Najv«čji v Združenih državah V«|ja xa tm leto ... $6.00 Za pol leto.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozenutro celo leto $7.00 GLAS NARODA r; Lisi slovenskih .delavcev t Ameriki. I The largest Slovenian Daily m the United States. - Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. i TKUUTON : CHelaes 3—3878 WO. 150. — ŠTEV. 150. Entered asBecond Class Matter September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 28, 1933. — SREDA, 28. JUNIJA 1933 VOLUME XI.T — LETNIK XIX DRŽAVNI PODTAJNIK MO LEY DOSPEL V LONDON centralne banke bodo izvedle skupen pritisk, da odpravijo Špekulacije z valutami Pomožni državni tajnik je izjavil, da ni bil poslan zato, da bi nadomestil kateregakoli ameriškega delegata. — Po enem tednu se bo vrnil ter poročal predsedniku o razmerah na konferenci. — Veliko Britanijo hočejo prisiliti, da bi stabilizirala funt. LONDON. 27. junija.—Na tajni seji zastopnikov francoske, belgijske, švicarske in nizozemske centralne banke je bilo danes sklenjeno, da je treba vprizoriti skupno akcijo in prisiliti Veliko Britanijo, da stabilizira funt. Eldinole na ta način bo mogoče končati mednarodno špekulacijo z valutami. Evropski narodi se nervozno vprašujejo, če bodo mogle države, ki imajo zlati standard, obdržati svojo zlato valuto. To je napotilo francoskcwdelegacijo, da se je sestala opolnoči k tajni seji, ki je trajala do treh zjutraj. Anglijo hočejo prisiliti, da bi podala izjavo, da bi imelo nanjo neugoden vpliv nadaljno razvrednotenje kontinetalnih valut. — Taka izjava, — je dejal neki ugledni finančni k. — bi ugladila pot za tesno sodelovanje med Angleško banko in drugimi kontinentalnimi evropskimi bankami. Finančni tajnik angleškega zakladniškega urada je izjavil danes v poslanski zbornici, da ni bila sklenjena med angleškimi in francoskimi finančnimi oblastmi nobena pogodba, da se funt in frank začasno stabilizirata. LONDON, Anglija, 28. junija. — Ameriški pomožni državni tajnik Raymond Moley, ki ga je poslal predsednik Roosevelt na londonsko gospodarsko konferenco-, je dospel ob 1. uri zjutraj na cilj svojega potovanja. Takoj ga je obkolila velika množica časniških poročevalcev, katerim je rekel, da je bil zato poslan semkaj, da obvesti ameriško delegacijo o zadnjih razvojih v Ameriki. Na vprašanje, kako napreduje ameriški gospodarski program, ki je pravzaprav njegovo delo, je Moley nakratko odvrnil, da "dobro napreduje*'. Profesor je izgledal zelo izmučen ter se je takoj podal k počitku. PLYMOUTH, Anglija, 27. julija. — Danes je dospel sem ameriški državni podtajnik Raymond Moley ter se je kmalu nato odpeljal s posebnim vlakom proti Londonu. Angleškim časniškim poročevalcem je dal pisano izjavo, v kateri pravi, da nikakor ni prišel v Anglijo v namenu ali z naročilom, da bi nadomestil kakega ameriškega delegata. — Prihodnji teden, — je rečeno v izjavi, — se nameravam vrniti s parnikom "Manhattan" nazaj v Združene države. Tedaj mi bi mogoče predsednika Roosevelta natančno obvestiti o poteku in napredku gospodarske konference. — Konferenca zamore napraviti dosti dobrega, ker so na nji zastopani vsi narodi, veliki in mali. Iz poročil, ki sem jih dobival na parnik, sem razvidel, da prvotni program precej napreduje. V njem je dosti prostora za drzne poskuse, kojih svrha je izboljšati sedanji svetovni položaj Vsaka dežela zamore dosti prispevati k temu končnemu cilju. Navzlic Moleyevi izjavi, se po Londonu še vedno vzdržujejo govorice, da bo načelnik ameriške delegacije Cordell Hull odpotoval te dni v Združene države in da ga bo Moley nadomestil. Sliši »e tudi, da bo Hull resigniral kot državni taj- . _ ________ Mokrači so zmagali v West Virginiji izboljšanje delavskih razmer Število delavcev narašča. Mnogo podjetij pričenja z delom. — Delavske plače se izboljšujejo. Albany. N. Y.. 27. junija. ' A^oeiated /.trjuje, tla ij na j«vL»kav;i ilovnata. k«*'_ra urada. <•.>«* dela v »k«.* »iia «*e v mduMriji tiri.«v«* i/ltoljnale. Vhula je »»!»j i.ila. da je bilo leta llCfct nanovo zaptsle-nIhhiIi 20.WKNI iMavr v v državi \e\v York, od jirfde aprila so se delavske pla«V jmvpret-.no zvišale za «mKi t »t k«*. lVvišanje plač prebilo 'zadene i.i/.ua podjetja v .sredini d rita ve. General Kleetric Company je zvišala svnjiaii 50.000 deloveem plače za ."» odstotkov. Kavno tar}H»ration. ki ima tovarno za /-ovije »v BinghaJii-ton. zvišala plače 1 <1 M M > svojim u»lužbcjiceni za ."» odstotkov. Po-viš.U»e plače je tudi dobilo 2000 tb-lavcev pri American Woolen i (Yiupamv v Fulton in 1'tiea. Za i držav i ni iti dež«-!ni pwdanci ha\\:: >ke II. ti«L-ike stranke. češ. da j«- politični katidiei/ ni na Use načine po >knš;.l pre/.irati vladne ukaae. Za | »orno jmvel je j** bih* tudi i/, tlano proti važnim uradnikom -straifcke. iNdieiju zatrjuje. di stranka ni vjMkatevala prepovedi t olitieuili zborovanj in tla katoliške obrambne organi za rije obvfo-jij<» Melius t a vrni, Oblasti zatrjujejo. da izbijajo neqwiKtaviii T-a.sopi.si. ki razširjajo napačne v .-ti o "kruti" vladi. Policija tudi dolži. da je bojna četa bavarske ljudske stranke. ki je znano pod imeiioau "bavarska straža", sikusala združiti .s** z '-je-klenimi «Vlada.mi". da bi obe organizaciji širili propagando za pre-• obrat. | Med aretiranimi je tudi bivši , bavarski minister Kritz Seli i«*ff r. (ki y bil predsednik deželnih poslanem* bavarske ljudske stranke v »bavarskem deželnem zboru. Aretirani so bili tudi načelnik ''bavarske straža" ivitez Lenz. dalje prine Karol von F rede ter baron Ilirsch vion Planegg. pogajanja za mandžursko železnico Grof Učida je rekel, d a mora Rusija umakniti svoj vp!iv iz Mandžurije. — Dvoboj med Rusijo in Japonsko za Daljni Iztok. Berlin, . Načelnik Nemčija, 27. junija. — izniKinje|Hilit ienejfa od- Stonington, 111., 27. junija Družina Alberta Cl.risthn. ki ®e-JlMkjl nazijske stranke, .lr. AlIVed stoji Jz očeta, ana t ere in petih o- Kkažemo, ikaj danes mislijo »voditelji katoliTike akcije in strank;' ee.nt.ruma. Iz Mal^dXenftenil>eird«enci v letanju zatrjujejo. z ostalim sve-tuin. ako je i wist a I v kaki nenaseljeni jKikrajini .severovzhodn-e Sibirije. Naročite se na "GLAS NAHODA", največji slovenski dnevnik v Zdmunik driavak. Washington, D. C., 27. junija. Odvetniki za ibivšei^a drža.^ie«ra »akladničarja Andrewa W. Mel-lona in sikuj>lna uradnikov v za-kladn.iškem uradu so prosili naj-vkšje sodišče za District of Columbia, da razveljavi tožbo zemsikih parobrodnih družb. Tokio, Japonska, 27. junija. JajMittski /uimij JuLni>ter }_rr»»t' Vasuva Ceiila. je ob jiriliki. ko j»-»•tvoril [m»ffaj'auja /a prinlajo kitaj sk • vzhodne želfzniee, ja. no posvaril .sii»vj«'t-.ki» vlado, tla mir na daljnem Iztoku ni varen, dokb-r •ve Hn-vija |M>po[iionia ne odpove vplivu t\- Mandžuriji. •lajMMiei nastop »a jo na podajanjih n.ivideziio samo kot svetoval-»'i zastopnikov Mančitkuo, toda Japonska. bo diktirala pri podajanjih stališče Mančukuo. Kitajsko ivzhiMlio železnico .sta zjrradili carska Rusija in Kitajska in je bila ves čas pod upravo ruskih in kitajskih železniških u-r;wlnk«»v. Ivo pa r-o pred enim letom Japom-i prevrnili Kitajce i/. .Mandžurije so prevzele upravo mančukuo oblasti. Ker bodo pri teli pojra.kidijih ijrrala veliko vloyo politična in j»ro-spularska vprašana. ta podajanja 'ziebi velike važnosti in inozemski | m d i t i č 11 i opazovale! so muHiija. da Ih> to dvoboj med sovjetsko in -Japonsko za uailoblast nad Daljnim Iztokom. Po otvoritvenem govoru je «rof Cčidii odšel i'z'zborovalne ilvorane. toda je na seji pustil dva opaao-valea, j>olkovnika Suzuki in Niši, ki tbusta svetovala, in pomagala I»ri pojrajaaijih mančukuo zasJop-kom. Podajanja se bodo zelo zavlekla. kajti vsaka stranka bo trdovratno 'zastopala svoje stališče iai bo skušala doseči ikak jx>litičen ilotbiček. Medtejn kot zatrjujejo 'Japonci, da je prodaja železnice saano tr«r<>vskejra značaja, trdijo Jiusi. tla je nuiojro 'bolj politične- «ro značaja, kajti tudi carska Rusija je zjjrarila železnico v namenu, da razširi Hvoj vpliv na Daljnem Iztoku. Zelo težko se bosta obe si rank i zedinili tudi za ceno želfaniee. Rusi zahtevajo za njo 350,000,000 zlatih rublje v ($175,000,000), med tem pro obljublja Mančukuo 50 milijonov do 100,000.00t» rubljcv. Washington, D. C., 27. junija. V "lavnem mestu se je pričela živahna injritaeija za na«rlo priznanj? Rusije. Za priznanje se posebno za-. vzeuiajo senatorji Nor ris, Borah in Thomas. Senator Thomas je rekel, da se popolnoma strinja -z mnenjem senatorja Morrisa, -da, bi priznanje imvlo to» L>oe tbdarje\ za prohibieij^k<» službo. ' j.ri»ra»*Ulitki ravnatelj j - pa oilre dil. da je trebi pri tej Vsoti pri it edit i najmanj štiri milijone »ln larj.*v. Med od p ušee 11 Lini se nahajajo "upravitelji", advokati, posebni j ajronti. preiskovale!, tajniki, .Nti* no»rrafinje. strt* je piske in ki «rki. Samo v New Yorku bo odpus eejiih iKMi uratlnikov. Mcxico City, Mehika, 1*7 junija | I 'radii ik i I'»rit isii Kajrle Oil Company v državi Tabaseo so sjv»ro-; «'-ili. tla .vo našli razbit apalLski a re je med onimi, ki bodo i^u-'1 \Vlan ,liirto X ,elltus" i" tniP!i bili službo, tu.li Amlreu- VoUt.-ad. ? I^takun- stotnika M iriano "(»'•e prohibicijike postave", se /.:i- raj" ,n. JoaMuin enkirat še ni dalo ilovnati. l\er pri volitvah ni bil ponovim izvid jen. ji* dobil pr^eej mastno službo .v prohibifijsikem uradu. Zt' {>r'-j n,'ki _____fsportM-il, da je v torek ponoei sli- . i'ollar. Oba španska letalea so po-jfrešali še od torka prejšnjima teii-na, ko sta hotela \t Htfvune leteti v UDAREC ZA AMERIŠKO TRGOVINO »aJ ropotanje noke^a aeroplana, toda zaradi hude«ra dežja ni do de.lelje Ult^el preiskati okoliee. V nedeljo pa ji- na^el razbit aero- ----j plan in ubita letalea V goščavi Pariz, Francija, 27. junija. — pa lili. Francija je odgovorila na aineri- Kraj nesreve se nahaja ob oh-ško zahtevo za. /nižanje earbie s ; r,'žju .Melilvkega zaliva. Oba le-tem .tla je obnovila svojo tu-gov-! ^»lea sta nekaj dni prej iz Se vil j« »ko ptigodbo z Italijo ter je tlovo- 11;| -^paiiMkem priletela v Ca maguey lila Italiji posebne koncesije, ki : lia Kubi. Jkodltjejo anreriški trgovini. --t- •Pogodiba, proti ik-a.teri so Združene drža ve .ostiro prt »t est i rale, tlo-loea. tla o«l|vude ti otlstotJvov carine za italijansko blago; ako siine tudi f unicen-o važno mesto Tiuigjen. Izgubljenih je bilo veliko število človeških življenj. Natančno tii 'znano, kateri dan se je »godila ta nesreča, ttnla do-neva se, da se je to zgodile 20. junij.*. Poleg tega. da je bilo mesto Tungjen porušeno, se je voda razlila po doliui reke Mayan, kjer je utonilo na tisoče ljudi in je bilo uničenih mnogo vasi. PRINC NIKOLAJ JE NA POLJSKEM Varšava, Poljska* 2o obiskal lutli druge evropske države ter bo šel tudi v Ameriko. ZLATO SONAŠUV AFRIKI Asmara, Eritreja, Afrika, 2ti. junija. — Okoli 12 milj od Asuiare so našli zlato žilo in italijanska kolonijadna oblast je dovolila 38 družbam, da kopljejo zlato. Sle-dave zlate žile so tudi našli v o-krajih Do Boro, 3ii-Sil in Hara Hot. / H HOD A- "" NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 28, 1983 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. and PobUabad bj 10 PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. B«wdlfi, Tnu. «f Um corporation and sdOrc _ BwiNh «t MinhatUn 'ULAN NARODA (Val« W Um PN»k) of ftbor« officers: Now York CUj, N. Y. IMr Ex coot Huodnya and Holidays it New York bo celo it/to......$7.0t Ke pol leta ..............................J3J0 la Inozemstvo aa celo leto......97.00 It pol leta.................... S3-B0 MotierrlpUoa Yearly $6 00 »t an Agreement Advertlaei -Ola* Naroda" labaja raakl dan la*semM nedelj In praznikov. m no prlotWuJejo. Denar ui\J ae biaffovoll |*U«U po KConoj Order. Prt apraauembl kraja naročnikov, proalmo. da at> ■naa tadl prejtaj* blfaUMo naananl. da hitreje najdemo naslovnika. " NAROD A"T 11$ e. SRBSKI CASMURO SLOVENUI r. 18th street, New York. CHeUea I-U18 N- Y. PRIČETEK B0JA Tujski promet v Sloveniji. Zveza za tujski promet je izdala svoje jMvročilo za leto 1932. Kakor vsko M o prinaša poročilo statistične podatke o našem tujskem prometu. Iz njih {>t»snemamo, tla je bilo v Sloveniji leta 1!>32 148.458 tnjeev, ki ko prenočevali G;">2.360 »oči. leta 1931 je bilo tujcev 115.814 s (>.">4.492 nočnimi,mi. S tem je dtrse-gel nas tujski prumiet rekordne številke. pri katerih pa je treba poudai-iti predvsem. število avstrijskih obiskovalcev naraslo od 12.080 na 14*12. Za Avstrijci pridejo Nemci .s "»564 Obiskovalci (1931 «585). Prome* z Nemčijo pada že od leta 1930 dalje. Tudi število obiskovalcev od C"HR je .padlo ikI 5(>40 ji a 531 <> in iz Italije od 43(>7 na 4220. V ]>ošte>v prikraftie,,il ,er j«1 'bolehala le ne- K. i, i i : * • * ii- i ii-iii i kaj dni na srčni'bolezni, ki je po- azlika je le ta, da je ta sistem ho | hum eni, bol) diik-ko. i n - j vzročna njeno prern.no smrt. Po- t-ežen lil ima po vsem druga eno podlago. . kojwica s * 'je rodila na znani graš- Velika kampanja, koje cilj je izboljšati gospodarske razmere v deželi, je spravljena v tek pod |n»veljstvom mi nerala Hugh Johnoma. (ieneral Johnson je preti kratkim )x»zval vse delodajalce, naj skrajšajo delovni ras in zvišajo plaee, eeš, da je editiole na ta način mogoče /manjšati število m za|»osle-iiili. Istočasno je objavil svoj sklep, da se bo odločno boni proti nmazani konkiirenei, za katero so odgovorni brezvestni tovarnarji in lastniki takozvauih znojilnie, ki zaposlujejo ženske in mladoletne za par dolarjev na teden. Cene blagu se morajo zvišati, toda ne preve. ^ Višati se morajo vz)»orediio s plačami. Postu va, ki se imeuuje ** Industrial Recovery Aet'\ ki jo ji uveljavil kongres in eije izvedba je |»overjeiia ge- hišo. kjer (je p;u- minut na to izdihnil. Pokojni je vklj.irb slabotni postavi dosegel 80 let, živei je .silno redno in zmerno in bil do zadnjega živahmega duha. Enako je na hitro umrl nular Potočnik Franc, .star 35 let. zjutraj je vxtal. da ibi šel na delo, a je naenkrat omahnil in .bilo je po njem. Za jetiko .sta umrla rudar Mlinar Jožef, star 35 let in 25Jetna žena rudarja Sotlar Frančiška. za rakom pa vdovi Janežič Ie ikol si in zaprl dijakoma pot. Dijaka sta M opita .s koles. Dežela k pa je jmi-1 }fra'bil iu>jii.jeji pa.s in začeS brez povoda udrihati z njim |h> dija-1 kili. Stanitetu ju1 prizadejal 1 cm' dol«£o rano tia levem licu. Stante se ji' peljal na reševalno postajo. 1 kjer *o mu izumili rano. Petrak pal je obvestil stražnika, ki je odšel j takoj na Brejr. dohhel Deželaka.j pa. aretiral iu od vedel v policijski zapor. Smrtna kosa. T'mrl je Karo! l>o«staij, ed#vn najstarejših Jjjubljančauov. v visoki starosti 86 let. Po sivo jem očetu i češkega i»okolenj?i, je ibil pokojni! žilo v. čvrst in zdrav prav do zad-J njih tednov svojega življenja. Ae pred nekoliko leti j*- kot twpetnik ! izvrševal isvojo obrt. Kot ipoSten | •in soliden oibrtnik je bil dobro( znan zlasti najstarejši ljubljanski, General Johnson je mož velikih izkušenj ter j«* za '«*»>'y Ltonvali pri Idriji. Za mno-1 generak^iji. Rodom Ljubljančan, je .........t 0_______, . . , ^ , ža si je izbrala .posestnika Alek- bil iskreno vdan svojemu rojstne- rasa vojne pomagal Baruehu in je kot ustvarjen za tako tlelo. ^ Jolm^nu je dana skoroabsolutna (»nlast nad ameriško Industrijo, toda pod pogojem, naj se j poslužuje le v izjemnih slučajih. Industrijam ho pokazal smernice, ki so po njegovem mnenju najboljše in najbolj uspešne. Koje zadnjic govoril po radio, je r kel, da morata industrija in delavstvo sodelovali, če hočemo, da l>o dežela uspešna v boju proti depresiji. Prepričan je, da bo to sodelovanje prostovoljno ter da'bo šLa industrija debt vat vu, delavstvo pa industriji na jroko. ^«« o« » < pa ne bo mogoče prostovoljno uveljavili tega sodelovanja, se bo v polni meri poshtžil (»blasti, ki mu jo je poveril kongres. — Sedaj ni čas, da bi ljudje na hitro obogateli, — je rekel. — Sedaj je čas, da oprostimo deželo težav, v katerih >-e nahaja.Slehernega moža potrebujemo, nihče pa ne sme iiiceisar storiti, kar bi ga označilo kot dobičkalovea. Naj- ,večji škodljivec v sedanjih dneh je tisti, ki hoče kovati H? Trta, ^ ™^ija preeej jx^si. • Nastavula je 'precej, ee ho le vre sandra Hroivatina 'iz Dupelj j»ri A'ipavi in njeno dolgo zakonsko življenje j«- bilo nad vse srečno. — V Katmiici pri Dolskem je umrl Franc Zupančič, }>osestnik. gostilnieaa* in trgovec, star 77 let. — V Mariboru je podlegla d-alj-ši težki ibolezni 71-letua~Jpravilo veliko šk^nte. Tudi to.s.truu (Jor-.,iine**v .tt> čutimo. Ventiar je pri nas vse nekoliko jtoliiitelo. ker se je solnee močno upi rilo on~ dni j>o veliiki noči. Tak.o je siidje j»ri-lueirtjaiui lepo micvetelo iti j>ose»b-fio ^livt> ol»etaj«> bojrato letino. Ja-bJ'aine in hruške so lepo cvetele in bi bilo sadja gotovo .pran- mnogo, če ne ibi nastopili v toliki mjjožiei ra'Afii 'zavijači, cvetoderi in stri-gavci, ki so ksir tekmovali v tem, da čim več sadja pojedo že »v cvet- dobiček na stroške drugega. Nepriporočljiva žlahta. Kakor poročajo listi i/. Bet^ij- . maeeui kraju tasta iu taščo. Ko je Ikega Konga, *o muh oblasti pri j dospel tja. jra je tast enostavno iskanju nekega iztfiuulega ramor-1 ubil iu spekel, vsa družina se je »kega delavca prišle do seuzacio nekoliko *( $1040 »' " .......41045 ft » flO.OO " " _______41$.— I* 91 $20.00 »» »» m_ •• 9' * $4040 " $41J8 ft 1» UK dol $50.00 " tf v atareo " - -----45140 a kraja Wačflo v doiarjm. HnJa* nakazila lzrrtnjemo po Cable Letter za pristojbino _ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 44G!a» Naroda" Ins WMBT I6tk BTRXM% __ ft¥W TOME, H. T. * 111 mi.« tudi ugodno, da bo tudii sad oibrodila, — pa da bi ne bilo treba tolikega Škropljenja, ker ni s čim kupiti galice. -Povodnji ko sicer tudi zadele mestoma, vendar lnišo napravile mnogo škode, ker voda ni posegla bolj široko kot o"b mu mestu in se je wselil njeigo-vega j>oj*asta in proevita. Strela je ubila kolesarja. 14. junija dopoldne je prihrumela ii:hL Maribor iu okolico huda. nevihta. f>kro«* 10.30 sta se vračala na 'k o less i h po Tržaški cesti proti domu 25-letni posestnik Adotf (ioIk»«i' iz .Šmarja pri .Jelšah in njegqv 234etni svuk. j>ose»»tni- kov hmi Kratijo JLuulič. ki je vozil kakih pet korakov za svojim tovarišem. NTenad-ouiH. je vanj u-darLla strela, tlite kolesarja je vrglo z silo na tla. (Sobee se je knraJu zavedel' iu ni dobil nekake p]m>I-noma ožyran in je nekaj t remit korena! o izdihnil. .Njegovo truplo so prepelijiali v mrtvašnico na rad-vanjukem pokoj»ališču. Trije požari zaradi strele. T*» d tli je bilo silno neurje v okolici Makol in so v kratkih presledkih nastali kad* trije požari, ki jih je zanetila strela. N'ajprej je udarilo v leseno, delno s slamo krito lušo posestnika l.»epej.H. v Stopnem. Hiša je pogorela do tal; natšli so le nekaj o-jirave, življenjskih potrebščin, o-bleke iin pa \*ko živino. Zavaroval- vsakoletnih povodnjih. Le t«ni.|riina ne krije škode. Skoro isto-koder ue teklo čez polja proti | časno je strela udarila v viniea strugi, se je godila škoda. Tako je [rijo posest nice Agate Babulčeve v prizadetih nekaj koli Podzeanlja. posestnikov o- 7 metrov globoko padel. Pni 'Nrtinaničevih v želene ju stavijo nov kozofc-c. 8tarega je zrušila nevihta lani meseca septembra. — 3. junija ao hiteli delarri-i s polno hitrieo. da bi delo čimbolj-dog trgovino omahntl. 2aaaaU «o ga v PId>u in nato še iv viničarijo posestnih rije Kolar>ve pri Sv. Ani. Od Obeli viničarij je ostalo le golo z id o v je. Zgorelo je vse razen vina v kleti, ki so ga. bližnji so-t»edj>e pravočasno rešili. Tudi tukaj škoda znat-no presega zavarovalnino. strele bi skoro postal tudi powstniski sin Fran«- Gabre. Stal je blizu domače liiše, ko je treščilo tik njega; v drevo. Strela ga je .močno oplazila, da veS dni ni mogel stopiti na noge. Ob nuerju je padal« preeej debela toča, ki je napravila mnogo škoile po njivah in vinogradih. KAKO DOČAKAŠ STO LET Pariški zdravnik dr. Gueniot je napisal zanimivo knjigo, ki vaebu-je pravila tza tistega, ki hoče dočakati visoko starost. Dr. Gueniot je 8. februarja lanskega leta aam praznoval stoletnico svojega življenja. V svoji knjigi na&tera 25 zapovedi. Med drligim zahteva, naj ae čimbolj masiramo sami, ee mogoče vsak dan naj pravilno dihamo in naj bodimo4 mnogo na izprebod. ' i Xtxlavim je sN>vensko javmvtt zopet razburil znani komeptar n članku "srliskejra literata" Rade lira in ca. ki je v svojem rejK^rteT-škeni poročilu v bel«?rajskem listu "pravili" itmem \-al * Slovenijo — "prebrano knjigo". V svojih poznejših poročilih .je pa na zt tu nelojalen in nebratski način označil brata -Slovenca Srbom v najbol j ♦ernnih barvah. Ironično pri poslujoč o slovenski umetnosti in umetnikih, dostavlja Drahme tv svojem članku. nied Slovence svojih 2;">.(M>M tiskanih knjižnih eks^mplarjev. In k patetičnim Vzklikom očita Slovencem deibelo I ač; "In vendar je Cankar me«l vami umrl od gladu . . Pri .pregledu slovenskih knjig je Drahme prišel do zaključka, da je *Nv tem morju spisan i Ii in natisnjenih knjig Tia.š-i večji del samo cerkveno-kanoiMske spise". M^lt eni. ko podčjtava -slovenski katolicizem, se je čutil dolžnega dokazovali slovenskim litera-tom. kakr> mora.jo začeti s kritiko dogme. Pozi vije jih. naj s«* vendar spro s tistimi, ki jim je "poil njihovim okriljem sicer morda čisto toplo". V drugem članku naglasa: "V.si li kra-ji nas spominjajo daljnega severa. Sreča je samo. da slišiš fvo-leg tistega "knedige frau" še kako drugo bes«do. na primer: prosim lepo". 4*Sloveuci so genijalni. Zastavljal ne zavode imenujejo "Zavarovalnice" (igra besed : nien — letno kopališče, letovišče). Navadne kleli, kjor ti udarja, duh po alko holu. fermenitaeiji, po .raznih kislinah in vlagi, pa n.Yzivljejo "vinske hrame". Dal>e piše. tla Slovenci pravijo "potirumu" -— "klet". To m razlaga na ta način, da prihaja beseda. od svetopisemske besetle "n-klet" (božje prokletstvo). Opazujoč Ljubljano z moralne, strani naglasa, da med NI<:tvenei ni Židov. Zato pravi, da so židovsko življensko spretnost prevzeli v dediščino Slovenci, sami. Vse tu omejeno pisanje dokazuje neomejeno mržnjo in drznost časnikarja Drainea. ki z vsakim izrazom in igranjem besetl teden-cijozno prepreja ironijo proti Slovencem. Iz kakšnega razl-ojra. je težko dognati, če ni vm-\s kaka o-sebn/i mržnja do Slovencev ali na-menomta: originalen način za reklamo svt>jeanu imenu. Ita's njegova "zelo skrbna in objektivna anketa o Sloveniji hi Slovencih" (kakor nekje uaglaša) -je. videti zelo skrbna v slabi nameri potvarjanja resnice. A kar se tiče njegove objektivnosti, ne najdeono v njegovih vrsticah nobeinega ns-nega. dokaza. Sevek\vo in »neupravičeno obsoja Sloveneef Javnost (srbskih intelektualcev smatra Drahma- za n-eresnega literarnega diletanta. "Znan je šele sedem do ose-m let kot pesnik iz . i kroga belgraijskih bohemov. Mož celo .sam o sebi piše samo hvahto Ln .h? v h let i. da se smatra za »modernega duhovno-nietamtu--foziranega tMijnega lx>ga. Njegov sU>g v }M>eitiji iu |>rozi etieiklo pedično kaotičen. lietsni ljudje .se mu p« is meh u je jo in se odvračajo od njega. Zanimiv je samo takim, ki išče»jt» v sedanji literaturi nenavadnih prod uktov živčne ;ihnor-malnoisti. Kritika >- ne uu*ni za njegovo literarno delovanje in mož čisto nasilno in po krivici nosi ime "I i t era t". Kot potujxič re-pt>rter '"Pravde"4 je obšt^l v zadnjem času večji tlel Slovenije. Pri tej priti i k i. kakor sami juavi, je do-dobra spoziwl Slovence. Tako jc v svojih dopisih povedal srbski ji v nos t i z vzvišenim, kontnznim in t«.denekjoznitn tonom mnogo laži o Slovencih. AJi je za našo brat* k o slogo ta nesramna report e rje va gesta brez ptMiiena ali ne. je otlvisnt> otl tega. kako je postavljen temelj n-it-ega bratskega prepričanja. Ali ga more omajati tako banalna kritika.* Zelo žalostno bi bilo. a ko hi slovenska javnost sprejela nazore tega časnikarja kot merodaj-ne /a vse Srhi-. Obžalovanja, je vredno, tla .se med jseboj prenralo poznamo. Živimo v isti tlržavi. hranimo se z Klim kruhom in vendar skrivamo na kraju naših misli neko krivo prepričanje. ki g»a tudi ne nopravlja-mt>. Rajši ostanemo slabo poučeni. kakor tla )>i z majhnim trudom prišli do prav.« resnice. Zato nam je lahko nevarna tudi najmanjša napačna, kritika, ki ruši naše skupne bratske simpatije. Ali ni tudi ta lahko nekoliko nevarna "Slovenska intelektualna javnost, »tuji prekrižr-niih rok pred vsako kritiko od strani Srbov in Hrvatov. Ona na. ta. način krepi svoje prepriča nje. češ. da je samo krivično napadena. Vsaj zdaj je temu tako. Ali bi ne bila dolžna kaj rednega ukreniti. da tlemantira laži. ki lete na njo.' Silimo tla se v bodoče ne ho začudila morebitnemu slabemu mnenju Srbov o Slovencih. To vnnenje je tlozdaj bilo. vsaj med krneti, n" satiro lejvo. temveč tudi zvesto iu bratsko požrtvovalno. To je znano in se n-sak čas tu li lahko dokaže. ('"e im lo lepo nazir i.nje SnJiov pokvari tista laž o kranjskih klt>-ba.sah v sloveiuskih omarah ali kaka' druga !--Kaj potem ... Cvetkovič Živojin. CENA DR. KERNOVEtiA BERILA JEZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENQLIBH SLOVENE RI«OM) Bwaa sama $2.— Naročit« it pvl KNJIGARNI 'GLAS NARODA* tU West ttth t treat Haw Tsvfc Citl Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno vreskrbeti, da je potovanje udobno t* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem in kar je glavno. za najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. t •• SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. Kdor si namerava ogli Mlati svetovno razstavo v Ohk-agi. naj pi->e sorodnikom, prijateljem ali znancem za pojasnila glede stanovanja. hrane in drugih Vadev. Tisti. ki nima v Ohicagu nobenega znanca, maj se utstavi pri Mrs. Frances Lukanich. 22-M> Klin* Island Ave., ali pa pri .losephu Heveiču. 2272 Hliie Island Ave. < "e tam ne bodo Imeli prostora, mu bodo že povedali, kam naj gre. da bo z i primeren denar dobro postrežem iVepričan s.tm. da I.ukani«'- m IVvčič, ne bosta iskrila nobenega komišna. doiiini o nekaterih drugih "jtonmliiiikih" tega ne morom trditi. * liogata in z»-lo a felt 1 irana ženska se je poročila ler rodila olrn-ka. Ker je pa hotela ost.ili večno "lepit", ga ni hotela sama dojili. Zdravnik ji je priporočal, naj ga sama doji. ona pa ne in ne. — Sli-sala sem. gospod doktor. — je rekla. — tla je oslično mleko haš takt* dobro kakor maierino. — Seveda je dobro. — je- pritrdil zdra-v-tii'k. — toda ne za otrt»ke. pač pa za Osle. N*a ka-muiški postaji se je hudo-val letovišča r. —- Zltxlja vendar, vlak ima zopet celo uro zamude, ("emu imate vozni red — Z.-ito imamo vozni r-d — je odvitnil postaje-načelnik — tla velim. koliko zamu le imajo vlaki. — Tjiik nikar se tako ne prepira. s svojim zaročencem — je posvarila. mati svojo nadebudno hčerko. — Rodi prijazna, uljudna in dobra ž njim. sicer bodo l judje mislili, tin sta že poročena. V Sia.mn j.* izbruhnila revolucija. Mali k-r.-cljič — njegovo ime je težko izreči, še težje pa zapisati, ne ve. kaj bi storil. Pred tlvenia letoma je bi! siamski kraljič v Ameriki. Neka postarna newyor-ška milijonarka mu je dala na Long Islandu na razpolago .svojo razkošno domači jo. Kraljič je imel bolno oko. Slavni newvoKki špt>cijalist ga je operiral in je dobil za posrečeno tipe-tacijo menda petdeset tisoč dolarjev. Xjegovo štiri čevlje in pol visoko vel iča netivo tse j t- vrnilo v .svoje shi.in.sk o kra I jest vo brez il-mo-kratičnili očal. ki bi si jih v Ameriki kaj lahko in prav poceni na-ba vilo. <"»• se ga ni, se bo tudi daljni Siam. 'kaj kmalu iznebil kralja. V Rvropi je ši vedno par naro-dov, ki mislijo, tla jhn jc br-:z kralja obstoj nemogoč. In nekateri evro}»ski narodi, ki so se po vojni iznebil i kralja oziroma cesarja, ga hočejo imeti za vsaiko ceno nazaj. * Demokracija je zdravilo, ki pa nima na vse enakega svpliva. Nekaterim pomaga, na nekatere pa tako porazno vpliva, da zopet za-hrepene po stari bolezni, dasi so jo že skoro preboleli. * Te dni sem čital o pogimrni Italijanki. ki namerava poleteti iz Xe\v Vorka naravnost »v Rim. Polet je zelo tvegan in nevaren. C V čuti potrebo, naj se doma skopi je. Ko pel j sredi oceana j bila že za marsikaterega letalca uso-depolna. .Delavs ko Fiolniško Podporno Društvo priredi dne 2. julija piknik v K mera Iti Parku. .Vgilni tajnik Mr. John Jurkas. Jr.. si v družbi drugih odbornikov zelo pni za t leva. da bi prireditev čim bolje usptda. OlflMistvo. kateremu se jc preti leti zgj>d i I a velika krivica, se zaveda dejstva, da je v poštenosti in slogi moč. in zato društvo tatko lepo na prednje in uživa v vsej greaterne\vvorški naselbini velike simpatije. Ktlor bo le mogel, se bo udeležil i piknika dne 2. julija. Xe samo Xe\vvorčani in Bi-ookl\ii-čanje. tudi zavedi in dobre pijače. skoro ni treba, omenjati. "O L AS II A R O D A" NEW YORK, WKDKEADAY, JU HE 28, 1S33 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. VATIKANSKA ŽELIZN1CA AUKAltlJ A YEh't'EXKO: IZNAJDLJIVOST NA ODRU O svojih prvih korakih na miru j pravite. s pihljati Jile^takovljevo vlogo. Prav nič me m motilo, da je moj kolega (iogolj z« zdavnaj pred mano v*e natančneje iu |Malrobtieje obrazložil igralci m to vlogo. Suhljat mlajši pisfMvlek r helimi l««-mi in / lii—in. sjiaeeniiri *n| ve«'* iu.|ta Miiehljauja. je# stopil k nam 111 pričel vsem igralcem prijazno bt iskat i roko: " Pozdravljeni, tiarriki! " S« znanili so naju. "S|e vi tudi igrale«-.'" sem ga s pom i luva njeni vprašjd. " Iva j pa mislite!" je odvrnil iu pokazal zolw, ** Kako m'»rele človeku ob prvem pi^gledu priMMliti kaj tako slabega.'! \nk. iii">ein igralec, IikIji o vaši m |Mikiicn vendarle marsikaj veni. Ste že dolgo pr; ^Itslaliaču '" P'»glad i I sem lili je sVojo ki>ščeno rok.,. "Koliko .stavimo? Šest steklenic kidielinskegti vina .in šest koštru-njih pečenk." *" \očem." "(V mu ne ?" "Premalo je. Po deset tega in oni ga. plus kavo k beiiete ali daleč prišli ali pa.... nesrečno končali. -— Sprejmem!" Tako je bila ta čudna stava sk leti jena. Itilo je v drugem dejanju " Ko-i. sa živlienja". Ravno sem končal buren j• ri.ror z ljubljenim dekletom, ki ltii je izjavilo, da ne ljubi mene, ioar\eč nekoga drugega. "Kdo je ta drugi?" sem vpra-►ai skrajno mračno. "To vas nič ne briga," je po-M-Mio odvruihi in o«lšia. Svojo vlogo seni prav dobro znal. Po (slhodll ljubljenega dekleta bi s»* moral zgrabiti za glavo, zaškripati z zobmi, se zagrizti v divanovo hhi 'iiio. p'tteni pa izvleči iz žepa i Vatikanska železniška proga je ni d vse udobna in razkošna. Saj prevaža samo odlične potnike: poleg papeža, kardinalov iu drugih duhovnikov le vladarje in poslanike. Proga je dolgo 650 m: od tega odpade :J00 m. na italijansko iu !I50 na vatikansko ozemlje. Edini vlak. ki ga ima železnica, šteje tri luksuzne vagone, darilo italijanskih državnih delavnic. Vsi so opaženi znotraj z rdečo zlatoobrobljeno svilo. V prvem salonskem vozu .je »prejemnica, kjer stoji pa|>ežev prestol. V drugem vo> eem drugem ? sem zatulil in . , ' . ...............lii ,- • sprejem kronauth gostov. Izvršitev zmagoslovno (»ogledal avtorja, ki je 1 . , . . . . . ... . .. . . , .. , . proge je zahtevala dosti izdatkov. *k«kal po ravnate!jski loži. kakor ; /7. , . . .... , t| Italijanska vlada, ki jo je morala zgraditi po določbah lateranske po- ltenega lastnega stroja iu peljejo \lak zato italijanske lokomotive. Vatikanska (»ostaja nima ničesar skupnega z navadnimi železniškimi (M'Stajami. Xima nobene blagajne, čakalnice in restavracije. To je *a- l:onj (»o gorečem hlevu. "O eei drugemV grob bi me bil skoraj spravil, zdaj pa hočeš govoriti o čem drugem?! Odgovori! (Planii sem nadenj, pokleknil na njegova prsa. ga zgrabil za goltanee in pričel udrihati z njegovo glavo po robu diva na. v Odgovori — kako daleč «e stvar že prišla?" "Vasja" je (»obledel ko smrt iti za še pet al : "Pustite me. medved! Saj me boste zadušiti! Ali ne razumete šale?" "l nirl boš!" sem kriknil. "Xi- godbe. je prebila po papežu 1'rba-ni: VIII. postavljeni zid okoli Vatli aua in skopala predor skozi "obmejni" grič. STARI LONDON revolver in si «ra prisloniti k sencu. I kdar >i ne bos mogel več privn&'iii tj.kihle dovt ipov ! " (iledal me je s (»rosis-imi oemi. Nato je šepnil: "\u. izgubil sem. kaj še hočeta V tf-m trenutku hi morala planiti v soboto gospodinja, ki ftie skrivaj ; ljubi, med tem ko je jaz prav nič. V sivem morju sedanjih pisarn, trgovin in stanovanjskih kasarn so se ohranili zadnji nstanki srednjeveškega Londona. (Janini častniki j še vedno po predpisih opravljajo J vsako {tolnoč svečano izročitev fcljn-I čev v Toweru. Kraljevi tekači in (trobentači * zlato čebelo na klobo-|kn živijo v XVIII. stoletju brez 4' Kaznteroma. tedni." ta- ko udaril / njegovo glavo ob <1 i vase zgrabil /a glavo, že' nov lirhet. da je jeknil in se za- svoja obrita li- me zgrabiti za roko. ihteti na [prsih in mi priznati svoja čuvstvaJou mene? Pustite me. da greni. j . .. .hitri UnIo trije Med nami r^na. takih dram nij "Smrt. smn !" sem *e drl v zlob- J ^ ^ sedanjost jo. Mesar- | prav ni«* težko igrati, £«* manj pa | nem zmagoslavju in se enkrat 'Milni! Potemtakem Luno •"•«»/ pisali. r f m dni lahko praznovali prvi ju-1 Že sem Mej. Mehe ... Kar predstavljam si.|M-ni |»o avtorjevi zamisli zaškripa) {valil po tleh. i. Ušno tremo imate na <*lm ! ; 7. rohmi in ravno sem se priprav-J "Ali s«*m ga ubil?!" sem zakri- . "Kilo -- j* V i kakor ne. ttili hal. la kolena...." *'Nii." s.-m si* nasmehnil, "mene ni noči tako kmalu spravili v ravni težja.' "Pravite, da ne. t<*la prepričani bodite, da se kaj t;ikega lahko pripeti ee| . Varlamoru in Davtdo-* u!" " Meni m* ne more." "Želim, da mi mladi ljudje \kmmni!" je zakrieal. Xato se je zamislil in me jkikIrani ogledoval. Imel sem v t is, da inu pr**m na živce.... 44 Kaj [»a igrale jutri T" "Kolo /ivljenja" Itahimova. — Si.m avtor je obljubil, da pride jutri (»ogledat, kako igram ('ešihi-na ' **Vi torej igrate tVšihina? Iu vila, da me lm miru spravil iz ravnotežja. V. <1 veh strati i >em začul piska- vselil. "Z.laj pa izgini. »esre,--než. | ^ i"-'>rbat^em boju med petc-r.je: spredaj je bil to sufler. rada j n: naj l»oš lahko premišljeval o tem. m,.ah Kralj (ieorge IV.. pa režiserjev (»omočnik. I/, ravna- kar si napravil." - ikl "oznal VfSP shr'n'' ^ 1.1 je ve lože ie zrP. na nas ostolbe-1 Zgrabil sem ga za ovratnik in ga ! ta na,>,n ves de- Iielo avtorjevo lice. | vrgel skozi stranska vrata. Prijel IPar ,n zastavi- "Zdravstvnjte. reiihin." jezgo-i^m - za glavo i,. prLduhnil. Po V vse dragotH*ne gumbe. V zahvalo J»' zgovorno dejal belolasee iu mi (»CMlal roko. "Xiste mi pričakovali, kaj-i e ' Cigaretico sem prišel zvit iu malce (»okramljat." "Zdravstvuj. Vasja." sem mračno dejal. "Toda zdaile ravno nisi prišel za časa. Xič te ne rabim. Kaj. 'ko bi prišel kdaj drugikrat, a? — Sam bi bil rad..." "Ta je (»a dobra!" si- je zasmejal belolasi uavihanec in se zavalil in diva 11. "Sediva in kramljajva." Publika ni opazila ničesar, le 7.a kulisami je zlovešči šum vedno bolj naravi-al. Zamišljen sem pričel stopati po rem. "Vasja!" sem pomebno dejal. "Poznaš Lidijo NikolajevnoV Poškilil je name. mi neopaženo mehkih zvokih udarcev in po pri tajenem stokanju z,*i kulisami sem i lahko sooznanje!** j Xa prej je šlo kakor po ma- J° tvh I^izvedovaiij v zvezi z zapu- sin: izvlekel sem revolver, ga prislonil k sencu, skozi sredifja vrata je pritekla ljubeča žena. mi padla na prsa — i/kratka, spet sem se znašel na pravem tirtt. s katerega no me s tako smolo ]K»izkušali spraviti. "Kolo življenja" se je zavrtelo: sufler se je spet jKijavil na svojem mestu iu v loži pomirjeni avtor. Po končani predstavi so mi v garderobi dali listek z naslednjo vsebino : "Žrite svoje vino in koštrunjo pečenko brez mene. Vsem sem pla-eal. Sam grem domov in sam bom objokoval svoj poraz. Bo*Hte prekleti!" ttlllllUl^i^liillllilUllIHl^SlIllUIIIIIIUIIIi^ NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN U GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetov* ni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA9' Cena šfinskinii pravdami, po večini hočejo skromni Smithi in Itrowni izvirati od vojščakov v Viljema Osvojevalea na ljubo lastni neči-.mem!»sti. Orof-maršal. ki vodi že J i »d leta 1480. obstoječi 111 ad. mirno posluša najueverjetnejše prošnje in kliče heralde. ki nosijo skromne si ve suknje, a kljub temu imajo ponosna imena: Zaupnik Rdečega zmaja. Tekač Sinjega plašča itd. Xa zahtevo prinašajo zapisnik o smrti nesrečne kraljice Marije Stuart ali pa odgovarjajo: "Obžalujemo. a kakor veste, so bili naši akti leta lftoO. hudo prizadeti o priliki velike kuge." Xavadno se jim |»osreči razpršiti zgodovinsko meglo v toliko, da ugotavljajo per-snalije prababice Mr. Smitha ali ltrnwna. ki je bila ugledna, a skromna perica. Prosilci v obupu odhajajo, da bi pričeli nabirati novi "zanesljive" rddaslovne podatke. Kraljev maček filzofsko posluša te razgovore. Ta maček, edini, ki je v državni službi, pomeni posebno zanimivost. Vsak dan dobiva en |»enee plače. V njegovi službeni potrudili stoji, da mora biti snažen, loviti za listine nevarne miši in skrbeti za lastni naraačaj. C*e bi kdo ubil tega mačka, bi moral plačati še po danes veljavni srednjeveški določbi toliko pšenice, kolikor jo je treba, da se z njo zasuje umorjeni "kraljevi mwelnvec*'. $1» KDOE KAJ ti njegovi VB o mojem očetu je proden, da ja-hčeri: — Elnior Box <23. HoUadaj Vs. (6x 19^1,23^6,28^90; DVE SIROTI Spisal A. D. ENNEEY Papirček je obrnil nase njeno pozornost. Y tistem trenutku. — ji' nadaljeval hotel usmiliti, če tudi ta stra- sirote ne prepustim strašiti usodi, sna žrtev ne bo pomagala, umreva skupaj — storil si plemenito delo. — je vsaj v prijetni zavesti, da je najino deti* re- vzkliknila Tereza. seno." . — Napotil sem se domov... Nekaj mi je Te rezi je bilo kot da jo je zadela strela iz ^'p<'taIo, da moram storiti tako. .. Tn jaz. ki jasnega. Nevidna železna roka ji je stisnila st'ln P»'iAeI tja s Henriko kot pretežkim sm* in od silne bolesti se ji je stemnilo v hiviiiennin v naročju... sem se vračal trdnih očeh. Prijela se je za glavo in pretresljivo korakov z obema otročičkoma. kriknila: Tereza ga je poslušala solznih oči. Neka -- Henrika!... Henrika!. .. dete moje zla- nepremagljiva sila j«, je pognala k njemu in vsa srečna mu je nastavila čelo v poljub. In kakor da bi jo mogel Mihael slišati: v , - 11 i • .. . *, _ V11.i ».; v w \ - — s,nn Tt' vodil, da si stori ta ko- — \ 1111 1111 mojo h«-erko, nesremez!— p1 , i. : i • i • - • , , - , kričala na ves glas '' ~ Je drjaln z ,,1!n,ini n» trilmni glasom. ; * • 1 ,, 1,11 tu<'» na ura do si že dobil.. Glej! i^piijemala se je zidu, da bi ne padla..; TJ , , . .. Kolena so se ji šibila, komaj *c je še držala I . ok«3Eala -]v ,la ki je radostno na nogah. Potem jo je obšla divja, strašna j klepala roeiee m sesala materino mleko. — To je pa res pravi čudež! — j<- vzkliknil Mihael. — In tudi drugo dete dobi svoj delež. — j<* pripomnila plemenita mati. — I hotio ih'to j«* vso ]»<»t samo enkrat za-plakalo. — Morda j<* ]>i'»itrilo ]»ovito. — Položi mi j«» na kolena i 11 brž jo odvij. jeza. N« da bi upoštevala obup, ki je pripravil nesrečnega Mihaela tako daleč, da je zapustil ljubljenega otroeieka, je videla samo «mo: ugrabili so ji hčerkieo in nikoli več j» j n»- bo videla. .. nikoli več.. . nikoli.. . I ln v svojem onemoglem srdu ji* zaškripa-! la z zobmi: ( — Mihael. .. To je straliopetnost, podlost! I v Al i list€-l je hitro položil uhog:egti otročieka Nesrečnež!... Nesrečnež!... Kaj si storil?!^'"' n,M kolona in komaj je odvil povoj, j-Obšla jo je še hujša jeza. stisnila j.* \u>- i™'ka.j pinllo iz jileni«- in s«* zatrkljalo po tleli je vpra- sti. oči so se ji srdito zasvetile, planila j<* k vratom in zakričala vsa i/, sebe: — Mihael!... Vrni mi mojo Henriko!... Vrni mi moje dete! Lomila je roke in opotekajoč se je stopila k stt *ui in se naslonila, da bi ne padla: med bolestnim stokanjem, ki je dušilo njene kli-ee. je ponavljala: — Henrika!... Henrika!... Kar je krik zamrl na njenih ustnah. Na stopnica 11 se je bil namreč pojavil ta! čas Mihael. T)a. to je bil on. nedvomno on.. . ] — 111 Je 11(vka-i napisano, in sieer: lTsmi- Stal je pred njo, držeč v naročju dva o. človeku, ki me pobere, troka... Kaj pa je padlo iz plenic/ Šala Tereza začudeno. — Zavitek... dva zavitka sta! — je vzkliknil Mihael in se pripognil. Dva zavitka zlata! — Zlato v plenicah zapuščenega otroka! To vendar ni mogoče, motiš se! — Poglej sama. — je odgovoril Mihael; ohral je zavitka in ju odvil. — Cekini, pra vi cekini! — je vzkliknil. — Kaj pa papir, ki ga držiš v rokah? Padel je na tla z zavitkoma. IIT. — &na. imela sva hčerko edinko in v.-o kaže. da to ni bilo dovolj, da bi se naju nebo usmililo... Toda glej, zdaj sva bolj vredna njegovega usmiljenja: namestu enega imava dva otroka!... — Kaj praviš ? — je vzkliknila Tereza va« iz sebe od veselja, da je zopet našla svojo hčerko. 1'boga žena je vzela Henriko iz rok njenega očeta. In spomnila se je takoj, da ji je spanje vrnilo nekaj moči, z njimi pa tudi mleko, da lahko lačno dc-te podoji. — Olej, zdaj si mati dveh, — je dejal Mihael ves srečen: — saj ne sinova zapustiti te male neznanke, ki jo je nama poslal bog v hipu, ko... — Ko si hotel zapustiti lastno hčerko, — ga je prebila Tereza. — In brez vsakega dvoma zato, da bi mi preprečil... — Zločin, Mihael! — Oh, nikar me ne obsojaj, žena. ne muči nte!... Izgubil sem (bil glavo... Izgubil sem bil vsako upanje... In mislil sem si, da ne smem omahovati, če je le malo upanja na rešitev najinega otroka... . — Da, — je nadaljeval vedno ognjevi-teje, — hotel sem pustiti našega angelčka na stopnicah cerkve Matere božje... Ko sem se pa pripognil, da bo poskal kotiček brez snega, sem zaslišal dobra dva koraka od sebe ix\žen glasek jokajoeega otroka.. Stopil sem k njemu in opazil ta kožuh, žameten do poloviee s snegom. V njem je moralo biti nedvomno že detj časa &avito dete, kajti obra-aek mu je bil ie poainel od mraza*.. — No torej... usmiljen človek, to si ti. — Ali ni napisano nič drugega i — Ha... dejal bi samo. da je nekdo pla-kal nad tem lističem... napisano je še: — Ime mi je Luiza, ljubite nn*. — Pa še kako ga bova ljubila, tega angelčka, ki nama prinaša konec skrbi! Olej, Mihael, zdaj smo bogati, kajti tu je najmanj.. .. — Tu je sto cenikov! — je vzkliknil Mihael. ki jih je bil bas poštel. — dva tisoč štiristo kron, ki jih nam prinaša dragi angelček. (Dolje prihodnjič) Ljubiteljem leposlovja Cenik len jig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna Glas Naroda' t ODA" HEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 28, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. 8. A. DEDSCINA ROHAN B ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. KOMIČNO IN TRAGIČNO OBENEM \ 58 Ko Henrik kom-H in vstane ml klavirja, se Ralf zbiuli iz .svojega Zamukrijcuja In šele sethij je bil v stanu zaltvaditi >e. Rvi Mariji za velik užitek. Kva Marija pa se brani. — Zel«! me osramotite, •;(*)>«»«{ doktor, kajti o kakem užitku ne more bitii ni kakega govora. Z aarreim [H)gleil«»in ^pre Half svoje oči. — Ko bi .-»e le mogel izraziti, kako hvaležen semi vam, da ste me smatrali z* »vrednega, rko; Ni svobodno srce več moje. kaj moreni sirota za to? Ralf -%e nasloni na roko. z drugo pa si zakrije obraz. Srkal .ie sladke njene glasove, kot hi bili prijazno ovedal, da naju b»<š včasih obiskal. V ©i, Bv» Marij«. vsak tieden določimo dva večera, ko bo Ralf pri naa. fk tem "bova še govorila, Ralf, in se bova domenila, kateri ve-i&ri so najb!*)j primeirni. Ralf \*prašujoče pogleda Evo Marijo. — Ali bot4e a tem zadovoljni, milodtljiva gospica ? — O tem ni nikakega vprašanja; vedno (bom vvseal, kadar vas bom ridfift pri na«. Itfclf ji poljubi roko. — hs celega area se vam zahvaljujem, in tudi tebi. dragi Henrik. , , — K« smeš »e zahvaljeval t. Ralf. kaj pa naij počnemo? Saj Hm je *imd*r tvoja družba zelo draga. Bvi Mariji je tako in tako aak> dolgočasno. Torej ostane lom k main položil živo igračo na ta. Da bi se mu dekle iae zmočilo. Lil'o je v curkih, ko sem ugh'-dal prizor, ki mi jei zvabil najpri-srčuejši smeh v življenju. Neki g«Kspod >t<»pa*! po pločniku iti držal dežnik, a ne nad s boj. pač pa s stegnjeno roko desno od sebe. nad majhno deklico. Ta se je nenadoma zasukala u.i levo in obstala pred izložbenim oknom velik«* prodajalne. Mh»ž tiega ni opa-bil in š- vedno držal iležnik v stran, kar je napnvilo tako sni«*-šcn utis na vsakogar, ki je ta izreden prizor -videl, da je vsakdo prasnil v smeh. Na to vpraša nje nekega velikega lista je «lo.sj>elo na uredništvo veliko število odg«»vorov in one, katere je list nagradil, prinašam«* tudi našimi čitateJjen«. Srečanje ne plesu. Kmalu potem, ko sem bil službeno .premeščen v meni po|mLm»-m l nez.uan kraj. sem se udeležil neke zabavne prireditve, na kateri .so tudi plesali. Ko sem neko neznano plesalko spremljal na njen prostor. .se«n opazil, da je ob strani stal mož. ki je imel nekam tujo an čudno brado. Mož me j** tako zanimal, da sem proti svoji spivinljevailki pripomnil: "tilejte. glojte, ta m le pa stoji pra»vi Troe-kv*\ "To. — to je tuoj «M*-e" mi je u-žaljeno odvrnil«« «lekle. Oprostil selil >e, kolikor se, je pač dalo. vendar me je «l«igodek tako zabaval, da .si nisem mogel kaj. tla .ne bi bil tega pozn '.je «»-menil mladeniču, ki je spleti poleg mene pri Isti mizi "Čudno naključje", je odvrnil nagovorjeni, "mlndenka s katero ste plesaili, j«1 namreč mojia sest ra". Sedaj ni bilo več časa ifi možnosti. da bi bil opravičil. Planil .sem venkaj in skoraj počil od smeha. "Ko sem policaja aretiral". Rilo je lic v onih dobrih, starih časih, ko sem se kot !\isokoš«»lec ob neki priliki najbolj smejaJ v mojem življenju. Bilo je precej popolnoči. ko smo se vračali od nekega štinlen-tovskega popivanja in bili seve-;,a- Z ^a jedla štiri me.se- «la precej glasni. Prišel je policaj , ('e -sa,,t" ^ N'ubijski pušča- iti nas opominjal, da naj gremo VI ^ iam kradli zaloir«. vode. V mirno in tiho svoj«, ju,t. Dva vi- 1 s«»ia!i /i "*<» jih domačini zalezova-sokošolca na sta se temu nls^ke- II- dolar. T trgovec j, plačal s tisoč km sveta. S pa st a inn ukazu odločno uprla, nakar je policaj izvlekel i/. ,žepM jek!en«> verigo ter slovesno izjavil: "Aretirana sta". V trenutku pa sta mu onadva verigo iztrgala iz rok in preden s«* je zavedel, ukletiila njega rekoč: "Ni res. vi ste and i rani". Skoraj si ni mog*»«V misliti bolj komičnega prizora kot roj mladih, do skrajnosti razigranih študentov, ki gonijo pre«l seboj z verigo tiklen.jenega policaja. Visel je na slonovem rilcu. Na svojem potovanju z vojni, mornarico s«'iu prišel tinli v In- eboj je pruie-ttem i, popolnoma i-.črpan. Banka ni n«»sti je premagala edino njena ,)0te,a vnoveiti čeka brez kritja. — železna .volja. V močvirjih je pre- Zsm 5 centov, bomo ilobili kritje ter lahko vnovčili č«*k. V nasprotnem primeru bi imel jaz en «lolar izgube za prodano ovratnico. To bi h!la zdaj prvih p«> dveh letih zopet o-blekla žen.sko obleko in >i svoj.' lase zopet sfrizirahi. Kjuh temu se ne more' ločiti od afriških ju-a-gozdov in ^.i v 'dno želi nazaj. | "'Kdor je enkrat z;i>iišal glas, .. i 29. junija: Cente Grande v Genoa 30. junija: Majciilio v Cherbourg Stutt-ndano v Boulogne I. julija: 1'arlp v Havr« l^afio et*d v Hitvr« 3. julija: Kuropa v Bremen S. julija: Suturnia v Trst -Aqultnna v Cherboura l>^utHchland v Cherbourg (i. juJ jo: lie dr Krance v 1'avro 8. julija: Con te dl Sdvola v Genoa II. julija: llieriteii v Bremen 12. julija: New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: Ciiuinplain v Havre Rotterdam, ltotterdam 15. Julija: K. X v Onua Bere»i({arht v Cherbourg 18. julija: Ue via titan v Cherbourg 19. jutija: Manhattan v Havre Albert F'-aH In v Clierbourg 20. julija: Majentic v Cherbourg 21. julija: 4 l«iri..\ette v Havre Eui u|.a v Biemeii st.itnuium v 26. julija: Hanilmrg v Ctierbourg 1'r^s. ltoosevelt v lluvrt 27. julija: Bremen v Bremen 28. julija: VVenflam v Bouloenc I le de France v Havre divjega žil vi jen ja. kdor je živel v (Kjeer malenkost. A razumeli bost«', neprestanih nevarnostih in v stal- j(]a ne j)0 ,IOtem nihče izmed nas ui živčni napet««sti. temu se po- j sprejemal «Vke od nepoznanih kupcev. To bi pa pomenilo š«1 večjo škodo. Kupčija itak ni p«isehno živahna. Marsikdo izmed nam osebno nepoznanih kupcev ima v banki d'»-i tem zdijo vsi užitki, ki jih prina-i ša veliki>mestno življenje, jvl. liki. V nekaj mesecih se bržkone odpravimo v T i best i. to je 120(1 k.m sverno od Cad.skega jezera in se tamkaj nastanimo. Taau živi ne-navatlno in skrivnostno ljudstvi«. d i jo in v nekem WJikem pristani-1 ki bi .ga raila bližje spoznali, češkem mepvctu sem šel. da si ogle-i prav sem ime od-ska»teovale «k1 tal. ko jih je razkazovali. Kitajec j«* liodil g«^r in d«»l ]»o ulici ter razkazoval svoje bla-go. a k«»r kupčija ni šla r<»k. je bil slabe volje. Ne «la bi <»pa-zil. za njim pristopic^J velik shui, ki je v svoji neokretnnsti poh«»dil eno izmed kitajčwih igrač. Ta pa je v jezi z vso silo brcnil slona v zadnjo nogo. Z neverjetno naglico se je slon obrnil na ubogega Kitajca, pograbil / rilcem za dolgo kito ter ga visoko v zrak dvigal, tako d i je ulsugi kramarček cepetal t«*r se vide? prav takšen, kakor njegotve igrače. Nikdar se nisem kitko od srca nasmejal 'k«»t ob tem prizoru. 7. menoj vred pa se seve«la na ves slas krohotahi vsa množica V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair in knjige kVam bodo poslane naravnost ne dom. « Firoeila sprejema. GLAS NARODA tt 216 W. 18th Street New York. N. Y. kušnje. Ti hjiulje so zelo krvoločni in se s pomočjo posebnega r iz-burjajočegi sredstva, ki m* imenuje "vat"*, tako razdravijo. da s« jih lotevajo krči. Nek -ga večera je nekdo izmed teh iiih»ž vdrl v .-ti naloženega denarja. (V jih bomo zavrnili, si poiščejo druge, ši-rokogrmlnejše trgovce, a mi vsi bonu« no slabem glasu. Torej.'" Vsi navzH-i so pritrdili govorniki- in vplačali po njegovem nasv-tu en dolar v banko. Tako s«* je zaključila ta poučna zgodba. l)va:set tigovcev je sklenilo kupčije v zne-. Isku 20 dolarjev in zaslužilo naš tabor, me s puškinim kopitom [Kxlrl na tla. preden ga je moj moj m*«ž nsta«\'ili". Ekspetlicija ge. ti lover je ve "ui njenega unoža je imela v prvi vrsti znanstvene namene. Prinesla sta n seb««j liiJiogo znanstvenega grailiva. .saj sta prepotovala po večini zemljo od Sen.egala do So-inahije; šla sta skozi prag«»z«l in močvirje po čisto n obliojenih krajih. Potovala sta v posebnem vozu. ki je dail razložit i. Iz njega si lahko napravil most čez močvirja. Snemala sta. tudi film. Poleg rib in okostja raznih živali, ki jih bosta izročil m Angleškemu muziiju, bosta sestaivila tudi zemljevid severozapadne Soma-Ue. Gospa je pripovedi o vala. da so leoparda ujeli, tak«»j ob nastopu svojega ^potovanja. Kila sita še mlada, medtem pa sta silno naglo dorasla. "Z nama sta zelo prijazna. ker sta na naju navajena. Si-iv»r pa so to silno nevarne živali in zato ju bova izročili zoološkemu vrtu. Najhujši del našega potova tV* je nasitopil. loo sva morala prebroditi Ka»ps.ko jezero. Rabila sva 12 dni. Peljali so nas domačini. ki s*o gnali čoln z 12 vesli. Stalno so n:is nazjorovali im lahko bi bla prišla vsak trenutek ob življenje. Spremljala nas je silna vročina. Napadli so nas komarji, ki so nai'e telo vprae.* žrli. Skoro bi bila pri-ša ob pamet. T«nla >ns tej poti smo nabrali mnogo vrst novih rib. Tudi pot skozi puščavo Timbuktu je l>ila silno nevarna. Deini-ičini so nam radi ž«-"e p Skoro bi bili prišli ob življenje. Žeja m? ie tako mučila, da pem pila »tkIo. s katero je bil napolnjen hladilec našega fvoza in v kateri smo ae umivali J se več dni. Potem aem bila več dni bolna". . \ s pomočjo čeka za en dolar, ki ni bil vreden niti piškavega oreha. V JUGOSL A VI JC Pr«ku Havr« Na Hitrem Ekspressnem P&rniko PARIS 1. JULIJA 11. Arr/vsfit — 9. Sfptnnhra ILE DE FRANCE C. Julija — .2,1?. Julija CHAMPLAIN 14. Julija (ob poln«»či)—.1 tuj u si a NI SKC CENE DO VSEH DELO«? JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potn« nate vpr«. iajtt naif pooblaiCan« agent« 9reach j5ne ]9 STAT K STREET. NEW YORK 29. julija: V u lea n la v Trst Aquitanla v Cherbourg 2. avgusta: \\'.isl.iiij;(<.n v Havre l>eutS(-i)laiid v i lauibu! jf 4. avgusta: 01> nn»u- v ClierLourg 5. avgusta: Cli-*«m{iliiin v Havre «*.>I1«.- • 11 Sjvoi.l v Cnidtt llei eiigaria V Clierbourg 8. avgusta: Lev i:ith:.n v Clierbourg l-Iui'.jia v liremen 9. avgusta: N e \v V-.rk v Ilainhury 11. avgusta: 1'ari.s v Havre Mjt.j.j'ti«- v Cherbourg i:.>tli-rilam v Boulogne 12. avgusta: Sal u iu Ui v Trst A.|iiiiai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Sta tend . m v Boulogne 16. avgusta: Manhattan v Havre Alb-rt Bati in v llatnbuig 19. avgusta: t!e ite France v Havre Ilev v lleiua 21. avgesta: i tel ia n. e v Hamburg 23. avgusta: Olynipk', Cherbourg 24. avgusta: ('hamptain v Havre Eur..).a v Bremen 25. avgusta: Ve^ntlani v Buulogne 26. avgusta: Kumii v «Ienoa Bel ■engaria v Cherbourg 29. avgusta: l.t-vi.i I li:i ti v Cherbourg 30. avgusta: lir ilrnssH v Havre Majeslu v Cberbot'rg Manhattan v Havre IieuiMcbiaiul v Hamburg I 31. avqusta: Bremen v Bremen 2. sept-mbra: Con te «li Savola v Genoa Voleiirtam v Hnulogiie 5. septembra: lie .le France v Havre Stateiidam v B.'ulogiie 6. septembra: Aifuitania v Ch^rlmurg New York v llambuig 8. septembra: Olvmpi. v t'lierbourg 9. septembra: Paris v Havre Vuh-ania v Trst Kurojia v Bremen 13. septembra: I^ifay.-tte v Havre Manhattan v Havre Herenparia I'herlMiiirp Albeit I talil >i v Hamburg 15. septembra: Kotier.lam v Boulogne I Majestic v Cherbourg 16. septembra: l>\ v Oen<>a Bremen v liremen 18. septembra: Keltance v Hamburg 20. septembra: Champtain v Havre 21. septembra: Ai|iiitania v Cherbourg ?3. septembra: Saturnin v Trst I!e de France v Havre V .-en.la m I'^ul.-gt.e 26. septembra: Kuropa v Bremen Slaternln'm v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Mauretania v Cherbourg Deutsi-hlanil v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: C..nte .11 Savola v Genoa ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI. AQU1TANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 •*ILE DE FRANCE" preko Havre--- ---6. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 "EUROPA" preko Cherbourga-----9. AVGUSTA Cena vožnji: iz N: \v Yorka