mestu so gledališki igralci in igralke s 40 samomornimi slučaji.
Samomori med otroci so se zelo povišali. V letu 1919 si je vzelo življenje 477 otrok, v letu 1920 pa je število naraslo na 707; od teh je bilo 223 ^dečkov in 484
deklic. Povprečna starost dečkov je bila 15 let, deklet pa 16.
Zvišanje samomorov ni opazi ti ne le v Združenih državah, temveč širom sveta. Kot je opaziti za časa vsake večje svetovne katastrofe, tako je bilo tudi tekom zadnje svetovne vojne število samomorov izredno nizko.
— V sredo (?ne 2. februarja se, vrši seja .direktorija S. N, Doma. Nikogar naj ne manj •ka. Pri-četek ob 8. uri zvečer,
London, 31. jan. —' Kar želi Indija danes, se da povedati v dveh besedah — domačo upravo. Kar želi Indija končno, se da po-\cdati v dveh nadaljnih besedah — popolno neodvisnost.
Tako se je izjavlja Mrs. Saroji-ni Naidu, indijska voditeljica, ki se sedaj nahaja v Londonu. Mrs. Naidu je tudi pesnica, ki piše v angleščini.
Na vprašanja, kaj je treba napraviti, da se odpravi nemirnost, ki vlada v Indiji, je odvrnila:
"Nekaj reči je, ki jih mora Anglija takoj napraviti, ako hoče, da se mir vsaj deloma povrne v Indijo. Mora se popraviti krivice, ki so bile storjene v Amicarju in Punjabu, kjer se je morilo ljudstvo kar na debelo. Ljudi, ki so u-kazali streljati na množice samo iz razloga, ker so se zbirale, se mora kaznovati. Vlada mora od-škodovati družine onih, ki so bili ubiti.
Preklicati je treba vse represivne zakone. Rawlattov zakon, ki je namenjen za zatrt je boljševizma, daje vladi v roke avtokratič-ne in zatiralne sile. Indijski mo-hamedanci zahtevajo, da se njih veri svete kraje napravi varnim pred tujim vmešavanjem. To se tiče Carigrada, Palestine in Meso-potamije. Indijsko ljudstvo, brez ozira na rod, vero ali kasto, zahteva deklaracijo pravic, ki bi naj mu dovoljevala človeku spodobno življenje."
''Glasom angleških izkazov je v Indiji v teku zadnjih 10 let 19. stoletja umrlo lakote 19,000,000 judi. V sedanjem času živi v Indiji 70,000,000 ljudi, ki se niti enkrat na dan ne najedo do sitega.
Vzemino našo industrijo. Da se pomaga angleški tekstilni industriji, se naša ročna tekstilna industrija skoro popolnoma uničila.
rejšnje čase je bilo na sto tisoče indijskih žensk na svojih do-meh zaposlenih v tej industriji. Vzrok, da se priporoča bojkot angleškega blaga tiči v tem, ker se :oče oživiti domačo industrijo.
DI^GA KAVA.
Cincinnati, 31. jan. — Albert Jefferson, živeč v tem mestu, je kupil kvart kave, za katero je pla čp.l $8.00. Seveda mislil je, je kupil žganje, in je svojo pomoto spoznal šele, ko je bilo prepozno
MEZNIČARJI APELIRAJO NA WILSONA.
plavijo, da so trditve, w. w. atterbury.ja, podpredsednika pennsylvania družbe, neutemeljene, in da nalašč deluje proti uspešnosti.
CHICAGO, "31. jan. — Sedem velikih strokovnih organizacij je danes poslalo na predsednika Wilsona apel v katerem se ga poživlja, da prouči izjavo W. W. Atterbu-ryja, podpredsednika Pennsylvania železniške družbe, češ, da mora vlada uničiti vse mezdne kontrakte, ki jih je napravila z delavci tekom vladne uprave železnic, in da mora priti do znižanja delavskih plač, ker drugače bodo železniške družbe morale napovedati bankerot.
Samo db sebi umevno je seveda, da unijski vodje v svojem apelj izjavljajo, da ne verujejo^ da so družbe v finančnem stanju, kakršnega slika Atterbury. Ako pa bi bilo stanje železnic v resnici tako, tedaj se svetuje predsedniku, da svetuje kongresu, kakšna zakonodaja bi bila potrebna, da se to stanje ozdravi.
Apel na Wilsona pravi, da so družbe z izročitvijo svojega ultimata kršile vsa pravila navadne dostojnosti, da so s tem transportni zakon in istotako tudi meddržavno prometno komisijo in kongres sam.
Očividni namen Atterburyja je, raztiti delavske u-nije, naperiti javno mnenje proti železničarjem, in doseči povrnitev predvojnih plač, tako, da bi bili profiti, kadar se bodo vrnile normalne razmere, dvojni. Ako se Atterburju pusti, da se zgodi po njegovi volji, bodo pošiljatelji plačevali visoke pristojbine, delavci "bodo dobivali nizke places"
CHICAGO. 81. jan. — Zelezniško-del^avski odbor je danes naročil železniškim družbam, da naj se pogajajo s svojimi delavci najprej sami, in skušajo priti do sporazuma z ozirom na mezdni spor.
Trgovina Z Rusijo pred senatom.
Washington, 31. jan.—Kot izgleda sedaj, se senatni odsek za zunanje zadeve ne bo izrekel za resolucijo senatorja France, gla-8om katere naj bi se med Ameri-co in.sovjetsko Rusijo nemudoma upostavilo trgovske odnošaje.
Sedaj se vršijo zasliševanja. Večina delavskih voditeljev, ki priporočajo obnovitev trgovine Rusijo, utemeljuje svoja priporočila iz razloga, ker so prepričani, da bi se s tem pomagal<y rešiti problem brezposelnosti, ki je Iv zadnjem času jako akutno zade^ Združene države. Splošno se ihi-sli, da se senat ne bo izrekel 7,a obnovitev trgovine, pa tudi če bi to priporopal odsek za zunanje za d eve, ker ae misli, da bi to pomenilo skoro ravno toliko kot priznanje sovjetske vlade.
klavniCarji delijo
profits.
Chicago, 31. jan. — Morris and Co. klavniška tvrdka pravi v svojem letnem poročilu, da je v preteklem letu razdelila, med svoje delničarje $37,000.000 pro fita v obliki dividend. Glavnice te družbe je znašala svoječasrio $3,000.000.
Nov način poraynave delavskega spora.
v Clevelandu se je poravnal Stiajk steklarjev (glaziers), ki je trajal že tri tedne na ppdlagi principa, katere se dosed a j še uporabljalo poravnavi delavskih sporov.
Delavci so se Stavezali, da bojo do 1. maja delali še po stari estnici, to je 92'/2C na uro, od prvega maja pa se bo plače zvišalo oziroma nižalo v ravno isti smeri kot bo izkazovalo poročilo delavskega departmenta, da se višajo oziroma nižajo življenski stro^ ški.
Sporazum določa, da bodo steklarski delodajalci privolili v lolka zvišanja, do katerih bodo upravičeni delavci v soglasju s procen-tualnim zvišanjem življenskih potrebščin, delavci pa se zavezujejo, da bodo v slučaju znižanja življenskih stroškov priVolili v sorazmerno znižanje plače.
Pri odločevanju, da-li Statistika delavskega departmenta opravičuje zvišanje oziroma |Znižanje plače, bo merodajen poseben odbor štirih mož, v katerem bodo imeli delavci dva zastopnika, delodajalci pa dva.Stcklarski deloda jalci pripadajo zvezi stavbinskih podjetnikov in t\idi steklarska organizacija je član stavbinskega strdkovnega koncila. Predlog, ki j I? dovedel do poravnave, je stavil W. F. Oennessey, tajntk zveze stavbinskih delodajalcev. '
S prvim majem bodo potekle tudi mezdne pogodbe drugih stavbinskih delavcev, in mogoče je, da se bo pri novi pogodbi vzelo za podlago isti princip zvišanja in znižanja kot pri steklarjih.
Organkacij^ stavbinskih delavcev-v Clevelandu je dala vsem •delavcem, ki pripadajo k raznim podrejenim unijam v mestu, na glasovanje, da odločijo, da-li so
za to, da vsi stavbinski delavci delajo le po 5 dni na tednu.
To akcijo se je povzelo, ker sedaj nekateri stavbinski delavci delajo po šest dni na tednu,' drugi pa sploh nič. Splošno prevladuje mnenje, da bi bilo bolje, da bi se unija zavzela za to, da stavbinski delavci delali samo po 5 dni v tednu, ker potem bi bili vsi delavci bolj redno zaposljeni.
Organizacija stavbinskih delavcev opozarja, da je ta sistem zaposlenosti v Clevelandu prva vvedla White Motor Co., ki je najprej uvedla 5-dneven, potem pa 4-dneven teden. Na ta način drži delavce skupaj, in jih bo imela na mestu, kadar se začne zopet z normalno produkcijo. Opozarja se, da ta sistem ni le bolj pravičen za delavce, temvč da ima, kot je razvidno, tudi svoje ugodnosti za delodajalce.
giolitti v nevarnosti.
Rim, 31. ■•jan. — Italijanski socijalisti so danes pričeli % odločnim naskokom na Giolittijev kabinet. Vlado se dolži, da ne ukrene ničesar, da bi zavarovala socijaliste pred besnimi napadi fašistov. Opozarja se, da so nacijonalistične druhali ob več prHikal^j ogrožale življenja socijalističnih voditeljev in poslancev.
SAMOMORNI klub deklet.
Muncie, Ind.. 31. jan. — Tukajšnja policija preiskuje, koliko je resnice o obstoju nekega kluba mladih deklet^ iki ima na svojem programu aamomor. — Preteklo nedeljo se je zastrupilo neko 16-letno dekle, ki je po zavSitju strupa povedala o obstoju samomornega kluba.

STRAN 2.
'ENAKOPRAVNOST"
FEBRUARY 1st. 1921.
44
IZHAJA	Dj
Mravmost
EMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV

ISSUED EVERY Plif EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
IBniwinea Place of the Carporation: _________ 6418 ST. CLAIR AVK.
SUBSCRIPTION BATES:
By Carrier	year $5,60, 6. mo, $3.00, 3 no. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.^0
3 mo. $2.00.
United Statea .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3. mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c -
Lastuie in izdala ira Ameriško-Jugoslovaneka Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravniStvo.
CLEVELAND, O., V TOREK, ( TUESDAY) FEBRUARY 1.
104
TRST IN TRGOVINA I lUGOSLAVIIO.
"Slovenski Narod" pi-še:
Tržaška "Era Nuova" se boji izgube Slovenije za tržaško pristanišče. Naravno zaledje Trsta so slovenske pokrajine, zato bi bilo nenaravno, ako bi se Slovenija posluževala nove železnice Kočevje-Brod, ki je že načrtana, in pristanišča Baroša. Slovenija bi se tako izognila italijanskega teritorija, kakor se namerava Italija izogniti jugoslovenskega z zgradbo predelske železnice. Po mnenju "Ere Nuove" je to napačno in trgovina naj bi hodila pvojo naravno pot. Zato nasvetu je, da naj bi italijanska vlada vstvarilaf ugodne pogoje za promet preko Trsta,' istočasno bi se morati prizadeti trgovsiki krogi z vso skrbjo i>obrigati, da se jim ne odtegnejo stari trgovski stiki z zapadnim teritorijem Jugoslavije. Ti stiki so bili dobri. Zato ne bo težko obnoviti stare zveze, kajti tud^ jugoslo-venski trgovec" bb rajše občeval z znancem kakor pa da bo še le iskal seznanjevanja z novimi ljudmi. Praktično življenje in patrijotizem se često ne moreta strinjati. List predlaga k6nčno, da se da trgovskim izvedencem, pride-Ijenim italijanskim konzulatom v Jugoslaviji, nalogo, da 130S'pešujej0 trženje preko Trsta in točno poročajo o ju-goslovenskih tržiščih, prihajajočih tos-tvarno v poštev. Anglija je ustanovila posebno diplomatično službo za trgovino (Comrnercial Diplomatic Service). Italija,nžlj jo posnema.
Trgovski krogi v Trstu so že zdavnaj izjavili, da je pogrešena italijanska prometna politika, ki sili k zgradbi predelske žgieznica v to svrho, da bi se_ izognila Jugoslavije. Želemica p^eko Predela se lahko zgradi, ali v svrho pospeševanja pro'meta, ne da bi se pri tem pdtrgala od Trsta naravna zaledna komunikacija. Trst polaga vedno bolj važnost na svoje s'tare prometne poti na kopnem in tako se umevno v prvi vrsti zavzema za neposred-, ni teritorij, ki mu ga hoče vzeti I kriva italijanska prometna politika. No, rimska vlada je naglašala predelsko %)ot v časih hudih sporov me'd Jugoslavijo in Italijo. Se-• daj misli najbrže že drugače in počasi uvidi, da kar je naravno. j.e naravno, zato ]igf opusti izogibanje Jugoslavije. Italijanski državniki poudarjajo prav te dni potrebo iskrenih gospodarskih zvez med obema državama. V teh zvezah je obseženo tudi trženje med Trstom in slovenskim zaledjem.
bilo, ako bi se mu odtegovali. Naj se le zgradi železnica' Kočevje-Brod s prometno svrho za baroško pristanišče. Vse to bomo potrebovali, potrebovali bomo pa tudi Trst. Tržaški trgovci poudarjajo, da bi hila škoda za Trst, ako mu Slovenija obrne hr'bet. Torej jo vabijo, da naj se poslužuje tržaškega tržišča. Italijanska vlada se ne sme postaviti pri tem na nikako izkoriščevalno stališče, marveč mora v polni meri upoštevati, da naš trgovski promet vendarle, kljub vsem naravnim zvezam s Trstom, lahko krene proti Barošu. Izkoriščevalno stališče bi ga samo napotilo tja. V bližnjih trgovskih pogajanjih se bo moglo tozadevno uspešno razpravljati. Trst potrebuje svojega bližnjega in daljnega zaledja, zato pa je privabil k sebi Cehoslovake, ki se v tržaškem prometu odlično u-dejstvujejo, vabi Avstrijo in vabi nas, svoje sosede.
Proti Rimu se Trst ne more orijentirati, svoje bodočnosti in svojega življenja išče zato le pri svojih naravnih zalednih činiteljih. Poudarjamo, da Trst potrebujemo tudi mi in se mu ne odrečemo. Mislimo pri tem na naravne trgovske poti, na bodočnost naše Ljubljane in pa na svoje brate, ki so prišli pod Italijo, za katere je naravno središče Trst, kateri so podjetnega duha in katerim ne bomo hodili pri svojih trgovskih zvezah s Trstom.
ZAPISNIK REDNE LETNE KONFEREN CE S, N. D. CLEVELAND, OHIO.
(Dalje.)
Poročila društvenih pooblaščencev:
Dr. Carniola št. 493 L. O. T. M. (žensko) izraža željo, da bi sc kaj kmalu začelo s zgradbo, in da so članice pripravljene še nadalje pomagati, ko se bode enkrat začelo zidati; dr. Carniola Tent št. 1288 T. M., zastopnik izraža misel, da se bode društvo odzvalo, ko se bode enkrat začelo z zidanjem; dr. Cleveland št. 23 Z. S. Z. nima posebnega poročila; dr. Clevelandski Slovenci št. 14 S. D. Z , izraža željo, da bi se začelo kaj kmalu zidati; dram dr. Ivan Cankar, izraža željo, da bi se kaj kmalu začelo zidati, in želi, da bi se napravil tak oder, da bo odgovarjal vsem modernim prireditvam; di. Ribnica št. M S. D. Z., nima posebnega poročila; di. Delavec št. 51 S. D. P. Z. izraža željo, da bi kfij kmalu začelo zidati, in ob eneth obljublja še nadaljno podporo; dr. Slovenski dosluženci, izjavlja, da so pripravljeni še nadalje pomagati: dr. France Prešeren št. 17 S. D. Z., izjavljajo željo za skorajšno zidanje; dr. Glas Clevelandskih delavcev št. 9 S. D. Z , nima posebnega poročila; slov. pev.^r. Edinost, izraža željo, da bi se kaj
kmalu začelo zidali; dr. Jadranska Vila št. 178 S. N. P. J. poroča, da so sprejeli predlog s katerim se članom društva naklada 1 Oc za nadaljni nakup delnic S. N. D.; dr. Janeza Krstnika št. 37 J. S. K. J., poroča, da glasovanje* glede naklade 1 Oc ni še končano in kadar bo, bo že poročano; dr. Jugoslav Camp št. 293 izjavlja, da so pripravljeni pomagati kolikor jim bodo Sredstva dopuščala; dr. Loška Dolina, obljublja še nadaljno poijioč; dr. Lunder-Adamič, št. 20 S. S. P. Z. nima posebnega poročila; dr. Lipa št. 129 S. N. P. J., obljubljale nadaljno pomoč, kolikor jirii ^odo sredstva dopuščala; dr. Napredne Slovenke, št. 137 S. N. P. J., izjavlja, da bodo še nadalje podpirale tako kot do sedaj, kolikor bo v njihovi moči; dr. Naprej št. 5 S. N. P. J. poroča, da vlada sentiment med! članstvom, da bi se začelo kaj kmalu zidati, in je absolutno proti terpu, da bi se kaj prodalo od tega posestva; dr. Primož Trubar
s. D. Z. želi, da se prične zidati drugo leto in ob enem obljublja še nadaljno pomoč; dr. Slovenski Sokol poroča, da je društvo sprejelo predlog, s katerim naklada svojim članom 1 Oc za nakup nadaljnih delnic S. N. D.; slov. pev. zbor Zarja nima posebnega poročila; dr. Terbanjska Dolina, št. 3 S. D. Z., nima posebnega poročila; dr. Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J. želi, da bi se kaj kmalu začelo s zidanjem in obenem obljublja še nadaljno pomoč; dr. Napredni Slovenci, št. 5 S. D. Z., obljublja še nadaljno pomoč; dr. Z. M. B. izraža željo, da bi se začelo kaj kmalu zidati in obenem obljublja še nadaljno podporo; l^lov. Soc. št. 27 J. S. Z. nima posebnega poročila; Slov. Narodna Šitalnica želi, da se kaj kmalu začne zidati in obljublja še nadaljno pomoč, kolikor ji bodo sredstva dopuščala; dr. sv. Vida, št. 25 K. S. K. J. nima posebnega poročila.
S tem so društvena poročila končana. Brat predsednik vpraša pooblaščence delničarjev, če ima kdo kako poročilo; ker se nobeden ne oglasi, se z dnevnim redom nadaljuje in sicer se preide na pravila.
Citajo se Člen za členom. Načelna izjava čitana in sprejeta v celoti. Prvi člen se čita in se sprejme kot je bil čitan. Cita se drugi člen, pri katerem se razvije kratka debata; končno je stavljen in podpiran predlog, da ta člen ostane kot je, izjemo dela samo tajnik, ki ga ima direktorij pravico izvoliti, ne glede na to, če je bil na zadnji konferenci ali ne; mora pa biti delničar S. N. D. K temu predlogu se razbije kratka debata in je končno na glasovanju sprejet. Potem predlaga direktorij spremembo ravno istega člena in sicer, da se zviša število direktorjev od 15 na 19 direkf torjev; ker ni protipredloga!, da predsednik predlog na glasovanje in je sprejet. Ker je čas zborovanja pretekel je stavljen predlog, da se nocpjšno zborovanje zaključi in se nadaljuje jutri večer. Predlog sprejet. Nato predsednik zaključi zborovanje s pozivom da se vsi vdeležijo prihodnje seje točno ob 8. uri zvečer.
JOSIP SKUK, zapisnikar.
DRVGA SEJA DEC. 9. 1920.
Predsednik o tvori, sejo s primernim nagovorom na zastopnike društev in posameznih delničarjev. Nato sledi čitan je imen direktorjev in društvenih zastopnikov: ker niso vsiviavzoči, apelira brat predsednik, da naj člani, ki so navzoči, vprašajo izvoljene zastopnike, zakaj ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, in pravi, da taki člani bi ne smeli sprejeti kandidature, če jo ne mislijo izpolnjevati. Sledi čitan je zapisnika, ki je sprejet s par malimi popravki. Predsednik vpraša zbornico, če ima kdp kako formalno stvar, predno preidemo na dnevni red; ker ni nikakega glasu, se preide na dnevni red ir sicer na pravila.
Člen tretji se prečita; k temu členu predlaga direktorij spremembo in sicer da se volijo štirje uradniki družbe na konferenci to so; predsednik, podpredsednik,\ajnik in blagajnik. K temu predlogu; se razvije kratka debata v katero pdseže vtc direktorjev in zastopnikov; končno je stavljen in podpiran predlog, da se debata o tem zaključi. Predlog sprejet. Predsednik da na glasovanje predlog direktorija, ki je sprejet.
Cita se člen četrti, ki je sprejet kot je bil čitan. Cita se člen peti; k temu členu se razvije živahna debata, končno so stavljeni trije predlogi in sicer; prvi predlog se glasi, da kdor vzame eno delnico, mora plačati $3 kot prvi obrok na eno delnico; tretji ali posredovalni predlog se glasi, da se plača kot prvi obrok na delnice 20'/r, ne glede na to, koliko delnic kdo yzamj;. Predlagatelj?) pvvegfa in drugega predloga odstopita, in predsednik spremeni posredovalni predlog v predlog, ki ga da na glasovanje in je tudi z veliko večino sprejet. Cita se člen šesti in se sprejme kot je bil čitan. Cita se člen sedmi; dsmi točki tega člena je stavljen dodatek in sicAr: ako direktorij ne more dobiti posojila po 6%, ima
RAZNOTEROSTI.
Kaj pravi Masarykov "Cas" ® Radiču? Ugledni Masarykov 1'^' "Cas" piše v eni zadnjih številk " Radičevi akciji in pravi med dru* gim: Da bi se dokopal do uspeha, je Radič kmetom obljubljal raj n® zemlji, državo brez davkov in ca' rine, brez armade, urez vezanega gospodarstva, z eno besedo d'" žavo, v kateri bi bil kmet vse. Kmečko ljudstvo na Hrvatskei® je sedaj ž njim, in če hoče on s''-daj biti kos svoji palogi, mora s« iz ljudskega tribuna preleviti ^ njegovega vodjo. Mora mu da® pravec in pokazati dosegljiv cil)' Ne more in ne sme ostati slep: reakcija povsod spremlja njegov korak, vsako njegovo aiedo in da se vsaka njegova k"''' čkaj strašna pretnja premija z dami v Pesti, na Dunaju in v B«'' linu. Sklep izvršilnega odbo'' njegove stranke z dne 8. dec. ii^^ nuje "čas" nevarno igro z ognje"®' Proti aktu ujedinjenja z dne '■ dec. 1918 ni protesairal hrvaf'" narod. Tudi v nar. predstavni«'^ se ves čas hjegovega obstoja dvignil niti eden poslanec proti r dinstveni kraljevini SHS. Krati^ viča Aleksandra hrvatski nar"*: povsod in vedno navdušeno sp'*" jema in pozdravlja. Zato ' skl'' Radičeve stranke ni nič druz"?* nego pretirana pretnja demafi"^ pred masami. Jugoslavija je narodno priznana država in i""^ na njenih zastopnikov stoje na rovnih pogodbah. Kar hoče dič je nepriznanje mirovne godbe, l^atero je Nar. predst^^' ništvo že ratificiralo. R^ublik®' stvo, kakoršno hoče Radič, i« mo podpiranje peštnske, dunaj^ in monakovske reakcije.

polno moč, da dobi posojilo po 7%. Dodatek sprejet. Členi 7.,
vi	.	,,	/,	. v. r	v	1 1 1	iiiuv, ua uuui pusujii'u po / /C, IVUUaLCK. apr
poroča, da so sprejeli predlog, da se naloži 5c mesečne naklade za o q • m v.. . .	. , . i .,. .
J I • C M • v J	,	. , . .	o., 9., in 10. se citajo m so sprejeti kot so bih citani
nove delnice S. N. D., in to še pred tem glasovanjem, ki se je se daj vršilo; dr. Ribnica izraža željo, da bi se kaj kmalu začelo zidati; dr. Sava št. 87 S. S. P. Z. izraža željo, da bi se kaj kmalu začelo 8 stavbo in obpnem obljublja še nadaljno pomoč; dr. Slovenski Lovci sv. Evstahija izraža željo zidanja in ob enem obljublja ee nadaljno pomoč; dr. iSlovan št. 3 S. D. Z. obljublja se nadaljno pomoč; dr. Slovenija (sam.) obljublja še nadaljno pomoč; dr. St.
Cita se člen 11.; k tretjemu odstavku tega člena se razvije obširna debata, v katero poseže več direktorjev in društvenih zastopnikov. Končno je stavljen predlog in sicer: da ima direktorij popolno moč prodati za $5000.00 (pet tisoč dolarjev) delnic vsaki osebi slovanske narodnosti; predno direk(:orij stori kaj takega, mo ra še enkrat apelirati na društva, da naj pokupijo kolikor največ mogoče delnic S. N. D, Protipredlog je, da ostane točka taka kot je sedaj. Razvije se obširna debata k predlogoma, nakaj je stav-
Samomor, — Včeraj dne je bil nemudoma zdravnik rešilne postaje v cerkev. Ko je stopil zdraV^_ v cerkev, je videl mnogo ki ^o bili ztT/ani okoli moškw starega kakih 50 let. Okoli ža je bila mlaka krvi, ki\ ^ dajala od .sebe mbčan du'b " karbolni kiselini. Z desne
ce mu je kapljala kri kaf

u
Clair Grove, št. 98 nirha posebnega poročila: dr. Srca Jezusovega
ol^ljublja	pomoč, i„ far.ž. žoljo zidanjar dr. Slov.n.ke |j, j.ha.a »ključi. Predlog spr.j.t. P,ed..d„ik
bokohce, st. 62 S. D. P. Z izraza zeljo, da bi se kaj kmalu začelo! j	i • ,u ji -i	• • u-i • . j
Tudi mi potrebujemo Trst in skrajnp nespametno^bi|zidati in ob enem obljubljaš« nadaljno pomoč; dr. Slovenec št. I	glasovanje oba predl^^ pn
-----------i-----r-----C.-----:--.evanje i^a s ram
koma. Okoli zbrani ljudje pravili zdravniku, da so pred ikako četrt liro strel tef ^ to videli,, kako se je zgrudil-mož z 'glasnim vikom na Zdravnik je mogel kon&tatii'®^ g da je mož še pri življenju-/,^ mudoma ga je dal odpeljat'^ ^
mestno bolnišnico, a nesre^_,, je med potoma oiimrl. Iz ne bolnišnice so odpeljali v mrtvašnico pri sv. JuštU;
/
m
Eg5
SE
S

LACIGALE..
Spisal Anton Cehov. — Poslovenil V. G.
i
Nato je Korostelov, dvignivsi svoje rame in raztteg-nivši svoje p^ste, zabrenkal par akordov in zapet v tenorju: '"Pokaži mi samo en kraj, kjer ruski kmetje ne ječe!" in Dirnov je zopet vzdihnil, položil glavo na roke in se zgubil v mislih.	^	,
Zadnje čase se je Olga Ivanovna obnašala posebno prezobzirno. Bila je slabe volje že vsako jutro, ko se je zbudila/, mučila jo je misel, da jo Rjabovski nič več ne ljubi, da je — hvala Bogu vseeno—vse končano. Toda ko je pila svoj čaj, je z^ela misliti, da jo je Rjabovski njenemu soprogu, in da sedaj ne pripada nobenemu. Potem «e je spomnila opazke nektega prijatelja, da se Rjabovski pripravlja za razstavo zanimive slike, ki je napol pokrajinska napol genre, v stilu Polj eno va, ih da to sliko vsakdo občuduje; to je napravil pod njenim vplivom, se je tolažila. Po zaslugi njenega vpliva se je pravzaprav zelo izobljsal in brez,istega bi morda popolndma ^ propadel. Spominjala se je, da ko jo je zadnjič obiskal, je prišel v živobarvni suknji in z noVo ovratnico, in vprašal jo je trudno: "Ali dobro izgledam?" In res, elegentni ^^jaboTski s svojimi modrimi očmi in dolgimi kodri je Tail j ako lep — ali mogoče je, da se je tako samo zdelo; bil je j ako ljubeznjiv napram nji.
Potem ko se je spomnila na številne reči, in je dosti premišljevala, se je Olga Ivanovna oblekla )in peljala globoko raz;burjena v atelje. Bil je jako dobre volje ^in vzradoščen nad svojo v resnici dobro sliko; skakW je, igral norca, in odgovarjal na vsako resno vprašanje šalo. Olga Ivanovna je bila ljubosumna na sliko, sovražila jo je, toda ker je tako zahteval običaj, je postala pred njo pet minut, in je rekla, vzdihnivši globoko, kot v^fdi^
hujejo ljudje pred svetimi rečmi:
"Da, ti nisi slikal takole nikdar preje. Ali veš, da mi skoraj^povzroča strah."
Ii^ačela ga je prositi naj jo ljubi, naj je ne zapusti, naj se je usmili — uboge in nesrečne! Poljubila mu je rp-ko, jokala je, in ga pripravila, da ji je prisegel ljubezen; .in ponašala se je, da bi brez njenega vpliva zašel s tira in da bi popolnoma propadel. Potem ko je na tak način pokvarila njegovo dobro voljo in ko je ponižala samo sebe, se je navadno peljala k svoji šivilji ali h kaki prija-teljici-igralki, da dobi brezplačne vstopnice.
Nekoč, ko Rjabovskega ni našla doma, je pustila notico, v kateri je prisegala, da ako je ne obišče nemudoma, bo zavžila strup. On je ves preplašen prišel'in o-stal tudi pri obedu. Prezirajoč prisotnost pjenega moža, je govoril ž njo nesramno in on6 m\i je odgovarjala v iste^fi tonu. Čutila gta, da sta priklenjena drug za druze-ga; bila sta despota in sovražnika; in njuna jeza jima je zakrivala njuno lastno neotesanost, ki jo je opazil celo kratkolasi Korostelev. Po obedu se je Rjabovski naglo poslovil in šel.
j "Kam pa ygreste?" je dejala Olga Ivanovna. Stala je; v sprejemnici in ga gledala sovražno. •
Rjabovskemu se je nagubančilo čelo, trenil je,z očmi in navedel ime neke ženske, ki jo je ona poznala; bilo je očitno, da se je veselil njene ljubosumnosti in do jo je hotel /dražiti. Olga Ivanovna je Sla v spalnico in se je vlegla na posteljo; vsled ljubosumnosti, jeze in čuta po^ nižanja in sramote je grizla vzglavno blazino in ihtela na glas. Dimov je pustil Krosteleva samega, šel v spalnico, in je ves zmešan dejal mehko:
"Ne jtkaj na glas, mama!. . . . To ne bo nič pomagalo. O tem se mora molčati. . . . Ljudj'e ne smejo izvedeti . . . .Ti sama veš, da kar se je zgodilo, ni mogoče več popraviti."	t
Nezmožna pomiriti bolestno ljubosumnost, vsled katfere ji je kri vhajala v senea, toda misleč navzlip temu, da kar se j« zgodilo, ni mogoče več popraviti, se je omi-la, našminkala obra?, in odhitela k neki svoji prijateljici.
Ker tamkaj ni našla Rjabovskega, se je peljala k drugi, nato k tretji.... Spočetka se je sramovala teh obiskov, toda kjnalu se je privadila; nekega večera je obiskala vse ženske, kar jih je poznala, da najde Rjabovskega, in vse so jo razumele.	^
O svojern možu je dejala Rjabovskemu:
Ta človek me trpinči s svojo velikodušnostjo." -In ta stavek ji je bil tako po godu, da je ponavljala pred vsakim umetnil^om, kateremu je bila znata njena afera z Rjabovskim, s poseb»o odločno gesto;
"Ta človek me trpinči s svojo velikodušnostjo." V spolšnem je njeno življenje ostalo neizpreme-njeno. Obnovila je svoje družabne večere, ki so se vršili ob sredah. Igralec je recitiral, slikar je risal skice, violin-celist je igral, pevci so peli, in po.l ure pred polnočjo so se vselej odprla vrtita jedilnice, in Dimov je dejal smehljaje:	, ,
"Dridite gospodje, večerja je pripravljena." Kot preje, tako je Olga Ivanovna tudi sedaj iskala znamenite osebe, našla jih je, in potem iskala novih. Kot preje, tako je tudi sedaj prihajala domov pozno. Toda Dimov ni več spal kot nekdaj, temveč sedel je v svoji delavnici in vdelal. Spat je odhajal ob treh in vstajal ob osmih.
Ko je nekoč stala pred zrcalom ter se oblačila za gledališče, je prišel v njeno spalnico v salonski obleki in z belo ki*avato. Nasmejal se je prijavno s svojim starim smehljajem in je pogledal ženi veselo v oWaz. Njegov obraz se je svetil zadovoljstva.
''Ravnokar sem zagovarjal svojo razpravo," je dejal. Vsedel se je in trepljal po svoji nogi.
"Svojo razpravo?" je dejala Olga Ivanovna. "Da," je on odvrnil s smehom. Sklonil se je naprej kot da hoče videti v zrcalt^ obraz svoje žene, ki je še vedno stala s hrbtom obrnjenim proti njemu, in si u-rejevala lase. "Da," je ponovil. "Ali veš kaj ? Pričaku' jem, da dobim ponudbo privatnega-docentstva v splošni patologiji. To je že nekaj." ^
Bilo je očitno z njegovega vzradoščenega obraza.
'-;------- ^
da ako bi Olga Ivanovna delila njegovo veselja ž vred, tedaj bi bil odpustil in pozabil vse. Toda docenstvo" in "splošna patologija" ni imela zanjo ^ kega pomena, in kar je več, bala se je, da bo po'-"'' gledališču. Rekla ni ničesar.	j.
Dimov je nekaj minut sedel molče, nasmeljal ^ kot da je nekaj zakrivil, nato pa je odšel iz sobe.
Vil.
To je bil dan zla.	, ^
DiDmov je iijiel hud glavpbol; je<^el ni zajtrk® šel v bolnišnico, temveč ležal je na zofi v svojr'dela^"^^ Ob eni je šla Olga Ivanovna k Rjabovskemu^ da ^ kaže svoje najnovejše delo "Nature morte, ' in vpraša* zakaj je ni prejšnji dan gbiskal. ''Nature ona sama ni smatrala resnim; sliko je napravila le. imela izgovor za obisk pri umetniku.	((f
Stopila je v njegovo stanovanje brez naznanil^j,^ je v sprejemnici vzela s čevljev svoje galoše, j® nagle korake in šum ženske obleke; in ko je hi''j j;

atelje, je videla, ko je smuknila pred njo rjavo k' se skrilo za neko veliko sliko, ki je bila skupr^ s ^ zagrnjena s črno zaveso. Nikakega dvoma ni bilo. je tamkaj skriyila neka ženska. Kako često se j®'*^ la za ono sliko Olga Ivanovna sama I Rjabovski j® F koliko zmešan ter je stegnil obe roki proti nji Ičot presenečen nad. njenim obiskom; s prisiljenim je dejal:
"Veseli me, da si prišla. Kaj je novega?"
V oči Olge Ivanovne so stopile solze. Srarno^'j^ je in jezilo jo je; dala bi bila milijone, da bi j'
treba govoriti v prisotnosti tuje žei^ke, tckP^''j^(i'' lažnjivke, ki je stala za sliko in se brezdvomno ^ posirfehovala.	j-ii'''
"Prinesla sem tole študije. ..." je dejala 3 prestrašenim gfasorrv "Njene ustnice so trepetal«' re morte."
, (Dalje prah.)	, '
FEBRUARY 1st, 1921.
••ENAKOPRAVNOST'
STRAN 3.
2)iunitiiiiiuiiiiiiniiiit]||||ii!:nitniiiiiiiiiiiiniiiiiiiitMit]iiiiiiiiiiii[iiiiiiiHiiiinininiiniiuiiiiiiiinioiiininiiiniiimininniiiiinitHK]inA
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju?
Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
NE POZABITE
da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila Vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar Vam ne bo žal, kajti hase cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi ^podpisi prejemnikov dokažemo.	^
SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in opravljamo vse javne notarske posle.
\ \
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebho, ali pišite na:

IVAN NEMETH, Predsednik.
East 22nd Str. 1597 Second Ave., |
NEW YORK CITY, N. Y.	I
• Š
^'""IIIIUmillllllllllHIIHIIIIIIimilHlillllllHIIIIIIIIIIIIgillllllHIIIIHIHIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIHllllllltlllllMllillllllllltilllUllillllHIimJIillllt^
POLOM
siiiii<iiiiiiii|iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminMi;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiimiiii!iiiiiii»iiliiiiiiiiiimiiiiiniii
lilH"
Dr. Richterjev Močan družinski liniment
Pain-Expeller upo-
rabljajo že več kot Petdeset let v skoraj Vsaki deželi na svetu.
Z a revmatične . bolečine, iievralgijo, ^liromelost, izpahke, Pi'enapetje mišic, za o d p o m o č ^8odnjim prehladom ta stari zanesljivi "^fužinski prijatelj "tprecenljive vred-r "osti.
Stekle niča
iVsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo.
O
F. AD. RICHTER & CO., 3rd Ave. & 35lh St., Brooklyn, New York

Tel. Main 2063	0. S. Cent 1690
L-i. IVSiHelicH
slovenski odv^lfnik 902 Engineers B!dg„ vogal St. C|lair ulice in 6ntario.
^ PODRUŽNICA:
. 6127 ,St.-Clair Axa., — Tel. O. S. Princeton 355-R.

It
& I
s
1

DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je n&ša specijaliteta. 308 Permanerit Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St.
Uradne ure v pisarni; od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro % ° 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.

I	ALI STE »ČITALI
0	številne' zahvale onih, kateri so
P	ozdravili pri meni skozi kiroprak-
0	tično metodo zdravljenja? Pomi-
Ijl	®lite, da so bili to oni nesrečniki,
|g	kateri so iskali pomoči leta in le-
^	ta, a jo niso našli! Vaše trplje-
^	"^je se istotako lahko sipremeni v 0 'Veselje in hval^ni mi boste, ^glasite \5.e preje ko bo prepozno.
ALBERT IVNIK, D. C.
SLOVENSKI DOKTOR ^	KIROPRAKTIKE.
0	6408 St. Claiv Ave. ,
1	Uradne URE: lO do 12 dop.;
g 2 do 4 pop.; in od 6 do 8 zvečer. \ ^ jj	gn
Brezplačna ponudba bolnikom -samo za prihodnjih sedem dni. -
Vse bolne žentske in moške, ki troiio ra-kake nove ali zastarele bolezni, vabim.
9"^ Pridejo v moj urad v prihodnjih sedmih da vas I natančno preiščem, ZASTONJ ^ vam razložim kakšna ie vaša bolezen.
Ako ^ vas mi ni mogoče ozdraviti vam bom ^wito povedal, kajti jaz ne sprejemam lučajev, akd vem. da ie bolezen neozdrav-	r
iiiva.
Posvetovanja in preiskave brezplačne.
J /e leta in leta zdravim akutne in zastarele bolf:^ni moških in "nsk. Ko me enkrat obiščete boste takoj spoznali zakai dobivam f®zultatc v dosledno kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok *** simptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ^ teden bom računal mnogo manj, v resnici polovico mani. kot navadno. Pridite danes ter zadovoljite sami sebe. Jaz špeciializi-•"am v zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni.
nervozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične > nadloge, tudi ''®vitiatizem, bolečine v križu, ali sklepih, glavobol, zabasanost.
naj store z mano, kar hočejo, jaz pojdem spati"
Pognal je konja in zdirjal proti Sedanu, skakaj e na sedlu kakor meh, napihnjen z jeznim viharjem.	^
Pot se je tu obračala, spuščali so se proti Fond de Givonne, predmestju, ki leži med griči; ceste, ki vodi navzgor proti gozdom, ie bila obrobljena s hišicami in vrtovi. V tem trenotku jo je polnila taksna reka beguncev, da so bili poročnik Rochas, Pache, La-poulle in Gaude kakor zaprti pred neko gostilno na vogalu krjžem-potja. Jean in Maurice sta se morala truditi, da sta dospela k njim. In vsi so bili presenečeni, ko so začuli mastni glas pijanca, ki jih je klical:
"Glejte no, taksno srečanje! Ohe, tovariši!. . . .Ah, srečanje je vseeno veselo!"
Spozhali so Chouteau-a, ki se je v gostilni s komolci opiral na pritlično okno.
Ves pijan je kolcaje nadaljeval: "Dajte no, nikarite se obotavljati, če vas žeja. . . . Za tovariše se vedno še kaj dobi.
Negotovo je mahnil z roko čez ramo in poklical'nekoga v ozadju sobe.
Zdaj se je pokazal Loubet, ki je vsaki roki veselo vihtel polno steklenico. Bil je manj pijan ka-koi njegov drug, in je kričal v svoji šaljivi parižanSčini, posnemaj e nosljajoči glas prodajalcev sladke vode na javnem prazniku: "Sveže, prav sveže! Kdo hoče?"
Niso jih videli, odkar sta Ice izniazala pod pretvezo, da neseta aeržanta Sapina na ambulanco.— Brez dvoma sta potem blodila :'n postopala, izogibaje se krajev, koder so padale granate. In naposled jih je (zaneslo v to gostilno, izročeno plenitvi. ^ '
Poročnik Rochas je bil ogorčen.	'
"Počakajta, sodrga roparska, pokažem vanja, kaj se pravi popivati, ko mi poginjamo od truda!"
A Chouteau ni sprejel ukora.
"Oho, norfec stari! Ali razumeš, zdaj ni več poročnikov, zdaj so le še svobodni možje. . . . Ali te Prusi niso dovolj naklestili, da se jih hočeš nabrati še bolj?"
Morali so zadržati Rochasa, hi mu je hotel razbiti^lavo. Sicer pa si je Loqbct sam s steklenicami v KcViočju, prizadeval napraviti mir.
"Pustite, pus^te, ne grizite se, saj smo vsi bratje!"
In namežiknil je Lapoulle-u in k ari in; on da hoče izginiti preko Pache-u, svojima čednima tovari-meje, in to^brž! Več vojakov ce šema, ter zaklical:
(Dalje)
"Jaz že imam svoj del!. . .Naj me piše v . . .—Samo rešite zastavo!"
Ostal je sam, zvijaje v tem pre-lestnem gozdnem kotvj, in ruvaje travo s skrčenimi rokami; prsi so se mu dvigale v grgranju, ki je trajalo* še cele ure.	|
Nazadnje so bili vendarle zunaj tega strašnega gozda. Z Mau-ricem in Jeanom so ostali od male peščile le še poročnik Rochas, Pache in Lapoulle. Gaude ki so ga bili izgubili, je tudi prišel iz grmovja; rog preko rame, je tekel, da dohiti tovariše. Bilo je pravcato olajšanje, ko so se zopet znašli na ravnen* polju; in vsi so SI veselo oddahnili. Na tej strani doline je bilo žvižganje krogel ponehalo in tudi granate niso več'u-darjale. ,
Pred vhodom neke pristave so takoj nato slišali preklinjanje in 30 videli generala na konju, ki se je kadil od znoja; general pa je bil strašno srdit. Bil je general Bourgain-Desfeuilles, njihov bri-gadni, poveljnik, ves prašen in po-tvt od trudnosti. Njegov debeli rdeči lahkoživski obraz je izražal besnost nad porazom, ki ga ic smatral za nekakšno osebAo ne-zgodp. Ze od jutra ga vojaki niso bili več vidfeli. Gotovo se je izgubil na bojišču, ko je dirjal okrog in iskal ostankov svoje brigade, v svojem srdu nad temi pruskimi baterijami, pometajočimi cesarstvo in srečo, ki mu je bila dot^s; mila, kot častniku, priljubljenemu v Tulerijah, je bil ves pripravljen, nastaviti se smrti. !
"Strela božja!" je kričel, "torej ni več nobenega človeka tu? Ali je v tem prekletem kraju res nemogoče nekaj izvedeti?"
Prebivalci pristave so bili morali zbežati globoko v notranje«'; gozdov. Naposled se je prikazala med vrati ženska, stara kot svet, bržčas pozabljena dekla, ki so jo slabe noge primorale, da je optala.
"Ohe, mati, semkaj!. . . Kje je Belgija?"
Ppgledala ga je s topim^ očmi; njen obraz je razodeval, da ga ni razumela. Takifat pa je izgubil vso zmernost, pozabil, da ima o-pravka s kmetsko deklo, in pričel kričati, da se mu ne ljubi vračati v Sedan in iti v jetniŠtvo kakor
J''"te8:la\x)st, izpahki in katarh v nosu, glavi in grlu. Moie nai-(iljše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni z vsakim dnevom. Bolnikom zunaj mesta, sc da točno po-tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi s? nikogqf •»Jsnienim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete..
^radnc*ure: |%|% m*pmgmm m «	Ob 4iedeljah. .
9. dop. do nil K I« m#" š: ¥ Od !"• don. do
, Ufl, llLllErILl 2. POP.
zapadno od	Vrata vzhodno od
Star gledališča DRUGO NADSTROPJE Bond's trgovine.
je bilo približalo in prisluhnilo.
'Ali, gospod ^general," je dejal neki seržant, "tu ni več mogoče priti skoz: povsod so Prusi. . Uavi je bilo še časa, popihati jo."
Zares so že krožile vesti o kom-panijah, ločenih od Svojih polkov, ki so nehote prekoračile mejo, in o drugih, ki se jim je kasneje celo posrečilo prodreti sovražne vrste, preden je postalo obkoljeni e popolno.
General, ves iz sebe, je skomiz-gnil.	I,
"Vraga, s fanti, kakršni ste vi, da človek ne bi prišel kamor hoče? ... . Menda najdem vendar petdeset moiakarjev, ki poneso še enkrat čepinje naprodaj!"
Nato se je zopet obrnil k stari kmetici. .
''Tak, strela božja! Mati, odgovorite vendar!. . . .Belgija, kje je to?"
To pot je razumela. S svojo brezmesno roko je pokazala, kje je to?"	, !
"Tam doli^, taj^i doli!"
"Kaj? Kaj pravite? ... .Te hiše, ki se'vidijo n^ koncu pplj?"
"Oh, dalje, mnogo dalje!. . . . Tam doli, čisto tam doli!"
Gcperal se je skoraj zadavil od besa.
"A to je pstudno, taksna pro-kletdf dežela! Človek nikdar ne ve, kakšna je. . . Belgija je bila pred nosom, človek se je bal, da nehote zaleže vanjo: in zdaj, ko hoče tja, je ni v^č.. . Ne, ne, to je vendarle preveč! Naj me primejo,
X
Vidva pa ne bodita neumna; stopita noter, da v^ma^ izplaknc-mo grlo!"	»
Lapoule se je par hipov obotavl-:al, temni zavesti, da je zlo, vc-seljačiti, dočim se tolikim revežem obeša jezik. A saj je bil tako iii-mučen, tako upehan od gladu in žeje! Mahoma se je odločil ter z enim skokom, br^z besede, stopil v krčmo, porivaj e pred seboj Pache a, ki se je istotako molče brez volje vdajal izkušnjavi. In nista se več pokazala.
"Tolp^ ^•oparska!" je ponavljal Sochas. "Vse bi jih morali po-jtreliti!"
Zdaj je imel s seboj le še Jea-aii, Maurica in Gaude-^, in\ vse {tiri jo polagoma vzlic njihovemu odporu odrinil hudournik beguncev, ki se je razlival po vsej cesti. Ze so bili daleč od gostilne. Bil ie brezumen beg, ki se je v blatnem toku valil proti jarkom ?e-danskih utrdb, podoben kupu gline in kamenja, ki ga nevihta, razsipajoča se na višinah, vleče s se-yboj v do^no. Od vseh planot, ki ?o ležale naokoli^ od vseh pobo-pij, vseh zarez pžemlja, čez Flo-inako cestp, čez l^ierremont, čez pokopališč#, čez Champ-de-Mars inčez Fond de Givonne je dre vil vrv.ež v neprestano naraščajočem diru groze. In -— =il| je bilo mogoče kaj očitati tem ubogim ljudem, potem, ko so vztrajali dvanajst ur nepremično pod uničujočim topniškim ognjem nevidpega f.ovražnika, prdti Itater^mu niso
premogli ničesar? Zdaj so jih ob-streljavale baterije od spredaj, od .strani in v hrbet; ognji so «e obračali čimdalje bolj in bolj na isto točko, in sicer tako, kakor se je aimatda umikala proti mestu; bilo >e drobljenje v velikem obsegu, človeški močnik, na dan te zločinske jame, kamor jih je bilo po-metlo. Nekaj polkov 7. armadne-ga zbora se je vzlasti pri Loingq u-mikalo v dokaj dobrem redu. A žc pri de Givonne ni bilo več niti šarž niti poveljnikov; čete so brez glave tiščale druga drugo, zn^ešane iz drobcev najrazličnejših oddelkov, zuavov, turkov, lovcev in infanteristov; večina jih je bila brez orožja, uniforme razcapane in on^nažene, roke in obrazi črni, oči zalite s krvjo in buleče iz jam, usta kakor nabuhla in zatekla od kričanja surovih besed. Od časa do časa je pridirjaJ konj brez jezdeca ter v galopu podiral vojake, delec množico z dolgo brazdo groze. Nato so se peljali mimo njih topovi v brezumnem clrevenju in popolni zmešnjavi; moštvo kakor bičano od pijanosti, ni klicalo '"Pozor!" marveč je povozilo vse. Topot čete se ni hotel končati; bilo je tesno defiliranje, bok ob boku, beg v masi, kjer so 9C vrzeli takoj zopet polnile, v instinktivni naglici, da najde tam doli vsakateri svoje zatišje za zidom. *
Jean je zopet dvignil glavo ter je okrenil proti zahajajočemu 3o]ncu. Skozi gosti prah so žgali žarki dnevne luči še vedno na enojne obraze. Bilo je zelo lepo n nebo je stalo v čudoviti sinjini.
"Človek bi poginil," je ponovil Jean, "to svinjsko solnce, ki se ne mara izgubiti!"	^
Takrat je Maurici nenadoma zapazil mlado ženo, ki se je tiščala k hiši, v nevarnosti, da jo ta reka zmečka, in v svoje največje začudenje je spoznal pestro. Henrije-te. Skoraj že celo minuto jo je videl; z odprtimi usti je obstal pred fi.io. Ona jfc izpregovorila prva, ne da bi se zdela presenečena;
"Ustrelili so ga v Baeeillesu. . . Da. bila sem tam.... In ker bi rada, da mi izroče vsaj truplo, mi je prišlo na um. . . ."'
Imenovala ni niti Prusov, niti V/eissa. Vsakdo je moral razumeli njene besede. Maurice jo je zares razumel. Pogledal jo je s pogledom ljubečega obožavanja in zaihtel:
"Revica moja draga!"
Okr«^ druge yre, ko ae je zopet zavedla, se je Henrijeta znaa-lij v Balanu v neki kuhinji pri Iju-deh\ ki jih ni poznala; glava se ji ie bila Opustila Aa mizo. in jokala ■e. Toda te solze so ponehale. V tem tihem, šibkem bitju se je bila že zopet vzdramila junakinja. Ničesar se ni bala. imela je ponosno. nepremra^ljivo dušo. V svoji bolesti je mislila-le še na to. da zopet dobi truplo svojega mo?a in ga pokoplje. Njen prvi načrt je bil ta. da bi se enostavno vrnila v BpZeilles. Vsakdo ji je odgovarja! od te misli ter ji dopovedoval popolno nemogočost izvršitve.— Zato je navsezadnje iskala neko-^ga. ki bi jo spremil ali storil za njo potrebne korake. Izbrala si je nekega bratranca, ki je bil prej podravnatelj velike čistilnice v Chene-u, ti^te čase, ko je bil Weis tam nastavljen. Zelo rad. je imel njenega soprpga in gotovo ji ne bi odrekel svoje pomoči. Ze pred dventi leti se je bil vsjed neke dedsčine svoje žene umaknil na lepo posestvo Ermitage, čigar terase so se širili blizo Sedana, onstran Fond-de-Givonne. V Ermitage se je torej napotila, sredi, zaprek, ovirana ob slehernem koraku, in v neprestani'nevarnosti, da je poteptajo ali ubijejo.
Maurice, ki mu je kratko razložila svojo namera, jo je odobril.
"Bratranec Dubreuil nama je bil vedno dober. . . . Koristil ti bo____"
Takrat je obšla njega sameiga druga misel. Poročnik Rochas je hotel oteti zastavo. Ze so bili predlagali, da naj jo raizrežejo in skrijejo vsak*po en kos pod svojo srajco, ali pa. da bi jo zakopali pod kakim drevesom in napravil?
znamenje, ki bi pomagalo, da jc kasneje izgrebo. Toda misel m raztrgano zastavo, na zastavo, pp-kopano kakor mrtvec, jim je pre več stiskala srce. Radi bi bili naši drug izhod.
In ko jim je Maurice predlagal, da izroče zastavo zanesljivemu možu, ki jo skrije in v potrebi tudi brani do dneva, ko jo vrne neoskrunjeno, so mu vsi pHtrdili.
"Dobro torej!" je nadaljeval mladi mož, obračaj e se k sestri, "mi pojdemo s teboj, da vidimo, če je Dubreuil v Ermitage-u. . . . Snj te itak ne bi rad pustil same."
Rešiti se iz gneče, ni bila lahka rač. A naposled se jim je posrečilo, in krenili so v grapo, ki je vodila na levo kvišku. Tam so zašli v. pravcat labirint steza in uličic, v cel kraj»v sestoječ iz zelenjavnih njiv, vrtov in hladnic, in množico majhnih posestev. In ta peštota.
te uličice, so se vlekle med zidov-jem, zavijale se v naglih lokih ter se nehavale z ulico brez izhoda: čudovito utrjeno taborišče za toj iz zasede, kotički, ki jih je moglo deset mož po cele ure braniti proti polku. In res so tu že pokale puške, kajti predmestje je obvladovalo Sedan, in z druge strani dolinice je prihajala pruska garda.
Ko sta se Maurice in Henrijeta, ki sta sledila ostalim, obrnila na levo in potem med dvema brez Ko sta se Maurice in Henrijeta, ki sta sledila ostalim, obrnila na levo in potem med dvema brezkončnima zidovoma na desno, sta nenadoma zagledala pred seboj širokoodprta vrata Ermitagea. Posestvo se je stbpnjevaje dvigalo v treh širokih terasah in na eni teh teras je stalo glavno poslopje, velika štirivogelna hiša, do katere je vodil stoleten brestov drevored.
fi
VABILO NA
MASKERAIINO VE
— katero priredij Or—
9
i
V soboto, dne 5. februarja, 1921.
ob 6. uri zvečer
v lastni dvorani na Holmes Ave. '
___ \ _
vstopnina za osebo 50c, par 75c
\
Za maske je namenjenih 10 krasnih daril, za najlepše, najpomembnejše in za najgrše.
Uljudno vabimo vse delničarje in delničarke in rojake od* tukaj in iz okolice, da se mnogobroj-no vdeležijo te naše zabave.
Pridite vsi in se zabavajte z nami
Veselični od]|por
slovenskega doma v collinwoodu.
i
Union 330—W. ,
homestead sheet metal and roofing company.
J. A. SMECHEW1CZ, poslovodja. Postavljamo in popravljamo vsajcovrstne forncze.' Izdelujemo r^no posodo za hotele in restavracije Krovci, kleparji in popravljale! Skriljevih streh.
7948 Broadway.	^
VABUO NA OBLEm.
DRUŠTVA JUGOSLAV CAMP št. 29S
Woodmen of the World,
— ki jo prirejii —	v.
DNE 6. FEBRUARJA, 1921
v prostorih Rude Božeglava, 6006 St. Clair Ave. PRICETEK TOČNO OB 7. URI ZVEČER.
PROGRAM:
1.	Deklamacija
2.	Govor društvenega predsednika
3.	Govor organizatorja W. O. W. Mr. Louis Stoffel
4.	Živa slika predstavljajoča Woodraana, Slovenca in
Slovenko v narodni noši.
5.	Nastop pevskih društev: Zarja, Edinčat in Enako-
pravnost.	i
6.	Ples in iprosta zabava.
Torej uljudno se^ vahi. vše Slovence in Slovenke na to zanimivo prireditev in še pos^biia ižato, ker bo to zadnja nedelja za ples,\ nakar too sleclil žalostni post iz z njim ■bo izginila vsa Vešela zabava,
Za -plesaželjne bo igral orkester ipod vodstvom Mr, R. Perdana. Igrali bodo vse najboljše komade, tako da se | bo kar samo vrtelo naj.si<bo staro ali mlado; Pa tudi za lačne in žejne bo v obilici preskrbljeno in ne bo ničesar primanjkovalo. Vseh zanimivosti ni mogoče popisati zato pridite na pustno nedeljo v dvorano in prepričali se 'boste.	K obilni vdeleabi vabi '
ODBOR.
Vstopnina za moške 50c — Za ženske 35c
Skan 4.
"ENAKOPRAVNOST"
FEBRUARY l.t, 1921.
LOKALNE NOVICE
—Koncert ^ormanovega simfoničnega orkestra, ki se je vršil preteklo nedeljo v Grdinovi dvorani," je bil uspeh prvega reda. S iem koncertom je napravila glasbena umetnost v naši naselbini ve-l}k korak napredka, ki nam obeta bodočnost še veliko lepe in umetniške zabave. Ko je bila ura osem, je hila dvorana polna poslušalcev, ki so z napetostjo pričakovali otvoritve koncerta. Kako blagodejen upliv ima umetnost, je bilo razvidno iz mešane avdijence. Bili so tu ljudje vseh prepričanj, toda v enem so bili vsi edini: prišli so iz ljubezni do umetnosti. Strokovno- oceno o koncertu bi mogel napisati le izvedenec v godbi, zato se ne bomo spuščali v podrobnosti, omenimo naj le toliko, da je proizvajanje orkestra pod zmožnirm vodstvom g. Ivana Zor-mana zadovoljilo vse navzoče kar so pokazali v obliki aplavza, in kar bodo pokazali še bolj prepričevalne, kadar nas bo naša nova glasbena organizacija povabila na svof prihodnji koncert.
—Zdravstveni komisar mesta Clevelandct, H. L. Rockwood, je pozval tri tukajšnje jeklene družbe, da pošljejo svoje zastopnike k njemu juftii popoldne, da se posvetujejo skupno z njim, kaj je treba ukreniti, da se odstrani iz jezerske vode karbolična kislina, katera prihaja iz njih tovaren. Pozvane tovarne so The McKinney Steel Co., Aroerican Steel & Wire Co. in The Sumet-Solvay Co.
—	Mr. Matija Skender, notar V Pittsbiarg, Pa., je poslal na tajnika dr. Slov. Sokola v Clevelandu ček za $10.00 % So-ikolski Dom na Jesenicah na Gorenjskem. FYav srčna hvala v imenu našega Sokola; da 'bi našel več posnem-alcev!— Tajnik.
—	Odvetnik Rembrandt je bil obdolžen od državne porote, da je 'Skušal podkupiti zveznega prohibističnega agenta Fred Counts-a, da Hi mu dovolil ipri peljati v Cleveland veliko množino žganja. Ponujal mu je $4,000 takoj na mestu. Izjavlja •se, da je prišel 24. julija Rembrandt, zastopajoč dva ai-etira-na prevajalca pijače, v urad F Countsa in mu je pohudil $4,000 ako proglasi dovoljenja, s katerimi sta Drossier in Ritoer pripeljala žganje v Cleveland, veljavnim, in tako oprosti are-tiranca vsake kazni. Rembrandt je katididiral 'leta\1919 za mestnega svetnika za 12. wardo.
—	Otroci rojaka John Kra Icerja, St. Clair Ave. i'n Eudid Village so vložili na -sodišču tožtbo proti New, York Centra) Railroad Co., katere vlak je 15, novembra na križišču v Euclid, O. ubil njih očeta. V tožbi zahtevajo $50.000 odškodnine za očetovo smrt.
—	Predsednik tukajšnjega 'civičnega koncila, Albert Sidney
Gregg priporoča koncilu, da (prouči načrt mestne vlade, ki bi odpravila žiuj^ana in postavi la na njegovo mesto zmožnega poslovodja, in ta naj bi vodil celo mestno upravo na popolno ma trgovski podlagi. S tem bi se namreč, kakor pravi Gregg, odpravilo vse politične farizeje, in bi (Se prihranilo več denarja, ■kot na katerikoli drug način. Delovalo se bo na to, da bi prišla ta zadeva na volilno listino že spomladi.'"
—	Vojni tajnik, Newton D Baker, se namerava po 4. marcu zopet nastaniti v Clevelandu, kjer bo zopet nastopil kot odvetnik, pričakuje se tudi, da •bo aktiven v demokratičnih krogih, in govori se že tudi, da demokrat je ne bodo imenovali svojeiga kandidata za župana to-liko časA, da dospe sem Baker.
—	Nedemokratična odredba. V ognjegasnem oddelku je pra-vomoSna še neka zelo nedemokratična odredba. Ognjegase< se ne sme v, nikakem slučaju obrniti na načelnika ognjegas ne^a departmenta brez dovoljenja svojega "boss-a". Tako se
, je zfgodilo, da je ognjegasec Ur^ banowicz prosil mačelnikoveiga
drugega asistenta James Nemo-ja, da naj mu dovoli vprašati načelnika George Wallace za dopust. Nemo je prošnjo odklonil, Urbanowioz pa se je vseeno obrnil na načelnika in radi tega je bil kasneje suspendiran. Urbanowiez je bil upos-Ijen že 14 let v ognjegas'nem oddeljiu in je tudi predsednik ognjegasne unije, in radi tega se pričakuje, da bo clevelandska delavska federacija na jutrajš-nji seji v tem smislu kaj ukrenila.
— Zgodaj včeraj zjutraj je
našel Dr. Lester Simeon, 2174 E. 46. Str. svojo nečakinjo u-morjeno v njeni sobi. Smrten udarec ji je bil zadan v sence, najbrže z opeko, katero so našli na njeni postelji, in v srce ji ie bila zadana rana z nožem. Hiša, kjer se je izvršil 'umor je velika. Sobe v drugem nadstropju se oddajajo v najem in najemnino od njih je navadno pobirala gd'č. Brandt. Sobe v :lrugem nadstropju so bile vse oddane v nedeljo; v pritličju so pa S'pali Dr. Simeon s, svojo ženo in gdč. Brandt, ki je stara 37 let. Kot se sodi, je bil umor Izvršen kmalu po polnoči, kajti lesen za/boj, katerega je morilec pristavil k oknu je bil ves zasnežen in tudi stopinje je zapadel sneg. Morilec je najbrže prišel z roparskim namenom. Ker pa se je gdč. Brandt najbr-le zbudila, jo je zločinec umoril '.n pobegnil z denarjem.
- r
ODPELJALCI 2ENE PRIJETI.
Los Angeles, 31.. jan. — Danes zgodaj zjutraj je policija na nekem zapuščenem posestvu na deželi rešila mlado Mrs. Gladeys Whithrell, ki je bila pred kratkim odpeljana z njenega doma, nakar io odpeljale! zahtevali od moža $50,000 , odkupnine. Aretirana ita tudi dva moška, ki sta že priznala svoj čin.
RAD BI DOBIL
priletno žensko za hišna dela in da bi pazilk na 3 odraščene o-troke med časom, ko sem jaz v tovarni. Sprejme se tudi ženska z enim otrokom. Plača po dogovoru. Katero veseli naj se »glasi od 8, do 12. ure dopoldne na 1142 E. 66th Str.	(28

71 let v vjetništvu. V Budim: peslo je prišel te rJni skupno z drugimi vojnjmi vjetniki 901etni Jurij Bumbe, ki je bil 71 v vojnem vjetništvu. {Leta 1849. so ga Vjele Paskijevičeve čete in jga odvedle v Sibirijo. Pozneje je dobil sicer več prostoti, toda Sibirije ni smel zapustiti. V vjetništvu si služil kruh kot lenčar. Pozval je k iebi v Sibirijo svojo nevesto, s ka-cro se je poročil in imel ž njo šest otrok. Sedaj pa je prišla v Budimpešto vsa družina.
Brivski* tarif na Dunaju. Brivska zveza je postavila nov tarif, in sicer dveh vrst. f o manjšem ta-rifu 8tane\nayadno britje 8 K, striženje 18 K, striženje brade 15 K, česanje 10 K. P-3 višjem tari-fu stane navadno britje v soboto 36 K. Višji tarif je dvakrat večji !iqt mapjši. Sicer pa, kdor hoče ]iti v briviyci na Dunaju pošteno aostrežen, mora plačati 100 K.
DOPISI.
Milwaukee, Wis.
— Bev, bev, bev . . . tako se zopet zaganja neko duševno revče v Prosveti, ter lajp, kot kuže na luno, ker mu je 'Gad-je gnezdo" še sedaj neprebavljivo. Je pač vrag ker je dobil dobro premišljeno parolo, kot )dgovor na njegov prvi izbruh 'mfe zavisti, lesketajoč se v naprednem dnevniku "ProsVeta", lakar je celo njegovo filozof-!ko učenost podpis?,! s "Ljubitelj dramatike". —,,Tedaj Sem -►rišel do zaključka, da zamorem
tudi jaz ocenjevati igro, ker nisem ne Član dram. odseka Lilije in tudi ne član društva Lilije samega, ter sem pri celi stvari popolnoma nevtralen. Vsled tega sem zamogel po svojih močeh dati na njegov "izbruh" (drugače ne boin nikdar imenoval) "kontra" ali odgovor, katerega sem podpisal z nepristranski opazovalec."
Do tega bi sploh ne prišel, ko bi se duševno revče, ki sliši na ime "Ljubitelj dramatike" ne bilo obregnilo tudi ob igre, ki Iso bile uprizorjene od strani članov drugih društev.— (Iz tega je razvidno, da bi mesto kot napreden: človek povzdigoval dramatiko, isto še zatira, če ni gojena od njegove ali oseb njegovega kalibi-a).
Sedaj so pa zopet zaiganja "Ljubitelj dramatike" ali bolje "sovražnik", ''junak izza plota", ki se je v zadnjem času prekrstil v "Člana S. S. kluba" v mene, češ, da v svoji oceni sploh nisem odgovarjal od točke do točke na njegovo kritiko. — Za božjo voljo, kako pa naj odgovarjali na nestvarno skovan dopis, ki je pokazal, kako je njegov avtor duševno omejen ter ne pripozna ničesar drugega, kot stvari, ki so napravljene od njega samega ali pa njegovega "štaba" ali bolje ''bain-
Predvsem pa moram i izreči na tem mestu slov. soc. klubu v Milwaukee obžalovanje, da ima take člane v svoji sredini, kateri bodo gotovo prej ko slej pripomogli klubu, da se mu bo zapelo R. L P. — U ver j en sem da bo klub v bodoče dobro nazadoval, ako bo dovolil svojim ■članom, da bodo vedno, kot pujski rili po blatu, katereJga sami napravijo, potom svojih neslanih in nestvarnih dopisov in lamentacij.
Opozoriti moram dopisnika z visokodonečimi naslovi in imeni, kot "jtinaiz iaza plota",, "Ljubitelj dramatike in Clan S. S. kluba", da je zašel po syoji veliki nevednosti tako' globoiko, da se bo težko izkopal ali *'izkoba-cal" iz mešanice," ki jo je sam napravil.
V njegovem prvem dopisu v Prosveti je bila igra po njeigo-vem mnenju popolnoma zanič, dočim v drugem hvali tri igralce. Hudo je, hudo, biti samega sebe po zobeh.
Nadalje ne bom pisal, ker se mi zdi preponiževalno odgovarjati piscu dopisa v Prosveti, četudi me imenuje s "praznoglav cem"; prav lepa hvala za eleganten poklon. — Vsak sam ve, koliko je njegovo znanje vredno.
Dopisniku priporočam, da pi še v bodoče stvarno in ibolj pre mišljeno, ne pa mlatiti prazno slamo. Obenem je pa tudi zadeva za mene končana, kajti ne štejem si nikakor v dolžnost, da bi odgovarjal na dopise brez pravih podpisov.
Živelo G&dje gnezdo!
Anton F. Kozleuchar, (Nepristranski opazovalec).
PARNIK CALABRIA |
odplove proti
DUBROVNIKU IN TRSTU	'
24. februarja.	I
I«	Cena za tretji razred:
DUBROVNIK . .........................$125.00
TRST..................J...............$115.00
Dodatno $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je zastopnik ANCHOR črte. Pojdite k njemu.
DEKLE DOBI SLUŽBO
Dekle za pomoč y kuhinji dobi delo. Oglasiti ae je na 4226 St. Clair Ave.	(28
NAZNANILO!
Vstopnice na koncert,, -icatere-iga priredi Glasbeni Klub Cleve-landske Mladine DNE 13. FEBRUARJA, 1921 se dobe v restavracijah: Jos. Milavca, 6110 St. Clair Av. Mart. Šoma, 6030 St. Clair Ave. in pri Jos. Kunčiču, 15612 Waterloo Road, Collinwood. Program bo ipriobčen pravočasno.
■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■UM
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Teli Princeton 1735—W. , TEL. Ro'sedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
TEL. IN POD. DRUŠTVO "SLOVENSKI SOKOL"
PAPIRAMO! BARVAMO!
CENJENEMU občinstvu naznanjamo, da papiramo sobe ter barvamo hiše in izvršujemo vsa v to stroko spadajoča dela dobro in trpežno. Sedaj je najugodnejši čas, da daste prepa-pirati vaše sobe. Se vam priporočamo.
OSTANEK & BOLTIE CO.
1098 East 66th Str.
(2G
Ust. 3. Rožnika, 1897 v Cleveland, O.
Imenik za leto, 1921.
Starosta: John Pekol, 1447 East 53rd St.
Podstarosta: Peter Pikš, 6025 Glass Ave.
Tajnik: Frank Hudovernik, 1064 East 62nd Str.
Blagajnik: Frank Jerič, 6522 St. Clair Ave.
Nadzorniki:
1.)	John Marn, 6220 St. Clair Ave.
2.)	Frank Sober, 1395 East 55th St.
3.)	Mike Ko's, 1192 Norwood Rd.
Društveni zdravnik: Dr. Fr. J. Kern, 6202 St. Clair Ave.
Oskrbnik od posestva: John Pekol.
Seje se vrše vsaki prvi petek v mesecu v prostorih SND. so-a št. 3.
Sprejema člane od 16 do 45 leta.
Asesment za mesec 75c. Člani so deležni s tem $150.00 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore.
Vse informacije za pristop dobite lahko pri članih, ali pri uradnikih gori imenovanih.
PRODA SE
peč na plin, postelja in miza za veliko družino. Vprašajte na 15634 Holmes Ave. Collinwood.
(26
lb,
■
RED STAR LINE
Direktno poslovanje :
IZ NEW YORKA DO HAMBURGA. Najudobnejše in pripravno potovanje v Cehoslovakijo.
Velike moderne ladje
LADJA POLAND ......................g. februarja
1LAIWA GCrPHIAMD .........,.. /.....26. fdbmarja.
Prevaža samo potnike tretjega razreda.
Dovolj prostora za sprehajanje. Velike, svetle in prezračene jedilnice na odprtem krovu. Udobne sobe za dve, Štiri ali šest oseb se lahko rezervirajo.
Zglasite se v družbinem uradu. ^	9 BROADWAY, NEW YORK
ali pri vaših lokalnih izast^pnikih.
T

■
(Nadaljevanje iz strani 2.)
log za spreiTienitev. Stavljen je predlog, da se delnice prodajajo po $10 samo še do in tekom kampanje, ki se vrši med I. jan. in 30. junijem 1921, potem da se cena delnicam zviša; se prepusti direktoriju, da odredi zvišanje po svoji previdnosti.
Sledi nek'^, pojasnil, nakar da predsednik na glasovanje tozadeven predlog, ki je enoglasno sprejet. Člen 12. se prečita in sprejme kot je bil čitan.
Nove zadeve.
Predsednik vpraša zbornico, kaj misli z načrtom in preračunom, odobrenim na zadnji izvanredni konferenci, ki se je vršila meseca junija 1920. Stavljen je predlog, da se načrt in proračun sprejme. Predlog sprejet. Predsednik vpraša zbornico, če misli nocoj vse končati ali naj se seja nadaljuje jutri večer. Stavljen je tozadevni predlog, da se nadaljuje toliko časa, da ^končamo vse kar imamo končati. Proti-predlog, da se sejo za nocoj zaključi in se jo nadaljuje jutri večer, Protipredlog sprejet. Nato predsednik zaključi sejo ob 10:35 zvečer.
JOSEPH SKUK, zapisnikar, TRETJA SEJA DEC. 10. 1920.	^
Predsednik otvori sejo ob 7:40, nakar sledi čitan je imen direktorjev in 'društvenih zastopnikov. Sledi čitan je zapisnika zadnje seje, ki se ga sprejme kot je bil čitan. Predsednik govori k novim zadevam in povdarja, da sedaj kot od začetka tega podjetja je najglavnejše vprašanje finance. D^nes kot nekdaj stoji pred nami vprašanje, kako priti do potrebnega denarja. Če bi se bila dru štva od začetka zavedala, da je to podjetje njihovo in nikogar drugega, potem bi bila stvar lažja; pred nami le|i izid glasovanja ,za naklado desetih centov. Človek bi izgubil vsako veselje, ako bi ne imel trdne volje, in ako bi ne videl potrebe do tega narodnega podjetja. Dalje poroča, da se je direktorij obrnil na razne podporne organizacije, da pa ne more poročati o kakem uspehu. Zbirajo se delavci za veselico na Silvestrov Večen Predsednik poroča, da direktorij ni hotel razdeliti denarja ki ga lastuje/ klub, ker se je bal očitanja od kake strani, da dela pristransko, ze^to je sedaj odvisno od konference, kako in kam naj se ta denar razdeli. K poročilu predsednika se razvije obširna debata in končno je stavljen predlog, da se denar kluba društev S. N. D. razdeli samo med društvene delnice. . Proti-predlog je, da se razdeli med vse delnice. Siedi. kratka debata k predlogoma, nakar je stavljen predlog, da se debata zaključi, ki je sprejet.	f
Predsednik da na glasovanje oba predloga. Predlog je pri glasovanju dobil 42 glasov, proti-predlog pa 21 glasov. Predlog sprejet. Stavljen je tudi predlog, da klub plača za vse. kar rabi od korporacije, kot vrt, klet, dvorane za prireditve, in da se organizira popolnoma samostojno 8 svojimi pravili. Predlog sprejet. Preide se na tajniško plačo, stavljen je predlog, da se (Prepusti direktoriju, da on določi plačo tajniku. JProti-predlog, da se določi na konferenci. Predsedni(f: da na glasovanje oba predloga. Predlog je dobil pri glasovanju 25 glasov, protipredlog po 28 glasov. Protipredlog sprejet. Preide se takoj na tajniško plačo; stavljen je predlog, da se plača tajniku $100.00. Protipredlog pa, da se plača $80,00, Sledi nekaj pojasnil, nakar da predsednik predloga na glasovanje. Pri glasovanju je sprejet proti-predlog za $80.00. Preide se na volitve.	^
Predsednik odpre nominacijo za predsednika. Nominacijo sprejme sami brat Somrak; ker ni 'protikandidata, proglasi podpredsednik brata Somraka izvoljenirh prednikom za leto 192f,
Nominacija podpredsednika: nominacijo sta sprejela; brat Jernej ZnidaiSič in trat John Marn. Pri volitvah sta dobila: Jernej Znidarsič 43 glasov, brat John Marn pa 40. Podpredsednikom izvoljen brat Jernej ZnidaršiČ.
'	(Dalje Drihodnjič.)
NAPRODAJ!
Hiša s 5. sobami, kopališčem, elektr. in furnezom. Veliko zemljišče, hlev, in kokošnjak. Blizu pocestne železnice, Zglasite se pri lastniku na 19141 Abby Rd, Stop 127 Shore Line.
(27
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, P® vseh najboljših grocerijah,
THE KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
V NAJEM SE ODDA garaž za en avtomobil.' Kdor ga potrebuje naj se oglasi pri Mrs, Mary Kunst na 1040 E. 68th Str.
NAPRODAJ.
Pralni in ovijalni stroj na vodno silo. Zglasite se na 13609
Blenheim Rd. —=■ blizu vzhodke
138. ceste in St. Clair Ave,
FANT
star 16 let, prost šole, želi dobiti delo v kaki igroceriji ali kje drugje. Prijazne ponudbe na Frank Kastelic, 1283 E. 170th Str.	(27
PRODA SE
pohištvo za 4 sobe in vsa druga priprava. Dobi se tudi stanovanje. Vprašajte na 6613 Schaeffer Ave. i	(28
PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN"
zboruje vsako prvo sredo v mesecu. ob 8, uri zvečer v Kunči-čevi dvorani. Uradniki: Frank Kalin, predsednik, 14507 Darwin Ave.; Albin Praprotnik, podpredsednik, 17005 'Waterloo Rd.; L. Boštjančič, tajnik, 1312 E, 167th Str.,; M. Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th Str.; L. Krajnc, zapisnikar, 1216 E. 167th Str.
Nadzorniki: Predsednik nadzornega odbora G. M. Kabaj, F. Zlobec in F. Hrvatin.
Pevovodja g. Ivanuš.
Pevske vaje se vršijo visako soboto, točno ob 7:30 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima . vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. . Se uljudno vabite za pristop.
KDO JE NAŠEL?
V soboto zvečer je bil po(zaI> Ijen v Birkovi dvorani zavoj ^ mašinistovskim orodjem.
šten najditelj je prošen, da s* javi v uradu Enakopravnosti.
(28

DR. L. A. STARCE
OPHTHALMOLOGIST Edini slovenski ophthalmologist v Clevelandu.
Slabe oči povzročajo, glavobol, B#'
voznost in razne druge bolezni., 6127 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Uradne ure 10-12; 2-4; 7-8, Ob nedeljah in sredah 10-12.
®	I
OGENJ.
ie_ nevarna stvar, in komur pofO* hiša in vse imetje, je velik sirom»T Previdno in pametno nar*di1o
ki se zavarujejo proti' ognju.
......Vf
slovenski hišni gospodarji "bi'^mof^ biti zavarovani proti ognju, ker n'V' če ne ve. kdaj ga doleti nesreča in ■" Dostavljen na cesto.
Cene na privatnih hišah so ''rzktv da navaijlii delavec lahko služi v enem dnevu toliko, da za $1000.00 zavarovalnine, in za dobo 3 let. Ako nimate časa ^ dnevu, pridite zvečer, da se pogo""': rimo.
JOSEPH ZAJEC.
15605 Waterloo Rd. Telefon v' 0>®?{r ni Wood 228 R. na domu Wood 6^°
RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIVCE, BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE
Vsak organ in vsaka funkciia telesa. se zanaša na močno živčno »ilo za zdravo življenje in delo. Nuea— Tone je bogat fosforus za živce in za železo v krvi. Sestoja iz osem vodilnih zdravilnih medecihov. naiboii-oriporočanih od znamenitih zdravnikov.	^
Želodčne nadloge, neprebava. slaba prebava, zabasanost, bolan glavobol. jetrne nadloge, plin v želodcu in dihanje, bel jezik, davljivi žolč. dviganje zavžite jedi, pekof občutek, bo-rabo čudežnega spravila Nuga-Tone. lezen v želodcu, ih druge zgrabLiive bolečine so hitro odoravliene z vdo-drobovju. M slina v želodcu, smrdljivo Da vam dober tek. povečalo bo vašo težo in snali boste dobro in se noču-tili kot nova oseba. Nuga-Tone krepi. goji in ojačuje vse najglavneiše organe. Gradi močne, utrjene in koren jaške m,oške in zdrave in krasnej-še ženske. Na tisoče ljudi jemlje in hvali Nuga-Tone. Izrežite to naznanilo ih ga vzemito v lekarno, dobite eno steklenico Nuga-Tone in ako niste. popolnoma zadovoljni vrnite o-stalo in vrnjen vam bo denar. Ako ne morete dobiti zdravila pri vašemu lekarnarju, nam pošljite $1.00 in dobili boate zdravilo za cel mesec z naprej plačano poštnino.
Druggist; You can get Nuga-Tone frbm your iobber or from the National Laboratory. 529 So. Dearborn St. Chicago. 111. Guaranteed. Retail price $1.0'
PRODAJAMO
HIŠE-LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se ved®"
obrnite na D. STAKICH & J. KRAt*' 15813 WATERLOO RD-
LIBERTY BONOI fN NO VARO^VALNg ZNAMKE.
Prodajte sedaj. MI 7 gotovini takoj.Simon, vi prekupčevalec, soba 216 noscBldg.,, drugo nadstroP^* Vzemite vzpejačo. Vogal ta cesta in Budi dave., nad ger Sewing Machine Co.
to dft fi. ure zvef*.	^
Tel. Central 2373 R.
Gramofonski Plošče
zahtevajte
novi ceni^
Veliku zaloga ar in zlatninC'
Wm.
Sitter^
1805 ST. CI^ AVBNU?!?"''
aevelmmd, <>'
r^asraR,
5T-WGW
Ustavite me
pri tej uri m
■te ne pr«
vem prostoru