St. 175. Trm«, v četrtek 26. Junija 1913. Tečaj XXXVII". izhaja vsak dan hitB eb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. F^eniničii«' Štev. se prodajajo po 3 nvč. (K stot.) v mnogih iobaktrnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Jčiiu, Dombergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) «*LA8I 8£ RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ♦smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 30 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-Btanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. „Kdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč /■ NAROČNINA ZNAŠA celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozink ■aroonina na nedeljsko Isdanj* ..EDINOSTI ' stan*: ia oalo lato Kron 5 30, sa pol leta Kron 3 SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nf fra/v! rivana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ns vračaj©. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dok) Izdajatelj in odgovorni urednikŠTEFA>* GODINA. La«-*-Jk konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,k'dino»t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trs:u, u;:ca Giorgio Galatti §tev. 20. PoStno-hranilnRnl račun 5te*. 841-652. TELEFON It 11 57. Bitko med Srbi in Bolgari pri Zletovu. Bolgari poraženi. - velike Izgube no obeti straneii. BELORAD 25. (Kor.) Srbski tiskovni urad je dobil poročilo, da so danes ob enih ponoči Bolgari brez vsakega povoda napadli srbske čete pri Zletovu in Ratkovcu, Bolgarski oddelek je selo močen. — Bitka Se vedno traja. BELGRAD 25. (Izv.) V mestu vlada velikansko razburjenje. Vsi listi so priredili danes posebne isdaje z brzojavkami o krvavih dogodkih na Zletoiski reki. Listi poročajo: „Včeraj ponoči so bolgarske čete in sicer ena oela divizija infanterije s potrebno artiierijo, nenadoma prekoračile reko Zletovo in pričele prodirati na celi fronti. Srbi so na bolgarsko prodiranje takoj odgovorili z močnim streljanjem. Že ponoči se je vnela silno krvava bitka, ki je trajala do jutra in se danes dopoldne Se vedno nadaljnje. Srbom se je po srečilo napad odbiti in pognati Bolgare na vsej fronti nazaj čez reko Zletovo. V bitki je bil baje uničen en cel bolgarski regiment. Izgube so na obeh straneh velike, a Se niso znane. Danes se je cel dan sliSalo med Stipom in Krivo Palanko silno grmenje topov. Prebivalstvo je tembolj razburjeno, ker misli, da se jo vojna že pričela. Od uradne srbske strani ni izvedeti nobenih podrobnosti. Vlada je samo izdala zvečer uradni komunike, ki potrjuje, da so Bolgari napadli srbske čete ob reki Zletovi in izjavlja, da je srbska armada po ostrem boju vrgla napadalca na vsej fronti nazaj. Danes zvečer se je sestal srbski ministrski svet, ki je ukrepal o na daljnih korakih. Na seji se je poudarjalo, da je treba storiti vse, da se dogodki včerajšnje noči ne razSi-rijo v nevarne komplikacije. Z ozi-rom na nesigurnost poloiaja bo Pašić svoj ekspoze, ki je bil napovedan za jutri, najbrže odgodil na petek DUNAJ 26 (Ob 2-30 ponoči) Srbski tiskovni urad je dobil zvečer še sledeče nadaljno poročilo: Po prvem napadu bolgarskih čet ob dveh ponoči, je sledil drugi naskok na srbske pozicije, ki je bil veliko večji. Srbi so mirno opazovali gibanje bolgarskih čet, a ko so Bclgari prekoračili reko Zletovo, so pričeli takoj streljati, nakar se je ob vsej fronti razvila jako huda bitka. Srbi so konečno naskočili Bolgare z bajonetnim naskokom in jih prisilili, da so se v divjem begu umaknili. Bolgari so pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih, Bitka je končala s popolno srbsko zmago in so Bolgari zapustili srbski teritorij. PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angioščine prevel Ivan Dolenoc. Čutila Je. da ve3 trepeta, in se je vprašala, zakaj. Ni megla slutiti, da se zadržuje le še z n&jskrajce;š!mi močmf, da bi |e ne pritisnil na svoje prsi in jej v strastnih besedah odkril svojo ljubezen. Trajsio le neka) minut, preden je mogel Pavel Chaliis toliko obvladovati svoj glas, da je mogel izprego voliti, in končno je vprašal potihcma in s polumrivim glasom: — Kaj se vam je zgcdilo ? Kaj vas žalosti tako zelo? — Nič — nič drugega nego rrisif, ki se jim ne morem ubraniti. Zakaj mi niste pustili umreti v moji bedi, stotnik Chaliis? Roka jej je padla kakor mrtva ob njeni strani mzdol, ko je govorila, on pa jo Je prijel za roko in |o cbdrža! v svoji z več nego prijateljskim pritiskom. — Ne govorite tako — je dejal, sileč ae z vso močjo, da bi govoril mirno. — Razburjera ste in vznemirjena. Kdo p3 vrm je rekel kaj? AH je bila gospa Trentova neprijazna z vami ? 10 letni vladarski jubilej kralja Petra. BELGRAD, 25. (Kor.) Dmes |e preteklo 10 let, odkar je zasedel kralj Peter srbski prestol. Vsled resnega političnega poloiaja se ni vršila nobena siavnost; le v vseh cerkvah dežele so se vršle zahvalne službe božje. Ministrska kriza v Srbiji. BELORAD 25. (Kor.) Merodajnl krogi izjavljajo, da Je rešitev ministrske krize od 7iS3a od stališča skupščine, ki se snide Jutri k seji. DUNAJ 25. (Izv.) Po poročilih iz Bel-grada bo ministrski predsednik Pašić na jutršnji seji skupščine obširno pojasnil spremenjeno situacijo in utemeljil svoje postopanje. Sile ko bo skupščina odobrila postopanje vlade, bo kriza definitivno rešena. Pašić ostane na svojem mestu in odide po rešitvi krize v Petrograd. Vesti, da je Srbija brezpogojno sprejela rusko razsodišče in sfcer v tem smislu brezpogojno, da popolnoma resignira na t zv. nesporno ozemlje, niso resnične. V vladnih krogih se tudi danes z vso gotovostjo naglaša, da je pripravljena vlada akceptirati le tak kompromis, ki ne bo tangiral vitalnih interesov Srbije in ne onemogočil Srbiji jot proti jugu. Interesantno je, s kako zavistjo spremlja dunajsko oflcijozno časopisje optimistični preobrat na Balkanu. Glasilo zunanjega urada „Wiener Allgemeine Zei-tung" piše danes zvečer: .Avstrija želi, da se konflikt med Srbijo in Bolgarsko reši mirnim potom. Tcda monarhija bo zavzela svoje stališče napram razrešitvi konflikta šele takrat, ko izve za definitivni rezultat in takrat bo monarhija preiskala, ali niso morda vsled teh rezultatov tangirani njeni interesi, za katere nima niti pogodba med balkanskimi zavezniki niti eventualno razsodišče nlkake obveznosti. Kadar bo srbsko-bolgarska kriza rešena, bo monarhija preizkusila, koliko odgovarjajo rezultati njenim interesom". Ta smešno prevzetni ton zelo slabo oristoja dunajskim of'cljoznlm iistom, ki bi se po tolikih bridkih izkušnjah vendar že enkrat morali spametovati in biti malo bolj previdni. Skupščina. BELGRAD 25. (Kor.) Ker se nahaja na dnevnem redu Jutrišnje seje nadaljevanje debate o zakonskem načrtu glede gradn|e donavskega pristanišča pri Grahovem, pričakujejo v parlamentarnih krogih, da se bo o vprašanju stališča skupščine napram ruskim zahtevam glede brezpogojnega privoljenja v rusko razsodišče, razpravljalo šele 27. t. m. Splošno prevladuje mnenje, da se bo večin2 poslancev izrekla za ruske zahteve. Položaj. LONDON 25, (Kor.) Reuterjev urad poroča : Vojna nevarnost med Srbilo in Bolgarsko je toliko kakor izključena. S'cer nikakor še ni gotovo, da bo Srbija privolila biezpo- gojno v rusko razsodišče, vendar pa smo glede nadaljnih pogajanj lahko optimisti. Utemeljeno lahko pričakujemo, da bosta tako Srbija kakor Bolgarska ugodili ruskim zahtevam In predložili pregled svojih zahtev, — če se to že nI zgodilo. Ministrski predsednik Vukotić v Belgradu. BELGRAD 25. (Kor ) Črnogorski ministrski pred3edaik general Vukotič je prispvl ponoči semkaj. Memorandum Črnegore Rusiji in Italiji. ČETI NJE 25. (Iz?.) Črnogorska vlada Je odposlala ruski in italijanski vladi poseben memorandum, v katerem ju prosi, naj intervenirata za izpolnitev obljub, ki so jih ob-, ljubile velesile Črnigorl kot nagrado za popustite/ v skadrskem vprašanju. Memorandum popisuje veliko bedo, ki je zavladata med črnogorskim prebivalst/om in utemeljuje zahtevo po nujni odpomočl. Zatrjuje se, da bo par ška fmančna komisij* že na i eni prihodnjih sej razpravljala o vprašanju ' črnogorskega posojila. Rusija napoveduje novo revolucijo v Carigradu« | PETROGRAD 25. (Izv.) Ruska vlada Je ponovno pozvala balkanske vlade, naj store vse, da se čimprej poravnajo. To Je tembolj poirebno, ker Je stopilo maloazijsko vprašanje sedaj v akuten štadlj. V Carigradu se pripravlja novo gibanje, ki stremi za tem, da se požene s prestola seda Jega sultana,; onemogoči tudi nasledstvo prestolonasled-1 nika Jusufa Izedina in proklamira za sultana! princ Vahin Edin. Očividno je, da se pripravlja v Carigradu nova revolucija, k! bo dovedla do katastrofe turške države. Ruska vlada radi tega nu^no nasvetuje zaveznikom, na| se poravnajo mirnfm potom in sicer kolikor mogoče hitro. Razmere v Solunu. SOLUN 25. (Kor.) Vsled poostrive varstvene službe so dospeli semkaj močni mornariški oddelki, ki bodo skupno s kretskimi orožniki opravljali policijsko službo. V mestu Je bilo danes aretiranih 8 bolgarskih železničarjev, ker Je policija v nj h stanovanjih našla bombe. Džavid paša v Carigradu. CARIGRAD 25. (Kor.) Divizijski poveljnik bivše turške zapadne armade, general Džavid paša. Je dospel včeraj z delom svojih čet iz Valone v Carigrad. Dosedaj je prispelo iz Valone že 12 turških transportnih parnikov. Češko-nemška pogajanja razbita. PRAGA 25. (Izv.) Pred današnjo sejo češkega deželnega odbora so izročili češki odborniki najvišjemu deželnemu maršalu princu Lobkovicu posebno spomenico, v kateri izjavljajo, da smatrajo češko-nemška spravna pogajanja za razbita in sicer vsled krivde Nemce7. Knez Thun in deželni maršal princ Lobkovic sta se podala na Dunaj, kjer se vrše Jutri Jako važne konference z vlado. Gre namreč za vprašanje, pod ka-| kimi pogoji bi bilo možno pomagati na robu propada se nahajajočim češkim deželnim financam. Razpravljalo se ba tudi o vprašanju eventualnega razpusta češkega deželnega zbora in ustanovitve komisarijata. — Ne — nje Je sama dobrota; toda misli, da sem že predolgo časa tu — da preveč izrabljam vašo dobroto. — Ali se vam je drznila reči to? — Z besedami ne; toda čitam pač to v vsakem njenem pogledu. Skrajni čas Je torej, da grem. Prosim vas, da ml pomagate pri tem. Mogel bi me priporočiti komu. štvo pozabljeno. Strastno jo Je privil na svoje srce in pritiskal žareče poljube na njene blede ustnice. Vsi njegovi sklepi so se razpršili, kakor pleve v vetru. To brezimensko bitje v njegovih rokah mu je biio več nego ljubezen d d matere in sestre, zvestoba napram njegovi nevesti in dobro mnenje vseh njegovih tovarišev. Čez nekaj ča*a Je cdpria oči, dvignila glavo In poŠepttala s trudnim — Za kaj? — Za mode!. Za kaj drugega nisem, j glasom: Delati ne znam ; niso me nikdar učili. NI j _ Pustite me naj grem I W!0 "°|aodmpove7al ta začela Je! * * * ««'f ' «» . zopet ihteti. Tedaj Jo je pritegnil popolnoma i A ~ ,Ne "" [e odgovoril z drhteč mi k 8e5l. & .ustnicami; — hočem te imeti za svojo so- — Moja gostinja ostanete, dokler se Pr°8°' &ora — moIa edina !Iubav» moi ne najde kaj za vas. Če niste zadovoljna tu ki ml ga more ugrabiti edino le Državni železniški svet. DUNAJ 25 (Kor,) „Fremdenblatt" poroča: Na današnji seji državnega sveta je posl. Maštalka razpravljal o razmerah južne železnice. Vprašal je, če je južna želez ca kaj poskrbeli za to, da zbcljša svoj položaj. S sedmimi milijoni, ki so bil predlacskiro porabljeni za investicije, ni bilo do-,ti pomagano. Govori se tudi, da so pri nakupu eri-jer.talnlh železnic razmere južne železnice igralo gotovo vlogo In da jc bilo ntkaj obljubljeno. Radi tega si govornik pridržuje pravico, da stavi v plenumu zbornice tove predloge glede južne železnice. DUNAJ 25. (Kor.) V prvem odseku državnega železniškega sveta je bil danes sprejet predlog ravnatelja I /ara Hribarja, glede poprave cestnega preheda r.a Marije Terezije cesti v Ljubljani. Nato je bil enoglasno sprejet predlog, v katerem se naproša železniško ministrstvo, naj uvede na novih železnicah električno razsvetljavo, Var n | se stori polagoma tudi na starih železnicah. Črne koze na Reki. REKA 25. (Kor.) V tukajšnji epldemič li bolnici je danes umrl čevljar Ludo vik Lt s ko-var, ki je zbolel na črnih kozah. Dosedrjso cd 14 oseb, ki so zbolele na črnih kezab, umrle že tri. Odlikovanje ravnatelja Špitalskega. DUNAJ 25. (Izv.) Ravnatelj durajske podnžaice »Žlvnostenske banke44 in namestnik vrhovnega ravnateljstva, Špitćlky e odlikovan z visokim ruskim redom Sv. a Nenadna smrt v zbornici, PARIZ 25. (Kor.) Naprednega poslanca Aynarda je danes dopoldne ravno v tre-notku, ko |e hotel govoriti v zbotn'cl o zakonu za varstvo lajiških šol ntnadema napadla slabost in (e na mestu umrl. Ruska duma. PEIROGRAD 25. (Kor.) Duma je razpravljala danes o proračunu vojnega ministrstva. Poročevalec Je naglaša', da Je r tka sosednja prijateljska država sklenila pomnožiti svojo armado, v;led česar le riuraa opravičena zahtevati od vojnega mlnUtistva natančnega pojasnila, kaj namerava ukreniti za vzdržanje^ dosedanjega ravnotežja med velesilami. Šef genera'nega štaba je odgovori', da je vs'ed vpliva balkanskih dogodkov, ki so dale nekaterim drža.am poved za povečanje armade, vojno m'nistr-stvo ukrenilo vse. kći r je potrebno za popolno pripravljenost. Izdeluje se tudi že zakonska osnova glede pomnožit ve ruske armade. — Ustanove se novi oddelki pri pehoti in konjenici, poljska artilerija se bo reorganizirala In se pomnoži s topovi. Atentat na poročevalca »Narodnih listov" v Sof ji. P3AGA 25. (Izv.) „Narodni Listi* poročajo: Pred par dnevi Je bil naš sefijski dopisnik Sis od dveh neznancev napad' n in nevarno ranjen. Policija je atentatorja Izsledila in sfcer v osebi nekega Ma«kov či in nekega Stankovida. VojaSko sodišče Je cba obsodilo na smrt. 0 nedeljo osi no Opčine! pri gospe Trentovi, vam preskrbim stanovanje drugje, kjer se morete odpečiti in okrepiti. — Ne morem, ne morem I — Je rekla in se izvila iz njegovih rok. Pogledala mu je polno v obraz. — Nisem nehvaležna, j smrt. Ali me hočeš osrečiti s svejo ljubeznijo ? Izvila se je iz njegovega objema in rekla zelo resno: — Premislite, kaj govorite. Ali bi pritegnil mene, beračfco, »izobčenko", na svoje Pride morda dan, ko vam bom mogla po-]srce in rekel vsemu svetu: to Je meja spo-vrniti vse, toda tu pa ne smem ostati več. i štovana soproga ? — Ubogo moje dete, ali sem vam tako ] — Da, to bi dejal — je odgovoril j zoprn? — je vprašal. j prisrčno — in bi pokazal svetu nafljub- | — Ne, o, ne I -kejšo in najljubljenejšo ženo, ki Je živela Gas jej Je zamrl v tihem šepetu; oči kedaj. Dara, ne morem živeti brez tebe. , so fe jej zaprle in če Je ne bi bil ujel z Red, da hočeš biti moja, sicer storim kako j rokami, bi se bila zgrudila na tla. Sedaj Je j blaznost, katere se bova morala petem ke-blla ograja predrta, zvestoba, čast in mo- i sati oba. Sedaj je bila ona mirna, ko je rj-ga popolnoma obvladovala strast. Lahno Je položila reko na rjegovo ramo in mu z jasnim in resnim pogledom zrla v obraz, ko mu je odgovarjal?. Enajsto poglavje. V varnem pristanu. Za Pavle Chaliha ni bilo v licu, ki mu ga je kazala Dora Zvvetova nič drugega nego sladka nedolžnost in ženska čistost. Niti na|manj ni slutil, da je to lice zvite zapeljivke, ki je vsak korak, ki ga je storila, dobro preračunala in skrbno pretehtala. Pridobila si ga je in vedela je to, toda ni hotela pokazati, da se tako lahko vdaja. — Stojte 1 — je rekla in mu položila roko na njegovo ramo. — Vaše ponudbe re morem tako lahko sprejet', stctnlk Chaliis. Premislite, kaj nameravate storiti. Počakajte, da vara povem svojo zgodovino, preden me zahtevate za svo|o ženo. — Nočem vedeti ničesar — je rekel. — Vem samo, da vas ljubim, kakor sam ne bi bil nikdar verjel, da bi mogel tako ljubiti. Naj si bo v vašem življenju karkoli, ne izpremeni mojih misli. — Ali tudi ne, če se vara rdkrlje v njem moja sraraeta, stotnik Chaliis ? Zdrznil se Je nalahno ob teh besedah, ki so Jasno In določno prišle iz nje* oih ust. (Dalje.) ?itr»iš li. OST" ft». 175 Jugoslovansko vprašanje. Govoril poel. B p i n Č i Ć v seji državnega t bo: a dne 16. jonija. Dobernfgovega dolgega govora kratka vsebina Je, da se mora ohraniti dualizem in da morajo Nemci in Madjari stopiti v še ožje stike med seboj. Rekel (e sicer, da bi imel najraje centralizem, da pa mu |e dualizem mnogo ljubši, nego trlalizem ali ceio federalizem po receptu d.ra Kramara. Kak je ta recept, ne vera. Dualizem pa pomenja navlado Nemcev io Madjarov nasproti Slovanom, pomenja pritiskanje Slovanov ob steno in sicer v tej polovici monarhije po Nemcih in v oni polovici monarhije po Madjarih. Star rek [e že, vendar še vedno resničen: dualizem pomenja, da bi Nemci in Madjari tudi hoteli Se nadalje izsesavati slovanske narode, njihov davčni denar uporabljati za germanizacijo, oziroma raadjarizacijo, jih kulturno zanemarjati in na eni strani izravnavati pot nemštvu, na drugi pa graditi magyar orszag. Dualizem pomenja, da bi se monarhija vodila po dosedanjem tiru, kjer se ustavlja vse ustavno življenje, ko monarhija ne dobiva nikakega posojila v Evropi in se mora zatekati v Ameriko, da dobi denar. Dualizem pomenja, da bi se Še nadalje kljubovalo zdravemu razumu; pomenja hegemonij d n?mške in madjarske manjšine nad veliko slovansko večino. Pri tem pa naj bi Itali-jaui v Trstu in na Reki varovali mesto za N:mce, oziroma Madjare, kakor na| bi Midjari varovali mesto za Nemce za daljšo bodočnost. Ne vem, kaj ume gospod Debernig v trtellzrau. Jaz razumem v triallzmu emancipacijo Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov ?n SrOov od nemške, madjarske in italijanske nadviade, od gospodovanja ljudi in oblasti, ki nam odrekajo uporabo našega jezika v šuii ia uradu, da, celo v cerkvi, ki nas hočejo rsznaroditi; in to emancipacijo, ako b g da, dosežemo. Ne vem, kako mislijo drugi intereiirani krogi, rečem pa lahko, ds sir.o mi Jugoslovani v monarhiji, okrog"? m iljonov po Številu, kompaktno naseljeni med Sočo in Drino in tvorimo iznad Drave in Donave pa do Jadranskega morja deloma historično in gotovo pa geografično in etno-grafično celoto, da se bomo neprestano borili za svoje ustavne zakonite in človeške pravice, pa nsj store proti nam, kar hočejo. Cim bolj nas bodo tlačili, tem bolj se ojsčimo: „S?e Što više tlače, ste to više skače!" (Odobravanje.) Mi nočemo nikomur Vič ti ničesar, temveč hočemo ohraniti le svoje. Kako neobhodno potrebna Je ta emancipacija, ne kaže samo neznosni položaj našega naroda v deželah, v katerih bivajo Hrvatje in Slovenci, zlasti pa na Koroškem, temveč tudi dejstvo, da označuje gospod Dobernig ustanovitev višjega deželnega 30-dišča, slovenskega vseučilišča in obrtne Šole v LJubljani kot nekaj tako strahovitega, kot trialistične naskoke. Aii si je mogoče misliti kaj naravnejšega nego bi bila ustanovitev višjega deželnega sodišča za Slovence v gavnem mestu Slovencev, namesto da mo rajo hoditi v Gradec, kjer sodniki večkrat niti slovenski ne znaju? (Pritrjevanje.) Na Štajerskem je nemšlro vseučilišče in sicer čisto nemšKo vseučilišče, dasiravno je ena tretjina prebivalstva Slovencev. Na Štajerskem in Koroškem se nahajajo samo nera-Š*se obrtne šole, dasiravno Slovenci tvore tretjino prebivalstva. N3 Kranjskem v skoraj popolnoma slovenski deželi, z le 27 000 Nemcev, med katerimi se nahaja veliko število uradnikov in drugače tjakaj odpravljenih Mudi, pa Je ustanovitev obrtne Šole triaiistsčen naskoki Obrtna šola je sicer že ustanovljena, Je slovenska toda imenujejo PODLISTEK. K nastopu Trž. sokolske župe. Smotrenost javnih nastopov. Pri vsakem delu In prizadevanju Je možen dober in trajen uspeh le takrat, kadar |e bilo to izvršeno smotreno, to je: odgovarjajoče svojemu namenu. Potrebno je torej pri vsakem delovanju, da se sleherni posameznik dobro zaveda namena, ki ga ima njegovo delo — čimveč razumevanja, tem lažje je dosegljiva popolna smotrenost. Saj vemo, da dostikrat marsikdo mnogo žrtvuje, tudi trudi se in si prizadeva kaj izvršiti, dasi ne ve prav, kakšen naj bo konec njegovih stremljenj — saj v življenju neštetokrat ravnamo tak d ali tako zaradi lepšega, zato, ker to slučajno vidimo tudi pri drugih, al i ker nam ravno ugaja — ne prihajamo povsod do tistega globokega pojmovanja, ki je potrebno za izdatno smotrenost, ker tudi ne polagamo toliko važnosti na posameznosti, da bi se nam zdelo res neobhodno. Kjer pa je stvar važna, pomembna stvar splošnosti, tam bi grešili s svojo površnostjo. Treba Je pogledati giobočje v tiste skrite predale, ki ostanejo nejasni na se zanjo — in to aaj čuje češki minister za javna dela — Nemci, ki komaj poznajo slovenski jezik. (Čujte 1 Čujte I) in če gospod Dobernig z ozirom na taktiko Slovencev na Štajerskem, Koroškem In Kranjskem, kliče: »roko proč!* — smemo mi klicati nJemu in njegovim tovariŠem|: .haads offJ (roke proč) od naših Slovencev na Štajerskem in Kranjskem (Odobravanje), od n|ihovega denarja, njihovih šoi in cerkev 1 (Pritrjevanje.) Hands off od Kranjske, Primorske, Dalmacije, Bosne ki Hercegovine, od Hrvatske in Slavonije 1 Hands cff od našega morja 1 (Odobravanje 1) Saj tega nočete za ljudstva monarhije, temveč za nemŠtvo, kakor kaže govor gospoda Doberniga dne 20. februarja t. I. v Celovcu, kjer Je klical političnim krogom nemške države, da ne umevajo političnih in naciionalnlh nalog, ki jih ima|o avstrijski Nemci za nemŠtvo in da mora biti aksiom (Medklici) te politike: svobodna pot do Adrije 1 Iz Koroškega si morajo Nemci napraviti pot do Gorice in iz Gorice je le kratka pot do Trsta. Zdi se mi, da že desetletja delajo najbolje to pot Germanstvu avstrijske vlade in tudi politiki cb Sprevi (v Berolinu) ne bi mogli storiti nič boljšega, kar delajo avstrijske vlade po svojih uradniških in drugih nameščencih ter šolah. Enako kakor gospod Dobernig se Je izrazil njegov klubovski tovariš dr. pl. Muh!wcrth, mislim, v Ubercu dne 14. decembra 1912. I., ko je zakUcal: „Mi vodimo tako politiko, kot p r e d-straža nemštva ob A d r i j i." Ne delajo torej za državljane naše monarhije, bodisi te ali one narodnosti, temveč delajo za nemštvo! Gospod Dobernig noče, da bi se odtrgali koroški Slovenci in to zlasti zato, ker meni, da je že vsa Koroška pridobljena za nemštvo. On hoče izvesti uredbo po deželah, ker bi bilo treba uporabljati drugačno metodo na Koroškem, kjer 82.000 Slovencev nočejo dati ničesar, drugačno metodo pa na Kranjskem, kler bi se moralo dati 27 000 Nemcev, kakor da bi šteli enako Število duš kakor Slovenci. (Medklici.) Zadnji čas bi že bil, da se prenehamo slepiti med seboj, da se lečimo na-cijonalno in da skrbi vsak za svoje lastne potrebe. Predbacivanje uboštva, kakor je to storil gospod Dobernig napram koroškim Slovencem, ko je rekel, da ne morejo vzdrževati n!ti tistih dveh slovenskih šol, ki jih imajo sedaj, in kakor to očitajo Madjari Hrvatom in drugi drugim, pa jih vendar drže pri sebi: „to vendar ne gre, to ni odkrito, ni lojalno ni tudi ne moSko. Če je gospod Dobernig, zaklical avstrijskim Nemcem, naj se zedinijo in združijo, kličem jaz vsem Slovanom monarhije: Zedinite se in združite se, sicer ostanete tudi še nadalje v službi ciljev nemštva, deioma zaćasno tudi madjar-stva! (Živahno odobravanje m ploskanje.) (Pride Še). „La possente anima ita-liana". Po volitvah v IV. mestnem oz. II. oko-UČanskem volilnem razredu je pisal „PJccolo": Trieste ha mostrato la sua possente anima itaUana* — »Trst je pokazal svojo mogočno italijansko dušo". Že takoj tedaj smo pripomnili k tem ošabnim, samohvalnlm besedam, da se je paš pošteno urezal »Piccolo" s kamoro-vred, in to ponavljamo tudi danes, kajti ta „anima italiana* se Je izkazala vse drugačna, nego pa „possente*. Pokazala je pač, da je umetnica sleparstva, v podkupovanju in drugih takih lepih stvareh, da se ne boji niti naignu3nejših zločinskih sredstev v dosego svojih namenov. Videli smo jo mo- gočno v vsem tem, v vsem slabem, nismo pa je videli silne in mogočne v dobrem, silne po idejah* mogočne po daleč vse nadvladu-|očem številu n|ecih pristačev, pristašev po srcu in prepričanju. Ne, Trst ni pokazal v teh volitvah niti italijanske, še manj pa mogočno italijansko dušo, pač pa je pokazal Trst, da |e vedni krik tržaSke laškoliberalne kamore o samoitalijanstvu Trsta popolnoma navadna laž, s katero edino še hočejo opravičiti svoja Basilja napram nam Slovencem in pokrivati svoje — Izgube. Evo dokaza: Pri letolajih občinskih volitvah so dobili laški liberalci v mestu 13708 g!asov, socijalni demokrati 6120, mi Slovenci pa 4099 glasov, v okolici pa laški liberalci 1790, cocijalsi deraokratje 1601 in mi Slo-veaci 4924 glasov. Skupno število v mestu in okolici, okroglo računano zaradi večje preglednosti, bi bilo torej pri laških liberalcih....... 15 500, socijalnih demokratih..... 7.700, slovenskih narodnjakih .... 9.000. Če računamo po tem razmerje stranV, tvorijo, če ne upoštevamo neveijsvnlh In belih glasovnic ter raztrešenih glasov, laški liberalci.........48% socijalni demokrati......24% slovenski narodnjaki......28% To razmerje kaže jasno, da je gospodujoča laikoiiberalna stranka padla pod polovico in da presezate obe opozlcljonalni stranki, socljalnodemokratska In slovenska skupaj, vladajočo laškoliberalno stranko za 4%. Ce bi šlo torej po resnici in pravici, bi danes laškoliberalna stranka v mestnem občinskem svetu ne smela imeti več večine, temveč bi morali biti mandati mestiih ob jčinskih svetovalcev razdeljeni tako-le: laški liberalci.....38 mandatov, socijalni demokratje . . 19 „ slovenski narodnjaki . . 23 „ Stvar pa postaja nekoliko drugačna, če upoštevamo, da so pri letošnjih volitvah glasovali z laškimi liberalci tudi Nemci. Leta 1909. je dobil nemški števci kandidat v mestu nad 700 glasov. Po štirih !et h so se nemški glasovi v mestu s priselitvijo nemškega življa, zlasti uradništva pomnožili najmanj za 200 glasov, tako da jih moremo št&ti za letošnje volitve najmanj 900, a v spodnji okolici smemo računati letos najmanj 100 nemških glasov, tako da jih je skupaj 1000, ki so bi;i oddani vsi za laškoliberalne kandidate, Čistih laškoilberalnih glasov je biio potemtakem kvečjemu le 14500 in je potem razmerje med strankami, ki stoje v boju, sledeče: laški liberalci.........45% socijalni demokratje......24°/, slovenski narodnjaki......28% nemški nadjonalcl....... 3% Ker moramo končno Nemce vendarle prištevati opoziciji, kajti letošnje njihovo glasovanje za kamoro je bilo, kakor sodijo sedaj Nemci sami, velika politična budalast, |e torej laikoiiberalna stranka napram vsem trem opozicljonalnlm strankam v manjšini za celih 10%, Izraženo v številu mandatov, bi to pomenjalo S mandatov. Tako se torej kaže „la poss^ente a nima italiana" v razmzrju strank po izidu letošnjih volitev. Kaka pa se kaže v razmerju na rodnosti ? Kakor rečeno, so imeli po odštetju nemških glasov laški liberalci..... 14500 glasov, slovenski narodnjaki . . 9000 ? oziroma so si biti laški In slovenski glasovi v sledečem razmerju: laški liberalci ........61 6% slovenski narodnjaki.....38 4% Če upoštevamo, da je bilo med glasovi, ki so jih dobili laški liberale*, lepo število prodance/, prisiljencev itd., torej v resnici prvi pogled, morda Še tudi na drugi, stoti — kadar nismo posvetili posebnega zanimanja zanje, morda celo za vedno, in sicer na škodo tiste važne In pomembne stvari, ki bi za naše oči takrat blestela, ko bi jo bili spoznali giobočje. Taka stvar se mi zdi Sokol stvo. Po sebi vem, In to mi potrdi vsak Sokol, ki je že prestopil ono mejo, pri kateri naši člani dobivajo toliko moči, obenem pa toliko ljubezni do Sokolstva, da jim naša telovadnica, članstvo in vse Sokolstvo postaja živ-Ijenska po reba ia vsaj ena prvih dolžnosti v svobodnih urah. Saj bi mi imeli tisoče več prijateljev in soborcev, ko bi — žalibog — navadno ne Šli mimo telovadnice, Sokola, javnega nastopa I. dr. brez potrebnega pre-vdarka: Čemu to — zakaj to — in ako bi tudi vsi oni, ki so udeleženi pri našem delu, pred vsakim činom vprašali: kakšen smoter je tu, kaj hočemo s tem ? 1 Le redkokdaj se dogaja to. V tem pa tiči poman j kiji vost, ki jo moramo skušati popraviti. Kjer je potrebno, ne zamujajmo tudi opozarjati one, ki nas ne poznajo — stem izdatno služimo svoji dobri stvari. Posebno je potrebno to pri onih naših delih, kjer stopamo v neposrednji stik s svojim narodom. Treba je, da občinstvu kažemo i a pojasnjujemo, kaj hočemo, in kako to dosezamo — to pa z besedo, kakor tudi s činom samim. To dvoje si ne sme nikoli nasprotovati, ker bi bile drugače naše besede laži ali pa naše delo neresnica. Javni nastop mora torej odgovarjati našim besedam, oboje pa namenu naše družbe. Sokolov namen in sredstvo. Kaj hočemo s Sokol stvora in kaj pričakujemo cd njega ? To je vprašanje, na katero je predvsem odgovoriti. Svojemu narodu hočemo dati telesno vzgojo, z njo neprecenljiv zakiad splošnega zdravja in resnično vredno podlago narodnemu poplemenjenju in duševnemu prospehu. Od Sokolstva pričakujemo, da nam vzgoji vsakega posameznika, dokler ni vzgojenle naroda, ki, imajoč vsestransko zdravje in zavednost, iahko nastopi tem izdatnejšo pot k vsakemu kulturnemu pokretu in splošnemu blagostanju. To je namen Sokolov. Temu namenu mora služili vsak Sokol in vsaka skupina Sokolov, da mu njihovo delo ne nasprotuje. Zato gojfmo telovadbo, katera je po svojem sestavu vsestranska, to se pravi: vzgojuje pri posamezniku vse telesne dele sorazmerno, jih krepi in ohranja zdrave na tak način, da se ne neguje enega telesnega dela na Škodo drugega. Sokolska te'ovadba daje potrebno razvedrilo ter obenem nadomešča telesno gibanje, ki nam ga primanjkuje pri naših poklicih, oziroma izenačuje prevelik enostranski telesni napor pri onih poklicih, ki zahtevajo težko enostransko delo in prena-penjanje telesnih sil. Sokolska telovadba vzdržuje ravnovesje med telesnim in duševnim V TrsrtU) sbssi 26. junija 191* Slovencev, ki so glasovali vzlic svoji slovenski narodnosti za liberalno kamoro, smemo vzeti s'edeče razmerje med obema narodnostima kot vsjj približno pravilno: laški vnlilcl.........60%, slovenski voiild.......40'/., in se to razmerje prav nič ne izpremenl, če vzamemo vpoštev tudi socijalnoderaokratske glasove, kajti med socijalnim! demokrati ste zastopasl obe narodnosti v istem razmerju. Potemtakem si stojimo Italijani in Slovenci v tržaški občini nasproti v razmerju 3:2, kar je prav tako pokazalo tudi zgoraj navedeno razmerje med strankami, če na račun plačancev, prisil;encev itd. oribijemo samo 1% od kameraških glasov In ga prldenemo našim, kar je v resnici le malenkosten od-b tek zozfrom na »sa ona sredstva, ki Jih je uporabljala kamora pri letošnjih volitvah. Če reasuralramo Še enkrat na kratko vse to, prihajamo torej do zaključkov: Vladajoča laškollberalna stranka nima več večine med tržaškim volil stvo m, torej tudi ne predstavlja več večine tržaškega prebivalstva, pač pa predstavljajo večino prebivalstva stranke, ki so po slojih načelih odločne nasprotnice la5k liberalna kamoie. — Nadvlada laškoliberalne stranke je potemtakem popolnoma neopravičena, krivična, In merodajnlh faktorjev dolžnost je, da poskrbe za to, da se čim prej odpravi ta krivica, kar pa je mogoče edino le z uvedbo takega volilnega reda, ki bo pravično razdeljeval mandate strankam po njihovi številni moči, torej z uvedbo proporcionalnega volilnega načina. Nadaljni zaključek fe, da potem lakem tudi po vladni reviziji l.udAega štetja dognano narodnostno razmerje ni pravilno, kafii po zgoraj djgnanem razmerju bi bi!o m ralo biti v Trstu ob zRdn'em ljudskem štetju ne okrog 55000 Slovencev in 117000 Ital janov. temveč okrog 70030 Slovencev in 103000 Itaijanov. Končno zidnji z^k'jučei: kamorsšfra trditev, da Je s sedanjimi volitvami pokazal Trst Ja sua possente aslma italiana", Je dokazana laž; in s tem zaključujemo. V nedeljo, dne 29. t. m. se vrši III. zlet „Tržaške sokolske župe" na Opčinah. — Telovadba, ljudska veselica, dve godbi. Kupite vstopnice v predprodaji! Domača vesii. Odborova seja polit, društva „Edinost- se viš^ v soboto, 28. t. m. ob 3 pop. v Slovani Č tonici. Vsi odboiiiiki in njih r amestnlki ter gg, deželni posla c<:, bivši in uovo izvol;eni so vljudno pr f-eni, da re seje goto?o in točno vdeieže. Tafaiir. Sijajno zmago, ki srn ) Jo doseg!! ttža-šaki Slovenci pri letošnjih občinskih volitvah, Je treba proslaviti na način, ki jč \ reden našega velikega truda In djb, ki njs Je do-vtdei do tako sijale obraaitve naših narodnih postojank proti vsesllnemu navalu naSih nasprotnikov, s kakoršno se? meramo ponašati po letošnjih volitvah. SDdetoval je pri našem vciiinera dalu ves naš narod, vsi njegovi sloji, ta pos'.m^znik več, oni morda manj, in le malo jih je bilo takih, kJ se niso brigali za narodno delo v času, ko Je klicala m rodna stear na djlo vse sinove naroda. Skupnemu navdušenemu in požrtvovalnemu delu pa je sledil tudi tega dela vreden uspeh — sijajna zmaga, ki zasluži proslave, ki zahte?a proslave, katera naj obenem navduši n še neumorne neredne delavce k nadaijnemu deiu v prospeh naroda in lepe naše slovenske domovine tu ob obali naše di vne Adrije, tu na h h vročih razvojem ia napetjem, prevažen moment narodne vzgoje v donaš-vtm Času, ko telesa prešibka vsied svoje zaortslostl hirajo j i težo prevelike duševne napetosti. Ta zdravstvena telovadba je t adi primerna ysaken;u possmezaiku z ozirom na njegovo telesno razvito t, starost ia ?p:l. Le ia*a vsestranska telovadba mo»a fmeti splošno vrtdjost, ker ne izključuje nobene starosti in nobenega 3?anu. S telesno vzgojo je spojem v Sokolu arav&tveua ii duševna vzgoja. P.va je odvisna od nsčina nnše telovadbe, ki se ravno v tem railikuje od vseh sestavov drugih narodov, k&kor tudi od ineastbojue vzgoje, ki je v Sokolu tafco iziataj, kakor sicer pri malokateri združb!. Duševna vzgoja pa ima v telesu zdravo podlago In trdn! predpogoj — dejstvo, ki ga mora nujno uvaževati vsak nared, ki hoče živeti in napredovati, vzdržati 3e v boju za obstanek. Sokolstvo Je splošna narodova institucija. Njegova vzgoja Ima pr3vo vrednost šele takrat, kadar je j^ deležna velika večina, oiiroma ves narod. S?ednje Je Sokolov ideal, ki je gotovo dosegljiv takrat, ksdar nikogar ne izključuje od svoje vigoje Žito stremi Sjkolstvo, di združi v s.bi vse narodove člane, zato ima odprt svoj krog vsakomur brez razlike stanu, starosti in tudi brez ozira na njegovo osebno miŠ^nle in prepričanje, dokler to ni sebično ter ne nasprotuje idejam, ki scgiašajo z načeli sokolskih teženj. (Pride še.) 7 Prsta, en* 26 junija li/i „EDINOST- it 175. Btiaa Hi. hžaških tleh, toliko zaželjenih po naših IJutej-ših sovragih, a tako hrabro in funaško branjenik in obranjenih po naših neustrašenih narodnih četah. A kako na| proslavimo to našo sijajno zmago, da bo sodeloval pri njeni proslavi tudi ves naš narod, kakor je sodeloval za nje pridobitev? V nedeljo bo praznovala naša mladina, naša bodočnost, pod okriljem Tržaške Sokolske župe praznik svojega sokolskega dela, ko nam pokaže, koliko je napredovala v svoji pripravi za težko narodno borbo. Bodi ta praznik naše mladine, naše bodočnosti, praznik vsega tržaškega Slovenstva, zlet Tržaške Sokolske župe na Opčinah bodi obe nem tudi proslava naš^ sijajne ziaage na tfolilaem bojišču. Slovenski narod na Tržaškem I Proslavi ta dan čim veličastneje, čim dostojneje 1 Vse dame, ki bi rade sodelovale pri paviljonu na Sokolskem zletu dne 29. t. m., so naprošene, da pridejo gotovo k seji, katera se bo vršila danes, 26. t. m. ob 6 z v-čer v Siov. Čitalnici. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Mi »delamo* tam, kjer je — pijača! Oko'o Sv. lvanskega volišča se je miuoli ponedeljek klatilo nekoilko tistih — mož, — & se prodajajo onemu, ki jih hoče plačati. Ti ljudje — ako naj jih sploh omenjamo s tem častnim naslovom — so sicer rodom Slovenci, ki pa od volitev do volitev me-lijujejo svojo barvo kakor kamaleon. in tako se je dogodilo, da so rainolega ponedeljka „delali" za lahonsko camorol »Čemu naj bi delal za Slovence, ki nič ne plačajo", je menil edea teh subjektov drugemu prodancu. Pojdi z menoj — tu se pije in žre, kolikor se hočel Te besede, izgovorjene v „sladkem- razpoloženju, pri-č 'jo, s kakimi sredstvi in s kakimi člove-žkfml izmečki si Lahoni pomagajo do velikega Števila glasovi Slovenci so prepošteni, in tudi nimajo korit, kakor jih imajo Lahoni, da bi mogli sititi razne prodane duše I Naj le camora plačuje I Pržde že Čas — ?n ta menda ni daleč, — ko bodo razni Foade pohgali račune za tisočake, ako ne st_tisočake — in še več — ki so jih po-fcrustali z nakupovanjem slovenskih odpadniških cluš 1 Germanizacija južnega kolodvora. PiCd nekoiiko dnevi je nekclo v „Ediacstr podtikal postajenače:mku tržaškega južnega kolodvora, da heče germanizirati osebne blrgfjjne, t. j, da hoče pri osebnih blag^j-nbh namestui nemške uradnike, ki ne razumejo slovenskega jezika. Dotična vest ne odgovarja resnici. Resnici na ljubo moramo pribiti, da s t H g. posiajenačelnik Kralnz v narodnem (:£»:u na pravičnem sialiŠču, kajti njegovo cačelo je, da mora uradnik, ki oaj ima posla s potujočim občinstvom, biti v Trstu vešč v:~h treh deželsih jezikov, torej tudi slo-* • nsseg j. Niti od daieč mu terej ne prihaja na m sel, da bi hotel taka mesta — germaniii-r: il, t. J. dajati prednost uradnikom, ki bi ne poznali slovenskega jezika. Gosp. načelnik K aiaz ima brezdvomno dobro voljo, zase-%X: ti taka Javna uradna mesta z močmi, ki so zmožne tudi slovenskega. Ce se mu to ce posreči, ni temu kri-/ on, ampak v orvi vrsti so krivi slovenski železniški uradniki sami, ki se n o č e j o dati premestiti v Trst; v drugi vrsti je kriva uprava južne žeiezuice, ki zadnje čase pošilja v Trst same — Furlane, ne-v a a č e slovenskega jezika. V tretji i zadevlje nekaj kiivde tudi načelnika s:. ;sega, di ne zahteva za svojo postalo uradnikov, zmožnih vseh treh deželnih jezika /. Prepričani smo, da bi se pri nekoliko t;, l ši volji njegove razmere spremenile pra? lahko. Aii jako sumljivo je, da prihajajo v Tr A, cdkar vodi postajo g. Krainz, sami F^rlanl, oziroma Italijani sploh. Zahtevati moramo, da se v Trstu na-i,- vijajo samo uradniki, ki bodo zmožoi razini nemškega, tudi še obeh deželnih je- zi^ov. ^ Od pravicoljubja g. načelnika pričakujemo, da slovenske stranke ne bodo imele ^u^oda pritoževati se čez uradnike, ki jim č«rIJ vrata 11. 1380 Odda kobu. qa eoba v Zgornji Čarboli 62, L nad. 8" vrata 11, v bližini pošte pri Sv. Ja- 1381 Išče qa ne daleč cd Trsta, v bližini morske ko-wO pelji, soba z dvema posteljama in s hrano. Ponudbe pod „Snaga 898" na ins. oddelek Edinosti. 1477 V Qr VY1 no trli P" Gorici hišna št 111 odda oempciru Be takoj v najem meblirano stanovanje: kuhinja, izba, tri sobe, kopelj in vrt. j Priporočljive Me, |j Antnn Tlll*lf edina - Blovenska žg.njarna in fllllUH I m i\j zaloga likerjev, v kateri se dobe \sakovrst»i likerji, ee nahaja v bliž ni „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul Ceciiia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razpošilja tudi na deželo. AplFfiPR Trst, Via Barriera v. 33, vrata ■ flltul-n, 13. Damska krojačnica. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Odprta je Vkko Peruzović i Trst, u lio a Giuseppe Parin) 14. nova mRMlKa gostilno InločiTnico dalmatin-» Bojanu, ul. Api.ri 5 .skega vina lastnega pridelka. (za cerkvijo) ' Prodaja se črno, belo rn op i'o vino ter p-vuvrstno Prodaja ee goveje, telečje In1^'^0^: Kuhinja vedn, pripravljena. ; ' V , Vino na debelo In za aružine po po- koštruno'o meso ter perutnine.; sebnih cenah. Cene nizke. G ais Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobrozaano Išče se dobrega in vestnega trgovino jestvin gostilničarja Antonija Mikelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia St. 27 (nasprot lekarne Picoiola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na clje, akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artistift nimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vrercenu. |za „Narodni dom" v Podgradu (Istru). i Nastop čim prej. Natančnejša pojasnila daje in ponudbe sprejema t Podgradska posojilnica in hranilnica v Podgradu. Prva slovenska izde-lovalnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic 2a trgovino in o* rt, stavbno in umetno ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno In franko. flovo: trgovino jestvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil ee bom, da zadovoljim v vsakem oziru. Benjamin Žerjal,Trst ulica Cecilia, vogal ulice Rug-- gero Manna Št. 3. - Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravu fes Dr. Makso Barrv Ermanno Schuitze, i. tehnik. Trst, ulica Caserma Stev. 17, IL nade t r Posebni zavod za umetne zobe brez ustac plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom ;a porcelanom, Vsa dela brez bolečin. Zrsv nanje krivo rastočih zob. Zmerne cen&, Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 po pol. diplomiran krojač na učnem zavodu za prl-rezavanje, dovoljenem od c. kr nlleavstr. nam TRST, ulico Tor S. PlEFO 4. Krolučnlcti in zojoža suhna. Obleke po zmernih čemu. Uzorna !n solidna IzurSIteu. w Cevijarnica „Rila Sartorella se je preselila iz ulice Barrie a vecchia št. 15 vul.Areata5 v isti hi5i. „Gostilniška zadruga članov NDO." išče voditelja :: gostilne :: z 24. avgustom t. 1. - Prošnje je vlagati na ODBOR GOSTILNIČAR&KE ZADREGE ČLANOV NDO, Trst, nI, Sv. Frančiška Asiškega številka 2. 0DB03. Elizabeta dnižbaza parne mline (£g») Največje mlinsko podjetje v avstro- ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan 000 •LAVNO ZASTOPSTVO 1 ferdinand furst, &st ulica Mlramar itev. 21. 000 Žito in otrobi nd debelo. v Trstu, u!ics Carradorl 5t. 18 a jo wdai vodi g. BINKO te d odi vedno svež-t pivo, prve vrste vfort - teran, ^orka in mrzla jedila ob nakam razpolago več sob za prenočile po nizkih cenah. - Priporoča za ob) 00 o bi/k. ■■■■liBBSSDSIID a LETOVIŠČE Bohinjsko Bistrica Bohinjsko Iezero v Triglavskem pogorju, na pregi drž.železnice Jesenice—Tr*t, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. st ii ii H Ljudska urss^nis £i BOGOMIL PIMO | Trst, ulica Vincenzo BelHni It. 13 M (nasjrati cerrre n. urna i3y?aa) 81 Bcg-vt izbor || ur, verižic, orratulb verižic, nbHnor, pr-8t8iiCT, zapestnic itd. Konkurenčne cene. ga _ GE@ili3£ŠIl§iiiiiiiiiii3£9H3Ii! i ANTON SKERL - TRST g 1 ; mehanik, zaprisežen izvedenec. a Trg Carlo 6e!dcrl štev. 10—11, Tel. 173^ Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokolsn itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov frFord*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga eloktričnih zvon tko v; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnic« u popravljanje li valnih strojev, koles, motokol«« itd. — Velika zaloga pripadkov. Velika Mfltrctaa |«ra|a, alioa dal Saohl 19, vagal attea lMata»o TILCPM 1147. — 8TOČK prSUM GOODBJCH (imiribuhS AVTOIIBIU UJk. POSODO PO 2KKUI OBSI. B ■ a UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov- Izdiranje zobov brez I vsake bolečine z Dr. J. Čermdk V. Tuscher lobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST • ulica deila Caeerma it. 13, II. nadat. mm-. * . v • Ulii^iiiu " iui Trst, ulica tffftif^ Trst, ulica Rivo št. 42 UlKljK Ri^o St. 42 (pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje) I»TrlnJe vrako fotfgrnfičrjo dfl kakor tudi ruglede, posi.Hk«>, .10-tracjoat lokalov, porcelamk? j 1. Jče za TiakoTrsme «fou>ei.lie lul. lid. Posebnost: Povečanje ys£ke fotografije Eadl Ddobnoctt gcp. narrfoikoT ■prejema naroćb« in jih UTiiuje doma, eTeniaelco tuJl eua-^J mesta E r.i m I i