O MATERIALNIH POGOJIH, POGOJIH DELA IN KADROVSKI PROBLEMATIKI V OSNOVNIH ŠOLAH OBČINE Ljubljana Vič-Rudnik ' ¦ UVOD ; ' ¦<-'¦•*' To POROČILO obravnava materialne, kadrovske in druge po-goje dela v osnovnih šolah občine Ljubljana Vič-Rudnik. Druga področja dela od samoupravne organiziranosti in dele-gatskega sistema do razvoja celodnevne osnovne šole, organiza-cijskih ter orugih vprašanj vzgoje in izobraževanja so bila temelj to obdelana v informaciji, ki sta jo spi ejeli skupščina občine in skupš-čina občinske izobraževalne skupnosti 1977. leta skupaj z zak-Ijučki. Ti zaključki so obvezujoči za vse srednjeročno obdobje, zato je bil izvršni odbor mnenja, da ni potrebno vedno znova po-navljati vso problematiko, ampak da bomo postopoma v mandat-nem obdobju obravnavali in začrtali razvojno pot na vseh področ-jih. Kot pomembno področje ostaja še za obravnavo kvaliteta znanja, vzgoja otrok, demokratizacija odnosov in drugi elementi kvalitete pouka, kar načrtujemo v začetku leta 1980. To POROČILO pa naj bi vzpodbudilo k razmišljanju in predv-sem sprejemu stališč in sklepov o nujnosti načrtnega in zaradi omejenih materialnih možnosti uporabnikovzazdruževanjesred-stev, postopnega urejanja vprašanj, od gradnje novih ustrezno opremljenih šol, zagotavljanja zadostnega števila usposobljenih učiteljev in zagotavljanje sredstev za izvajanje programov. Tabele prikazujejo podatke glede na tri kategorije šol (samo-stojne — S, centralne — C, podružnične — P). V besedilu pa so navedeni posamezni primeri, kjer je stanje še posebej pereče. Pri obravnavi in sklepanju o reševanju posameznih sklepov vprašanj pa bo seveda treba prikazati podatke za vsako posamezno šolo oziroma krajevno skupnost in jih tudi podrobno obrazložiti. 1. SPLOŠNI PODATKI O OSNOVNIH ŠOLAH V OBČINI 1.1. ORGANIZIRANOST OSNOVNIH ŠOL v V občini so: '**¦ ' 1. SAMOSTOJNE OSNOVNE ŠOLE BIČEVJE, »7. MAJA« DOBROVA, TRNOVO, Vlč, »VLADA MIKLAVCA« VRHOVCI 2. CENTRALNE OSNOVNE ŠOLE S PODRUŽNIČNIMI ŠO-. LAMI (te so navedene v oklepaju za nazivom centralne šole): — BREZOVICA (Notranje Gorice) — »DOLOMITSKIODRED« Polhov Gradec (Črni vrh; »Učite-Ijev Mivšek in Nagode«, Šentjošt), — »I. BATALJONA DOLOMITSKEGA ODREDA« Horjui (Žažar, začasno ukinjena — ni učitelja), — »KRIMSKI ODRED« Preserje (Jezero, Rakitna), — »LJUBA ŠERCERJA« Ig, (Golo, Iška vas, Tomišelj), — »OSKAR KOVAČIČ« (Barje, Lavrica, Rudnik), — »PRIMOŽA TRUBARJA«, Velike Lašče (Karlovica, Mohor-je, Rob, Turjak, Veliki Osolnik in Dvorska vas — začasno uki-njena, ni učitelja, ni upoštevana v tabelah). — ŠKOFLJICA (Želimlje). 1.2. MREŽA OSNOVNIH ŠOL V OBČINI ' 1.2.1. Samostojna osnovna šola je v naslednjih KS: Dobrova, Malči Belič, Trnovo, Vič, Vrhovci. 1.2.2. Centralna osnovna šola je v naslednjih KS (v oklepaju so navedene podružnične šole, ki so tudi na območju tiste KS): Brezovica, Horjul (Žažar, šentjošt), Ig (Iška vas), Krim-Rudnik (Rudnik), Polhov Gradec, Podpeč-Preserje (Jezero), Škofljica, Velike Lašče (Karlovica). 1.2.3. Samo podružnična šola je v naslednjih KS: Barje, Črni vrh, Golo, Lavrica, Notranje Gorice, Rakitna, Rob (3 šole — Mohorje, Rob, Veliki Osolnik), Tomišelj, Turjak in Želimlje. 1.2.4. Brez osnovne šole so naslednje KS: Brdo, Kolezija, Ko-zarje, Milan česnik, Rožna dolina in Vnanje Gorice. Pri nadaljnjem načrtovanju gradnje osnovnih šol bo treba vse-kakor stremeti za tem, da vsaj večje krajevne skupnosti »dobe« popolno osnovno šolo kot vzgojnoizobraževalno kulturno in druž-beno središče krajevne skupnosti. Osnovna merila pa še vedno ostanejo čimbolj enakomerna gostota šol, izenačevanje izmene in izenačevanje pogojev za vzgojo in izobraževanje. 2. MATERIALNA OSNOVA ; , .',. t0::1 V tem poglavju so zbrani podatki o številu iii sfarosti'stavb, vrsfi ogrevanja, številu učilnic, delavnic, kuhinj, telovadnic in jgrišč. TABELA2.1. ' v \ ¦ . ^>^~.^l-afj^ ŠTEVILO IN STAROST STAVB. VRSTA OGREVANJA št. št STAROST V LETIH nad nad OGREVANJE ŠOLA šol stavb 0-10 10—20 20—30 30—40 40—50 50 100 Cent. peči S 574 2 — — — 1 — 7 'J—" C ,.;a0CK>.,-:i.j8; .¦,,r.|« 2 , .^l;,4 ¦;. ; 2 — . 2 2 9 3" P 18 16 11 v 2 , ~ 5 s 2 3 2 9 9 VSEGA 31 35 7 7 4 5 2 6 4 25 12 S — samostojne šole. C — centralne šole, P — podružnične šoie Število stavb je večje od števila šol (»7. maja« Dobrova — 2, Vič — 2, »Krimski odred« Preserje — 3, »Ljuba Šercerja« Ig — 2, »Primoža Trubarja« Velike Lašče« — 2). To povzroča težave pri organiziranju pouka, vzdrževanju in objektivno povečuje stroške. Podružnični šoli Rakitna nimata svoje stavbe. Problem Rakitne bo rešen v prihodnjem letu. TABELA2.2. : " ../ ' STAVBE STARE NAD 50 OZIROMA 100 LET starost ¦¦'-• '''"'- >¦ "''' '"¦¦' '"¦¦¦ ' '¦¦•¦¦¦'¦'¦• {-y'-•"¦•"'' ___________________________¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦"¦ i'^.,.-\.i. .:¦¦¦.¦:-<¦¦'-¦:¦¦. ¦ .-:.-:•;.-¦ •..¦•• -j •'...roo šola nad5Olet ^ • ' nad 100 let ' ' :r': - S na Viču (stara šola) C V Preserju, na Škofljici na Igu (stara šola) V Velikih Laščah (stara šola) P Notranje Gorice Barje, Želimlje Golo, Jezero ' TABELA2.3. ;-'-r ¦;; 'A ' ¦¦ •¦ :V* ;'lS;v ' UČILNICE (U), DELAVNICE (D), KUHINJE (K), TELOVADNICE (T), IGRIŠČA (I) kuhinje U m S 5 117 9 4 C 8 98 8 6 P 18 36 — 2 3—84 116 8 6 5 4 9 VSE 31 251 „ 17 12 10 6. , 18 21 L — lastna kuhinja, priprava kosil R — razdeljevalna kuhinja, razdelitev kosil, priprava malic m — »mlečna« kuhinja, priprava malic Najslabši pogoji za delo so na osnovnih šolah v Preserju in Škofljici (v obeh KS bosta zgrajeni novi šoli v okviru samopri-spevka II). Telovadnic nimata šoli v Velikih Laščah in na Igu (zgra-jeni bosta v okviru samoprispevka II), pa tudi »telovadnici« v Pre-serju in na Škofljici ne zaslužita tega imena. Bazen ima v občini le osnovna šola v Polhovem Gradcu. Posebno vprašanje pa so kuhinje in jedilnice, ki niso bile zgra-jene za pripravo tolikšnega števila kosil in malic ali pa jih šole sploh nimajo. ¦ '...,. 3. ŠTEVILO UČENCEV IN ODDELKOV M V tem poglavju so zbrani podatki o: — številu učencev in učnih oddelkov, — številu učencev in oddelkov v celodnevni osnovni šoli (COŠ), — oddelkih podaljšanega bivanja (OPB), — učni izmeni in številu vozačev, — udeležbi učencev vključenih v interesne dejavnosti, : — šolski prehrani učencev. ¦; TABELA 3.1.2. UČENCI V KOMBINIRANIH ODDELKIH UČENCI KOMBINIRANI V 2 RAZR. 3 RAZR. ODDELKI , . KOMBINIRANI IZ VSI 2RAZR. 3RAZR. VSI podruž. 212 62 274 14 4 18 TABELA 3.1.3. ŠTEVILO UČENCEV V ČISTIH UČNIH ODDELKIH RAZRED ŠT. UČ. V ODD. S C P VSI DO25 25—30 NAD30 4 39 29 25 15 16 17 0 0 46 54 45 5-8 DO25 25—30 NAD30 8 27 31 1—8 DO25 25—30 NAD 30 12 66 60 25 31 20 50 46 36 — 33 — 58 — 51 17 79 — 112 96 138 132 17 287 TABELA3.1.4. ŠTEVILO UČENCEV V KOMBINIRANIH UČNIH ODDELKIH ŠT. UČ. V ODD. ODDELKI KOMBINIRANI IZ 2 RAZR. 3 RAZR. VSI DO15 15—20 20—25 NAD25 7 4 0 2 4 1 0 0 13 11 5 0 2 18 Kombinirani učni oddelki so na vseh podružničnih šolah razen v Notranjih Goricah, na Barju, Lavrici in Rudniku. POJASNILO K TABELI 3.1.1 Č — čisti učni oddelek, vključeni so učenci enega razreda, K — kombinirani učni oddelek, vključeni so učenci dveh ali naj-več treh razredov. TABELA 3.1.1. STEVILO UČENCEV IN UČNIH ODDELKOV UČENCI ODDELKI ŠTEV. UČEN7ODDELEK 1—4 5—8 VSI 1-^ Č K Č K 5—8 VSI 1—4 5—8 VSI S ¦¦_.•,¦:.•- 5 2076 — 1920 3996 72—66 138 28,8 29,1 28,9 C 8 1476 — 2047 3523 56—76 132 26,3 26,9 26,7 P 18 333 274 — 607 17 18 — 35 — — 17,3 VSE 31 3885 274 3967 8126 145 18 142 305 25,5 27,9 26,6 TABELA3.2. UČENCI IN ODDELKI V COŠ UČENCI ODDELKI % OD VSEH ŠOLA 1—4 5—8 VSI 1 —4 5—8 VSI UČENC. ODD. 7. MAJA 203 174 377 8 8 16 4,64 5,25 I. BAT. DOL. ODREDA 143 166 309 6 7 13 3,80 4,26 VSI 346 340 V celodnevno osnovno šolo je vključenih 8,44% učencev. 686 14. 15 29 8,44 9,51 TABELA3.3. ' :. TABELA 3.5. ' ODDELKI PODALJŠANEGA BIVANJA VKLJUČENOST UČENCEV V INTERESNE DEJAVNOSTI UČENCI ODDELKI S C P VSI Č H K VSI Č H K VSI ------------------------------------------------------------------------------------- -------------------------------------------------------------------------------------- Število vključ. S 254 368 362 984 10 14 15 39 učencev 2601 1934 381 4916 C 23 126 352 501 1 5 17 23 ------------------------------------------- P — — 83 83 — — 4 4 % , 65 55 63 60 VSI 277 494 797 1568 11 19 36 66 Č — v oddelek so vključeni učenci enega oddelka — čisti, H — v oddelek so vključeni učenci enega razreda iz več oddel- kov (npr.: 2. a, 2. b, 2. c) — homogeni, K — v oddelek so vključeni učenci več razredov (npr.: 3. a, 4. b) — kombinirani. V oddelke podaljšanega bivanja je vključenih 19,3% učencev. Oddelki podaljšanega bivanja so organizirani na podružničnih šolah Notranje Gorice, Barje, Lavrica in Rudnik. Večja vključenost v OPB na samostojnih šolah (mestno območ-je) in nekaterih centralnih šolah je pogojena z večjo zaposlenostjo obeh staršev, pomanjkanjem drugih oblik vzgoje in varstva, večjo izmeno pouka. Poseben problem so enooddelčne podružnične šole s kombiniranim oddelkom in le enim učiteljem (teh je v občini sedem). TABELA3.4. - VKLJUČENOST ODDELKOV V PRVO IN DRUGO IZMENO ŠTEVILO VOZAČEV ' " IZMENA VSI VOZAČI PRVA DRUGA ODDELKI S 110 28 138 58 C ------ .......... 89 43 132 819 P ~ " 30 5 35 — VSI 229 76 305 877 Pouk samo v eni izmeni imata poleg celodnevnih šol na Dobrovi in v Horjulu še OŠ Vič in OŠ »Ljuba Šercerja« Ig. Najvišjo izmeno imajo OŠ »Vlada Miklavca«, OŠ »Oskar Kovačič«, Oš »Krimski odred« in OŠ Škofljica. Organizacijo pouka na centralmh šolah otežuje veliko število vozačev na predmetni stopnji, ki imajo pouk le dopoldan (prva izmena). Zato imajo zaradi pomanjkanja prostora učenci na ra-zredni stopnji pouk v izmeni ali le popoldne (Polhov Gradec, Pre-serje, Velike Lašče, Škofljica) tako da nimajo normalnega družin-skega življenja ne učenci ne njihovi učitelji. Vzrok manjši vključenosti na centralnih šolah so slabši pogoji dela (izmena, vozači). TABELA 3. 6. -.;¦ . ; • ' - ŠOLSKA PREHRANA UČENCEV - y UČENCI, Kl KOSIJO UČENCI, Kl MALICAJO štev. •.¦•¦•¦¦ % Štev. % S ¦¦'¦':--:'-\^0;.':' 48,5' 3643 91,1 C WŠQ: 29,8 3397 96,4 P 159 26,2 522 85,9 VSI ,3147 38,7 7562 93,1 Število pripravljenih malic je večje od prikazanega števila, ker učenci, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja^v veliki ve-čini malicajo dvakrat (pri pouku in oddelku podaljšanega bivanja). Vse samostojne šole pripravljajo oziroma razdeljujejo (Trnovo) kosila. Kosila nimajo učenci v OŠ Škofljica. Na podružničnih šolah prejemajo kosilo na Barju, Lavrici, Rudniku in Notranjih Goricah (te šole imajo organizirane OPB). Podružnični šoli Lavrica in No-tranje Gorice imata lastno — čeprav majhno — kuhinjo (skupaj z VVE). Učenci na podružničnih šolah Karlovica, Mohorje, Rob, Turjak in Veliki Osolnik (76 učencev) nimajo organizirane šolske prehrane. , ,,-¦-•< ' , ,-> > 4. UČNI USPEH V tem poglavju so zbrani podatki o učnem uspehu in negativnih ocenah po posameznih predmetih. TABELA4.1. UČNI USPEH UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 1977/78 VSI NAPREDUJEJO UČENCI VSI ODL PDB DB ZAD PONAVLJ % S 3890 3855 1033 1297 1070 455 35 99,10 C 3440 3411 680 993 1139 599 29 99,16 P 656 651 160 225 187 79 5 99,24 VSI 7986 7917 1873 2515 2396 1133 '69 99,14 TABELA4.2. 5. PODATKI O DELAVCIH V tem poglavju so zbrani podatki o: GIBANJE UCNEGA USPEHA __ S»nwiln ir. ctrnlsnwni nenncnhlianncti nAitoliau - 1975/76 1976/77 98,80 99,10 1977/78 99,14 učni uspeh Učni uspeh se stalno boljša. Od leta 1972/73 se je izboljšal za 1,84%. . TABELA 4. 3. NEGATIVNE OCENE PO PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 1977,78 SL 1_4 5—8 SH SN Fl KE Bl S 12 17 2 2 1 11 1 C 7 44 0 1 8 6 1 p 8 — — — — — — ' •;¦ VSE 27 61 17 NADALJEVANJE MA 1^* 5—8 SD ZE ZG AN 1—4 5—8 VSI S 25 36 1 1 3 53 37 128 165 C 7 44 2 15 18 68 14 207 221 P 7 — 1 — — — 16 — 16 VSE 39 80 1+3 16 21 121 67 335 402 SL — slovenski jezik, SH — srbskohrvatski jezik, SN — spozna-vanje narave, Fl — fizika, KE — kemija, Bl — biologija, MA — ma-tematika, SD — spoznavanje družbe, ZE — zemljepis, ZG — zgo-dovina, AN — angleški jezik, DMV — družbenomoralna vzgoja, TV — telesna vzgoja, LV — likovna vzgoja, GV — glasbena vzgo-ja, THV — tehnična vzgoja, GO — gospodinjstvo. TABELA4.4. ŠTEVILO NEGATIVNIH OCEN IZ SLOVENSKEGA JEZIKA, ANGLEŠKEGA JEZIKA IN MATEMATIKE ŠTEVILO VSEH NEGATIVNIH OCEN SL AN MA VSI 1975/76 83 115 158 1976/77 1977/78 69 94 152 88 121 119 VSE NEG. OCENE 356 455 315 328 387 402 pouku glede na usposobljenost učiteljev, številu in strokovni usposobljenosti učiteljev v oddelkih podalj- šanega bivanja, , delovnem razmerju učiteljev in spolu, števifu vodilnih delavcev, delavcev šolskih svetovalnih služb, številu računovodskih, administrativnih delavcev, tehniškem osebju in kuharicah. TABELA 5.1.1. \ / ¦ ŠTEVILO IN USPOSOBLJENOST UČITELJEV ZA POSAMEZNE PREDMETE Učitelj za razredni pouk na osnovni šoli je lahko, kdor je končal učiteljišče ali skupino za razredni pouk pedagoške akademije, uči-telj za predmetni pouk pa, kdor je končal višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo, višjo gospodinjsko šolo, ustrezno fakulte-to, visoko šolo oziroma umetniško akademijo. Vzgojnoizobraževalno delo v oddelkih podaljšanega bivanja lahko opravlja, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šote ali vzgojitelja. Osnovne šole razpisujejo dela in naloge učiteljev za posa-mezne učne predmete ali skupine učnih predmetov v skladu z za-konom. SAMOSTOJ. CENTRAL. VSE P PU A Š P PU A Š P PU A Š VSI SL 4 12 3 0 2 13 2 1 6 25 5 1 37 BI.KE 5400 5401 10 801 19 MA,FI 0 8 3 0 0 8 3 3 0 16 6 3 25 ZE.ZG 5810 28007 16 10 24 AN 10 5 4 0 0 TV 4 6 3 2 LV 3 2 0 0 GV 110 0 THV 0 4 0 0 GO 0 3 0 1 12 5 3 5 2 4 0 0 5 0 2 111 0 4 0 10 0 110 0 7 1 0 17 8 8 5 26 6 0 0 11 3 116 8 0 19 4 116 VSI 26 61 12 3 17 66 15 11 43 101 23 13 180 P — visoka izobrazba (profesor), PU — višja izobrazba (pred-metni učitelj), A — absolvent, Š — študent Tabela prikazuje kadrovsko sestavo učiteljev pri posameznih predmetih in kako usposobljeni oziroma neusposobljeni (absol-venti, študenti) učitelji poučujejo določen predmet. Učitelji, ki so usposobljeni za posamezen predmet, poučujejo tudi predmete, ki so s tem predmetom študijsko povezani (dajemo primer za slovenski jezik: SL — SH, SL — AN, SL — ZG, SL — KNJIŽNIČARSTVO, SL — LIK) ali zaradi pomanjkanja usposob-Ijenih učiteljev tudi druge, ki so temu predmetu blizu, niso pa štu-dijsko povezani. TABELA 5.1.2. ŠTEVILO IN USPOSOBLJENOST UČITELJEN/ RAZREDNEGA POUKA PU U A Š VSI S 10 68 1 0 79 C , 16 46 3 1 66 P 6 26 1 1 34 VSE 32 140 179 PU — predmetni učitelj (Pedagoška akademija), U — učitelj (uči-teljišče) ., - ; V TABELO 5.1.2. je vključenih tudi šestnajst učiteljev razred-nega pouka, ki poučujejo na predmetni stopnji, pa še niso za to usposobljeni. V šolah poučuje zaradi pomanjkanja usposobljenih učiteljev nekaj strokovnjakov drugih strok (metalurg, umet. zgo-dovinar, elektrotehnik, strojni tehnik...) in nekaj absolventov gi-mnazije. Ti so uvrščeni v TABELO 5.1.3. TABELA 5.1.3. ; STROKOVNJAKI DRUGIH STROK IN »GIMNAZIJCI« ,...:.¦¦ VIS VIŠ SR GIMN. VSI S 5 2 10 0 17 C 1 3 17 12 P 0 0 0 1.1 VSE , 6 5.11 8 30 TABELA 5.1.4. ¦ ' ' : ' \ ZBIRNI PREGLED VIS VIŠ SR A Š GIMN VSI 1.1. PREDM. POUK 43 101 — 23 13 — 180 1.2. RAZR. POUK — 32 140 5 2 — 179 43 133 140 28 15 — 359 VIS VIŠ SR A Š GIMN. VSI 1.3. DRUGE STR. 6 5 11 — — — 22 GIMNAZIJA _____ 8 8 Od vseh, ki poučujejo (389)Jih tako rekoč 73 ali 18,8% ni uspo-sobljenih za poučevanje. Zagotavljanfe usposobljenih učiteljev ni samo občinski,ampak problem širše družbene skupnosti in ga bo treba temu primerno tudi reševati. Za kratkoročno rešitev v občinskem merilu pa bi bilo smotrno z ustreznimi ukrepi vzpodbuditi absolvente in študente, da čimprej uspešno končajo študij, ostale (predvsem »gimnazijce«), ki pou-čujejo zaradi pomanjkanja učiteljev in ne zaradi vključevanja dru-gih strokovnjakov v učnovzgojni proces (COŠ), pa postopno na-domeščati vsaj z absolventi ustreznih visokih in višjih šol in jim omogočiti študij ob delu. SAMOST. CENTRAL. PODRUŽ: VSI USP Nl USP USP Nl USP USP Nl USP USP Nl USP razred. pouk 70 52 32 154 ¦ - '.. -. \ Posamezna številka pove, koliko ur pouka tedensko opravijo učitelji na posamezni vrsti šol, ki so, oziroma niso usposobljeni za posamezen predmet. Pri razrednem pouku pa številke pomenijo število učiteljev. Na prvi pogled so razen za kemijo učitelji 100 % usposobljeni le še za družbenomoralno vzgojo. Vendar ta ugotovitev velja le za usposobljenost glede na določila Zakona o osnovni šoli, ne pa za dejansko usposobljenost za ta predmet, ker Pedagoška akade-mija v Mariboru šele uvaja to smer študija (v študijski povezavi s še enim predmetom). Vsak študent dobi že sedaj ob študiju svojega predmeta določene osnove tudi za DMV.vendar je to za celovito uresničevanje vzgojnih smotrov premalo. Možnost za ureditev tega vprašanja je uvedba študija ob delu in iz dela. Vzrokov za stanje, ki ga prikazujejo tabeleje več (npr.: premalo ur posameznega predmeta na eni šoli — predvsem na primestnih centralnih šolah), vsekakor pa je eden osnovnih pomanjkanje usposobljenih učiteljev. Za to pomanjkanje pa je več specifičnjh vzrokov, vsaj pri nekaterih študijskih usmeritvah (telesna vzgoja, tehnična vzgoja, matematika, fizika, slovenski jezik, gospo-dinjstvo, razredni pouk). »Skupni imenovalec« vseh pa je neu-strezno družbeno in materialno vrednotenje učiteljevega dela. TABELA 5.3. ŠTEVILO IN USPOSOBLJENOST UClTELJEV V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA 1978/79 VIŠ VIS OST VSI S 9 C 5 P — VSE 49 — VSE 138 151 28 15 8 389____ 14 14 5 1 20 4 2 12 11 3 39 23 4 26 66 TABELA5.2. ' ; ::.' :- ¦¦¦:-,,;,V PREGLED POUKA GLEDE NA STROKOVNO USPOSOBLJENOST UČITELJEV SL SH SN Fl KE BIO MA SD ZE ZG AN DMV TV LV GV THV GO S usp. 248 26 34 40 64 98 150 32 80 90 156 S usp. 32 229 102 64 101 42 ni usp. 20 10 0 24 0 0 97 2 7 8 18 ni usp. 0 89 2 16 72 5 C usp. 248 36 40 22 72 98 186 38 97 110 183 C usp. 36 113 93 63 90 7 ni usp 56 10 2 50 0 6 100 4 0 0 9 ni usp. 0 261 27 28 114 17 VSI usp. 496 62 74 62 136 196 336 70 177 200 339 VSI usp. 68 342 195 127 191 49 ' ,/. ¦ ,. ni usp. 76 20 2 74 0 6 197 6 7 8 27 ni usp. 0 350 29 44 186 22 V koloni OST (ostali) so razvrščeni učitelji, ki niso strokovno usposobljeni. če pa vemo, da je od 66 oddelkov podaljšanega bi-vanja le 5 na predmetni stoprji in pogledamo stolpca VIŠ in VIS (predmetni učitelji in profesorji) pa se nam sestava pokaže še bolj neustrezna, ker to niso vsi učitelji razrednega pouka z višjo izo-brazbo,ampak z različnimi predmetnimi usmeritvami. S tem sicer ne želimo zanikati prispevka, ki ga ti učitelji v OPB dajejo k izbolj-šanju vzgojnoizobraževalnih rezultatov, vendar bi strokovno usposobljeni učitelji bili uspešnejši (ob vsaj enaki količini vlože-nega dela). Študijske usmeritve učiteljev z visoko izobrazbo so naslednje: SL — 2, Bl — 1, ZE — 2 in FR — 1. Usmeritve učiteljev z višjo izobrazbo so naslednje: razredni pouk — 4 (najustreznej-ša), SL—4, Bl — 6, ZE, ZG — 2, AN — 1, GV — 1, domska vzgoja —2. Izmed 26 učiteljev, ki niso usposobljenije največ absolventov gimnazije — 13, nato sledijo absolventi Pedagoške akademije — 10 in še 3 absolventi umetnostne zgodovine. TABELA 5.4. UČITEUI PO DELOVNEM RAZMERJU IN SPOLU NEDOL. ČAS DOL. ČAS POGODBA VSI OD TEGA ŽENSKE S 156 24 7 187 161 C 130 35 2 167 135 P 32 3—35 30 VSE 318 62 389 326 Upoštevani so vsi učitelji, tudi tisti, ki delajo krajši čas od pol-nega delovnega časa. žensk je od vseh učiteljev 84 %, kar je pomembna značilnost, ki vpliva na organizacijo dela (nadomeščanje — bolezni otrok, po-rodniški dopusti) pa tudi na učence, ker bi po mnenju strokovnja-kov morala biti zastopana v sestavi učiteljev čimbolj enakomerno. oba spola. TABELA 5.5. VODILNI DELAVCI, DELAVCI ŠOLSKIH SVETOVALNIH SLUŽB — PEDAGOGI, PSIHOLOGI, SOCIALNI DELAVCI IN KNJIŽNIČARJI RAVNAT. POM. RAV. PEDAGOGI PSIH. SOC. DEL. KNJIŽ: S 5 6 2 4 3 \ 2 C 8 2 '¦—¦'¦ 6 2 2 VSI 13 8 2 10 5 4 Vsaka šola ima vsaj enega delavca šolskih svetovalnih služb s tem, da imata šoli na Brezovici in Preserju skupnega psihologa. Delavci opravljajo dela tudi na podružničnih šolah, ki imajo vsaka svojega vodjo (eden od učiteljev). Samostojnega knjižničarja imajo le4 šole (Bičevje, Vič, »Ljuba šercerja«, fg in »Oskar Kova-čič«). Na ostalih šolah delo knjižničarja opravljajo učitelji sloven-skega jezika. TABELA 5.6. ^ * ' "" RAČUNOVODJE, ADMINISTRATORJI, TEHNIŠKO OSEBJE, KUHARICE RAČ. ADM. HIŠNIKI SNAŽ: KUH. S 7 8 8 35 25 C 7 8 8 26 17 P — — — 16 1 VSI 14 16 16 77 43 Računovodskih in administrativnih delavcev je 30 ali 4,5% od celotnega števila delavcev, ker ni pretirano glede na specifičnost del in vedno večje zahteve raznih inštitucij (SDK, upravni organi, službe SIS, Zavod za statistiko). Število vseh kategorij delavcev (učitelji, vodilnoosebje, svetovalne službe, administrativno tehni-ško osebje) je določeno z normativi. Za pripravo tabel sta bila uporabljena dva vira podatkov: Obra- z*c š-0, ki ga osnovne šole pošiljajo Zavodu SRS za statistiko in Organlzadjsko poročllo za osnovna šole, ki ga osnovne šole pošljejo tudi občinski izobraževalni skupnosti tako, da za podatke, ki jih vsebuje to POROČILO, nismo dodatno obremenjevali šol z raznimi vprašalniki. ; ZAKLJUČKI IN SKLEPI ¦ j ¦-.¦ ¦¦¦¦--. MATERIALNI POGOJI 1. Nove objekte bomo v srednjeročnem planu načrtovali in gra-dili: — na območjih, kjer je ali bo gradnja stanovanj najmočnejša, — na območjih, kjer je že sedaj pomanjkanje šolskega pro-stora največje (visok koeficient učne izmene in veliko šte-vilo učencev v oddelkih), — primerno velike šole, ki bodo ustrezale delu celodnevne šole. 2. Občinska izobraževalna skupnost si bo skupno s skupščinb občine prizadevala do konca leta 1980 zagotoviti minimalne higienske-tehnične pogoje v šolah, ki so bile zgrajene še s sredstvi proračuna. 3. Ob pridobivanju novega šolskega prostora (ob programu sa-moprispevka) se bomo skupno z družbenopolitičnimi skup-nostmi in družbenopolitičnimi organizacijami zavzemali za zmanjšanje razlik med občinami v Ljubljani. ' KADROVSKI POGOJI 4. Izvršni odbor bo pripravil program dela na naslednjih področ-jih: — podroben pregled delavcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dela, — možne oblike,kako pridobiti strokovno izobrazbo ob delu in iz dela, ; — pregled nerešenih stanovanjskih vprašanj, ki povzročajd -- obstoječe stanje in možne ukrepe za reševanje stano-Jji vanjskega vprašanja, — finančna sredstva,potrebna za uresničevanje vseh pred-videnih in sprejetih ukrepov. 5. Izvršni odbor bo pripravil predlog,kako dodatno stimulirati uči-telje na deficitarnih predmetnih področjih. DRUGI POGOJI DELA a 6. Občinska izobraževalna skupnost bo posebno skrb posvetila zagotavljanju pogojev za celodnevno šolo na podružničnih šolah. 7. Zavod za šolstvo bo na osnovi strokovnih dognanj usmerjal šole, da bodo organizacijsko in vsebinsko približevale delo v oddelkih podaljšanega bivanja programu celodnevne šole. 8. Za razširitev interesnih dejavnosti se bodo šole v procesu ce-lotnega podružbljanja vzgoje in izobraževanja intenzivnejše povezovale s TOZD, družbenimi organizacijami in društvi ter krajevnimi skupnostmi. 9. šolska prehrana še vedno ni zadovoljivo rešena, zato bo Izvršni odbor predlagal najustreznejšo rešitev tega vpraša-nja. V tem okviru bo treba proučiti možnosti povezovanja z vzgojnovarstvenimi organizacijami, obrati družbene pre-hrane in krajevnimi skupnostmi. 10. Za boljšo kvaliteto znanja in zmanjšanje števila negativnih ocen bodo šole še v večji meri uvajale sodobne metode in oblike pouka. Zavod SRS za šolstvo bo poskrbel za večjo enotnost kriterijev ocenjevanja. 11. Izvršni odbor in Zavod SRS za šolstvo bosta pripravila pro-gram za hitrejše uvajanje celodnevne osnovne šole ob upoš-tevanju dejanskega materialnega in kadrovskega stanja na šolah. 12. Skupno se bomo zavzemali, da bodo načela teh sklepov ustrezno opredeljena v novem zakonu o osnovni šoli ter dru-gih ustreznih predpisih. Ljubljana, 12. aprila 1979 , „ .. Izvršni odbor skupščine . Občinske izobraževalne skupnosti -.'¦-?r;'; Ljubljana Vič-Rudnik