Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja> ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 241.
V Ljubljani, v soboto 20. oktobra 1894.
Letni It XXII
Dokazi s ceste.
Včeraj se je oglasil v državni zbornici ministerski predsednik. Govoril je o razširjenju volilne pravice in je obljubil, da bo že v ti postavodajni dobi predložila vlada v sporazumljenju s koalirauimi strankami sestavljen načrt v ti zadevi. Windisch-graetz se je pri tem tudi dotaknil socijalnih demokratov in njihovih voditeljev in je svaril vse, „ki bi uboge, delajoče sloje nagovarjali k nezakonitostim. Organi državne avtoritete bodo, je dejal dalje, kakor je njih dolžnost, ohranili javni red in varnost, se bodo z vso odločnostjo uprli takim nezakonitostim in izgredom in bodo vspešno varovali mirne državljane. Naposled mislim, da nikjer ni dvoma o tem, da zakonodaja ne potrebuje dokazov s ceste".
Tisti čas, ko so se te besude govorile v zbornici, je pa ogromen socijalistični shod v zolijskr dvorani na Dunaju sklenil, da hoče vprizoriti veli-kansk štrajk za splošno volilno pravico. Nebrojna množica delavcev se je zadrvila po končanem shodu pred zbornico in le z največjo silo se je posrečilo stražnikom jo razgnati. Dokazi s samokresi in sablj amisoudušili „dokazesceste".
Ali se bo to vedno uveljavljalo? Socijalisti so žilav in nad vse predrzen rod. Fanatizem, s katerim napojujejo svoje pristaše, se da primerjati le s slepo turško besnostjo. Saj vidimo, kako dosledno in jedinstveno vprizarjajo po celi Avstriji orjaške shode za splošno volilno pravico. Ni ga skorej dne, da ne bi se kje zbrali v ta namen in napolnovali „uboge delujoče sloje" s sovraštvom do vse družbe, očitajoč ji, da jih prezira in da jim noče dati političnih pravic.
Socijalisti so že sami izrazili, da hočejo vpo-rabljati splošno volilno pravico samo za agitacijske namene.
Prepričani smo, da bi bili sami najbolj zadeti, če bi se v resnici uvela. Svojo stranko hočejo okrepiti in čim dalje razširiti i to je jedini njihov namen. Zato je popolnoma napačno menenje, da bi morda s splošno volilno pravico ponehale socialistične demonstracije. Dobili si bodo potem koderkoli nov bojni klic iu iznova se bodo zbirale delavske čete vsi družbi v nevarnost. Res pa je, da bi bila potem socijalistična agitacija mnogo težja. Dokazi s ceste ne bodo ponehali, dokler se ne odstranijo vzroki, ki so spočeli in ki sedaj množe socialistično stranko. „0rgam državne avtoritete" — policija in vojaki so sicer mogočen faktor, toda kedo nam je porok, da med nje ne zaidejo socijalistična načela. Saj je nedavno v Berlinu se pokazalo, da so podčastniki napolnjeni soc. demokratičnega duha.
Ne smemo se varati: število socijaiistov je tudi v Avstriji že ogromno. Po vlastnih poročilih jih je bilo dne 25. marca samo na Dol. Avstrijskem — 44.269, mej njimi 3968 žensk, ki so se zbirali v 207 društvih.
Leta 1893 so imeli na Dunaju 980 shodov, po deželi pa 179. Socijalistični list za to deželo „Volks-tribiine" izhaja v 8500 izvodih. Gorenje-avstrijsko ima 31 društev in 2126 udov. Shodov so 1. 1893 imeli do 244. V Solnogradu jih je 995 v 12 društvih; shodov je bilo imenovanega 1. 170. — Na Češkem je nad 50.000 socijaiistov; samo rudokopi imajo 67 društev z 20.000 udi. Omenjamo naj samo Rajhen-berg, koder je bilo I. 1893 do 313 shodov, na zahodnem Češkem 458 shodov itd. Časopisov, ki raz-
širjajo socijalizem je nepregledno število. Izmej nemških naštevamo: „Freigeist", „Textilarbeiter", „Ar-beiterzeitung", „Gluhlichter" , „Volkstreund" , „Ar-beiterinenzeitung", „Bauarbeiterzeitung", „Tischler-zeitung", „Gesellschafteru, „Volkstribune", „Biicker-zeituug", „Vorwiirts", „Eisenbahner" ; izmej čeških : „Dolnicke Listy", „Hlas Lidu«, „Socidlni demokrat", „Svornost", .Svoboda", „Posel Lidu", „Rovnost", „2ensky List", „Odborny časopis delnietva mlynaf-skeho", „Na zdar", „Truhl;ifske Listy", „Obuvnik", ,Kovačelnik", „Pekiir", „Textilni List" , B'Odborny list delniku krejčovskych", „Odborove Listy", „Od-borny časopis stavebuiho delnietva", „Cervftnky" , „Rašple", „Žumbera". Poleg tega ogromnega števila časopisov, se izdaje nebrojno brošuric, s katerimi se razširjajo socijalistični nauki. Za 10 kr. se lahko seznaniš z Darvinovo teorijo in se preveriš, da je človek res iz opice, za 6 kr. se naučiš „zgodoviusko" dokazane gnusobe papežev iu škofov, za droben groš se prepričaš, da katoliška cerkev ljudstvo samo preslepi ja in je vara, za par soldov uvidiš , da je jedino socijalna demokracija prava rešiteljica delavskemu ljudstvu.
Neumno bi bilo misliti, da se jih mnogo ne vjame. In vzlasti mladi pomočniki in delavci so vsled mladeniške lahkomišljenosti najsposobnejši zato. Ce pridejo s takimi nazori v vojake, ali morda takoj odlože svoje nesmisli ? „Orgaui državne avtoritete" morajo biti pač v svoji duši prepričani o potrebi in zakonitosti avtoritete, kateri služijo. Ce ne, gorje avtoriteti in družbi, kateri je na čelu!
Prerado se pozablja, da socijalna demokracija ni samo fizična sila, katero vstvarja gola strast, marveč da je temelj njen modroslovsk. Ferdinand L a s-salle je v svojem zagovoru pred berolinskim so-
LISTEK.
Gledališka pisma.
ii.
Neki slavni angleški pisatelj razdeljuje kritike v tri vrste: V prvo vrsto všteva one, ki več vedo, nego pisatelj, kako bi bil moral vrediti in spisati knjigo, več ko slikar - umetnik, kako bi bil moral vsporediti osebe na sliki, več ko skladatelj, kako bi bil moral zložiti skladbo, več ko govornik, kako bi bil moral osnovati svoj govor itd. Taki kritiki, ki sostavljajo senat med učenjaki, so naši duševni zdravniki, ki ozdravljajo mnoge naše duševne bolezni; te radi poslušamo, od njih se mnogo učimo. Resen je tak zdravnik in oster njegov nož, toda ozdravlja nas večkrat za celo življenje, kajti jedna največja napaka sedanjosti je: slovstvena površnost ali lahkomiselnost, ki se rada druži z domišljavostjo. Neki pisatelj je bajč rekel nekoč; .Ako hočem razumeti kako vprašanje, moram najpreje o njem napisati kpjigo."
Dobri pisatelji, osobito dramatiki so v sedanji dobi materijalizma jako redki. Zato so slovstveni kirurgi veliki dobrotniki človeštvu.
Druge vrste kritiki so oni, ki toliko ved6 ko pisatelj, umetnjk te ali one vrste. Teh je več, ki lahko mnogo koristijo, a tudi mnogo Škodijo, če sodijo brez premisleka, s predsodkom ali zlovoljnostjo.
Tretje vrste kritiki so: rj& na železu. Ti pišejo o vsaki stvari. Terminologijo, podatke in citate imajo na razpolaganje v raznih strokovnih knjigah. Malo se pomeša in kritika je gotova. Spominjamo se kritike v klasičnem slogu o neki igri, ki se je predstavljala še r starem našem gledališču. Pisatelj teh vrstic je slučajno nekdaj pozneje čital isto kritiko skoraj „ad verbum", tqda o igri popolnem druge vsebine in drugega pisatelja.
V katero teh treh vr«t, gospod vrednik, prištevate svojega kritika slovenskih predstav ? Vi gotovo še niste razmišljali o tem velevažnem vprašanju, ki je nekaj tednov vznemirjalo občinstvo, katero obiskuje hram slovenske Talije. Bolj hitri s svojo sodbo so bili gospodje umetniki, ki na odru predstavljajo sveta gorje in bolesti, prevare in zmote brez upa in tolažbe, kazni in plačila. Zato pa se usipljejo na Vašo glavo pritožbe o animoznosti, nevednosti in drugih jednakih lepih lastnostih. Toda koš Vaš je globok in mirnoduš«o recite z menoj: .Možje, mi vas pomijujemo I"
Ali ni čevljar trdil resnice, očitajoč slavnemu slikarju Ticijanu, da je na čevlju beneškega doieta naslikal šiv narobe ? Vaš današnji listkar zna zvariti jedino le čaj, a dobro v6, kdaj je juha preslana ali prikuha neslana, dasi ni še nikdar čital .slovenske kuharice" slavnega ipaena.
Sokrat je rekel Atemjeno, da je njihova .zavor-nica". In ta,ke zavorniceje treba gledališču v obče, če tudi stokrat trdijo, da je .jeden prvih kulturnih
faktorjev pri vseh naprednih evropskih narodih ravno gledališče". Soglašamo, da med vsemi umetnostmi ravno gledališče najbolj vpliva na človeka, kajti dej -stvuje na celega človeka: vid, sluh, domišljijo, razum. Toda gorjč, če umetniki zlorabljajo ta »kulturni faktor", da poveličujejo nenravnost, vzbujajo divje strasti ter s pikantnimi dovtipi mladini kradejo vse idejale.
„Corruptio optimi pessima". Jedno samo slabo gledališče more več škoditi in pokvariti, kakor popravijo najboljši stariši in učitelji tekom let. Gledališče naše ne sme biti torišče jedino le predpust-nih burk z neslanimi ali debelimi dovtipi, temveč bodi v resnici kulturen zavod, šola za učenje ter učilnica za vse, kar je lepo in blago. Slovensko gledališče ni privatno podjetje, ki naj redi brezvestnega špekulanta ; tudi ne moderno gledališče, na katerem se bahato košati izprijena družba velikomestnega življenja ali raja razuzdana korupcija v najsurovejši realistiki.
Zato želimo, da, v imenu poštenih slovenskih rodbin, s katerimi se sme ponašati Slovenija in njeno stolno mesto, zahtevamo, da gledališče izobra-zuj: vzbujaj veselje nad zmagujočo krepostjo, stud in sovraštvo do podlosti in laži; oživljaj lepe idejale, ki slad^ in lajšajo življenje. Ako to zapazimo, z radostjo hvalimo trud in požrtvovalnost Hrvata, Ceha in Slovenca. Sicer pa ne poznamo razlike, kajti v tem oziru nam velja: Prineipiis obsta I
-k.
diščem dne 16. jan. 1863 povdarjal, da je bil njegov govor v rokodelskem društvu popolnoma opravičen, zato ker je veda prosta.
Obtožen je bil hujskanja in rovanja, motenja vere in še drugih pregreškov. Branil se je mej drugim tako-le: „V mejah državljanskega zakonika je popolnomadovoljenovsakemu časnikarju, da sme vsaki branjevki pisat in govoriti, kar hoče. Ta svoboda, ki pripada vsakemu načinu izraženja svojih mislij, ne potrebovala bi in ne nugla bi biti proglašena „za vedo in njen nauk" v posebnem ustavnem članku.--Nobenega dvoma tedaj ni, da
razlaga ta ustavni članek to, kar je v njem: da, sta veda in njen nauk prosta in da se jima ni treba vezati z mejami kazenskega zakonika."
Liberalizem je proglasil »svobodo vede" tudi pri nas. Iu s tisto pravico, kakor materijalisti po vseučiliščih tajč dušo in Boga, taje Marks in njegovi privrženci poleg tega tudi — sedanji družbi pravico do obstanka; s tisto pravico pobijajo »z znanstvenega stališča" lastninsko pravo, avtoriteto itd. Dokazi, ki se čujejo z ulice, so se preje čuli z vseučiliščnih stolic. Inče se s šolskih sto-lic in iz »znanstvenih" knjig svobodno proglašajo, potem jih tudi nobena sila ne bode mogla ustaviti niti »na ulici", niti »v družini", niti kjerkoli v javnem in zasebnem življenju.
Zlo, katero se pojavlja v socijalni demokraciji, je duhovnega značaja. Umstveno zlo — neresnica je rodilo — nravstveno zlo — slabo in kdor to hoče odstraniti, mora pri prvem začeti.
Resnici odprimo pot mej ljudstvo in izobražence! To je geslo v boju zoper socijalistične ro-varje. Zato pa mora zavladati pred vsem svoboda učiteljici i n b r a n i t e -ljici resnice — katoliški cerkvi, in dvigniti se mora vse, kar je še zdravega, v boj proti liberalizmu in njegovim zmotam o svobodni vedi, o svobodnih špekulacijah, o brezverski šoli, s kratka, o — brezverski, od Boga in nravnosti nezavisni državi.
Domovinska pravica.
Hudo je breme, katero vzlasti kmetovalcem pri nas napravlja sedanja vravnava domovinske pravice. Značilno za našo dobo v gospodarskem oziru je namreč, da vzlasti mladi ljudje kar tru-moma hite z dežele v razna mesta iskat si dela in boljšega zaslužka.
Nasledek tega je, da kmetovalcem primanjkuje poslov in delavcev ter da jih morajo zato neprimerno drago plačevati. Po mestih pa se kopičijo množice delavcev, za vsak košček dela jih je dvajset, sto na razpolago. Vsled tega tekmovanja je delo po mestih slabo plačano. A kljub temu ljudje le tišče v mesta misleč, da bodo tukaj bolj zložno in svobodno živeli.
Tako ljudje ostanejo po mestih, dokler so telesno krepki in zdravi. Mestom in svojim gospodarjem darujejo vse svoje moči. Toda ako zbole, pridejo v bolnišnice, a trošk« zanje morajo plačevati njih rojstne občine, kjer imajo dotično domovinsko pravico. Ako se postarajo, bajdi nazaj v svojo občino in zopet jih imajo občine na ramenih.
To je silna krivica in grozni denarni troški, ki zadevajo vsled teh razmer posamezne občine na deželi. Marsikatera občina ima za bolnike po tujih bolnicah več troškov na leto, kakor za vse druge občinske potrebe.
Zato so v raznih deželnih zborih poslanci že mnogokrat pojasnovali te nezdrave in krivične razmere. Posamezni deželni zbori, med njimi tudi kranjski, so v tem sklepali ter izročali prošnje, naj vlada v državnem zboru predloži načrt zakona, s katerim se spremene sedanje določbe glede domovinske pravice ter razbremene vzlasti občine po deželi.
Dolgo časa so trkali zastonj na državnozborska vrata, sedaj se vendar zdi, da se jim odpirajo. Sedanja vlada je namreč predložila državnemu zboru načrt zakona, s katerim se spreminjajo določbe glede domovinske pravice. Poglavitne določbe novega načrta so te le:
Vsaka občina bo po zakonu dolžna vsprejeti med svoje občinarje vsakega avstrijskega državljana, ki neprenehoma stanuje kot davkoplačevalec peti e t v dotični občini, ali ki stanuje redno in nepretrgano v občini deset let (ako nič davka ne plačuje) Take prošnje pa nima pravice staviti samo on, ki hoče biti vsprejet v kako občino, marveč to sme storiti tudi občina za tiste, ki so morebiti že desetletja na tujem ter ondi porabljajo svoje najbolje moči in o katerih se je bati, da bo občina v slučaju bolezni ali starosti imela ž njimi stroške.
Iz dokazovalnega pojasnila posnamemo, da so se za vladno predlogo brezpogojno izrekli deželni zbori kranjski, isterski, dalmatinski, nasproti so zbori dolenjeavstrijski, gorenjeavstrijski, solnograški, tirolski, predarlski in koroški.
Deset let bivanja v občini za vsprejem v občino zahtevajo tudi za davkoplačevalce: Štajerski, kranjski, isterski, dalmatinski, moravski, gališki in bukovinski; osem let češki in šlezijski.
Iz tega poročila je razvidno, da bode vladna predloga imela mnogo nasprotnikov v državnem zboru. Vzlasti se bodo VBaki spremembi v tem oziru protivili zastopniki večjih mest, ker mestom bi z novim zakonom seveda troški ogromno narasli.
Mnogo ne upamo, a čas bi bil da se kaj zgodi I
Razmere v Podgradu.
(Izvirna potopisna črta.)
Potoval sem skozi ta, vs'ed lahonske drznostti znan kraj. Ker sem čital o njem več zanimivih stvarij, sem bil zato nekako bolj pozoren. Imel sem pa tudi, ne vem ali bi zapisal, smolo ali srečo. Na-
1-tel sem kot tujec ravno na gostilno, v kateri se zbirajo podgrajski lahoni in ti so, če odračuuamo Marotija, na katerega pa še pridemo, menda štirje. Jaz sem že obedoval, ko so se začeli jeden za drugim motati v gostilno. Pri prihodu so še celo pozdravljali, ker seveda niso vedeli, da pri sosednji mizi obedujejo „sciavi", pri odhodu so se obnašali seveda drugače. Res tesno mi je bilo pri srcu v tej gostilni, in jed mi ni kar nič dišala. Zdelo se mi je, da sem v kakem popolnoma la-honskem gnjezdu ob morju. Zato sem hrepenel na prosto; toda zunaj ni bilo ne duha ne sluha po lahonstvu. Videl sem le poštene slovenske obraze. Čudno ! In vendar hočejo lahoni tu gospodariti.
Kaka predrznost in nesramnost! Naj bi poskusili Slovenci v kacem nemškem gnjezdu kaj tacega; precej je po njih !
Zapustim Podgrad in jo maham po cesti dalje. Pridem do Vasi Ohrovo in si mislim : Tu kje bode pa Marotti; seveda mi sreča ne bode tako mila, da bi ga mogel osebno spoznati, ker če ima sploh kaj napisa na svoji palači, ima gotovo pristno italijanskega in že pred samim takim napisom bi bežal. Toda pripoznati moram, da mi je bila F»r-tuna danes posebno prijazna Sam svojim očem nisem verjel, ko čitam napis: Franjo Maroti, trgovec in krčma r. Mislil sem si: Ali to ni znani Marotti, ali pa je vse pretirano, kar se govori o njem. Ker me je trla žeja in je v tacem neprijetnem položaju jedino »krčmar" najbolji prijatelj, ne pomišljam dolgo, ampak vstopim. In kaj vidim ? Gospoda Marotija (»iolajterja") in nekaj kmetov pri kupici, ki so se pogovarjali živo, kaj, vendar ne morem vedeti.
Ker so mi take priložnosti zelo dragocene, se seveda nisem obotavljal, ampak po svoji imečki navadi začel precej pogovor najpred o vremenu, o potu, ki me še čaka. Reči moram, da Maroti dobro tudi Slovencu odgovarja; no pa saj je .— kakor sem čul — Kastavec, Hrvat po rodu. Potem sem . . . malo »pomiloval" gospoda krčmarja, ker tako neusmiljeno udrihajo po njem. S tem sem napeljal vodo na svoj mlin. Nisem vedel, ali bi poslušal sanguiničnega Marotija, ali njegove zveste privržence. Maroti je seveda v svoji zgovornosti „8vojce" le prekosil, no pa saj je njih mojster. Dokazoval pa je krivdo občinskega odbora, oziroma županovo in svojo nedolžnost sklicevaje se na oni odlok glavarstva, s katerim je bil zastop razpuščen, češ glavarstvo seje izreklo, daje vse v neredu, zato je to tudi res. Noto je popolnoma novodobna logika. Vlada je dala to postavo; zato je koristna in pravična, sliši se neredkokrat. In s kakim navdušenjem so mu pritrjevali »njegovi". Seveda imajo ti kmečki siromaki tudi svoj vzrok. Nekateri so morda še sami na sebi pošteni, a odvisni od njega, a drugi so izgubljeni revčki, ki za požirek pijače maga/i vero svojih očetov zataje. Oboje sem zelo pomiloval in rad bi jim bil kaj povedal; toda
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LV.
Komisar je nazadnje vender le prišel z Nemškega in prišel nama je sam povedat, da od-idemo v dveh dneh.
»Veseli me«, pristavil je, »da Vaju morem potolažiti. Vračaje se s Spielberga videl sem na Dunaji cesarja, ki mi je rekel, da hoče gospodom šteti dneve kazni ne po 24, ampak po 12 ur. S temi besedami hotel je povedati, da se je odpustila polovica kazni*.
To odpuščenje nama se pozneje ni nikdar oficijelno naznanilo; a vender ni bilo nikakor verjetno, da bi se bil zlagal komisar, tem manj, ker nama ni povedal te novice na samem, ampak v pričo komisije.
Vendar se tega nisem mogel veseliti. V moji glavi bilo je sedem in pol let biti v železju le malo manj nego biti petnajst let. Zdelo se mi je, da je nemogoče, živeti tako dolgo.
Moje zdravje bilo je zopet kaj slabo. Čutil sem hude bolečine v prsih, kašelj me je mučil in mislil sem, da so načeta pljuča. Jedel sem malo in še lega nisem mogel prebavljati.
Odhajali smo po noči od 25. do 26. dne marcija. Dovoljeno nam je bilo, objeti še dr. Cesarja Armarija. Birič oklenil je nas križem, desno roko in levo nogo, da bi nam ne bilo mogoče
uiti. Vstopili smo v čoln in straža vesljala je proti Fužini.
Ko smo prišli tja, dobili smo tam pripravljena dva voza. Na prvi šla sta Rezia in Canova, na drugi Maroncelli in jaz. Na enem vozu bil je komisar z dvema jetnikoma, na drugem podko-misar z ostalima dvema. Šest ali sedem policajev oboroženih s sabljami in puškami popolnilo je stražo, sedeli so deloma poleg nas, deloma poleg voznikov.
Ako koga sili nesreča, da mora zapustiti domovino, je to vedno žalostno; a zapuščati jo v verigah, tiran biti v grozno podnebje, odločen v dolgoletno hiranje mej biriči, to je nekaj tako strašnega, da ni izrazov, s kojimi bi to popisal!
Dalj ko smo prišli od Benedk proti Alpam, tembolj se mi je priljubljal od trenotka do tre-notka moj narod, videčemu ljubezen, kojo mi je skazoval vsakdo, ki nas je srečal. V vsakem mestu, v vsakej vasi, pri vsaki samotni hiši pričakovali so nas, ker je bila naša obsodba znana vze nekaj tednov sem. Na nekaterih krajih sta komisarja in straža komaj razgnala množico, ki nas je obdajala. Prav občudovanja vredna bila je dobrohotnost, ki se je nam skazovala, kamor smo prišli.
V Vidmu doživeli smo ginljivo presenečenje. Ko smo došli v gostilno, ukazal je komisar zapreti vrala dvorišča in razgnati ljudstvo. Odkazal nam je sobo in rekel strežajem, naj nam prines6 večerje in potrebne postelje. Glej, trenotek po tem
vstopili so trije možje z žimnicami na ramah. Kako je bilo naše presenečenje, ko smo videli, da je jeden sam sluga v gostilni, druga dva pa sta bila dva naša znanca! Delali smo se, kakor bi jim pomagali polagati žimnice in stiskali smo jim skrivaj roke. Komaj smo se zdržali solz, ona dva in mi. Kako mučno nam je bilo, da jih nismo mogli točiti drug druzega objemaje.
Komisarja nista videla ginljivega tega trenotka, a zdelo se mi je, da je jeden čuvajev spoznal tajnost v hipu, ko mi je dobri Darijo stiskal roko. Ta čuvaj bil je Benečan. Pogledal je Darlju in meni v obraz in prebledel je, videti je bil negotov, bi li zakričal ali ne, a molčal je in obrnil svoje oči drugam, kakor bi ne bil videl ničesar. Ako prav ni uganil, da sta bila ta dva naša prijatelja, mislil si je vsaj, da sta nam znana natakarja.
LVI.
Zjutraj odšli smo z Vidma, ko se je komaj danilo: Ijubeznjivi Darijo bil je vže na cesti, ves v plašč zavit; še enkrat nas je pozdravil in šel dolgo časa za nami. Videli smo tudi dve ali tri milje kočijo peljali se za nami. Z robcem je nekdo mahal v njej. Kdo bi bil? Mislili smo si ga.
O Bog blagoslovi vsa blaga srca, ki se niso sramovali ljubiti nesrečnih nas! Oh, sedaj cenim jih toliko višje od tedaj, ko sem v letih svoje nesreče žalibože jih spoznal več, ki so me podlo zapustili in ki so mislili koristiti si, ko so me
ni bilo možno in bilo bi zastonj. Zato vleklo me je srce — naprej proti Materiji. Tu sem čul, da so volili nov odbor v kmetijsko podružnico, in da je bila volitev jako burna; kajti tudi tu so bili Marotijevči in Kastelčevci.
Seveda so siromaki — pogoreli. S pogo-relci imam sicer sočutje, vendar če labonska banda pogori pri občinskih volitvah v Podgradu, bom iz srca vesel in upam da bom tudi deležen tega veselja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. oktobra.
Koalicija. Poljski listi naglašajo, da je koalicija politična potreba, če tudi se od več strani napada. Trajala bode še dolgo. Kakšna majhna nasprotja se bodo že poravnala. Po mnenju „Przeglfi-dovem" je Lorberjeva zmaga v gorenještajerskih mestih ne le zmaga liberalcev, temveč zmaga koalicije. To, da koalicija pri vseh dopolnilnih volitvah, ki so se vršile zadnji čas, ni zgubila nobenega mandata, je po mnenju poljskih listov najboljši dokaz, da prebivalstvo odobrava koalicijo. — Kar se tiče volitve na Koroškem, bi mi pač mislili, da se baš ne more smatrati za zmago koalicije, ker se pred volitvami ni vedelo, ako Peitler stopi v Hohenwar-tov klub. Izid te volitve je le zmaga krščanstva zoper liberalizem.
Nemški nacijOnalci niso nič kaj zadovoljni s sklepi nemškega shoda v Pragi, ki je bil le shod liberalne stranke. Njih glasila poživljajo narod, da naj se v nekak odgovor na praški shod skliče nemškonarodni shod v Liberce. Jedinost mej liberalci in nacijonalci ni mogoča, kajti bila bi grob nemški narodnosti. To, da so nemškonarodni poslanci v skupnem klubu, je brez pomena. Nemški nacijonalci nimajo najmanjšega zaupanja v koalicijsko vlado, ki ni ni boljša, kakor je bila Taaffejeva. Pod sedanjo vlado žanjejo le klerikalci, Slovenci in Poljaki. Nemškonarodui shod v Liberci naj pojasni ves položaj.
Katoliški s/tod na Braniborskem. Minolo nedeljo je bil tretji katoliški shod društev bra-niborskih v Braniboru. Udeležilo se je tega shoda 28 berolinskih in 19 druzih društev. Hkratu se je slavila petdesetletnica obnovljenja tamošnje župnije. Dr. Lieber je na tem shodu govoril o dolžnostih katoliškega moža v verskem, socijalnem in političnem oziru. Dr. Karol Bachem je razpravljal o tem, kaj je storila katoliška stranka za delavce. Prvi je pa naglašal, da katoliška stranka ni delavska, ne rokodelska in ne profesorska, temveč občna ljudska stranka, kateri je skrbeti za vse stanove. Posebne važnosti so za Braniborsko katoliška društva, ker so katoliki v manjšini in le s skupnim delovanjem morejo kaj doseči.
Volitve v Bolgariji. Zmerni liberalci v Bruselju so odbili zahteve socijalnih demokratov, katere so stavili za pogoj, da podpirajo liberalce pri
psovali. A teh je bilo malo, število prvih pa ni bilo majhno.
Motil sem se, misleč, da mora to sočutje, koje smo našli na Laškem, jenjati, ko pridemo v ptuje kraje. Ah, dober človek je vedno rojak nesrečnim! Ko smo bili v slovenskih in nemških krajih, našli smo isto sočutje, kakeršno prej v svojih. Izdihljej bil je splošen: »ubogi gospodje!«
Včasih, ko smo prišli v kak kraj, morali so naši vozovi ostati, dokler ni bilo določeno, kje da bomo prenočili. Potem pa se je narod zbral krog nas in slišali smo besede sočutja, ki so prišle res iz srca. Dobrota tega ljudstva ganila me je še bolj, nego ona mojih rojakov. Oh, kako sem bil hvaležen vsem! Oh, kako sladka je ljubezen naših bližnjih! kako sladko je ljubiti jih!
Tolažba, katero sem našel, manjšala je moj sod proti onim, koje sem imenoval svoje sovražnike.
»Kdo ve«, mislil sem si, »ako bi videl od blizu njihove obraze in ako bi oni videli mene in ako bi mogel brati v njihovih srcih in oni v mojem, kedo ve, bi li ne bil prisiljen priznati, da ni nikake zlobe v njih in da je ni v meni! Kedo ve, bi li ne bili prisiljeni, drug drugemu odpustiti ter se ljubiti!«
Prevečkrat se ljudje motijo, ker ne poznajo drug druzega; in ako bi spregovorili mej sabo kako besedo, podal bi drug drugemu zaupljivo roko.
volitvah. Napredni liberalci pa baje mislijo ustreči željam socijalnih demokratov. Vsled tega je pričakovati, da bode v Bruselju pri ožjih volitvah voljenih nekaj katoličanov in nekaj liberalcev. V Lilt-tichu so pa katoličani se bili obrnili do zmernih liberalcev, da bi jih podpirali proti socijalnim demokratom, toda liberalci so odgovorili, da tega ne store. Podpirati nečejo ne katoličanov, ne socijalnih demokratov. V Alostu je vodja najodločneje katoliške stranke Woeste prišel v ožjo volitev. Sprva se je mislilo, da je voljen, toda pozneje se je pokazalo, da je pri skrutiniju bila neka zmota.
Bolezen ruskega carja se vedno hujša. Nevesta carjevičeva in člani carske rodbine so na potu v Livadijo. Vsak čas se pričakuje, da se car-jevič imenuje za regenta. Sedaj se govori, da bodo soregenti Pobjedonoscev, Vanovski, Witte, Voroncov-Daškov, Durnovo in državni tajnik Kulmazin. Kakor se kaže, so zdravniki zgubili že skoro vse upanje, da bi carja mogli ozdraviti. Ni dolgo, kar se je še vozil v Livadiji na sprehode, ali zadnji čas so pa moči njegove nakrat jele pojemati z nenavadno hitrostjo. Za vladne posle se car sedaj več ne more zanimati in carjevič bode kmalu jedina odločilna oseba.__
Koledar
za 43. teden leta 1894.
Nedelja, 21. oktobra: 23. pobink. (žeg-nanska); evang.: Jezus obudi Jajrovo hčer; Mat. 9.; Uršula in tov. dev. m. Ponedeljek, 22. oktobra: Janez kapist.; Fides dev. Torek, 23. okt.: Klemen pap. m. Sreda, 24. oktobra: Bafael nadang. Četrtek, 25. oktobra: Krizant in Darija mm. Petek, 26. oktobra: Evarist p. So bota, 27. oktobra: Sabina dev. — Lunin spremin: Zadnji krajec 21. oktobra ob 7. uri 54 minunt. Solnce izide 25. okt. ob 6. uri 38 minut; zaide ob 4. uri 51 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. oktobra.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.)
Premeščeni so naslednji č. gospodje: Simon Šmi-t e k, kurat v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, kot župni upravitelj na Dobovec; Ivan Cuderman, kapelan v Kranjski Gori, kot kaznilnični kurat v Begunje; Ludovik Schiffrer, kapelan v Borovnici, kot kapelan v Naklo. Novo nameščena sta č. gospoda: Josip Urankar za kapelana v Kranjski Gori; Fr. B e r n i k za ka-pelana v Borovnici.
(Cerkvena vest.) C. kr. ministerstvo za nauk in bogočastje je pooblastilo deželno vlado kranjsko, da v smislu § 20. zakona z dne 7. maja 1874 dovoli, da lokalija Col na Vipavskem postane samostojna duhovnija.
(Vikarijati povzdignjeni v kuracije) na Goriškem z vsemi pravicami in dolžnostmi župnijskimi so: V goriškem dekanatu: Št. Andrež, Pevma
Nekega dne obstali smo v Ljubljani, kjer so Casovo in Rezio ločili od naju in odvedli na grad; lahko se misli, kako je ta ločitev bolela vse štiri.
Zvečer tistega dnč, ko smo prišli v Ljubljano in prihodnji dan prišel je k nama v vas gospod, ki nama je rekel, ako sem ga umel prav, da je mestni tajnik. Bil je zelo olikan, govoril je sočutno in poln spoštovanja o veri. Začetkoma mislil sem, da je duhoven. Bil je resnega obraza, ki navdihuje s svojo odkritostjo spoštovanje; žal mi je bilo, ker se nisem mogel ž njim natančneje seznaniti; prav tako parni je žal, da sem pozabil njegovo ime.
Kako ljubo bi mi bilo tudi, ko bi vedel tvoje ime, deklica, ki si šla v štajarskej vasi sredi množice za nama in ki si, ko je moral nekoliko minut obstati voz, naju pozdravljala z obema rokama, potem pa si pobrisala z robcem oči, naslonjena na roko žalostnega mladenča, ki je bil — ako sodim po plavili njegovih laseh — Nemec, ki pa je bil morda na Laškem in se je bil morda tam napil ljubezni do nesrečnega našega naroda!
Kako ljubo bi mi bilo, ko bi vedel imena vas vseh, spoštljivi očetjo in matere, ki ste prišli v raznih krajih k nama naju vprašat, imava li sta-riše in ko ste slišali, da jih imava, ste s strahom vzkliknili: »Bog Vaju kmalu povrni ubogim starišem I«	Dalje sledi.)
Grgar, Bate in Gorenja Tribuša. V kanalskem: Ročinj, Marijacelje, Levpa, Banjšice, Kal, Lom, Lokovec. V šempeterskem: Bilje. V tolminskem: Libušnja in Drežnica. V cerkljanskem: Otalcž in Novake. V bolškem: Log in Serpenica. V koba-ritskem: Livek. V černiškem: Trnovo. V ko-menskem: Štanjel, Gorjansko, Koblaglava, Štjak, Branica in Gabrije. V devinskem: Opačjcselo, Nabrežina, Gabrije pri Mirnem, Št. Martin na Krasu. V tržiškem (MonfalconcJ: Turjak, Foljan. V gradičanskem: Bruma in Zagrad. V ločniškem: Št. Lorenc pri Moši, Podgora, Štverjan in Me-dana. V krminskem: Mernik in Dolenje.
»(Rimski Katolik.«) Četrti zvezek petega letnika bode kmalu dotiskan. Obetajo se nam sila zanimivi in času primerni članki. Priporočamo ta odločni list vsem razumnim Slovencem prav toplo. Na leto stane le dva goldinarja.
(Medved.) Iz Trebnjega smo dobili pismo : Vem da ste glede medvedov previdni postali, vendar upam, da sprejmete poročilo za lovce na vsak način intere-santno, da so namreč pretečeni torek videli in sledili v grajskem gozdu nad Trebnjem medvede. Vendar poročila si nekoliko nasprotujejo ; jedno poročilo pravi, da sta dva stara in dva mlada, drugo, da je jeden stari in trije mladi. Strinjajo pa se sodbe, da so prišli iz kočevskih gozdov, kjer ravno zdaj delajo tovarno za les; narazen pa gredo sodbe, kako so prišli čez Krko, jedni menijo, da v Žužemberku čez most, drugi, ki vedo, da je treba tam mostnino plačati, pa so te misli, da so preplavali Krko, ker znano je, da je medved tudi v vodi doma. Ali naj že bo kakor hoče, drugi dan, v sredo šli so trebanjski lovci za njimi, pa niso imeli te sreče, da bi bili medvede srečali, pač pa so ustrelili pravo divjo mačko in sedem zajcev. Medvedje so toraj ušli, lovci pozor! — Ob jednem vam lahko sporočim, da je bil pretečeni pondeljek proti večeru med bliskom in gromom tudi po Dolenjskem padel sneg, ki pa je po dolinah drugi dan zginil in tretji dan tudi po hribih.
(Raznoterosti s Koroškega.) Razne občine spomnile so se nakrat g. deželnega predsednika in kar zaporedoma ga imenujejo svojim častnim občanom. Zadnjič je ta čast tega častnega gospoda zopet doletela v Zgornjem Dravogradu. — Velike svote so se že zazidale v Dravo, da bi jo uravnali. Zastonj! „Drava je sama svoja gospa", pravi ljudstvo, in to se jasno kaže, ker preplavlja zdaj kakor prej rodovitna polja zlasti v Rožni dolini. Največ „zaslug" za to drago vravnanje ima se vč baron Schmidt - Za-bi6row, kateremu pa davkoplačevalci morejo biti Ie malo hvaležni za to! — Razstavo sadja so imeli v Brežah. — Grozno stepli so se trije možje v Sp. Dravogradu. Hudo je tekla kri in dva sta do smrti zadeta! — Raiffeisenovo posojilnico so ustanovili v St. Lorencu v Gičtalu.
(Umrl) je dne 18. oktobra v Worishofenu, ko je tam iskal zdravja, č. g. župnik J. Blaas iz Smi-hela pri Volšberku na Koroškem. Pokojni se je rodil dne 24. avg. 1832.). v Maču na Tirolskem. R. I. P.
(Italijani v deliriju) Prijatelj nam piše iz Istre: Znana naredba pravosodnega ministra glede dvojezičnih napisov in pečatov pri nekaterih okrajnih c. kr. sodiščih Istre provzročila je mej isterskimi Italijani veliko razburjenje. Vsi njih časopisi brez izjeme strank, kolikor v Trstu, toliko po deželi polni so nelogičnih in neopravičenih jeremijad proti temu ministerskemu odloku. Žal da je tudi „11 Po-polo" mej njimi. Vsi zastopi občin, ki so v italijanski posesti, v izvanrednih svojih sejah sklepajo energične proteste proti pravični ti odredbi. Ne zadovoljujejo se le z navadnimi protesti, katera odpošiljajo obč. zastopstva, ampak vzbujajo ljudstvo in ga hujskajo, upajoč, da tako dosežejo svoj namen, to je, da se ministerski odlok prekliče. Tržaški „L' Indipendente" priporoča posebej, naj se povsod in vedno „en massa" demonstruje, ker da je tako priporočala tudi neka njim prijazua oseba, ki sedi tudi v dunajskem parlamentu. Kako daleč bodo gospoda Italijani zabredli, nam ni znano. Na vsak način je značajno, da se c. kr. namestništvo daje natančno poročati o takih demonstracijah, ki so se dogajale posebno v Piranu, kjer je tamošnji okrajni sodnik dal vže vmestiti dvojezični napis. Storilo se je to jako težko, kajti niso v vsem Piranu dobili osebe, ki bi bila hotela napis umestiti. Nijeden mestni kovač, in tudi ne mestni služabniki niso hoteli prevzeti, ampak so odločno odbili tako delo, sploh tudi lestvic se ni moglo nikier dobiti. Naposled je moral sam sodnijski sluga sodnikov nalog izvršiti. Ko je iste pol ure napis vmeščaval, ob-
•' Činstvo ga je napadalo na vse mogoče načine in tudi s kamenjem. Vsled intervencije nekaterih trez-nejših meščanov je vender občinstvo se razišlo. V Kopru so pa sklenili tudi mestni zastop v sejo sklicali ter protestovati; okrajno kopersko glavarstvo pa je proti sklepu vložilo svoj „vetou. Kako bode končala ta italijanska komedija, je odvisno od c. kr. obl&stnij, ki so tukaj poklicane, da se ministerski odlok spoštuje.
(Darilo.) Deželna vlada je Fr. Jamniku iz Škofje Loke priznala 26 gld. 25 kr. darila, ker je dne 10. avgusta 1.1. rešil šestletno Frančiško Pavlič. Jednako darilo je priznala Antonu Uhancu iz Spodnjih Ponikev, ki je 26. julija t. 1. rešil iz vode Alojzija Jeriča.
(Cepljenje koz ua učiteljiščih.) Naučni minister je na deželne šolske svete izdal naslednji ukaz: „Ker je učitelj, kateremu niso bile cepljene koze, lahko nevaren otrokom, naj se potrebno ukrene, da se vsem gojencem in gojenkam tekom študij ali vsaj koncem študij cepijo koze."
(V meščansko šolo na Krškem) je letos v prvi letnik vstopilo 39 učencev ; v drugem jih je 25, v tretjem 12, vseh skupaj 76, od teh 24 s Štajerskega.
(Vstanove za ubožne železničarje.) Nekaj podpor se bo delilo ubožnim na železnici službujočim in sicer iz avstrijskega podpornega zaklada za železničarje, iz Schonererjeve in Konigs\varterjeve ustanove. Tudi iz ustanovnega zaklada za železniške invalide se bodo delile denarne podpore. — Prošnje zatake podpore jc vložiti pri postajnem načelniku južne železnice v Ljubljani do 24. oktobra tega leta.
(Uboj.) Dne 14. t. m. je neki delavec, Italijau, s polenom tako hudo udaril rudokopa Valentina Kar-nikarja, da je vsled udarca umrl. Morilec se je skril v neko delavsko barako. Tudi je bilo še drugih šest italijanskih delavcev, ki so skrivali tovariša in žan-daimom niso hoteli odpreti barake. Žandarmi so šiloma odprli vrata v barako in v zapor iz Trbovelj v Laško odvedli vseh sedem delavcev.
(Draga pravda.) Grof Hugo Henckel Donersmark je začel proti pruskemu fiskusu pravdo, v kateri gre za premoženje 43 miiijonov. Sodnijski stroški brez stroškov za razne pisarije iznašajo 645.120 mark, oba zagovornika dobita vkup 258.714 mark. Kdor tedaj zgubi ta proces, mora plačati 903.834 mark.
(Semnji po Slovenskem od 22. do 27. oktobra.) Na Kranjskem: 22. na Krškem, v Dovskem, Cerkljah, Lescah, Zubni, Zagorici, Kranju, (konjski) Žireh, Premu, pri sr. Križu, Rakitni, 23. Novem Mestu; 24. v Dolu in Dol. Logatcu. — Na Štajerskem: 22. v Celju, v Dramlju pri Mariji Magdaleni. — Na Koroškem: 22. Kotarčah in v Orni pri Pliberku ; 27. v Celovcu. — Na Primorskem: 22. v Cerknu , v Tolminu, Osopu ; 25. v Gradiški in v Borštu (Kopr k.) za blago; 27. v Nabrežini.
(V vodo skočil) je danes popoludne ob 4. uri mlad krepak človek z dežele blizu Tonhalle ob levem bregu Ljubljanice. Priplaval je do frančiškanskega mosta, kjer sta še živega izvlekla postrešček in hišnik v Tonhalle.
l>ruštva.
(Zabavni večerkonserv. obrtnega društva) preložen je vsled nepričakovanih zaprek radi prostora na nedeljo dne 4. nov. Dvorana v rokodelskem domu namreč odpovedal je zadnji trenotek dotični najemnik radi uporabe v šolske namene.
(Vabilo na koncert) gospice Bronislavve Wolske, koncertne pevke iz Beča, kateri bode v nedeljo dne 21. oktobra t. 1. v redutni dvorani, pri katerem iz prijaznosti sodelujeta gg. K. Jeraj in K. Hiffmeister. Vspored je zelo zanimiv. Listki se dobivajo v trafiki pri g. Šešarku v Šelenburgovih ulicah, v dan koncerta pa pri blagajnici, katera se bode odprla ob 7. uri zvečer.
Narodno gospodarstvo.
Framska razstava.
Iz Frama se piše v „Slov. Gospodarju" : Prvi teden oktobra je bilo pri nas prav živahno gibanje. Odbor bralnega društva je za čas od 30. septembra do 7. oktobra osnoval razstavo za sadje tega kraja. Na posebno skrb g. Fr. Pirkmajerja, nadučitelja,[in g. Miha Turnerja, krčmarja in posestnika, se je ta
pisana razstava sijajno priredila. Kljub slabemu vremenu je bilo posebno prve tri dni obilno obiskovalcev od blizo in daleč.
Naša prva razstava je svoj dvojni namen popolnoma dosegla, namreč: 1 Spoznavati sadje različne sorte. Blizu 40 razstavljalcev je od vseh krajev doneslo menda do petsto različnih sort jabelk in hrušk na ogled in razsodbo, katere je nam učeni sadjar g. Stigler iz Maribora krstil ali zaimeuoval; mi pa smo imena študirali in popisali tako, da zdaj večinoma vsa jabelka poznamo, samo da jim še za slovensko ime ne vemo; ker pitovne sorte so, žal, vse same ptujke.
Gosp. Stigler nam je svojem nagovoru izmed vseh razstavljenih sort posebno naslednje priporočil : 1. Mošančke, 2. Ananas-Rainette, 3. Belfleur, 4. Car-meliter-Rainette, 5. Cassler-Rainette, 6. Canada-Rai-nette, 7. Ribston-Peppiug, 8. Damason-Rainette, 9. Gravensteiner, 10. Danziger Kautenapfel, 11. Kalvil, 12. Champagne Rainette, 13. Gold-Parmiine, 14.Etser-apfel, 15. Stettiner. Hruške pa, poleg domače tepke, še nekatere za prodajo: 1. Gute Loise, 2. Dechant-birne, 3. Wintter Butterbirne itd. Pri drugi razstavi bomo menda tudi že zvedeli slovenska imena!
Ta razstava je sijajno dosegla pa še tudi svoj drugi namen, namreč: 2. Spodbujo ali vnemanje za sadjerejo. Akoravno se je v 10 letih v tem oziru pri nas čudovito veliko storilo tako, da so iz gošče nastali najlepši sadnjaki, iz ostrožja prirastle ukusna jabelka, je še vendar na polju in bregu mnogo plo-have, kjer bi na lepi solnčni legi lahko rastlo na stotine dobrih jablan. Ti prazni prostori se bodo marljivo zasajali, ker mnogotere gospodarje smo slišali govoriti: Zdaj bom pa jaz tudi začel sadje gojiti, saditi, cepiti, odkapati, snažiti tn gnojiti, pobeliti in ovijati.
K tej spodbuji za sadjerejo so posebno pripomogli govori g. Stiglerja in g. profesorja Koprivnika, ki je v milodoneči slovenski besedi celo uro razlagal in priporočal sadjerejo kmetom. Svojo veliko moč so pokazali darovi in pohvalnice za najboljše pridelke. V to svrbo je tukajšnja posojilnica podarila 25 belih kron; pa tudi drugi dobrotniki so nam darila donesli. Največje darilo pa ti bodo, dragi kmetovalec, donesla drevesa tvojega sadnika, ako jih marljivo sadiš, umetno cepiš, in pametno shraniš, ter drago prodaš!
Telegrami.
Ogerski državni zbor.
Budimpešta, 20. oktobra. Zbornica poslancev je skoro jednoglasno vsprejela predlog ministerskega predsednika, da se predloga zastran priznanja jednakopravnosti židovske vere nespremenjena vrne gospodski zbornici.
Budimpešta, 20. oktobra. Zbornica poslancev je pritrdila tistim premembam, katere je gospodska zbornica sklenila na načrtu zakona o veri otrok iz mešanih zakonov. Sedaj se ta zakon predloži sankciji.
Huda nevihta.
Belgrad, 20. oktobra. Včeraj popoldne je bila velika nevihta. Šla je kakor orehi debela toča. Več tisoč stekel v oknih je pobila. Druge škode ni napravila.
Zemun, 20. oktobra. Danes je naše mesto zadela strašna nesreča. Ob poludne je začela strašna nevihta. Šla je z nenavadno silo toča kakor golobja jajca debela. Strehe, dimnike in na stotine oken je razrušilo. Stekleni peron na kolodvoru, vsa steklena vrata in okna pri javnih in zasebnih poslopjih so zdrobljena. Škoda je ogromna.
Bolezen ruskega carja.
Pariz, 20. oktobra. Vsled poročil došlih iz Livadije, so časopisi jako vznemirjeni zaradi slabega zdravja ruskega carja, časopisi izražajo gorečo željo, da bi ozdravil ruski car in se spominjajo simpatij, katere je vedno skazoval Aleksander III. Franciji. Časopisi izražajo prepričanje, da bode rusko-francosko prijateljstvo vse dogodke preživelo.
Pariz, 20. oktobra. (Havasovo poročilo). Car umira.
Biarritz, 20. oktobra. Veliki knez Jurij Mihajlovič je danes od tod odpotoval. Princ
in princezinja Leuohtenberška odpotujeta v ponedeljek.
Peterburg, 20. oktobra. Po poročilih iz Livadije bolezen carjeva napravlja že velike skrbi.
Peterburg, 19. oktobra zvečer. Minolo noč ni car spal. Vstal je zjutraj kakor po navadi. Splošna slabost in delovanje srca se nista nič premenila. Noge so huje otekle. Splošno stanje se ni spremenilo.
Vojska mej Kitajci in Japonoi.
Hiroschima, 20. oktobra. Včeraj je japonski cesar otvoril državni zbor. V otvo-rilnem govoru naglaša, da se je zbor sklical, da dovoli povišanje potrebščin za vojno in mornarico. Sedanji položaj zakrivili so jedino Kitajci. Japan pa ne bode miroval, dokler ne doseže svojega namena. Upa, da bode vse prebivalstvo podpiralo vlado, da se mir naredi s sijajno zmago japonskega orožja.
Hiroschima, 20. oktobra. Vlada je državnemu zboru predložila tri predloge, v katerih zahteva posebno zaračunjenje vojnih troškov, potrebni denar za vojno in najem posojila v znesku 100 milijonov jenov. Predsednik je zbora predložil adreso, v kateri se zbor zahvaljuje cesarju, da je začel vojsko in obeta, da je pripravljen vse dovoliti, da se premaga barbarična trdovratnost Kitaja.
Dunaj, 19. oktobra. V prisotnosti zastopnika poljedelskega ministerstva dr. viteza Rinaldinija začel se je danes peti avstrijski ribiški shod, h kateremu so prišli zastopniki iz vseh dežel.
Dunaj, 20. oktobra. „Fremdenblatt" piše, da so nekateri listi, ko so konzula Pa-litschka zaprli, pisali, da je pri dotični stvari prizadet tudi podkonzul v Novem Jorku, Oton Eberhard. To je pa popolnoma neutemeljeno.
Dunaj, 20. oktobra. Pri včerajšnjih delavskih izgredih je bilo ranjenih 6 policijstov, mej njimi štirje s kamenjem.
Dunaj, 20. oktobra. Za Stellwagovega naslednika imenovani profesor Mauthner je danes zjutraj nenadoma umrl.
Levov, 20. oktobra. Pri današnji dopolnilni volitvi v solkiewskem volilnem okraju veleposestva je izvoljen za državnega poslanca vseučiliški profesor dr. Jožef Mi-lewski.
Pariz, 20. oktobra. Budgetna komisija je sklenila, ko je zaslišala vojnega ministra, zopet vstaviti kredite, katere je bila odklonila.
Port Said, 20. oktobra. Štrajk pristaniških delavcev je končan.
Novi Tork, 19. oktobra. Včeraj se je zbralo mnogo ljudij pred sodnijo v Washig-tonu, v državi Ohio, da ubijejo zamorca, ki je bil obsojen zaradi nenravnega hudodelstva v ječo. Vojaki so streljali na ljudi in jih 5 ubili in 23 ranili. Po mestu je velika razburjenost. Ob 11. uri zvečer so ljudje sodišče še popolnoma oblegovali.
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljuhie gospode nastopne darove:
Dr. Frančišek Stanonik, profesor dogmatike na c kr. vseučilišču
v Gradcu 100 kron.....gld. 50"—
Darilo malih od sv. Gregorja . „ l-— Pri pastoralni konferenci dne 4. sept. 1894 vTrebnjem zbrani gospodje so darovali 40 kron in sicer: FrančišekJarc, župuik na Mirni,
10 kron......... „ 5 —
Matej Jereb, župnik v St. Janžu,
4 krone..................2'—
Mih a e 1 B a r b o, župnik na Tre-
belnem, 3 krone...... „ 1-50
AndrejŠimenec, župnik v St. Lovrencu, 2 kroni....... „ 1-—
Janez Globelnik, kapelan na
Trebelnem, 2 kroni...... 1 —
Frančišek Avsec, kapelan v Trebnjem, 4 krone....... 2-—
gld.
1-— 1 — 1 —
150 3 — 25 —
5 —
V a c 1 a v Filler, kapelan v St. Ru-
pertu, 2 kroni...... •
Janez R i h t a r š i 6, kapelan v Mokronogu, 2 kroni......
Josip Mensinger, kapelan v St. Janžu, 2 kroni .......
Janez M e r v e c, župnik v St, Ru-
pertu, 3 krone.......
Janez Nagode, dekanijski upravitelj v Trebnjem, 6 kron . . • Jakob Stariha. zlatomašnik in častni kanonik v Črnomlju 50 kron .Neimenovan domoljub",
zopet 10 kron.......
Dr. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnice v Ljubljani, mesečnino za september in oktober . . Ignacij Medved, zasebnik v Kranju, letnino za 1894 . . . • Uršula Žagar od sv. Gregorja . Udeleženci jesenskega konkurznega izpita v Ljubljani, 50 kron . . . Dopolnilo zbirke v Loškem potoku, 8 kron......■
Mihael Bulovec, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za april, maj, lunij, julij, avgust,
september in oktober.....
Anton Kržič, proft-sor na c. kr. učiteljski pripravnici v Ljubljani, mesečnino za junij, julij, avgust in september.........
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1894.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka'
Darovi za „katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Sišlca, knezoskofijskt tajnik v Ljubljani.
Vremensko »poročilo.
7. u. »jut. ž u pop 9. a. ivoč
Veter Vreme
pl. vzh. sl jzap.
oblačno
050 dež
Srednja temperatura 11-6 za 0-5° pod normalom.
^>>>>>>>>>I<»>I»>>I«^j
^ MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster, v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32,
priporoča se pročast. duhovščini in sl. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega
25-— 4'—
28 —
20'—
554
I Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je umrl 15. t. m. v Metliki trgovec in posestnik, | gospod
Alojzij Weibl
v starosti 57 let. Priporočamo pokojnika v blag spomin.	. .
Ob jednem izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za mnogobrojne izraze sočutja ob priliki bolezni in smrti ranjcega; č. duhovščini, gg. uradnikom, sl. metliški godbi in požarni hrambi, darovateljem krasnih nagrobnih vencev in njim, ki so ga spremili k večnemu počitku.
V Me t lik i, 19. oktobra 1891.
Rodbina Weibl.
Tovarna cerkvene opravo.
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najproatejše oblike.	16 12-10

_	.	»	Sežei vzorec blaga, ka-
Ponarejena črna svila. terega hočeš kupiti, in
takoj spoznaš ponaredbo. Prava, cisto barvana svila se takoj »kodra, hitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki se hitro umaze in zlomi, počasi gori, posebno pa dalje tle nekatere niti ce je blago zelo barvano, in pusti crnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije. Če stareš pepel prave svile, postane prah, ponarejene svile pa ne. Svilarnioa O. HENNEBERO (e. in kr. dvorni založnik), Ziirioh razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hiso poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev v Švico.__13 (7~6) 5
HL_"_L
ujiumiMnlfiiiiiniiiitiniiiiiiiTiiuiiiuiiiiniiiiiiin
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
_^^
Premovana	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdeloual-nica paramentov, Dunaj, VII-, Zieglergasse 27. Zastopnik: Frane Brllckiier. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. it i., pa tudi cela mašna obleka v najpraviluejši obliki. 54 '26-20
za štiri moške glasove, zložil H. Volarič, op. 10, dobivajo in naročujejo se edino le pri skladatelju v Devinu (Duino) na Primorskem zvezek i>o pošti 85 kr.
Razposlanih je bilo čez 150 iztisov na ogled Ker mu dotični p n. prejemniki doslej še niso vrnili skladeb, smatrati mu jih je kot naročnike, ter uljudno prosi, naj bi mu blagovolili čim preje poslati naročnino 8o kr._548 i—-
Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-iiteliem konj priporočati je, da ohranijo obuvalo J u	suho, konjsko opravo in
usnje pri vozovih lično in čedno, uporaba
J. Bendika
| v Št. Valentinu
patentovane nepremočne
masti za usnje in likalne tinkture za usnje,
maže za konje in kopita.
Vporabljajo vse te predmete pri 5 2 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva se po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu Weberu, v Celju pri Tammu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martincu.
Cerkveni parninonti.
Umrli so:
19 oktobra. Marija Šimonik, nadsprevodnika žena, 68 let, Sv. Pe"ra cesta 20, vodenica.
V bolnišnici: 17. oktobra. Marijana Vodnik, gostija, 86 let, plučnica.
najčlstije htžne
KISELIHE
najboljše inizne in osve-v. žujoče pijače, 51 37
preiskušene pri kašljn. vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
Registrovana vipavska vinarska zadruga v zvezi z istrsko vinarsko zadrugo
otvorila je tlnč 14. oktobra
svojo pivnico na Bregu štev. 1
■^r B^Jaa	i,
kjer se točijo prav poceni pristna
letošnja in lanska vipavska in istrska vina.
Skladišče tega vina je v Šiški, kjer se bode oddajalo vino na debelo. Naročila na vsako množino sprejema gostilničar obeh zadrug g. Peter KrebelJ, kateri tudi posreduje direktno razpošiljanje vina po vzorcih vsem kupcem.
Ljubljansko p. n. občinstvo in drugi kupovalci, posebno krčiuarji, vabljeni so uljudno na obilen obisk in nakupovanje izvrstne in pristne kapljice.	544 7—4
Zadrugi Izvršujeta pa tudi naročila neposredno ter razpošiljata na zahtevanje vzorce.
Službe išče
3-2 543
Tn j c i.
18. oktobra.
Pri Monu : Grirn, Weltmann, Porges, Schlesinger, Gold-Tiamer, Weisz, Drab, L6wy z Dunaja. - Eeich iz Gradca. -Tausig iz Linca. - Homan iz Radovljice. - Benda iz Forz heim-a. Luzzatto, Colenz iz Trsta. - Franz in Domenig iz Gradca. - Bozich iz Thurn-Severin-a. - Singer iz Budimpešte. - Gerbac iz Londona. - Mayer iz Tržiča. - Globočnik iz Vel. Lasič. - dr. Ostertag iz Sežane.
Pri Maliču: Klimplinger, Scbadek, Piitzhailer z Dunaja
-	Seidl iz Jablonca. - Pick iz Smihova. - Dittrich iz Heba.
—	Schlosser iz Budimpešte. - Paulinitsch iz Gradca. — Rikli	— -
iz Bleda. - Benedik iz Brezovice. - Kladivo, Trappel iz | KwlzdOV 11111(1 Korneuburga. - Gert iz Weicz-a. - Egarter iz Celovca. | | G< 7e dobi v 2
kot občinski tajnik ali pisar nekdo, ki je že bil občinski tajnik in pri advokatu v pisarni.
Več pove vredništvo »Slovenčevo^.
| Mnogoletno, preizkusno teSilnb domače sredsuTj
137 Kwizdov fluid proti" protinu 20-12
| Okrepčujoč za vribanje po dolgotrajnem tekanju
Kwizdov fluid
| Cena I steklenici I gl.
Tržne cene v Ljubljani
dne 20. oktobra.
proti protinu |
Cena I steklenici I gl. |
proti protinu |
vseh lekarnah |
I127 Kwizdov fluid proti protinu. s—s|
| Glavno zalogo ima Okrožna lekarna v Korneuburgu. |
Najsigurnejše in najboljše
nalaganje glavnice«
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kre elitnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavoij;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253 33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
v Ljubljani. 295 42
Pšenica, m. st.
Rež,	„	•
Ječmen,	„	•
Oves,	„	.
Ajda,	„	•
Proso,	„	•
Koruza,	„	. Krompir, Leča,
Grah,	„	.
Fižol,	.,	•
Maslo,	kgr.
Mast,	n
Špeh svež,	„
7
hktl.
gl.	kr
6	50
6	—
5	—
5	60
7	—
f.	50
7	60
2	14
10	—
16	—
10	92
—	66
—	56
-1. kr. I--
Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter . • • Goveje meso, kgr. Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piičanoc . . . .
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. n mehka, 4 „ „
Prve in najstarejše stearinske sveče v Avstro-ogerski.
v rožnem zavitku.
Pristne le
Pristne
MILLY
sveče.
288 6-4
F. A. Sargov sin & Cie.
SS?3' Zavitek od sept.{žČŽŽflra:°V 'e° -Meeuejc. c.k,dvorni zalagate.)!.
Sarsaparilla Deooct.
Parai-jeva samostanska pijača
proti shu j.še vanju, naduhi, bledici, pomanjkanju krvi, krvnim izmečkom, kašlju, pluč-nici itd. — Steklenica četrt litra gld. 1-20,
pol litra gld. 2 20, 1 liter gld. 4'— a. v. Paral-Jeva samostanska pijača jo kričistilni, sokove zboljšujoČi sarsaparill-liker Glavna zaloga za Avstro-Ogersko: Salvator - lekarna v Požunu.
fff vp
512 5—2 I.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veliSastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnatoljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XVII. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma i 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld , z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld.. 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld.. naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dn6 20. decembra 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj, I., Riemergasse 7, II. Stoek, im Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih piodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Na Dunaju, v septembru 1894.	5'28 6—2
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
188 6-1 oddelek državne loterije.
I I i
i i
J i i i
Želodčne kapljice
koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice so zel6 pro-spežne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapedenostl, preobloženem želodolz jedili in pijačami itd.
Steklenloa z rabllnlm aavodom velja 20 kr., tacat 2 gld., 3 tuoate samo 4 grld. 80 kr.
I
i
Priporoča jih
479 6 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
I I I
\ I I I
\ I
Z najugodnejšim uspehom rabi se že 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje ukusnega ln Izdatnejšega mleka.
Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le K w 1 z d o v
Korneuburški živinored. prašek.
Glavna zaloga: Frano Iv. Kwlzd&
c. in kr. avstro-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Pristen
dobiva se v vseh lekarnah in
droguerijah avstro-ogerske dežele.
Obrtniki in trgovci,	375 26-16
člani konservativnega obrtnega društva v Ljnbljani,*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele:
*) Oni obrtniki, člani konserv. obrtnega društva, kateri želu mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se ]>ri npravništvs „81ovenca*.
Belec Anton
klepar
Šent-Vldu pil Ljubljani.
Blaznik L.
v Ljubljani, Stari Trg štv. 12.
Zaloga najraznovrstnejšega ■T galanterijskega blaga. ~M
Bončar Pranee
pleskar v Ljubljani, Rimska cesta.
Boueon Andrej
stolar
v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7.
priporoča največjo svojo zalogo
najrazno vrstnejalh stolov
natančno in trajno Iz najboljše tvarine izdelanih.
Hinterlechner Karol
čevljar
v Ljubljani, Francovo nabrežje 23.
Jager Janez
mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu.
Kovač France
čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Kozak Josip
mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje.
Breskvar Pranee
preje I.. Šverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišče-
Camernik Ignacij
kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49.
Cerne Jožef
urar v Ljubljani, Sv Petra cesta 2.
Čermelj Jernej
trgovina z južnim sadjem i zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje.
Dolenec Oroslav
s ve čar v Ljubljani, Gledališke ulice
priporoča
pristne čebelno - voščene sveče
voščene zvitke in m6d. Zaloga pristnega M" brinja in brinjevoa. ~M| Vse po najnižji oenl.
Dostal Karol
tapet nik v Ljubljani, Sv. Petru cesta št. 31.
Brata Eberl
slikarja napisov, stavblnaka ln pohiitvena pleskarja,
tovarna za oljnate barve, lak ln pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4.
P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji nRudollinumu.
Erjavec Alojzij,
(preje Zor) čevljar, v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Fajdiga Filip
mizar v Ljubljani, Slonove ulice.
Fajdiga Ivan
mokar v Ljubljani, Križevniški trg, filijala. na Vrhniki
priporoča in ima vodno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe
po prav nizki ceni.
Kregar Ivan
pasar iu srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8.
opozarja preč. duhovščino in corkv. predstojništva na izvrstno urejeno delalnloo, v kateri izdoljuje
vsakovrstno cerkveno posodo in orodje
iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji ceni.
Matkovič Dragotin
biuvec v Ljubljani, Pred škofijo.
Mate Avgust
čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.
Mihelič M.
ščetar in zaloga, krtač
v Ljubljani
Florjanske ulloe 5tv. 40. Šelenburgove uiloe.
Ozelj Gabrijel
tapetnik v Ljubljani, Tržaška cesta.
Paušner Frane
krojač, v Ljubljani, Valvazorjev trg 4 (poleg okrajnega glavarstva).
Pauer Friderik
pek&r
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 50.
Perko Prane
sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice.
Petrie Fr.
trgovina z manufakturnlm blagom v Ljubljani, Špitalske ulice.
Plehan Valentin
izdelovatelj voščenih sveč ln lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta.
Rebek Josip
kijuear v Ljubljani, Francovo nabrežje,
zaloga
ključev iz aluminija
vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd.
Sever Primož
ml/,ur za hišno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22.
Sehmelzer Bertr.
stolar
v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu.
Sega Jakob
jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta.
ŠerikIvan
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Škrabec M.
klepar v Ljubljani, Kongresni trg
Sturm Frane
krojač
v Ljubljani, na Bregu štev. 14.
Tome France
pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice
Tomšič Luka
vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice
Uran & Večaj
pečarja v Ljubljani, Igriške ulice.
Velkavrh Pr.
Jermenar
v Ljubljaui, Sv. Petra cesta.
Vil h ar L.
urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne).
Virk Sebastijan
čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Zor man Alojzij
mokar
v Ljubljani, Florijanske ulice.
Zalaznik Jakob
slaščičarski in pekovski mojster
v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča W štirikrat na dan
sveže, ukusno. zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peolvo.
Zadnikar Henrik
passir iu srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17.
izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo
cerkveno posodo ln orodje
po najnižji ceni.
Popravi in prenovi stare predmete.
Ignacij Zargi
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4.
Trgovina z manufakturnim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in šivilje.

V Laverci pri Lenčetu
W dobč se vsak« nedeljo 'M sveže, prav ukusne
krvave, rižove, mesene klobase in klobasice za peči.
(I^asten izdelek:.)	655 3-i
/ r'i 'V>r '</ r< > x</ r</ r'7 <r r< >"> "t"/ T/ "/ ''/ "/ "/ '< / "< / T/T/ T/ r<7W\
626 24-20
Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, Ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo.
Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni in zdravi Kathreinerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik.
Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogali nikogar nimajo. 19
Previdnost	Kathrcincr!
C. kr. priv. zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA 01SICURTA
v Trstu
(ustanovljena leta 1838)
vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, iu zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapiulov iu rent, plači;mh še pri življenju ali po smrti zavarovauca, otroških dot itd.
Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di S curiii sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun
družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje ,MERIOIONALE' v Trstu.
c. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju
v lastni hiSi družbe, X., Welhburggasse. 360 12-5 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske.

Št. 22.561.
55') 3-2
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških
1.	mestne občine ljubljanske,
2.	mestnega ubožnega zaklada,
B. meftčansko-bolni&nega zaklada in 4. ustanovnega zaklada
vže sestavljeni in bodo od 17 do 31 t. m. razjirneni v magistratnem ekspe-ditu občanom na vpogled, da vsak lahko svoje opazke o njih navede.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 15. oktobra 1894.
21.308
529 (3-3)
d	urar v Ljubljani
mW fj Hll|f	M	Sv. Petra cesta št. 2
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tnla- ln raznih
I žepnih ur
iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, Glashiitte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni.	500 20 —4
3SJS~ Za vojake in dijake znižana cena. "5B&
KM
podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobarsko in pozlatar sko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—35
rt- .rt-;*
Razglas
mladeničem, ki stopajo v vojaško ddbo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1895. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
1.	Vsi tu prebivajoči mladeniči, ki so bili rojeni 1872., 1873. in 1874. leta, se morajo zglasiti v zapisanje
tekom meseca novembra letos
v ekspeditu mestnega magistrata.
2.	Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3.	Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, imajo ali v mesecih januvariju in febru-variju 1895. leta podpisanemu uradu ali pa na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami podprte prošnje.
5.	Oni, ki žele, da se jim dovoli stava izven domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti kolekovane in z listinami podprte prošnje, v takem slučaji je moč istočasno zglasiti in dokazati tudi pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti.
6 Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanjski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (mornarice) in so še stavodolžni.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti predpisano zglasitev, akoravno mu le ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka po § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajsetih dnij.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. oktobra 1894.
r i

s pravim zlatom krasno pozlačenih
| nagrobnih križevjj
ca A	ima	516 6-5 (
JW	sm- ~mr «»
betonskih kanalov
iz portlandskega in romanoementskega stolčenega betona za mesta, ^	tovarne ln zasebne hlže (tudi grebeničnih jam iz cementa)
S	vodovodov
prevzemlje betonsko-stavbeno podjetje in tovarna za cement
Ferdo Hruza & Urh Rosenberg y Pragi.
Kaj več povž
Ferdo Ilruza v Liubljani,
Poljanski nasip štev. 12. 4916—5
H
HI
Ji
J
Oenilniki s podobami so L J brezplačno razpošiljajo. [jjj
v lr|Bbl|aai
Albin Ahčin
v Gledaliških ulicah
blizu frančiškanske cerkve.

gl^ Znižane cene!
Kovači!
4IDR. »BUiKOVIČ
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. Ud., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki
KTdrevesa (plag-e) "T®®
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
in sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči.
Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja tstotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj.
Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko.	159 34
Tu kupujete železo najceneje, pri pošteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali!
CARBOLINEUM!
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih strojev in orodja
Strojev
za vinarstvo
vsakovrstnih N o s u 1 k
pralnih strojev ovfjalnikov, zravnalnikov perila
patentovanih
mlinov
za domača uporabo,
(52-27)
239	»a vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., Pascttiatrasse 29—31.
Prijazna poštena postrežba. - Ugodni plačilni pogoji. - Jamčenje.
W Ilustrovani ceniki zastonj in franko. Itščeiu. prekupovalce in poštene zastopnike.
f Pod Trančo T BAlff jfi Gledal, ulice >k 5 števil *>' pUftMt štev% 6 fl
v Lj it 1» 1 j a n i
V
K priporoča osobito prečast. duhovšč;ni in sl. občinstvu p v mestih in na deželi IzbOruo svojo zalogo
»	S
g P° raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah jji
F. P. Vidic & Co.
v Ljubljani »n-*-«
priporočajo po najnižji ceni:
Mosaik (chamotnl) tlak
za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so ua razpolago.
Lončene peCl vsake barve.
Zarezane strešnike,
nejše kritje.
Roman in Portland cement.
Cevi iz kamenine MSrft Nasade za dimnike. Drainage cevi mo5virnih

| D« ROMAN JACOBlTl
I	zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,	ril
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
ustno bolezen* * *** Z°be br6Z bole61n	sp'loh vsako
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!
Najboljše ln najcenejše
žepne in stenske ure
M !'C 1> m. cl i 1 xi i o e
srebrne in nikelnate ve- .i i?izice, medaljone, prstane, za- f pestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Fr. Čuden
v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu.
Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči.	158 32
»X,	Ceniki s podobami so franko na razpolago.	T
1
I v'I II
izmmmmm
za prečastito duhovšči
»pri r ude čem križu"
1 Ujema Skarda
IV., Waltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 2B
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelock, vrbne suknje, duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
birete, kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga jajoče vzame se naza
ŽHS~ Plačuje so tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. "3£0»
mz

Dunajska !>
o r z a.
Dne 20. oktobra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4 %......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gid.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vlsta. , i	.
Italijanski bankovci C. kr. cekini . . .
. 99	gld.	- kr.
	n	
. 123		65 „
. 98	n	
. 121		70 „
. 96		65 „
. 1025	n	""""" n
. 369		75 „
. 124		25 „
. 60	n	97»/,„
		20 .
		90 „
. 45		35 „
	n	89 „
Dne 19. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld...... .
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
41» kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
n	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld.	—	kr.
157 „	75	
197 „	—	
97 „	40	M
143 „	50	
127 „	25	
107 „	60	
n 67 „	50	»
98 „	60	
220 „	—	
164 „	40	
129 „	76	
98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........195 gld. 75 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ — _
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld.......69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
VValdsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	169
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	33*70 „
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	493 „ —
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	106 „ 25
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	73 „ -
Montanska družba avstr. plan.....82 „ 80
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	173 „ 50
Papirnih rubljev 100 ................133 „ 20
80 50 50
75 75
vsakovrstnih Zavarovanje
Eulptna
mm
najmanjšega dobitku, izvršitev naročja
4«
na
borslj
Menjarnična delniška družba
JtEBClJ
WMi it. 10 Dunaj, Utriahilfirstram 74 B.
66
BJT Pojasnila -£*& v vseh gospodarskih in »nančaih stvarah,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Hftložonili glavnic. 'VB