MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ur «d n ISt v o In upr a v« i Maribor. Aleksandrova cesta Oglasi po oanlku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani « Poitnl Čekovni raCun SL 11.409 99 JUTRA 99 Položaj po nemških predsedniških volitvah Velika nedeljska bitka Je ostala neodločena Hitler ni Nemčija; to so pokazale nedeljske predsedniške volitve, pravijo nemške in za njimi vse ostale evropske “merjene stranke. Osemnajst milijonov glasov, katere je dobil Hindenburg na-Pjam enajstim Hitlerjevim, je najsijajnejši dokaz, da je nemški narod še vedno dovolj trezen, razsoden in zdrav in zna Pravilno presojati, katera pot je zadosti varna in trdna za izhod iz sedanje zmede- Ožje volitve so zato nepotrebne, saj ua dejstvu, da ima Hindenburg večino, dak ne bi mogle prav ničesar izpreme-n«i. Ce vseeno pride do njih, je že sedaj lasno, da bo izvoljen samo Hindenburg in Umče drug. Tudi če se Hitlerju pridruži J%enbergova nacionalistična skupina, , ° dobil samo nekaj več ko štirinajst milijonov glasov, to pa za zmago ni zadosti. Vse to je zaenkrat nepobitna resnica, s katero je treba računati, a samo do ne-k? mere, ker računi, ki bi šli preko nje, m bili temeljito napačni. Še več, pomenili bi nevarno samoprevaro za nemško Meščansko sredino in za ves tisti svet, Id si želi zmage razuma in izboljšanja sedanjega obupnega stanja. Razlika med pasovi, ki so bili oddani za Hindenburga 'n med onimi, oddanimi za Hitlerja, je zares velika. Sedem milijonov — to je tudi v Nemčiji, ki ima okoli 44 miljonov volilcev, veliko, celo zelo veliko. Toda za to razliko je še nekaj drugega, na kar pri objektivnem presojanju nedeljskih volilnih rezultatov ne smemo pozabiti. Medtem, ko so Hindenburgov! volilei le slučajno nastala skupina najbolj heterogenih elementov od marksističnih socialnih demokratov preko klerikalcev do liberalnih framazonov, so Hitlerjeve! homogena franka, trdno organizirana v celoto, ki Ve> kaj hoče. Ta stranka bo ostala enot-°a tudi pri pruskih in pri bodočih držav-n°zborskih volitvah, dočlm se bodo se- danji Hindenburgov! volile! zopet razcepili na stare sestavne dele. Druga, silno važna postavka pri tem računu, je razlika med položajem Hitlerjeve in Hindenburgove skupine v nadalj-nem, povolilnem političnem življenju. Hindenburg in njegovi bodo tudi poslej nosili napram svojim volilcem in nasprotnikom odgovornost za vso usodo Nemčije in nemškega naroda. Pokazati bodo morali, da jim je mogoče izpolniti nade, ki so jih pred volitvami vzbujali. Ali jim bo to res mogoče? Vsak Tesen poznavalec nemških in splošnih evropskih razmer mora o tem samo globoko dvomiti. Sedanje razmere so dosti močnejše kakor najmočnejša resna in dobra volja. Hitler in njegovi pa bodo ostali tudi po teh volitvah neodgovorni. Svobodno bodo lahko oznanjali nemškemu ljudstvu, da prihaja vse zlo od Hindenburga in Briininga, svobodno bodo lahko trdili, da se vremena ne bodo zjasnila, dokler oni ne bodo na vladi. Na razpolago jim bo torej vsa demagogija* ki je v težkih časih najdragocenejši gradbeni material za vse politične pustolovce. Tretja postavka, ki ogroža Hindenburgove račune, je pa dejstvo, da je število Hitlerjevih pristašev pri nedeljskih volitvah narastlo za skoraj sto odstotkov. Namdno-socialistična stranka je danes najmočnejša homogena stranka v Nemčiji. Socialni demokrati in vsi drugi so daleč za njo. Vse torej kaže, da nedeljska zmaga Hindenburga ni tako sijajna in brezpogojno trdna, kakor navidez iz-gieda.'Hitler ima zato s svoje strani prav, ko zatrjuje, da se je zanj in za njegovo stranko v nedeljo prava bitka šele začela. Ne glede na vse to pa je gotovo eno: nedeljske volitve položaja v Nemčiji niso prav nič, vsaj ne dokončno razčistile. To se bo zgodilo najbrže šele pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Takse In davki predskuo&ino Vladna in gospodarska krlzaJaponske Japonci postajajo popustljivi, —revolucija v Mandžuriji napreduje. — nove mandžurske države nihče ne priznava. — ŠKODA V ŠANGHAJU. ^ tokio, ie. marca. Notranji minister Nikahaši je poda! ostavko. Ostavko je u|enieljil s slabim zdravstvenim stanjem, v resnici pa so vzroki docela političnega značaja. Minister se je na ta načjn izognil blamaži, ki mu je pretila o briiiki izrednega zasedanja parlamenta, ■H se sestane v petek, dne IS. t. m. Na ‘©m zasedanju bo namreč govora o ©©izkušenem atentatu na mikada in o umoru bivšega finančnega ministra muia Takumada. Splošno pričakujejo, Jja bo še danes odstopila sploh celokupna vlada. ' TOKIO, 16. marca. Vojno ministrstvo sporoča, da je zmanjšalo okupacijske čete v Šanghaju na polovico. Svojo odredbo opravičuje s trditvijo, da je sacasno odstranjena vsaka nevarnost za mirni razvoj mednarodnih konce-S,J v Šanghaju. Če pa bi Kitajci zopet Poizkusili napredovati, bi Japonci sto-5 , vse, da jih zadrže na sedanjih postojankah. LONDON, 16. marca. Zdi se, da so ■Japonci postali dosti bolj popustljivi, pakor so bili doslej. Vzrok Je težka, na-avnost obupna gospodarska kriza, ka-kJi° SP opera©He v Mandžuriji in Šang-u &e Povečale. Mimo tega ie poli- tični položaj na Japonskem zelo neugoden. Vlada je v težki krizi. TOKIO 16. marca. Kitajske čete v Mandžuriji, ki so se uprle, se zbirajo sedaj okoli Mančulija. Proti ustašem so bile odposlane čete železniške straže, ki pa so se večinoma še same pridruži le upornikom. Iz Harblna beže trumoma japonski trgovci in drugi naseljenci. Predvčerajšnjim je zapustilo mesto 1700 Japoncev. TOKIO, 16. marca. Japonska objavlja uradno, da nove mandžurske države še ni priznala. LONDON, 16. marca. Angleška je sklenila, dn mandžurske države zaenkrat še ne bo priznala, na vsak način pa bo v tem vprašanju nastopala solidarno z Ameriko. WASHINGTON, 16. marca. Nova mandžurska država je brzojavno zaprosila zn priznanje. Vlada pa brzojavke sploh ni objavila, da s tem ne bi priznala uradnega značaja prošnje. ŠANGHAJ. 16. marca. Uradni »Biro of social affaire« objavlja, da je ocenil v Šanghaju in okolici nastalo vojno škodo, ki znaša poldrugo milijardo mehiških tolarje/ VČERAJŠNJA IN DANAŠNJA SEJA. BEOGRAD, 16. marca. Po tridnevnem presledku je bila včeraj zopet seja narodne skupščine. Razpravljala je o spremembi zakona o zemljiškem katastru, o spremembi zakona o neposrednih davkih, o davku na samce in zakonu o oprostitvi davka očetov z 9 in več otroki. Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo finančnega odbora o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Poročilo je podal poslanec dr. Ante K u t a r i č, eks-poze pa finančni minister dr. D j o r d j e-vič. Glavne določbe zakona so: sprememba taks za prevozna sredstva in vo-zarine, sprememba taks za zabavne prireditve, znižanje kazenskih taks in uvedba šolnin. Pri splošni debati je govoril tudi poslanec Vekoslav S p i nd 1 e r, ki je ZHhteval pojasnila glede taks na zakupnine in obrazložil svoje zahteve glede taksiranja ponudb za razne državne iici- GOVOR POSLANCA ŠPINDLERJA. tacije. Zahteval je, da se te takse znižajo^ ker so sedaj dosti previsoke. Naposled je zahteval, da se kulturne prireditve opro. ste sploh vseh davščin, ki bi jih sicer zelo ovirale. Seja je bila zaključena ob 12.30. BEOGRAD, 16. marca. Danes je narodna skupščina nadaljevala debato o novih taksnih zakonih. Pred prehodom na dnevni red je drugi podpredsednik dr. Ha-sanbegovič prečital zahvalno brzojavko, katero je predsednik Masaryk poslal narodni skupščini za čestitke k 82-letnici rojstva. Večinsko poročilo o davčnih olajšavah je podal poslanec Oton Gavrilovič, nakar je finančni minister dr. D j o r d j e-i g obrazložil pomen znižanja direktnih davkov za 140 milijonov dinarjev. Debata se ob času poročila nadaljuje. Popoldne bo prva proračunska seja senata. Teikofe podunavske zveza KRITIČNA RAZMIŠLJANJA FRANCOSKEGA TISKA. IZJAVA DR. BENEŠA. PARIŠ, 16. marca. Francoski tisk zavzema v vprašanju uveljavljenja Tardieujevih načrtov glede Podunavja zelo kritično stališče. Listi opozarjajo na težkoče, ki izvirajo iz kreditnega vprašanja. Tardieu si je sicer že na jasnem, kako naj bi izgledala izdatna pomoč podunavskim državam, izdana v obliki cenenih kreditov, a teh že leto dni ni bilo mogoče najeti. Najtežavnejše je pa vprašanje povabila petih podunavskih držav na konferenco, na kateri naj bi se pogajale same,, ne da bi jih smele velesile kakorkoli motiti. ŽENEVA, 16. marca. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v teku svojih včerajšnjih privatnih razgovorov ponovno izjavil, da se bo Češkoslovaška uprla sodelovanju Nemčije pri izvedbi Tardieu jevega načrta za gospo darsko zbližanje podunavskih držav, ker bi to vzbujalo misel na staro ideologijo o Anschlussu. O vprašanju finančne pomoči Avstriji in Madžarski, je dejal dr. Beneš, bo Češkoslovaška že vedela uveljaviti nekatere svoje pogoje. Ukinlenf vlaki bodo zopet vozil LJUBLJANA, 16. marca. Ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da bosta osebna vlaka na progi Maribor — Ljubljana in obratno, ki sta bila nedavno u-kinjena, od 19. t. m. do 6. aprila zopet vozila. Prvi vlak bo odhajal iz Maribora ob 9.10, drugi pa bo prihaja! ob 11.36 dopoldne. Tudi vlaki na dolenjskih progah, ki so bili ukinjeni, bodo začasno zopet vozilu Ravnateljstvo proučuie možnost sploh stalne uvedbe teh in še drugih ukinjenih vlakov. POMLAD NA JADRANU. SUŠAK, 16. marca. Od pondeljka !e na vsem Jadranu solčno in toplo vreme. Po lagoma narašča tudi turistični promet. Za Veliko noč pripravila Jadranska plovba velik pomorski izlet na parniku »Prestolonaslednik Peter.« USTANOVITEV P. J. LIGE V KRA-KOVU. VARŠAVA, 16. marca. Včeraj je bila v Krakovu ob prisotnosti poljskega poslanika v Beogradu, Schwarzburga-Giin-therja, ustanovljena Poljsko-jugoslovan-ska liga. Ob tej priliki je predaval prof Julij Benešič o Križaniču, prvem panslavistu. EPOHALNA NEMŠKA IZNAJDBA. BERLIN, 16- marca. Znani nemški iznajditelj Paul Braun, ki je doslej prijavil že okoli 50 patentov, je iznašel seda; negorljivi papir, ki je impregniran v ta namen z neko kemično tekočino. S to tekočino se da impregnirati tudi obleka. KRVAVI DNJESTR. BUKAREŠTA, 16. marca. Preteklo nedeljo so vsa društva v Romuniji priredila protestne shode proti krvavim masakrom, ki jih uprizarjajo sovjetske obmejne straže na bregu Dnjestra. Po uradnih podatkih romunskih oblastev je bilo doslej 756 moških, 212 žensk in 41 otrok, tore! nad tisoč Hudi ustreljenih, ko so Izkušali preiti preko reke na romunsko stran. Z zborovanj so bile poslane zunanjemu ministrstvu resolucije, ki zahtevajo mednarodno intervencijo. DE VALEROVA BOJNA NAPOVED ANGLIJI. DUBLIN, 16. marca. Predsednik vlade de Valera je v parlamentu izjavil, da bo odpravil prisego parlamentarcev angleškemu kralju. Irci naj se pokore zakonom le v toliko, v kolikor jim niso bili šiloma vrinjeni. Finančni minister je k tmnu prinomnil, da Irska odslej tudi ne bo več plačevala letnih treh milijonov funtov v angleško državno blagajno. Irski parlament ie nato odšel na počitnice do 20. aprila. OBSODBA ITALIJANSKEGA VOHUNA. PARIZ, 16. marca. Italijanski vohun Ugo Montefiore, ki je bil nedavno aretiran v trenutku, ko je hotel odposlati v Italijo podatke o francoski vojski, je bil včeraj obsojen na tri leta ječe, tisoč fran kov globe in izgon iz Francije po prestani kazni. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Najbrže še lepo, a ne sigurno. To* oteie V spomin škofa Dobrile. Včeraj je predaval v Narodnem domu g. župnik Jakob Soklič o 501etnici smrti istrskega škofa J. Dobrile. Najprej je g. predavatelj opisal njegovo življenje, nato pa predočil njegovo delo in zasluge za Isti- in Primorsko vobče Predstavil nam je škofa Dobrilo kot borca za svobodo in na- - -nost istrskega kmeta, kot Mojzesa Istre. Posebno zanimiv je bil opis težkih borb, katere je bojeval Dobrila na dunajskem dvoru, vselej ponosen na svoj narod in jezik. Kako sovraštvo si je nakopal s tem, priča jasno že samo dejstvo, da so njegovi nasprotniki klicali celo svoje pse s škofovim imenom. Predavanje Je bilo skrbno sestavljeno, prožeto z borbenostjo za sveto stvar. Izredno velika udeležba iz strani primorske omladine pa dokazuje, da se ona zaveda svoje velike naloge. »Nanos« se je s tem večerom častno oddolžil spominu velikega Dobrile. Iz mestnega sveta. Mestni svet je imel snoči sejo, na kateri je podelil gradbeno dovoljenje Pokojninskemu zavodu za preureditev kavarniških prostorov in podstrešne stanovanjske sobe ter kopalnice; nadalje je potdelil gradbeno dovoljenje Mariji Tomažičevi za zgradnjo provizoričnega paviljona za trafiko v Tomšičevem drevoredu, Ivanu Manfredi za gradnjo visoko-pritlične stanovanjske hiše v Medvedovi ulici 17 in Josipu Žerecu, posestniku in kavarnarju, za preureditev stanovanja v hiši št. 36 na Aleksandrovi cesti. Uporab-no dovoljenje pa je dobil Okrožni urad za zavarovanje delavcev za trinadstropno uradno stanovanjsko hišo v Marijini ulici. — Na seji sta položila prisego novo imenovana občinska svetnika gg. dr. Janko Kovačec, ravnatelj »Hranilnice dravske banovine« in Ferdinand Potočnik, ml zarski mojster. S tem je občinski svet zdaj popoln in šteje 41 članov. Davek na nezazidane parcele — nezakonit. Državni svet v Beogradu je na številne pritožbe interesentov razsodil, da je davek na nezazidane parcele, ki je bil 1. 1930. uveden v Mariboru, nezakonit. Službeni Ust dravske banovine objavlja v 21. številki zakon o obmejni četi, izpremembe pravilniku o pregledovanju in žigosanju tokomerov ter objave banske uprave pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu* Iz železniške službe. Železniški uradnik Jože Završnik j< premeščen iz Maribora v kurilnico n; glavnem kolodvoru v Ljubljani. Razstava ročnih del. Kakor že javljeno, priredi Žensko dru štvo v Mariboru velikonočno razstavo ženskih ročnih del. Razstava bo nudila pestro sliko raznih miz, pogrnjenih za velikonočno jutro. Preprosta kmetska miza, vse okoli nje in na njej, te bo spominjalo na davna, lepa velikonočna jutra po naših vaseh. Poleg nje bo ljubka otroška mizica, nadalje fiha miza za veliko družbo, miza za 2 osebi itd. Na ta način si prizadeva društvb ohraniti naše narodne šege, na drugi strani pa pokazati kako je mogoče preprosto, vendar okusno pripraviti mizo za slovesno priliko. Orkestralna generalna vaja za akade mi]o »Nanos-a« bo v četrtek 17. t. m. ob 20. (8.) url v mali dvorani Nar. doma Tujski promet. V prvi polovici tega meseca je dopotovalo v Maribor 698 tujcev, od teh bilo 137 inozemcev in sicer 69 oseb Dunaja, 14 iz Gradca in 53 iz drugih ino-zermfKih mest. Obmejni promet v februarju. Našo severno mejo je prekoračilo preteklem mesecu skupno 10.978 potni kov. Dopotovalo je 5170 oseb in sicer 2052 Jugoslovanov, 2194 Avstrijcev, 452 Cehoslovakov, 189 Nemcev in 284 poda nikov iz drugih držav; dopotovalo )< preko Maribora 4375, preko Št. lija 363 preko Cmureka 73, preko Dravograda 18, preko Prevalj 222, preko Radgone 79 ta preko Hodoša 20 oseb. Odpotovalo pa Je skupno 5808 potnikov in sicer preko Maribora 4312, preko Št. lija 329, preko Cmureka 44, preko Dravograda 18, pre ko Prevalj 20 Breko Radgone 8 in preko ’ jodoša 150. Pravda za in proti priključitvi okolice Uradno in neuradno mnenje Pobrežanov Dasi po izjavi mestnega župana g. dr. Lipolda vprašanje priključitve okoliških občin k Mariboru vsaj zaenkrat še ni aktualno, se vendar oglašajo dan za dnem novi zainteresiranci, izjavljajoči se za in proti priključitvi. Tako smo prejeli s Pobrežja dva dopisa, enega s strani občinskega vodstva, drugega pa iz vrst Občinarjev. V prvem se zatrjuje, da deputacija okoliških občin ni šla k banski upravi v Ljubljano svojevoljno, ampak po poprejšnjem sporazumu z občinskimi sveti, da izrazi na merodajnem mestu želje okolice v tem važnem vprašanju. Tudi okoličani priznavajo, da se morajo interesi skupnosti podrejati interesom posameznikov, toda mariborska okolica ni kakšna majhna vas in njeni interesi niso interesi posamezni-cov, ampak skupnosti. Trditev, da prejema okolica vse gospo darske in kulturne dobrine od mesta, ne drži. Tudi vodo nudi mesto le Krčevini in Teznu, vsa ostala okolica pa skrbi sama zanjo. Mesto svojega vodovodnega omrežja v doglednem času sploh ne bi moglo razširiti na vso okolico, ker bi mo ralo kapaciteto mestnega vodovoda zvišati v ta namen vsaj za 40 odstotkov, električno napeljavo si Je dala okolica sama zgraditi in Jo Je mestu plačala, ka-cor plačuje tudi tok. Enako ali podobno e z drugimi dobrinami, katerih okolica od mesta vsaj zaenkrat ne bi dobila. Prav tako ni točna trditev, da živi okolica le od mesta, kajti tudi mesto brez okolice ne bi moglo živeti, saj ga stalno zalaga s potrebnimi živili*. Naposled pa tudi v narodnem oziru ni mesto za okolico tako važno, saj je okolica sama morala storiti vse, kar je doslej v tem oziru storila. Tako je prvo mnenje. Drugo se temeljito razlikuje. Dopisnik se zavzema sicer za ožjo obmejitev teritorija, ki naj bi se priključil Mariboru, strinja pa se s tem, da se priključijo kraji Pobrežje, Stu dencl, Tezno, Nova vas in del Krčevine. Posebno glede Pobrežja naglaša, da prebivalci po ogromni večini ne bi s priključitvijo ničesar izgubili, pač pa vsaj nekaj pridobili. Mesto bi gotovo skrbelo za vzdrževanje, čiščenje in škropljenje ceste do pokopališča, ki je sedaj docela prepuščeno svoji usodi. Uredila bi se policijska služba, ki je sedaj absolutno nezadostna in zagotovljen bi bil nočni mir. Dopisnik trdi nadalje, da so proti priključitvi pravzaprav samo nekateri industrije!, trgovci In obrtniki, ki pa tvorijo le neznaten odstotek prebivalstva. Ostali nasprotniki priključitve soglašajo z omenjenimi samo iz lokalnega patriotizma ali pa zaradi zaslepljenosti. Glavni po-bomik akcije proti priključitvi pa je neki nemški tovarnar, ki je interesiran na tem, da ostane njegovo podjetje izven območja mestnih trošarin. Tako vidimo torej, da je položaj vprašanja priključitve tak: za priključitev je kompaktno ves Maribor, proti pa le del okolice, in to manjšina. 4 Orlov ruska plesna senzacija Velika ; ;a varna. Ljudska univerza v Studencih. Jutri v četrtek, 17. t. m. ob 19. uri predava g. Ernest Vrane o temi »Šola nekdaj in danes«. Cercle francals. Redni občni zbor francoskega krožka v Mariboru bo v torek 22. t. m. ob 18. uri, na državni realni gimnaziji, pritličje na levo. Na dnevnem redu sopoTOČila odbor nikov o poslovanju društva v letu 1931. in volitev polovice odbora. Zračni promet otvorjen. Z včerajšnjim dnem je bil otvorjen redni zračni promet na progi Beograd—Zagreb. Včeraj dopoldne je prispelo že dvoje potniških letal iz Beograda v Zagireb. Lovski dan v Prevaljah in Marenbergu. Prihodnja lovska dneva mariborske podružnice »Slovenskega lovskega društva« bosta prihodnjo nedeljo, in sicer ob 8. uri v Prevaljah in ob 14. uri v Marenbergu. Ker bodo na dnevnem redu zelo važna lovska vprašanja, m. dr. tudi novi lovski zakon, je pričakovati, da se bodo vsi naši lovci udeležili posvetovanj. Nezgode pri delu. Delavca Janeza Kristana iz Hotinje vasi, zaposlenega v Mariborski tekstilni tovarni, je doletela včeraj težka nezgoda. Imel je opravka v bližini velike kadi, napolnjene z vrelo vodo in je pri tem po nesrečnem naključju padel v kad. Zadobil je hude opekline po levi strani života. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico. Pod skalnato pečino v nekem gozdu pri Sv. Petru pri Mariboru je podiral včeraj popoldne staro deblo delavec Fr. Neuwirth. Pri tem pa se je odrušil od pečine težek kamen in zadel delavca v levo nogo, ter mu jo hudo poškodoval v gležnju. Ponesrečenega delavca so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 16. marca: Zaprto. Četrtek, 17. marca: »Trije vaški svetniki«. Ab. B. Petek, 18. marca ob 20. uri: »Plesni in gimnastični večer« Erne Kovačeve. Dramske cene. Sobota, 19. marca ob 20. uri »Ptičar«. Znižane cene. Zadnjič. Opozorilo! Ker mora v soboto več članov gledališča v Beograd, se uprizori namesto napovedane krstne predstave Šilihove »Kaverne« Zellerjeva melodijoz na in priljubljena opereta »Ptičar«. To bo obenem poslednja predstava te opere te. Znižane cene. Članom uradniške nabavljalne zadruge v Mariboru. Naša nabavljalna zadruga se je razvila iz majhne, neznatne trgovinice v veliko dobro vpeljano trgovsko podjetje, združeno s priznano dobro restavracijo za člane — in to po zaslugi vestnih in razumnih odbornikov ter pod špecijelnim vodstvom g, odbornika Filipiča, ki veščo roko in vso skrbjo že tako dolgo vodi ves trgovski obrat, za zadrugo enega najvažnejših poslov. Najlepši dokaz moža na mestu je še vedno naraščajoče šte vilo članstva, prenapolnjeni lokali in še nameravano razširjenje zadruge. Ne dvomno za vse včlanjene drž. nameščen ce dobičkanosno in vpoštevanja vredno Zato je haša dolžnost, da takim zaslužnim odbornikom izrečemo na občnem zboru svojo zaupnico In tako onemogočimo razne, od nekaterih strani nameravane eks perimente, ki dobroidočemu podjetju nam vsem najbrže ne bi bili v korist, našem lastnem Interesu tora] vsi na občn zbor naše zadruge 20. marca ob 9. ur dopoldne v Narodni dom! m Zopet samomor industrijskega kralja IZUMITELJ »KODAKA« CH. EASTMAN. Kakor poročajo iz Roohestera (v državi Newyoirk), se je v pondeljek v svoji vili ustrelil 78-letni Lloyd Ch. Eastman, šef svetovnoznane Eastman-Kodak-Com-pany. Stari mož je bil že tri leta težko bolan in si Je najbrže iz melanholije vzel življenje. V njegovi sobi so našli pismo, v katerem pravi: Dokončal sem svoje de- lo. čemu torej še dalje živeti? Vest o samomoru »kralja fotografske kamere« je vzbudila v Ameriki ogromno senzacijo. Premoženje Eastmanovo cenijo na 500 milijonov dolarjev; bil je pa tudi velik Človekoljub in je nad 75 milijonov dolarjev razdal v dobrodelne namene. Karijera tega moža je precej podobna Kreugerjevi, kakor je tudi čudno naklju čje, da sta skoro istočasno na enak način končala. Tudi Eastman se je iz borne mladosti sam dokopal do bogastva in slave. Kot fotografski amater je izumil suho fotografsko ploščo in on je bil, ki je prv: skonstruiral praktično točno kamero, je danes pod imenom »Kodak« znana po vsem svetu. Izpred sodišča Po nedolžnem obsojen. Nenavadna kazenska zadeva se je z3" ključila včeraj pred malim kazenskim senatom v Mariboru. Državno tožilstvo je zastopal dr. Hojnik, branilec je bil dr. Žnuderl. Posestnik Ivan Lešnik iz Vrhovega ola pri Limbušu je bil 13. marca 1931 obsojen na 5 let robije zaradi zločinstva uboja, storjenega na Simonu Graceju. Obsodba se je opirala na pričevanje nekega Ivana Maroha, ki je trdil, da je videl, kako je Lešnik Graceja z motiko u-daril po glavi, da se je zrušil, in na izpovedbo Josipa Režmana, ki je tudi videl zamahniti Ivana Lešnika z motiko prot* Graceju. V času, ko je teklo postopanje o reviziji, ki je pozneje tudi končalo s potrditvijo obsodbe, pa je zbral branilec s pomočjo obsojenčeve sestre obširno novo gradivo. Dognalo se je, da je Ivan ešnik prišel z dvema tovarišema na traj poboja šele po pretepu, ko je Gracei že ležal. To so potrdile tudi nove poizvedbe orožnikov. Nadalje se je dokazalo, da Maroh ni govoril resnice, ker je vstal iz postelje šele potem, ko so fantje že »treskali« in je nekdo bil padel; sam i® povedal domačim, drugim ljudem in °* rožnikom, da je stopil iz hiše šele po pretepu in da ni nič videl. Ugotovilo se ie< da je bila takrat trda noč, da se na dva coraka ni moglo razločiti, kdo je kož3 udaril. Na srečo so dobile potem tudi dfli£® priče poguma in so izpovedale še več. Josipa Režmana, ki je bil znan nasilnež. ;e medtem doletela enaka usoda, kakot Šimna Graceja: bil je ubit. Po njegovi smrti pa so njegovi bližnji izpovedali, da e večkrat sam priznal, da je on ubil Graceja, in je vsakemu zagrozil z en3* dm, kdor bi ga izdal. To vse se je vje-malo s prvimi poizvedbami orožnikov v Studencih. Na podlagi teh novih dejstev uvedeno obnovitveno postopanje je tako pokazalo popolno nedolžnost posestnika Ivana Lešnika, ki ga je sodišče kar pri razpravi radi obnove s pristankom državnega tožilca še enkrat sodilo in po zagovoril dr. Žnuderla popolnoma oprostilo. Senatu je predsedoval v. s. s. Z e m* ljič, votanta sta bila dr. Čemer i® Kolšek, državno pravdništvo je zastopal dr. H o j n i k. Nevaren kolesarski tat pod ključem. Lansko jesen, pa tudi letošnjo zimo j® bilo izvršenih v Mariboru mnogo drznih tatvin koles. Vkljub vsemu prizadevanju policija dolgo ni mogla priti na sled tem tatovom. Razposlala je policija tudi več okrožnic raznim varnostnim oblastem i® obveščala dosledno o vsaki tatvini kolesa vse okoliške orožniške postaje, kar je naposled imelo uspeh. Kakor smo že pred kratkim poročali, je bil aretiran neki 21-letni brezposelni delavec Ivan Miško, doma v Budini pri Ptuju, ker ga je imela policija na sumu, da je eden izmed tatinske družbe. Miško je ižprva vse tajil i® šele po dolgem oklevanju priznal, da j® ukradel dve kolesi in jih prodal na deže- li. Med tem pa je prispelo poročilo od orožniške postaje v Cirkovcih, v katerem javljajo orožniki, ki so spoznali P® sliki Ivana Miška, da je bil Miško tisti, ki je pred tednom kar na debelo prodajal po Cirkovcih kolesa za nizke cene. K® so o tem zaslišali Miška, je končno priznal, da je pokradel skupino 14 koles i® da jih je tudi prodajal v Cirkovcih. Policijska oblast opozarja zlasti podeželsko ljudstvo, naj ne kupuje koles, W jih ponujajo razni elementi po vaseh pod vrednostno ceno. Taka kolesa so večinoma pokradena in imajo dotični, ki se dajo premotiti od takega nakupa kolesa, potem le škodo. Povrh pa imajo še opraviti * sodiščem radi sumljivega nakupa, ki i® po zakonu kaznjiv. Take prodajalce treba takoj naznaniti najbližji orožniški postaji. Sin opozicijonalca. Botra: Nič ne pomaga, Janezek, jeseni boš moral tudi ti v šolo. Janezek (mrko): Pa nočem v Solo 1 Botra: Vsakdo mora v šolo, taka j® postava! Janezek (s povzdignjenim glasom): »® to se imenuje svobodna država» Vzgoja sodobne žene K predavanju Zofije Lazarsfeldove 18. Razvoj družbe je v zadnjih letih temeljito izpremen.il položaj žene v svetu in jo Povedel iz mirnega zakotja domačnosti v vrtinec življenske borbe. Žena ni več le čuvarica domačega ognjišča in vzgojiteljica otrok, marveč postala je možu Prava življenska tovarišica, ki mu poma-sa tudi izven doma v borbi za obstanek. Danes se žena udejstvuje malone že v vseh poklicih. To njeno poklicno delovaje je obogatilo in izpopolnilo zakonsko življenje ter mu dalo novo obliko. Skupno delo je ustvarilo popolno duševno razumevanje, medsebojno Spoštovanje in resnično enakopravnost. Toda ta prevrat se je izvršil s tako naglico, da je zatekel marsikatero ženo Popolnoma nepripravljeno. Razna časopisna poročila nam slikajo dan na dan duševno krizo sodobne žene. Koliko Knjig bi lahko nakopičili, ko bi zbrali vse odlomke iz življenja nezadovoljnih in notranje razdvojenih žen! Koliko žalostnega bi vedeli povedati o tem razni zdravniki in psihologi! Da bi odpomogli tej duševni bedi žene, *o na Dunaju že pred 10 leti ustanovili duševno opiroma zakonsko posvetovalnico, ki jo vodi Adlerjeva sodelavka zdravnica dr. Zofija. Lazarsfeld. Semkaj t. m. zvečer v veliki kazinski dvorani. se zatekajo zakonci v svojih težkih dvomih in le redki so primeri, kjer se jim ne more več pomagati. Lazarsfeldova je zbrala svoje bogate izkušnje v knjigah: »Erziehung zur Ehe«, »Wie die Frau den Mann erlebt«, »Ehe von heute und mor-gen«, »Technik zur Erziehung« i. dr. V vseh obravnava odnošaje žene do moža in družinskega življenja. Njene knjige u-čijo ženo umetnosti in tehniko življenja. V njih dokazuje, da je srečno zakonsko življenje v prvi vrsti odvisno od žene, od njene bogate duševne kulture, od njene uvidevnosti in obzirnosti ter od njenega prizadevanja, da ne krši neodvisnosti zakonskega druga in ohrani pri tem tudi lastno samostojnost. Za svoja raziskovanja navaja nebroj tipičnih primerov iz praktičnega življenja. Vsi niso za vsakega, ali nekje na nekem mestu te prav gotovo pretrese v globini duše, ker spoznaš samega sebe... Na svoji turneji po Jugoslaviji se bo Lazarsfeldova na povabilo Pedagoške centrale ustavila tudi v Mariboru, da pre dava o temi Problem ženske vzgoje v sodobni družbi. Na podlagi svojih bogatih izkušenj in temeljitega znanstvenega raziskovanja bo podala nove smernice za vzgojo ženske generacije, ki prihaja. M. Sokolstvo Smuška tekma Sokola Maribor I. V nedeljo je priredil zimsko-sportni ®dsek Sokola Maribor I. svojo prvo društveno smuško tekmo. Proga je merila km in je vodila izpred društvenega lokala na Betnavski cesti na Habakuk in nazaj. Startalo je 23 tekmovalcev. Sprite južnega snega in drugih ovir je označiti dosežene čase kot zadovoljive. V društveni konkurenci so uspehi ti-le: Člani: 1. Tinta Eerdo 1:1:53; 2. Cer-kvenič Doro 1:8:1; 3. Štok Ivan 1:9:25. Naraščajniki: 1. Kolbl Alfred 1:6:38 2. Krajnčič Josip 1:8:29; 3. Zej Dušan Ul5;5. V skupni konkurenci med člani in nečlani pa je vrstni red ta-le; 1. Lešnik vL (Sokol-matica) 1:00:15; 2. Drčar Fr., (Sokol-matica) 1:1:22; 3. Tinta Ferdo (Sokol I.) 1:1:53. Poziv! Člani in članice podpisanega društva sc poživljajo, da javijo takoj na dopisnici društvu svojo udeležbo na letošnjem Dč vsesokolskem zletu v Pragi. Navede na) se udeležba ali v slavnostnem kroju ali v narodni noši. Telovadno članstvo nai se javi svojemu načelniku. Zdravo! Sokolsko društvo Maribor-matica, Sokol Krčevlna-Košakl. Upravni odbor sokolskega društva Krčevina-Košaki je imel pretekli ponedeljek zvečer v VI. razredu krčevinske šole redno sejo, na kateri je obravnaval važne društvene zadeve. Zlasti važna je bila zadeva letnega telovadišča in je to vprašanje končno rešeno, obenem pa tudi izpopolnjena želja prednjaškega odbora. S preureditvijo prostora za telovadišče bo društvo pričelo, čim skopni sneg. Sokol Krčevina-Košaki. V nedeljo ob 15. uri bo svečana otvoritev novega sokolskega odra. Na to slavnost, ki je važen dogodek za mlado krčevinsko sokolsko .društvo, vabimo vsa bratska sosednja društva. Sokol Studenci priredi v petek 18. tm. lutkovno predstavo »Rdeča kapica«. — Na Jožefovo 19. t. m. pa ponovi velezabavno komedijo »Stari grehi« v nekoliko izpremenjeni obliki. Vabljeni prijatelji Sokola. Sokol Ruše. Jutri v četrtek ob 19. uri bo v Sokolskem domu prva pevska vaja. Vabljeni vsi pevci! t® za dsjitcsžr® akcijo S šport Visokoalpinski smučarski tečaj na Peci. Uletova koča na Peci bo v dneh 18., 19. in 20. marca t. 1. odprta in popolnoma oskrbovana, tako da bo izletnikom smučarjem poset Pece v teh dnevih mogoč. Od 24. do 28. t. m. bo na Peci visokoalpinski smučarski tečaj »Mariborskega smučarskega kluba« pod vodstvom g. Forstneriča. Dne 27. t. m. pa bo s Korde-ževe glave, vrha Pece 2124 m do Uletove koče 1654 m tekma v krasnem smuku. Prijave je poslati vse na »Mariborski smučarski klub« v Mariboru tako za tečaj kakor za tekmo. Razdelitev daril za tekmo bo dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne v Mežici. Prehrana v koči bo prvovrstna. Snežne razmere so na Peci jako zadovoljive, smuka pa idealna. Prijatelji belega športa, prijavite se v tečaj in k tekmi. V Mežici bodo pri avtobusih na razpolago nosači in vodniki. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 20. t. m. bo‘v Murski Soboti ob 14.30 prvenstvena tekma SK Mura: SK Svoboda (Maribor). Službujoči odbornik g. Peterka. ISSK Maribor v Cirkvenici. ISSK Maribor bo za Velikonočne praznike gostoval v Cirkvenici, kjer bo odigral proti tamkajšnjemu SK Jadranu dve prijateljski tekmi. Velikonočni nogometni turnir v Mariboru. Na igrišču SK Rapida bo za velikonočne praznike nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali klubi SK Sudbahn (Gradec), SK Železničar in SK Rapid. Tekme v table-tenisu v Murski Soboti. SK Mura v Murski Soboti priredi 27. in 28. marca t. 1. tekme za prvenstvo dravske banovine v table-tenisu. Tekmuje se v naslednjih konkurencah: 1. Klubsko prvenstvo. Pravico udeležbe imajo le klubi dravske banovine s tričlanskimi moštvi. Prijavnina znaša 30 Din. 2. Moški single. 3. Ženske single. 4. Moški double. 5. Zenske double. 6. Mi-xed double. 7. Single juniorjev do 15 let starosti. Konkurence 2 do 7 šo mednarodnega značaja in se jih smejo udeležiti vsi igralci. ne glede na to, ali so člani kakega kluba odnosno »saveza«, ali ne. Prijavnina znaša za single 10 Din, za double pa 20 Din. Prijave skupno s prijavnino, je po-siati na naslov: Adamič Josip bančni u-radnik, Murska Sobota, najkasneje do 26. t. m. Prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Tekmuje se po pravilih J.T.T. S-a. Tekma bo v zimskem vrtu gtradu grofa Szapdry. Pričetek 27. marca t. 1. ob 10. uri predpoldne. Goethe o večnosiii Da je ta veliki nemški genij veroval v posmrtno življenje, to izhaja iz mnogih njegovih zapiskov, in osebnih izjav. Tako je n. pr. Gcelhe v jenajski »All-gemeine Zeitung« zapisal te-le besede: Zakaj kakor gotovo se po prestani zimi povrne pomlad, tako gotovo se bodo prijatelji, soprogi, sorodniki vseh kolen nekoč zopet videli. Našli se bodo zopet v pričujočnosti vseljubečega Očeta in se tedaj šele medsebojno in z vsem tem dobrim združili v eno, po čemer so na tem svetu zaman hrepeneli. Svojemu zaupniku Eckermannu je govoril Goethe te-le pomembne besede: »Jaz se ne bi hotel odreči sreče verovanja v bodoče življenje, da, jaz bi dejal kakor Lorenzo di Medici, da so vsi tisti tudi za to življenje mrtvi, ki ne upajo na drugo.« L. 1823 je pisal Miillerju: Za misleče bitje je popolnoma nemogoče zamišljati si, da ga ne bo več, da preneha s smrtjo vse, duh in življenje. V toliko nosi vsak človek dokaz nesmrtnosti v sebi. V nekem pogovoru z Eckermannom se je izjavil: »Vsak izreden človek ima neko poslanstvo, katero je poklican izpolniti; čim ga je izpolnil, ni na zemlji v tej podobi več pogreben, in Previdnost ga upo* rabi zopet za kaj drugega.« Primorske novice V Tolminu so otvorili večerni tečaj, v katerem poučujejo avangvardiste šolski nadzornik Špačapan — nemščino. V Kredu pri Kobaridu poučuje italijanščino v večernih tečajih za odrasle domačine učitelj Uršič; pvosod drugod poučujejo le Italijani. Takih tečajev za italijanščino je bilo letošnjo zimo v soriški pokrajini 96. V’ Vipavi so bile pred kratkim fašistične prireditve, na katerih >3 nastopilo tudi nekaj pevskih zborov, ki so se sestavili v večernih tečajih. Zbor iz Goč je zapel pesem »Dio Te salvi, Mussolini«! (Bog te obrani, Mussolini!), drugi zbori pa so peli razne italijanske popevke, na primer »Dove sei stki''mio ‘bel alpin«, »Addio, mia ■ bella, addio«, itd. Fašistični hijerarhi menijo, da se bo tem potom najlažje razširila italijanska besem med Slovenci. »Italii Redenti« nakaže vsako leto, kakor sledi iz njenih objavljenih poročil, vladni načelnik 1.300.000 lir podpore. Ministrstva dajo nad 1.600.000 lir. To že od leta 1924 dalje. Torej znaša dosedanji vladni prispevek raznarodovalni »Italii Redenti« že nad 20 milijonov lir. Na Julijsko krajino je odpadlo kakih 12 milijonov. V preteklem mesecu je nakazalo ministrstvo za narodno vzgojo zopet 150 tisoč lir srednješolskim zavodom v Primorju v svrho pospeševanja asimilacije drugorodnega življa. Morska kača Zgodba starega mornarja. (Konec.) Zdaj pa k tistemu, kar je najbojl zani-"hvo. Ce se prav spominjam, smo takrat p‘uli po onem delu oceana, ki se razprostira med otočjem Mendana in obrežjem •nerike, ko se je nekaj pripetilo, kar je spravilo v velik strah. Imeli smo aš takrat lep večer s plesom in dobro kaPljico. Pluli smo ob ugodnem vetru z zmer-o hitrostjo, ko je ladja naenkrat zmanjka brzino in se na mirnem morju ustali a. Sprva smo mislili, da je prenehal u" Vendar so se zastavice na jam-nh gibale. Tudi jadra so bila napeta ^7. Sl8urno znamenje, da bi nas gnalo, tvu -f?0 se budili temu pojavu, pa smo npj spredaj na kljun pogledat, kaj 1 ovira ladjo. A ni bilo videti niče- Sar. Zmerili smo globočino morja, da ugo-dQVlI?°; če nismo zadeli na pečino, veu-ar kalamer ni dosegel dna, čeprav smo 83 spustili 400 do 500 sežnjev globoko. 1° s™° šli P°sledat še na zadnji ko- , .f ni morda kakšna morska pošast m lac^e in drži krmilo. A tudi tam nhr, -i nič' Tudi noben polip se ni bil obes.l Dod barko neo^e-si ni vedel razlagati tega čud-Urp .P0Java- Ladja je stala več ko četrt ure kot prikovana. Tedaj pa, hipoma je začela spet pluti z isto naglico kot poprej. Morje je razburkano vzvalovalo in je čedalje višje naraščalo. Neki mornar je trdil, da je videl v belih penah, kako se je nekaj črnega vilo in spet izginilo. Izgledalo je kot dolga črna roka. Da ni bila to morda kaka morska kača? Bila je tema, kdo je mogel spoznati. Ponoči je vsa posadka stražila- Nihče ni mislil na spanje. Prežali smo s harpunami in puškami na pošast. Do približno druge ure zjutraj se ni nič pripetilo. Potem pa je trdil čuvaj na srednjem jamboru, da je videl v daljavi, kot bi se dvigal ošmrk, črn in valjast. Jaz tega nisem mogel ugotoviti. Po mofsm mr.enju ni mogel biti ošmrk, ker je pihal le rahel veter; morje je bilo skoroaj mirno in nebo jasno. Proti jutru pa je morje vzvalovilo ob zadnjem koncu ladje. Razločno sem Cul žvižg, kakor žvižgaio kače. To nas je ponovno prestrašilo, tudi kapitan je postal zamišljen. Spremenili smo smer, da bi morski velikan izgubil sled. In res. Proti severu obrnjena barka je plula ves dan mirno. Že smo se veselili, da smo ušli nevarnosti, ko je kaki dve uri po sokičnem zahodu barka naenkrat zmanjšala brzino — in se spet ustavila. Zibala se je semtertja precej močno. Naše začudenje se je kmalu spe.nenilo v blazen strah. Vsi smo prebledeli, od kapitana do najmlajšega morščaka. Okoli ladje ni bilo opaziti nič sumljivega. Guganje pa je postajalo vedno hujše, da smo mislili, da nas vsak čas prevrne v morje. Smrt v valovih je bila sigurna, kam pa naj’bi plavali ...? Ko se je zmračilo,, se je paša skrb povečala. Nebo se je stemnilo, mesec in zvezde so bile zakriti, tako da na morski površini ni bilo Mogoče 'opaziti niče-sar. , ' ’ Čakali smo in čakali .... Nič se ni spremenilo. Tedaj smo zaslišali oster žvižg, ki je prihajal iz daljave. Spet smo pohiteli z orožjem na kljun,. —- in veste, kaj .smo videli? Pošast se je bližala! Iz nosnic še i je dvigala para. Kakor ,dim ali mogla ic i?-gledalo. V temi se- seveda ni dalo .natančno videti. Pošast je bila čisto pod-vo-d°. * Njena glava je bila kakih dvajset metrov dolga. Zadaj je bil dolg, dolg trup, kakor kačin. Kolika je bila dolžina, se ni dalo ugotoviti, ker je bila tema. A sigurno je bila pošast najmanj pol milje dolga. Zdaj je ukazal kapitan, ki je bil zvlo razburjen, ladjo ustaviti. Kako se je zgodilo, ne vem, v manj ko 20 sekundah je ladja stala. A v tistem, ko je ladja še plula par metrov, smo bili tik pred repom kače. In prerezala ga je čez sredo s tako 'ali-koto, da ni nihče čutil sunka.« , .»Ali je bila kača iz masla?« je vprašal kapitan posmehljivo. Očka je to preslišal. »Pomislite,« je nadaljeval, »kaj smo našli naslednjega jutra na ladjinem dnu? Dve veliki luknji, široki 15 do 20 centimetrov. Skozi ti luknji je udrlo tudi precej vode. Pa fni recite, kakšne zobe je morala imeti ta maslena kača ...!« ■ »In se je potem ladja pogreznila?« se je smejal kapitan. »Ne, to ne!« je odvrnil očka nejevoljno. »Saj se.nam je posrečilo luknji zamašiti. Toda pošasti smo se vsi tako ustrašili, da je par fantov zbolelo. Saj priznam, da -sem morda lahkoveren — ali pa — če že hočete, praznove-rea! — vendar, rečem vam, če bi ne bilo onih dveh rakov na ladji, bi morski kralj ne bil poslal morske kače. Raka sta bila kriva maše nesreče! Zato smo skle-.nili, da ju takoj izpustimo- Ko pa smo šli dol po zaboj, kjer smo ju imeli zaprta, — rakov ni bilo niker!« »Seveda ne!« se je zasmejal kapitan, »ker sta vam raka naredila tisti dve luknji v dno in ušla, Tako je bilo s to morsko kačo.« Kapitan se je zasukal na peti in odšel v svojo kajuto. Očka je debelo gledel za njim, zmajeval glavo, rekel pa nič. Varšavski nebotičnik Neka londonska delniška družba je pričela te dni na Napoleonovem trgu v Varšavi pripravljalna dela za gradnjo svoje poslovne palače, ki bo, imela 18 nadstropij. To bo doslej najvišja zidana stavba na evropski selini. Mariborski »VE C ERNI K« Jutra Z nastopom krasnih pomladanskih dni zavrzite staro ponošeno zimsko obutev in jo zamenjaite z novo. Vse naše prodajalne smo oskrbeli z novo pomladansko obutvijo, tako da boste lahko kupili pri nas čevlje po Vašem okusu in Vaših potrebah. Znižali smo cene obutvi posebno sedaj pred Veliko nočjo, da bi mogel biti na ta veliki praznik vsakdo dobro obut. — Ne samo obutvi temveč tudi nogavicam smo znižali cene, da bi Vas tako postregli še bolje, še ceneje in še dovršenejše. Posetite nas, hočemo Vas ljubeznivo sprejeti in Vam pomeriti vsaki par čevljev brez obveze za nakup. Vrsta 2947—00 Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške St. 22—26 Din 39.—, št. 27-34 Din 49.—. Zenske št. 35—38 Din 59.— Moške št. 39—46 Din 69.—- Vrsta 1675—19 Z raznimi kombinacijami okrašen čevelj 1* finega boksa rjave ali čokoladne barve. Isti iz laka. kombinirani z raznimi vložki Din 199.— Vrsta 9375—03 Za neverjetno nizko ceno evo lepih ženskih čevljev iz satena. Za malo denarja velik luksus. Ravno taki iz baršuna za isto ceno. Vrsta 9715—03 Zelo priljubljeni čevlji za ples in za družbo. Iz belega ali črnega atlasa, z visoko peto. Znižali smo jim ceno od Din 129.— na Din 99.—. Vrsta 2842-05 Otrok gre Donosno v šolo, ako ima nove čevlje. Zato smo napravili te čeveljčke iz najfinejšega laka ali boksa. Velikost 27—34 samo za Din 69.—. da jih lahko vsakdo kupi. Štev. 35—38 Din 89.— Vrsta 2605—& Aparten dekoltiran čevelj za izprehod, s prišitim jezikom in pcrforiranim okrasjem* Vrsta 3635—18 Za trg in mesto ter za vsakdanje nošenje porabite te udobne čevlje na zadrgo z nizko peto. Vrsta 3162—00 Za dečke, ki najbolj trgajo obutev, srno napravili močne čevlje z gumijastim podplatom. Prodajamo velikost 27—34 samo za Din 69.— Vrsta 2945—11 Čevlji iz črnega boksa. Praktični in elegantni. Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 149.—. ŽENSKE NOGAVICE bemberg Din 35.—» svilene Din 25.— flor Din 19.-* bombažne Din 9.— MOŠKE NOGAVICE svilene Din 15.— flor Din 9,— iz sukanca Din 7.— bombažne Din 4.— Vrsta 1937—22 Čevlji iz črnega ali rjavega telečjega boksa, z gumijastimi podplati. Preje cena Din 169.—, sedaj Din 99.— Vrsta 9637—21 Eleganten soliden čevelj iz finega boksa, v črni ali rjavi barvi, z usnjatim podplatom za 199 Din. Iz laka znižana cena o ........... . 500 kgr Griza ............................................ 1350 kgr Brašna belog 00 .................................... 200 kgr Suvog mesa . ..... 600 kgr Sapuna za pranje rublja.............................. 150 kgr Pekmeza 200 kgr Rezanaca 1000 kgr Suvih šljiva ........ ........... 450 kgr Krompira . ..................................... 5450 kgr Sirčeta ...... * 850 kgr črnog luka ..... . , ........i.«.. 3100 kgr Kafe pržene ...... 50 kgr Ječma prženog . ............................. 50 kgr Masti svinjske......................................., ............................... 2100 kgr Isporuka franko magaclni ljudske hrane u Mariboru i Slov. Bistrici. Kaucija za naše 5%. za strane državljane 10%. Polaže se na kasi 45. Pešad. puka. Uslovi se mogu videti kod blagajnika 45. Peš. puka svakog radnog dana. Broj 1335 Iz kancelarije 45. Pešad. puka. 879 Licitacija u 45. pešadiskom puku prema oŠtampanom oglasu u našem listu od 12. marta vršiče se na dan 99 mat ta a ne 17. marta kako Je bilo to objavl,enol najpreglednejša kartoteke Soklič, Maribor Tel.2510 ter obleke, čevlfe. pemo, kravate, klo buke, I, t, d, kupite na ugodneie vkon* fekcilski trgovini T. SOKLIČ KZ- iaribor £>/ »ndroj tastopniki se sprejme!« Kupujte svoj potrebščine pt i našsh inserent.h s Glavni trg 2 Dve majhni sobi in kuhinjo oddam takoj mirni stranki, dve ali tri osebe. Pobreška c. 21, blizu Magdalene. 894 Pi odam takoj novozazidano družinsko hišo. Pobrež' je, Gozdna ul. 9. 881 Oče športnika. Juš je navdušen nogometaš, njegov oče navdušen gledalec. Nekega dne odpotuje Juš na tekmo v Zagreb. Tam ima s svojim moštvom zanimiv boj. Oče Pa na svojo žalost ni mogel z njim. Zvečer Dostojni 2—4 članski rodbini oddam takoj enosobno kletno stano vanje ter meblirano sobo v mestu. Po tiudbe na upravo pod »Dostojnost-. 892 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago. Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«. 3 Spalne sobo, politirane, najmodernejše, in iz, mehkega lesa polne ter kompletne kuhinje po konkurenčnih cenah prodam takoj. Mizarstvo Aleksandrova 48. 869 Lokal, pritlični, za pisarno pripraven, tik glavnega kolodvora oddam takoj. Aleksandrova cesta 48. 868 pride brzojavka. Mati jo odpre s tresočimi rokami in bere: Dva zoba izbita, levo koleno, desna roka zlomljena. Ju^; — In kdo je zmagal? vpraša v največji napetosti oče. tdaja Konzorcij »Jutra* y, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., STANKO DETELA v Ma-ihoru. predstavnik