H M »ra- (Mata In toli L]ubl|anl. - Urad-In oprava |a » « Kolodvorski 1. - Taiafoo 150» fladur nramlni« It. 14.114. Štev. 6. *Iažana* gfttuvini. Ljubljana, 5. februarja 1930. "Kmet, delavec In obrtnik na) bodo narodu vodnik 1 n n: ! Izhaja vaako »rftda j MaroCnlnai xa aelo lato Oln I«'— ta pol teta „ II'— Ka Inozemstva za oele lato Din fr— Inaaratl po tarllu <"!» menim vpralanjam na) aa prlloli znamko it odgovor. — Netrankirana pisma aa na sprejemajo. Na nova pota. Glavno in najvažnejše naše gospodarsko vprašanje pri kmetijstvu je danes vnovčeva-nje ali prodaja kmetijskih pridelkov ter njihova standardizacija. Danes ne dobimo na deželi nobenega kmeta več, ki bi se branil gnojiti z umetnimi gnojili, danes ne najdemo nikogar več, ki bi ne hotel uporabljati kmetijskih strojev in električne sile. Ne, to ne dela pri našem kmetu nobenega vprašanja več. To delo je dovršeno in doba ravnatelja Kmetijske družbe blagopokojnega Gustava Pirca je zmagovito zaključila preporod slovenskega kmetijstva v tem pogledu. Ali je pa s tem rešen tudi problem kmetijskega gospodarstva v splošnem? Ne in stokrat ne! Danes stavi gospodarski razvoj čisto nove zahteve na kmeta in te so: kakšno vrsto in kakšne kakovosti pridelkov naj prideluje in kako in kam naj jih proda, da bo kmetij-Sivo rentabilno, ali z drugimi besedami, da se bo kmetijstvo izplačalo. Že zadnjič smo obrazložili pojem »standarda« in »standardizacije«. Naš problem je v standardizaciji pridelkov, ker le s takim blagom gremo z upanjem na trg, da nekaj dosežemo. Sicer nam novi zakon o normiranju izvoznih produktov naravnost zapoveduje to, toda tudi zapovedi ne pomagajo, ako ni ljudi, ki bi to propagirali, učili in kazali kako in kaj. To nalogo je dolžna prevzeti Kmetijska družba in v tem smislu bi moral biti ureje-van »Kmetovalec«. Kjer je Pire zapustil našega kmeta, tam smo še danes. Toda s te točke se moramo premakniti, ali pa je ustanova izgubila pravi pomen. Samo v tej smeri mora iti razvoj Kmetijske družbe in v nobeno drugo, ako hoče zadostiti potrebam kmetskega gospodarstva, katere ustvarja sedanji čas in ako hoče odgovarjati duhu časa. Ako pa hoče Kmetijska družba to nalogo vršiti, se mora najprej sama reorganizirati in reformirati in se za to usposobiti. V zadnji številki >Kmetskega lista« sem že povedal, kako naj se zaenkrat ta reorganizacija izvrši: Pri družbi se mora ustanoviti: 1. tehnično-organizatoričen oddelek, 2. trgovsko-organi-zatoričen in 3. agrarno - političen oddelek. Zadnjič sem podal tudi program dela vsakega posameznega oddelka. Tak je bil pa program dela bivšega predsednika »Kmetijske družbe«, ravnatelja gosp. Franc Trčka. V svojem govoru ob priliki izvolitve je med drugim izrekel tudi sledeče za kmete pomembne besede: »Kot trgovska organizacija mora delati Kmetijska družba na to, da bo nabavljal slovenski kmet čim cenejše in čim boljše potrebščine, da se organizira na temelju samopomoči vnovčevanja kmetijskih pridelkov. Zlasti bo morala tudi poskušati, da se po vrsti odstrani vzroke, zaradi katerih je donosnost slovenskega kmetijstva, tako nizka, da se je bati propada istega.« Tu, v teh kratkih besedah je povedan ves problem, ki ga moramo rešiti in ki nas danes tišči k tlom. Ni dovolj, da kmet veliko in dobro pridela, ampak je danes .stokrat bolj važno, da mnogo in dobro proda, kdor tega ne vidi, ta je slep in nima prav nobenega vpogleda v kmetijstvo, aH pa niti pravega smisla za kmetijsko gospodarstvo. Naše perutninarstvo, katero bi lahko do-našalo ogromne vsote, je popolnoma neorganizirano in kot tako nepripravljeno za večjo akcijo. Mi perutnine ne gojimo sistematično, niti ne polagamo velike važnosti na to. Naš kmet je indiferenten (mlačen) do tega, ali mu kokoš nese 60 jajc na leto, in ne vpraša se, ako bi se dalo pridobivati od ene kokoši do 150 jajc in več. Naša dvorišča so prava zbirka raznih pasem. Tu opazimo vse mogoče vrste kokoši, Pri perutninarstvu sploh je važno, kaj pravzaprav pričakujemo od te panoge. Za večjo in dobičkanosno akcijo moramo imeti pred očmi vprašanje, ali nam jajca donašajo več, ali Se več zasluži z izvozom žive, oziroma zaklane kuretnine, in katera vrsta je bolj sposobna kot jajčarica in katera ima več izgledov na uspeh kot meso. To vprašanje je potreba rešiti in rešitev tudi razjasniti kmetu in ga opogumiti k sistematični kokošjereji. Kako važna panoga kmetijstva je perutninarstvo nam potrjuje dejstvo, da izvažamo iz naše države letno za 400 do 800 milijonov dinarjev jajc. Isto vprašanje nastane s prašičerejo, živino in drugim. Pri vsakem vprašanju moramo postopati vedno tako, da nam donaša največ koristi. Rešitve čaka pa tudi naše že lepo razvito mlekarstvo in sirarstvo. Tu ni samo vprašanje domačega konsuma, ampak predvsem vprašanje, kako naše mlečne produkte. opremiti tako, da bo naš uspeh na zunanjem trgu kar največji. In mi moramo z našimi produkti na svetovni trg, ker le na ta način bomo tudi lahko razvili naše mlekarstvo in živinorejo do one točke, do katere so nam dani vsi pogoji. Imamo nebroj vrst fižola in drugih stročnic in nikdar ne moremo nastopiti na trgu z veliko izbrano množino. Ta naša napaka je huda in jo Izkoriščajo drugi narodi. To stanje je nujno potrebno odpraviti in ga nadomestiti z racionalno kulturo. Naloga Kmetijske družbe mora biti pre-ustroj našega poljedelstva! in to z modernizacijo obrata in prilagoditvijo kultur zahtevam trga. Naloga je težavna in dokaj naporna, a z dobro voljo se tudi fe težave' premaga in trud bo obilo poplačan. Poljedelstvo je panoga gospodarstva, kateremu posvečajo vsi narodi največjo pažnjo in vse najboljše glave v gospodarskem svetu delujejo na tem polju. Tudi pri nas moramo tako. Vsi oni, ki le malo čutijo sposobnosti in izkušenj na polju poljedelstva, morajo širiti svoje znanje in izkušnje med narod. Treba je iti ven med narod s predavanji in poukom. Sedanje razmere zahtevajo od Kmetijske družbe novih metod in novega dela. Ako bo družba razpolagala z možmi dejanja, z organizatorji, bo gotovo uspela in rešila ta problem. Za ta dela je potrebna energija in volja. Volje je mnogo, dajte še ljudi na pravo mesto in gotovo bodo uspeli in to v dobrobit našega kmetovalstva. Gomišček. V zakonu o novi upravni razdelitvi države na »banovine« je določeno med drugim tudi to, da morajo nove banovine večji del stroškov za svojo upravo kriti iz lastnih sredstev. To se pravi, da bodo tudi banovine (kakor prejšnje samoupravne oblasti) morale pobirati večje ali manjše doklade za izvršitev vseh nalog, ki jim jih nalaga, oziroma prepušča zakon. Država se bo brigala le za velike stvari, podrobno delo in stroški za io delo pa so prepuščeni banovinam. Banovine bodo torej same morale nalagati, ljudem razna bremena v obliki doklad, če bodo hotele živeti in kaj narediti. Ta princip je zlasti za nas zdrav in pameten, ker je pri nas žalibog še silno vtrjeno sta-roversko naziranje, da je »država« nekaj, kar visi nad nami nekje v zraku ali v oblakih, kamor je treba samo potrkati, pa se že denar siplje na ljudi v obliki znanih »podpor«. Nobena stvar pa ne more tega napačnega nazi-ranja uspešnejše preganjati kakor plačevanje za razne samoupravne ustanove, kajti baš tukaj se da ljudem najložje dokazati in dopovedati, da morajo oni sami seči v svoje žepe, če hočejo imeti nove ceste in nove šole in še na stotine drugih zahtev uresničenih, ki jih zahteva -moderno življenje od nas. Če hočejo ljudje imeti na primer novo občinsko pot, jo morajo plačati občani in nihče drugi; na ta način pa se v občinah vtrjuje zavest skupnosti, ob enem pa se vzbuja v njih tudi samozavest in ponos, če kaj res lepega in dobrega narede, ker lahko pravijo: Poglejte, to smo mi sami naredili! Kakor Občine, tako bodo morale tudi banovine same gledati, da bodo dobile denar za kritje svojih potreb. Nekaj dohodkov bo banovinam odstopila država, toda to ne bo zadostovalo. Večji del dohodkov bodo morale pa banovine dobiti iz raznih svojih davkov in doklad, ki jih bo plačevalo prebivalstvo banovin še poleg državnih davkov. Vprašanje pa je sedaj, na kaj bodo banovine nalagale nove davke. Lahko se zgodi, da bodo pobirale kakšne indirektne davke (trošarine, užitnine itd.), lahko pa tudi, da bodo naložile kakšne pribitke k direktnim državnim davkom. Potov in načinov, kako se da dobiti od ljudi denar, je zelo mnogo. Vsa ta pota pa imajo eno hudo lastnost, namreč to, da breme skoro nikdar ne zadene vseh davkoplačevalcev enakomerno. Zato pa gleda vsak davkoplačevalec, oziroma vsaka skupina davkoplačevalcev na to, da odbije od sebe kolikor mogoče veliko bremen in jih naprti — drugim stanovom! Pretekli teden so zborovali v Beogradu zastopniki industrijalcev iz cele države. Gospodje so sami ugotovili — kar mi pač že zdavnaj vemo — da se industriji ne godi ravno slabo. Če bi se ji namreč godilo slabo in če bi res gospodje živeli od same znane »izgube«, bi bili gotovo tako pametni, da bi svoja podjetja zaprli in opustili, kar se pa do danes še ni zgodilo. To je najboljši dokaz, da industrija pri nas še nekaj nese. Kljub temu pa so gospodje že zakričali zaradi banovinskih davkov in doklad in so zahtevali, naj bi večino teh davkov plačali — drugi! Na koga so pri tem mislili, niso povedali, mislimo si pa to lahko. Pri nas bo treba za banovino precej de- narja. Če vzamemo za podlago račune prejšnjih samouprav, bo treba spraviti skupaj vsaj 150 miljonov dinarjev, toda kakor vse kaže, bo to še mnogo .premalo, ker imajo banovine dosti širši delokrog kot bivše samouprave. Treba bo po vsej priliki okoli 250 miljonov dinarjev še poleg državnega davka in poleg : občinskih doklad. Ali naj se ta vsota odvzame tistim, ki je nimajo? Kmetje bodo že dali svoj delež, čeprav težko. Pravilno in pravično pa bo, če bodo tudi ostali stanovi sorazmerno pritegnjeni na dajatve, da ne bo vse breme padlo le na kmete in sploh na gospodarsko šibke ljudi. Pravičnost zahteva, da nosijo težo bremen tisti, ki so močni, in ne tisti, ki komaj dihajo. agrarne politike. Iz Bivši narodni poslanec dr. Šečerov je izdal pravkar knjigo: »Iz naše agrarne politike«. Iz te knjige je objavil zagrebški list »Jugoslovenski Lloyd« v št. 27 sledeči zanimivi izvleček: • U^eVJSI j. V ;'( X i.- !« ' i< Itvp- Celokupna površina veleposestev je merila na področju posameznih agrarnih direkcij: i ' ». . . 1. Ljubljana .... 227.325 ha 2. Maribor.....126.322 ha 3. Varaždin .... 89.112 ha 4. Zagreb..........143.262 ha 5- Ošijek............540.022 ha 6. Vukovar..........256.718 ha 7. Novi Sad , ... . 332.266 ha 8. Vel. Bečkerek . . . 256.316 ha 9. Vršac .... . , 162.567 ha Skupaj . 2,133.910 ha Od te površine je bilo: 1. Obdelovalne zemlje . 777.656 ha 2. Pašnikov . . i . 281.943 ha 3. Gozdov..........910.363 ha 4. Ostalo............163.948 ha Skupaj . 2,133.910 ha Obdelovalne zemlje je bilo: 1. Njiv............660.232 ha i 2. Vrta...... 7.029 ha 3. Travnikov .... 102.541 ha 4. Vinogradov .... 7.784 ha Skupaj . 777.586 ha Razdeljeno in razlaščeno je bilo od celokupne površine 567.887 ha in sicer 510.758 ha obdelovalne zemlje in 57.129 ha pašnikov in neobdelane zemlje. Razdeljeno je bilo: , j Obdel. Neobdel. zemlje zemlje 1. Ljubljana 4.775 ha 5.200 ha 2. Maribor 17,741 ha 622 ha 3. Varaždin 32.888 ha 4.289 ha 4. Zagreb 21.704 ha 1.679 ha 5. Osijek 92.945 ha 15.020 ha 6. Vukovar 55.113 ha 6.413 ha 7. Novi Sad 147.338 ha 7.247 ha 8. Vel. Bečkerek 94.707 ha 12.911 ha 9. Vršac 43.547 ha 3.748 ha Število agrarnih interesentov je bilo sledeče: 182.098 obč. agr. interesentov, 6.725 kolonistov, 18.658 dobrovoljcev. 18.658 dobrovoljcev je dobilo 148.771 ha obdelovalne in 7944 ha neobdelane zemlje. 6725 kolonistov in beguncev je dobilo 40.208 ha obdelovalne in 1886 ha neobdelane zemlje. 182.098 agrarnih interesentov je dobilo 314.200 ha obdelovalne in 42.683 ha neobdelane zemlje. Veleposestnikom je ostalo od 2,133.910 ha celotne površine še 1,556.023 ha zemlje in sicer na račun: . ^ .. . 1. ožjega maksimuma . 171.631 ha 2. supermaksimuma . 59.423 ha 3. supermaksimuma zaradi podvodnosti . . 17.048 ha 4. osvoboditve po hidro- tehaični komisiji . . 9.761 ha 5. drenaže ..... 6.171 ha 6. širšega maksimuma . 93.903 ha 7. gozda, pašnika itd. 1,208.086 ha ' Od obdelovalne zemlje je ostalo veleposestnikom še preko 30 odstotkov, drugo pa je bilo razdeljeno. Dr. Šečerov zaključuje: Zato je verjetno, da bi se dalo dobiti še nekaj zemlje za razdelitev na podlagi obstoječih zakonov in sicer vsaj 40—50 tisoč hektarjev. .VALDA' * Izvirne francoske pastilje obvarujejo Vas vseh zlih uiinkotf mraza, megle, mokrote in bacilov na dihalne organe Prodajajo vse l karne in drogerije. Agrarna fronta v Avstriji. Kmetje v Avstriji so organizirani v dveh močnih skupinah. Prva je »Kmečka zveza« (Landbund), ki je čisto stanovska organizacija, v kateri imajo odločilno besedo samo kmetje, Ta skupina zastopa zgolj kmečke interese in se ne da voditi iri komandirati od nobenih mestnih politikarjev. Druga skupina pa tvori sestaven del krščansko - socijalne stranke. Ta skupina ni neodvisna od drugih vplivov, ampak se mora pokoriti vrhovnemu vodstvu krščansko - socijalne (»klerikalne«) stranke. Vrhovno vodstvo krščansko-socijalne stranke pa se na kmečke interese ne ozira preveč, ker imajo odločilno besedo v njem vsi ljudje, samo kmetje ne. Včasih seveda, zlasti pred volitvami, dovoli vrhovno vodstvo krščansko-socijalne stranke tudi kmetom kakšno drobtino, po volitvah pa so kmetje zopet pozabljeni in zapostavljeni. Med obema strankama, namreč med »Landbundom« (»Kmečko zvezo«), ki je popolnoma neodvisen, in pa med krščanskimi socijalisti, katerim pripadajo vsi mogoči stanovi, se bije že leta in leta hud boj. V tem boju ima neodvisni »Landbund« glede kmetov mnogo lažje stališče kakor nasprotna stranka, ki mora na korist drugih stanov prav pogosto zapostavljati kmečke interese. Energični na- stopi »Landbunda« v prid kmetov imajo seveda na kmete, ki so organizirani v krščan-sko-socijalni stranki, veliko privlačno moč, kajti neodvisnemu »Landbundu« je mnogo lažje govoriti samo za kmete kakor pa krščanskim socijalistom, ki imajo v svoji organizaciji tudi fabrikante in bankirje. Nastopi Landbunda za kmete so delovali na kmete v krščansko-socijalni stranki tako zelo, da je obstojala resna nevarnost, da se kmetje od krščansko-socijalnih fabrikantov in bankirjev odcepijo in se strnejo z neodvisnimi kmeti v eno samo enotno kmečko organizacijo. Ta nevarnost obstoja še danes. Do formalne odcepitve sicer še ni prišlo, pač pa je prišlo tako daleč, da so krščansko-socijalni kmetje sklenili, da pojdejo z neodvisnim »Landbundom« v vseh kmečkih vprašanjih vedno skupaj, brez ozira na krščansko-socijalne komandante. S tem je pa postavljen temelj enotne agrarne fronte v Avstriji proti vsem nasprotnikom kmeta. Razvoj stvari je pokazal, kako velikega pomena je bila za avstrijske kmete ustanovitev neodvisne in samo-kmečke organizacije, ki je z dosledno brezobzirnostjo v zastopanju resničnih kmečkih interesov podrla vse zlorabe raznih politikonov s kmeti. Avstrijski kmet danes ni več odvisen od milosti razne gospode in se mu ni treba več priklanjati raznim mogotcem, ker on sam ravno vsled svoje enotne kmečke organizaci je komand i ra svojo voljo drugim. Danes se v Avstriji brez kmetov ne da več vladati, še manj pa proti njim. Nas napredek kmetov v Avstriji resnično veseli. Zanimiv konec. V predzadnji številki »Kmetskega lista« smo objavili pod naslovom »Med štirimi očmi« dobesedno uvodni članek krščansko socijalne »Delavske Pravice«, v katerem je rečeno, da je »Slovenec« prenehal biti katoliški list. To trditev je že davno preje zapisal v našem listu preč. gospod duh. svetnik Janez Kalan. »Slovenec« z dne 4. februarja pa objavlja izjavo prevzv. g. knezoškofa, v kateri se brez vsakih utemeljitev ugotavlja, da je »Slovenec« vendarle »katoliški« list. Sedaj res ne vemo kdo ima prav. Izjava prevzv. g. knezoškofa se glasi: Uredništvu »Slovenca«. Na očitek »Delavske Pravice« št. 3, da je »Slovenec« prenehal biti katoliški list, izjavljam: »Slovenec« ima nalogo, da narodno, politično, socialno in sploh vse javno življenje presoja po načelih katoliške Cerkve, ter v tej luči razpravlja vse v uvodnih člankih in drugih poročilih. Ker to nalogo korektno, odločno in uspešno vrši, moram izjaviti, da je »Slovenec« res katoliški list. Slično izjavo sem poslal »Pravici«, pa je do sedaj še ni prijavila. Pozdrav in blagoslov! Z Bogom! f Anton Bonaventura, škof. Kmetje, kmetske zadruge in kmetijske ustanove, ki boste rabili za spomladansko gnojenje Thomasovo žlindro, kalijevo sol, superfosfat, nitrofoskal, apneni dušik, Čilski soliter in druga umetna gnojila, obrnite se zanesljivo za najnižje cene in solidno postrežbo na »Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga, Ljubljana, Kolodvorska 7.- Konferenca o pospeševanju kmetijstva.' * V ministrstvu poljedelstva se je vršila konferenca za pospeševanje poljedelstva pod predsedstvom ministra dr. Otona Frangeša. — Konferenca je trajala 2 dni. Prisostvovali so ji načelniki poljedelski^ oddelkov vseh- banovin. Konferenca je bila otvorjena v torek 28. januarja z govorom ministra dr. Otona Frangeša in je razpravljala predvsem o reformiranju rastlinskih proizvodov v zvezi z novim zakonom o pospeševanu poljedelstva, o razdelitvi dela po banovinah in o tečajih za razne stroke poljedelstva. Država in banovine bodo z vsemi sredstvi podpirale produktivne in vnovče-valne zadruge. Zakon o pospeševanju kmetijstva in njegovo varstvo. V zadnji dobi smo dobili v Jugoslaviji tri zelo važne zakone in sicer: 1. Zakon o pospeševanju kmetijstva, razglašen v Uradnem listu Dravske banovine št. 104 z dne 19. oktobra 1929. 2. Zakon o pospeševanju živinoreje, razglašen v Službenih Novinah br. 307 z dne 31. decembra 1929. 3. Zakon o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin, razglašen v Uradnem listu Dravske banovine št. 23 z dne 23. januarja 1930, poglavje 104. Izšlo je še nekaj pomožnih zakonov, tičo-čih se kmetijstva. Vsi ti zakoni so sestavljeni z namenom, da se dvigne obče stanje našega jugoslovanskega kmetijstva na višjo stopinjo in sicer številčno, kakor tudi kakovostno. Žalibog, da poleg kmetijskim strokovnjakom in drugih uradnim osebam so ti zakoni širši javnosti premalo znani, vsled česar se taki zakoni smatrajo od strani ljudstva kot nekako šikani/anje itd. Nujno potrebno je, da se vsi ti zakoni zberejo v eno .knjižico, katero naj bi vsi interesenti naroČili in premislili. V prvi vrsti bi morali vsi župani (ne samo tajnik) in občinski kmetijski odborniki vsebino teh zakonov natančno poznati. Le tako bo potem delo strokovnih kmetijskih organov rta deželi znatno olajšano in ne bo nobenega oporekanja. Za širšo javnost bi bilo dobro, da se tudi drugi interesenti na deželi (duhovščina, uči-teljstvo) zanima za besedilo teh zakonov in te zakone na sestankih ali na javnih predavanjih ljudstvu raztolmačili. Preprosto ljudstvo ne more tako jasno upravno-pravno misliti, in mu je treba vsako nejasno točko raztolmačiti. Še-le po tem poljudnem pojasnilu uvidi vsak, da se mu hoče s temi zakoni le dobro. Vsi Jugoslovani smo poklicani, da take zakone, kateri nam posebno koristijo, spoštujemo in tudi radevolje izvršujemo, da se izognemo posledicam neupoštevanja zakonov. Ne-poznanje zakona ne ščiti nobenega pred kaznijo. Fran Malasek, Novo mesto. Iz vnanje politike. Konferenca za razorožitev na morju. Že nekoliko dni zborujejo v Londonu državniki 5 velikih pomorskih sil o razorožitvi na morju. Ne vemo sicer, kako se bo ta konferenca končala, lahko pa rečemo že danes, da o popolni razorožitvi ne more biti govora. Velesile na morju (Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska) so sicer za delno razorožitev, ampak samo toliko, da nobena izmed imenovanih držav ne bi bila ogrožena v slučaju kakega napada. Delna razorožitev bo mogoča ie glede topov največjega kalibra in morebiti glede največjih podmornic, dočim bodo male podmornice ostale za obrambo obale. Nekoliko uspeha utegne torej ta konferenc^ le imeti. a Indija. Nedavno so zborovali v velikem mestu Lahore zastopniki indijskih nacionalistov, katere vodi znani Mahatma Ghandi. Na tem sestanku je prišlo pri glasovanju do razkola med dvema skupinama, namreč desničarji in levičarji. Levičarji so zagrozili celo z revolucijo. 0 dogodkih v Indiji je napisal bivši francoski ministrski predsednik Herriot članek z naslovom »Svet hoče mir«. Tam pravi med drugim, da je treba indijsko vprašanje pregledati do dna in dobro paziti na revolucionarni pokret, ki se je začel v Lahore. Indijci niso več zadovoljni s tem. kar jim predlaga vlada in se nočejo udeležiti konference v Londonu. Indija zahteva popolno neodvisnost. V Aziji se zelo razvija nacionalizem, ki ga tuli boljševiki podpirajo. Angleži sicer pravijo, da hočejo oni še nadalje voditi Indijce v demokracijo, toda Indijci se hočejo osvoboditi brez tuje pomoči.« Položaj v Indiji povzroča angleški delavski vladi hude skrbi, toda glede na držanje Mac Donalda je upanje opravičeno, da se bo tudi to vprašanje dalo rešiti na miren in pra-! vičen način. Na to kažejo tudi Ghandijeve izjave, v katerih pravi, da želi, da se revolucijonarna ; aktivnost v Indiji ustavi. Zahteva pa od angleške vlade znižanje zemljiškega davka in znižanje visokih uradniških plač, potem ukinitev takse na sol in uvedbo zaščitne carine na tkanine. Konec diktature na španskem. Pretekli teden so vzbudila po vsem svetu velikansko senzacijo poročila o padcu španskega diktatorja generala Primo di Rivere. General Primo di Rivera je odložil svojo neomejeno oblast in kakor pravijo najnovejša poročila bodo na Španskem vpeljali zopet ustavni in parlamentarni režim. Diktaturo so v Španiji proglasili 1. 1923. Takrat se je nahajala Španija v hudi krizi. V bližnjem Maroku so se vojskovali Španci zelo nesrečno, kar je seveda zelo slabo vplivalo na razpoloženje prebivalstva doma, uprava je bila koruptna do skrajnosti, državne finance pa so bile v največjem neredu. Nezadovoljnost je naraščala od dne do dne in je postajala že zelo nevarna. V najbolj kritičnem trenutku pa so posegli vmes častniki, ki so imeli na Španskem že od nekdaj velik vpliv, irt so proglasili z odobrenjem vladarja diktaturo. Za diktatorja je bil postavljen general Primo di Rivera. Spočetka je diktatorska vlada imela uspehe. Primo di Rivera je končal vojskovanje v Maroku, kar se je takoj poznalo v državni blagajni. Posrečilo se mu je tudi dvigniti državni kredit. Nikakor pa ni mogel zatreti korupcije v upravi in v tem oziru tudi najostrejši ukrepi niso nič pomagali. Na drugi strani pa je izzval Primo di Rivera s svojimi ukrepi proti svobodi časopisja in proti inteligenci sploh velik odpor v prizadetih krogih in število političnih beguncev je naraščalo od leta do leta, , Svoj položaj si je hotel Primo di Rivera utrditi s tem, da je začel organizirati svojo patrijotično skupino, toda uspeha ni dosegel. Ljudje so začeli izgubljati vero v njegovo sposobnost in ko je vsled špekulacij mednarodnega kapitala padla tudi vrednost španskega denarja, se je moral Primo di Rivera teži razmer ukloniti. Odložil je svojo diktatorsko čast, ž njim vred pa je padel tudi ves njegov sistem. • . Zadružništvo v Rumuniji. Na podlagi novega zadružnega zakona, ki ga je kmečka vlada izdala lani na spomlad, so ustanovili v Rumuniji zadružno centralo za izvoz in uvoz. Ta ustanova je zveza zadrug in ima Obliko zadružne delniške družbe. Zadruge, ki se vpišejo v centralo, morajo v svoji pristopni izjavi povedati, koliko akcij podpišejo in morajo 30% zneska takoj plačati. Vsaka akcija se glasi na 5000 lejev. Zadruge podpišejo aa vsakih 50 članov po 1 akcijo. Zadružne zveze pa podpisujejo akcije po višini svojega premoženja. Taka akcija pa stane 100.000 lejev. Naloga Zadružne centrale je preskrbo-vanje zadrug s potrebnim blagom in pa prodaja pridelkov. Zadružna centrala obsega vso državo, članice pa postanejo lahko vse zadruge in zadružne zveze. Poslovanje Zadružne centrale pa je popolnoma avtonomno. Zadružna centrala za izvoz in uvoz je prav tako organizirana kakor vsaka zadruga. Upravo vodi upravni svet 11 članov, upravni svetniki pa so voljeni na 3 leta. Vsako leto izstopi ena tretjina članov iz upravnega sveta. Zadružna centrala kupuje za svoje članice poljedelske stroje, seme, umetna gnojila in sploh vsako blago. Od zadrug prevzema blago v komisijo za prodajo in organizira skupno prodajo blaga, ki ga naberejo zadruge. Na izročeno blago daje tudi posojila. Gleda tudi na dvig kvalitete produktov in v svoji službi ima strokovnjake, ki organizirajo pridelovanje in prodajo blaga. Zadružna centrala se bavi tudi z zavarovanjem, da izposluje nižje zavarovalne premije. Centrala se ozira v prvi vrsti na potrebe malih in srednjih kmetov. Zlasti kar se tiče prodaje blaga, so izgledi najboljši. Zadružna centrala je organizirala prodajo lesa in žita, prodaja pa tudi sadje in sploh vse kmečke pridelke. Njena trgovska organizacija nič ne zaostaja za privatnimi kapitalističnimi trgovskimi podjetji. Zadružna centrala dela s pomočjo zadružne centralne banke, od katere dobiva zadostna denarna sredstva za svoje poslovanje. Zadružna centralna banka sprejema od zadrug denarne vloge, a tudi od privatnih oseb, kredite pa daje samo zadrugam in izvršuje ža zadruge vse bančne posle. Če ima kaj denarja odveč, ga sme nalagati samo pri državnih zavodih, ali pri takih, ki stoje pod državno kontrolo. Osnovna glavnica banke znaša 500 milijonov lejev, ki jih je dala država na razpolago, 500 milijonov lejev pa so vložile zadruge. Član banke postane lahko vsaka zadruga, ki podpiše delež v znesku 10.000 lejev. Tudi Zadružna centralna 'banka je v svojem delovanju popolnoma avtonomna kakor zadružna centrala za izvoz in uvoz. Doslej v Rumuniji ni bilo nobenega denarnega zavoda, ki bi bil podpiral kmetijstvo. Ta zavod je ustanovila šele kmečka vlada. Kmetje v Rusiji. Če smemo verjeti najnovejšim poročilom o dogodkih in razvoju v Rusiji, potem kmetov v našem pomenu besede v Rusiji ni več — Rusija pozna oziroma bo prav kmalu poznala le še kmečke delavce na državni zemlji! Komaj pred dobrim letom je zasnovala Stalinova vlada v Rusiji ogromen gospodarski načrt za velikopotezno industrijalizacijo Rusije. Z industrijalizacijo je pa šlo težko, ker domača industrija sama še ni dovolj trdna in močna, da bi se mogla razvijati iz svoje moči, za nakup industrijskega blaga pa so potrebne ogromne vsote denarja. Tej težavi pa se je pridružila še nova glede prehrane prebivalstva. Znano je, da tvori večino ruskega naroda kmet (okoli 90 procentov). Kmetje so takoj po prevratu 1. 1917. prevzeli vso grajščinsko zemljo v svojo last kot privatni gospodarji. Tr sicer ni odgovarjalo popolnoma načelom boljševikov, ki zahtevajo socijalizacijo vsega premoženja, vendar se spočetka niso upirali, ker so imeli še drugih težav dovolj. Kmetje 50 se torej nemoteno razvijali po svoje, v velekmete (kulake), v srednje in v male kmete. Z zemljo samo pa kmetom ni bilo dosti pomagano, ker niso imeli orodja za obdelovanje zemlje, pa tudi ne obleke in sploh nobenih industrijskih produktov. Rusija je bila od ostalega sveta kakor odrezana, trgovine ni bilo razun državne, kar so pa doma izdelali, je bilo mnogo premalo. V takem neprijetnem položaju so se začeli kmetje upirati. Razna poročila vedo povedati, da je mnogo kmetov plačalo svojo upornost s smrtjo. Po mnenju vlade so bili najbolj uporni velekmetje (kulaki) in zato se je baš proti tem obrnila vsa sila vlade. Nasilje pa tudi ni dosti zaleglo! Kmetje enostavno niso hoteli več obdelovati zemlje, ker niso za svoje delo nič dobili, večino pridelka pa jim je vlada rekvirirala za prehrano armade in mestnega prebivalstva, ne da bi jim bila dala odškodnino v industrijskem blagu, ki so ga kmetje najbolj zahtevali. Da pa se izogne nevarnosti lakote, je vlada napravila drug korak: začela je ustanavljati takozvane »žitne fabrike«. To so ogromna veleposestva, ki obsegajo po 100.000 ha zemlje. Ta posestva se obdelujejo samo s stroji, vlada pa preskrbi seme, delovno moč, živino itd. Da se ustanovi čim več takšnih »žitnih fabrik« je vlada pritisnila na kmete, da oni sami pristopajo k njim s svojimi grunti. To se pravi: Kmet se svoji privatni zemljiški lastnini odpove, da svojo zemljo na razpolago »žitni fabriki«, on sam pa postane državni poljski delavec. Za pospeševanje te velike akcije je vlada iznašla jako učinkovito sredstvo s tem, da je delavce v »žitnih fabrikah« razmeroma dobro plačevala, privatnim lastnikom pa skoro nič. Ko pa so kmetje, zlasti mali in srednji kmetje, videli dvojno mero, so kar trumoma pristopali v žitne fabrike«, kjer upajo biti rešeni vseh prejšnjih skrbi za seme, obleko itd., češ sedaj bo že vlada dala vse, kar potrebujemo. Danes je že nad 30 milijonov hektarjev zemlje organizirane v »žitnih fabrikah«, bo je pa še več. Vprašanje pa je, če bo mogla vlada tako velikanska ozemlja pravočasno in zadostno preskrbeti s stroji in z drugimi potrebščinami. Če se bo sovietom to posrečilo, potem utegne zemljiška privatna last v Rusiji izginiti in mesto neodvisnih kmetov bodo obdelovali zemljo novi kmečki državni delavci. Če. pa vlada svoji nalogi ne bo kos, pa utegne doživeti nove, hude notranje boje. Organizirajte se! Organizacija pomeni združenje več oseb, ki so si postavile skupen cilj, katerega hočejo potom organizacije doseči in katerega bi vsak sam za se ne mogel doseči. Ta svoj cilj si zapišejo v pravila in dostavijo še po katerem načinu in s katerimi sredstvi hočejo doseči postavljeni cilj. Načelno imajo vse organizacije en namen in ta obstoji v napredku. Ta napredek se tiče lahko gospodarskega in stanovskega ali pa duševnega in kulturnega udejstvovanja. Vsak napredek pa bi moral stremeti za zboljšanjem blagostanja članov in celokupnega naroda ter socijalnega izjedna-načenja, oziroma take socijalne ureditve, ki bo postavila na svoje pravo mesto vse družabne sloje po njihovi važnosti in številu. Prišla je doba skupnosti. Poedinec ne pomeni ničesar, velja, samo toliko, kolikor ga predstavlja njegov stan, sloj, ali razred. Podzavestno občuti to istino že skoraj vsak človek in se vrši.združevanje"ljudi tako hitro, kolikor se iz tega podzavestnega slutenja od- kriva očitno spoznanje. To pa prihaja z izobrazbo. In če pogledamo okrog sebe, vidimo, da se vsi stanovi bolj trudijo za svojo izobrazbo, kakor kmetski in da so tudi vsi mnogo, mnogo bolje organizirani. Posebno opazujemo to pri stanovih raznih šolanih ljudi: uradnikov, učiteljev, advokatov, zdravnikov,duhovnikov itd. Nič ne zaostajajo za temi kapitalisti: fabrikanti, bankirji, veletrgovci itd. Organizacijo imajo izpeljano od najmanjših krajevnih društev do največjih mednarodnih trustov in kartelov. Vpliv organizacij se čuti na celi črti v javnem življenju. Organiziran stan vpliva odločujoče povsod. Poedinca se ne vpraša za mnenje pri carinskih tarifah, pri trgovskih pogodbah, pri socijalni zakonodaji itd. Mnenje p takih velevažnih vprašanjih izražajo le organizacije posameznih stanov. Kolikega pomena so pa zasebne organizacije gospodarskega značaja, predvsem zadruge, to vedo povedati oni, ki imajo v svoji sredi mlekarske in sirarske zadruge. Koliko tisočev in stotisočev pride v vas, ki bi jih sicer ne bilo. Tn vendar kako redke So še naše mlekarske, živinorejske in druge produktivne zadruge! Vnovčevalnih zadrug pa skoro nimamo nič. Če So starejši kmetski gospodarji težje dostopni do tega, da se organizirajo, potem ne moremo nikakor mladini oprostiti, če brez smisla živi in životari na deželi. Dokler niso fantje in dekleta še sposobni voditi in upravljati gospodarskih ustanov, tako dolgo .mora biti vsak član društva kmetskih' fantov in deklet. Če se kdo izgovarja, da za gospodarsko ustanovo še niso zreli ljudje in da ni danih pogojev za to, potem nikakor to ne sme veljati za ustanovitev kulturnega in prosvetnega društva kmetskih fantov in deklet. Kajti ravno v tem društvu bodo dobili člani ono prepotrebno izobrazbo, ki je nismo dobili v šoli, katera pa nam je neobhodno potrebna za gospodarski napredek kmetijstva. V teh naših društvih šele spoznamo velik in odločujoč pomen kmetijstva za celokupno narodno in državno gospodarstvo in pomen kmetstva (kmetskega ljudstva) v družbi, narodu in državi. Ko dobimo še potrebno strokovno izobrazbo, potem nam bo kaj lahko ustanoviti in voditi gospodarske organizacije. Zato ne sme biti nobene vasi v Sloveniji brez društva kmetskih fantov in deklet. V kolikor kje njihovim ustanovitvam nasprotuje kakšen protikmetski duh, ga z zavednostjo in ponosom premagajte. Naj zasveti v vsaki kmetski hiši luč izobrazbe, katero prinaša »Kmetski list«, »Gruda?«-in knjige »Kmetijske Matice«. Franc Eržen ml., kmetski sin v Sovodnjem. Stranice pri Konjicah. Tudi pri nas smo .se zaceli prebujati. Mladina si pripravlja prosvetno organizacijo in so se že vložila pravila na oblast. Prosvetna organizacija se bo imenovala »Društvo kmetskih fantov in deklet«. Tajnik pododbora »Zveze društev kmečkih fantov in deklet iz Celja nam je preskrbel, da bomo dobili knjige od »Zveze kulturnih društev v Mariboru. Proti nasprotnikom bomo nastopili neustrašeno. Vse ima nasprotnike, še Kristusa so križali, ko je sveto vero učil. Apostoli so vendar šli na delo in razširili vero na vse strani sveta. Tako kot apostoli bomo tudi mi šli in razširili kmetski pokret do sleherne kmečke hiše. — Fant iz fare. Upravništvo »Kmetskega lista«, Ljubljana, ima čekovni račun št. 14.194. Kdor nima naše položnice, jo lahko dobi pri domači pošti za! 25 par. Pri naročilu lista napišite na položnico: v korist ček. računa št. 14.194. Zagradec. V sredo, dne 29. januarja 1930 je tukaj umrl Jože Hrovat, ki je bil najstarejši človek naše župnije in menda tudi cele okolice. Rojen je bil 10. februarja 1833. leta. Bolehal ni nič . posebno, še par dni prej ga je bilo videti na prostem. Bil je do zadnjega trenutka pri popolni zavesti, dobro je čital in pisal brez očal. Do 79. leta svoje starosti je opravljal prav dobro svojo službo okrajnega cestarja. Delal je pri vseh zgradbah cest in železnic na Dolenjskem in celo na Hrvaškem. Sedaj je pa 18 let užival skromno pokojnino , za cestarsko službovanje. Doma zapušča ženo, : v Ameriki pa enega sina. Bil je splošno spoštovan kot poštenjak. Rad bi bil dočakal 100-letnioo, pa mu usoda ni bila naklonjena. Pokopali so ga 31. januarja 1930 na domačem pokopališču, j Veržej. Tukajšnje Bralno društvo je izbralo v svrho uprizoritve v letošnji pustni sezoni burko »Poslednji mož«, ki jo priredi dne 16. t. m. v dvorani g. Hedžeta v Veržeju ob 3. uri popoldne. Komur je ležeče na tem, da se enkrat prav od srca nasmeje, naj ne zamudi prilike si ogledati »Poslednjega moža«. »Kadar mačke ni doma, miši plešejo,« pravi pregovor in ta pregovor pride v burki »Poslednji mož« do popolne veljave. Torej, dne 16. t. m. vsi v Hedžetovo dvorano. Cirkovce na Dravskem polju. Pretečeni mesec je »Slovenec« poročal iz Oirkovc sledečo novico: Cirkovškim fantom je zopet zavrela kri tako hudo, da so se pri tem bliskali noži in padale ročice v Cirkovcih. Ker se ta pretep ni vršil v Cirkovcih, ampak v Spod. Jablanjah in pri pretepu ni bil navzoč niti eden cirkovški fant, so omenjeni fantje zaprosili popravek, tega članka v »Slovencu«, kar se pa ni zgodilo. Ker se dela cirkovškim fantom s takim poročanjem krivica in jemlje ugled, bodemo v bodoče pisca neresničnih člankov pozvali k sodišču na zagovor. Ako kak vročekrvni člankar ni o dogodku zanesljivo informiran, naj pusti pero poročevalca pri miru, sicer bo sedel pri ričetu. Tega je nam dovolj. Kjerkoli v bližini Cirkovc se kaj zgodi, že so krivi Oirkovljani in temu hočemo napraviti konec. »Slovenec« naj pa popravi storjeno krivico. — Cirkovški fantje. Frankolovo. Dne 26. januarja je prispel na občino potujoči loncevezec Josip Čandek iz občine Aržiše, okraj Litija, ki je prinesel v naročju mrtvega 20-dnevnega sinčka Romana, ki mu je na državni cesti med Frankolovem in Stranicami umri. Frankolovo. — Kljub temu, da je zima, Frankolčani ne dremljemo. V decembru je občinski odbor izvolil kmetijski odbor, kateremu je predsednik Filip Schnabl, podpredsednik Matija Potočnik. Od Kmečke hranilnice in posojilnice je poslan v kmetijski odbor Franc Fijavž. Drugače se tudi vrše razne prireditve in tečaji. Šolarji so priredili dve igri. »Društvo kmečkih fantov in deklet« je priredilo »Silvestrov večer« ter dvodnevni zadružni tečaj. Kmetijska podružnica je pa imela dvodnevni kmetijski tečaj, »Izobraževalno društvo« pa igro »Miklova Zala«. Prof. Be-zenškova knjižnica pripravlja maškarado. — Cestni odbor za zgradbo nove ceste Frankolovo—Dobrna in občinski odbor sta pridno na delu, da se čimprej zgradi ta res nujno potrebna cesta. Dne 28. januarja se je vršil komisijonalni odkup zemlje za novo cesto, katero so kmetje dali po večini brezplačno. S tem se je pokazalo, kako ljudstvo željno pričakuje ceste. In upamo, da bodo merodajni faktorji tudi to uvideli in šli kmetom na roke. Listnica uredništva. Dopis iz Sv. Jurija ob Ščavnici je moral izostati radi tiskovnega zakona. Zadevo sporočite pristojnim oblastem. 3loi)ice Zaroka rumunske princezinje. Najmlajša rumunska princeza Ileana se je te dni zaročila z nemškim knezom Hochbergom. Zveza agrarnih interesentov. Predavanja o agrarni reformi in sestanki agrarnih interesentov so se vršili dne 12. januarja t. 1. v Preserju in 26. januarja v Starem trgu pri Rakeku. Predaval je geometer Milan Mravlje. Zastopniki industrije in trgovine iz cele Jugoslavije so zborovali koncem preteklega •meseca v Beogradu ter sprejeli razne predloge k reformi socijalne zakonodaje, ki jo misli tekom prihodnjih dni izvesti ministrstvo socijalne politike. Te spremembe se tičejo predvsem zakona o inšpekciji dela ter zakonov o zavarovanju in zaščiti delavstva. Tudi zastopniki delavstva se pridno gibljejo in skušajo doseči čim ugodnejše reforme za delavstvo. Rok za kronske priznanice ne bo podaljšan. Uradno poročajo: Kabinet ministra financ objavlja pod št. 4780 vsem interesentom, da morajo vse davčne in finančne institucije sprejemati na račun vplačil davkov in potrditi prejem na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi priznanice kronskih bankovcev. Ta vplačila se morajo brezpogojno izvršiti v roku, ki je predpisan z nedavnim zakonom, ker jih pozneje ne 'bo več mogoče sprejemati. Vsi glasovi o tem, da bo vlada podaljšala ta rok, ali pa da bi izpremenila to zakonsko odredbo, so popolnoma neresnični. »Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga, Ljubljana, nudi umetna gnojila vseh vrst po najnižjih cenah. Pišite po cenik še danes. Da ne bo treba opominov, plačajte zanesljivo svojo naročnino za »Kmetski list« najpozneje do konca tega meseca, ki znaša za celo leto samo 80 dinarjev. Izvozni trgovski muzej. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je sklical koncem preteklega tedna v Beogradu konferenco zastopnikov izvozne trgovine, na kateri so sklenili ustanoviti trgovski muzej, ali stalno razstavo vseh pridelkov in proizvodov, ki so namenjeni za izvoz. S tako razstavo upajo mnogo pripomoči k pospeševanju zunanje trgovine. Zakon o muslimanski verski zajednici. Kralj je podpisal zakon organizaciji muslimanske verske zajednice. V tem zakonu so muslimanom zagarantirane vse one verske svoboščine, ki jih uživajo tudi druge priznane verske zajednice, zlasti kar se tiče kulturnih organizacij. Kranj dobi borzo dela. Uradno poročajo, da bo v Kranju ustanovljena izpostava ljubljanske borze dela. Izpostava bo imela moški in ženski oddelek. Nameščena bo v hiši bivše Mayrjeve pivovarne. Jugoslovanska državna tiskarna za tiskanje bankovcev. Koncem preteklega meseca je bila otvorjena v Beogradu nova tiskarna za tiskanje bankovcev in vrednotnic. Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in pripravami in bo v njej zaposlenih 500 delavcev Jugoslovanov, ki bodo stanovali vsi v stanovanjskih zgradbah tiskarne. Naši bankovci so se dosedaj tiskali v inozemstvu, večinoma na Francoskem. Sedaj smo se tudi na tem polju osamosvojili. Koks za kovače najceneje pri družbi »Kurivo", Ljubljana Dunajska cesta 33 (Balkan) Poslovanje pri carinarnicah. Od 1. februarja t. 1. poslujejo carinarnice vsakodnevno od 8. do 12. in od 14. do 17. ure popoldan. Tatvine tobaka v tobačni tovarni. Te dni ie policija zaključila preiskavo o tatvinah, ki so bile izvršene v ljubljanski tobačni tovarni preteklo leto. Trije delavci so pokradli za okrog 30.000 dinarjev tobaka ter ga nato prodajali po ljubljanski okolici delavcem, kmetom in trafikantom. Policija je prišla tatvinam kmalu na sled ter je prizadete delavce aretirala in po preiskavi in zasliševanju odkrila pri nekaterih posestnikih še par vreč tobaka. Celo zadevo je policija izročila sodišču. Aretiran voditelj hrvatskih Orlov. Beograjski list »Politika« prinaša vest, da je bil načelnik bivše organizacije Orlov dr. Proto-lipec iz Zagreba aretiran, ker je prišla policijskim oblastem v roke njegova korespondenca s člani orlovskih organizacij, ki so po zakonu razpuščene, ker niso vstopile v Sokola Jugoslavije. Iz pisem, ki jih je dr. Pro-tolipec pošiljal Orlom, je razvidno, da je ž njimi še nadalje vzdrževal zveze ter jih skušal z nasveti in navodili še dalje obdržati v starih organizacijah. Kakšen ho novi sovjetski koledar. Sovjeti so poverili posebno komisijo, da izdela načrt novega sovjetskega koledarja. Komisija je delo dovršila in predložila vladi načrt, ki vsebuje v glavnem sledečo ureditev: Štetje novega časa se prične s 7. oktobrom 1917, z dnevom izbruha ruske revolucije, ki bo prvi dan v letu. Leto se razdeli na 12 mesecev, vsak mesec pa na šest tednov po 5 dni. Določenih je pet revolucijonarnih praznikov, ki se raz-vrste v praznike A in B, kakor hitro pridejo na isti mesec. Revolucionarni przaniki se bodo praznovali: Ljeninov dan 22. januarja, dva dneva internacijonale 1. maja A in 1. maja B, dva dneva proletarske revolucije 7. novembra A in 7. novembra B. Dosedanja imena mesecev bodo ostala, tako tudi imena dnevov do petka, dočim bosta sobota in nedelja odpadla. fodllitd? H. von Kleist-Ivan Albreht: Dvoboj. Vojvoda Viljem Breisaški je živel izza tajne zveze z neko grofico, po imenu Katarina pl. Heersbruck, iz rodu Alt-Huningen, s polbratom grofom Jakobom Rdečebradcem v sovraštvu, ker se je zdelo, da je grofica po redu nižja od vojvode. Ko se je pod večer .svetega Remigija začelo mračiti, — bilo je koncem štirinajstega stoletja — je prišel domov iz Wormsa, kjer se je bil sestal z nemškim cesarjem. Ko ni imel zakonskih otrok, ki so mu bil pomrli, si je na tem sestanku izposloval od cesarja dovoljenje, da sme po-zakoniti enega izmed svojih nezakonskih sinov, ki ga je imel z ženo predno sta se poročila, namreč grofa Filipa pl. Huningena. Bolj vedro nego ves čas svoje vlade v bodočnost zroč, je že dospel v park, ležeč za gradom, ko nenadoma sikne izmed temnega grmičja izstreljena puščica in mu tik pod prsnico skoz-inskozi predere telo. Ves zaprepaščen zbog tega dogodka je njegov komornik, gospod Friderike pl. Trota, s pomočjo nekaj vitezov prenesel ranjenca v grad. Tam je imel jedva še toliko moči, da je oprt na roke svoje obupane soproge skupščini državnih vazalov, ki je bila na odredbo grofice takoj sklicana, prebral cesarski odlok o pozakonjenju. Po zakonu bi morala preiti krona na njegovega polbrata, grofa Jakoba Rdecebradca. Zato so va- zali izpolnili njegovo poslednjo odločno voljo s precej živahnim odporom in s pridržkom, da je treba za grofa Filipa kot dediča prestola izposlovati cesarjevo odobrenje. Mater pa so zaradi otrokove mladoletnosti priznali za njegovo varuhinjo in regentko. Nato je legel in umrl. Vojvodinja je nato brez nadaljnega zasedla prestol. Samo po nekaj poslancih je poslala svaku grofu Jakobu Rdečebradcu tozadevno obvestilo. In kar je napovedalo več vitezov na dvoru, ki so menili, da do dna poznajo grofovo zakrknjeno čud, to se je vsaj na videz tudi zgodilo. V modrem presojanju prevlada jočih okoliščin je Jakob Rdečebradec prebolel krivico, ki mu jo je prizadejal brat. V prvi vrsti je popolnoma opustil sleheren korak, s kakršnim bi hotel oporeči vojvodov o poslednjo voljo. Želel je iz srca mlademu nečaku sreče na prestolu, ki ga je bil dosegel. Opisal je poslancem, ki jih je zelo vedro in prijazno povabil na gostijo, kako živi izza so-progine smrti, ki mu je ostavila kraljevsko premoženje, svoboden in neodvisen na svojem gradu. Kako ljubi žene sosednjih plemičev, vino lastnega pridelka in pa lov v družbi živahnih prijateljev. Potem še, kako je edino podjetje, ki se ga še nadeja na večer svojega življenja, križarski pohod v Palestino, ki se upa na njem spokoriti za grehe brze mladosti, ki se žal — kakor je priznal — na starost še množe. Oba sinova, ki sta bila vzgojena v trdni nadi na prestolonasledstvo, sta ga zaradi neobčutljivosti in brezbrižnosti, s kakršno je čisto nepričakovano privolil v to neozdravljivo žalitev njunih pravic, zaman obkladala z najhujšimi očitki. Ker sta bila še golobrada, ju je s kratkimi in zaničljivimi zakrotitvami zavrnil, naj mirujeta. Prisilil ju je, da sta šla na dan slovesnega pogreba ž njim v mesto in tam ob njegovi strani spremila strica, starega vojvodo, na njegovi poslednji poti. Ko se je potem v prestolni dvorani vojvodske palače, kakor vsi ostali velikaši dvora, v navzočnosti matere-regentke poklonil mlademu princu, svojemu nečaku, se je spet vrnil na grad. Odklonil je vse odlike in častne službe, ki mu jih je svakinja ponujala, a ljudstvo ga je zaradi te velikodušnosti in obvladanja samega sebe tem bolj častilo in blagrovalo. Ko so bili tako nepričakovano srečno odstranjeni prvi interesi regentstva, se je vojvodinja lotila izpolnitve druge svoje regent-ske dolžnosti. Uvedla je preiskavo glede so-progovih morilcev, ki so jih baje opazili v parku celo tropo. V ta namen je sama s svojim kancelarjem, gospodom Goldwinom pl. Herrthalom, preiskala puščico, ki je pokojnemu končala življenje. Najti pa ni bilo na njej nič takega, kar bi utegnilo izdati morilca; kvečjemu morda dejstvo, da je bila prav nenavadno lepo in krasno izdelana. V krepkem in vitkem držaju, ki je bil izdelan iz temne orehovine, je tičalo močno, kodrasto in blesteče perje. Prevleka sprednjega dela je bila iz Pesteče medi. Samo skrajna konica, ostra ko ribja kost, je bila jeklena. Puščica je menda bila izdelana za orožarno imenitnega bogataša, ki je bil ali zapleten v boje, ali pa velik prijatelj lova. Po letnici, ki je bila vrezana v nek gumb, so uvideli, da se ie to utegnilo zgoditi šele pred nedavnim. Zato je po kancelarjevim nasvetu vojvodinja pošiljala s kronskim pečatom opremljeno puščico po vseh nemških delavnicah, da bi izsledila mojstra, ki jo je izdelal. Ako bi to uspelo, bi^od rsiega izvedela ime tistega, po čegar naročilu je'bila napravljena. Nova tobačna tovarna. V Nišu so dogradili veliko tobačno tovarno, v kateri bo zaposlenih nad 600 delavcev. Dnevno bo tovarna predelala 13.000 kg tobaka. Tovarno so opremili z najmodernejšimi stroji na električni pogon. Nože požira. Nedavno se je pojavil na kandijski postaji pri Novem mestu mladenič, ki je silno tožil o bolečinah v trebuhu ter pripovedoval, da ima razparan trebuh. Prepeljali so ga v kandijsko bolnico in ga čez par dni rentgenizirali. Fotografska plošča je pokazala čudno in neverjetno sliko: fant je imel v želodcu 16 cm dolg odprt nož. Zdravniki ga še ne upajo operirati radi splošno slabega zdravstvenega stanja. Zanimivo je, da je bil mladenič, o katerem se je dognalo, da gre za krojaškega pomočnika iz Slovenske Bistrice Albina Vidmajerja. že lansko jesen operiran v mariborski bolnici, ker je pogoltnil 15 cm dolg nož. Po izjavi zdravnikov in sorodnikov je fant duševno bolan. Fantovski pretepi, ki bodo imeli seveda vsi še odmeva po sodnijah, so se vršili te dni v Gornji Topli rebri pri Novem mestu in v Zadobju. župniji Luona. V prvem slučaju je delavec Franc Konig iz Tople rebri zadal težke rane s stiletom Ivanu Huterju, da so ga preoeljali v bolnico, napadalca pa v zapore. — V drugem slučaju je postal žrtev fantovske podivjanosti posestnikov sin Zadobja, kateremu so med pretepom prerezali usta do ušes. Živina v Jugoslaviji. Po najnovejših podatkih kmetijskega ministrstva je stanje živine v Jugoslaviji sledeče: goveje živine je 3 654.000 glav, prašičev 2663.000, konj 1.009.000. ovac 7,722.000. koz 1.750.00, perot-nine 16 081.000, panjev 571.000. Cigani na avtomobilu. V Podravski Mo-slavini v Slavoniji so orožniki občudovali imenitno cigansko družbo, ki se je vozila z elegantnim avtomobilom. Ker se jim je le čudno zdelo, kako bi cigani prišli do avtomobila, so imenitno družbo ustavili in ji pričeli izpraševati vest. izkazalo se ie, da je to izredno nevarna ciganska tolpa, ki je že dalj časa kradla in vlamljala po raznih krajih Slavonije in da so tudi avtomobil nekje sunili. Orožniki so jih aretirali in izročili sodišču. Prva obsodba v Vatikanski državi. Te dni so zalotili vatikanski stražniki v cerki Sv. Petra nekega moža, ki je lepo izpraznjeval bogato napolnjene puščice za milodare. Prijeli so ga in ga postavili pred vatikansko sodišča. Ker pa še ta nova državica nima svojega kazenskega zakona, so moža sodili po italijanskem zakonu in mu priznali tri mesece bivanja v ječi, katero bodo morali šele zgraditi. Mehika in Rusija. Mehiška vlada je prekinila diplomatske odnošaie z Rusijo ter odooklicala svojega zastopnika iz Moskve. Vzrok niene odločitve je bil ta. ker so komunisti te dni priredili v raznih državah de-m^ns+raciie proti mehikanskim poslaništvom. Klerikalna /arota v Mehiki. MehiVa^ske PoJicifeVft oblasti so odkrile dobro organizira''"* taino žaroto- katero' so zasnovali klerikalni vodi+eiii proti dvem bivšim in seda-niemu predsedniku republike. Oblasti so are+irale 16 zarotnikov. Atentat so namera- ; vali izvesti 5. februarja ob priliki ustaličenja novoizvoljenega predsednika republike. P^liSpinl^j čistijo. S+alinov boj Proti pre-možTifiipiro kmetom-kujiakom se vedno boli 'a^struie in ie Prišla na vrsto sedaj tudi rdexa armada iz katere so odpustili vse one oficiVie, ki niso odobravali nove vladne kmečke politike. Tudi kulaki so s svoje s+rp-ni oromnigrali odločen odpor in je vladna rpkviwcii«i rita ostala brez posebnega usneha. ^udn^ta nesreča v Turčiji. V premo-orrvVopu Znmmiidaku ob firnem moriu so ekspi^idirflij PodzemsV; ni in j. V rovih ie bilo vsled eksplozije ubitih trinajst rudarjev, šest pa ranjenih. Naročniki, ki dolgujete »Kmetskemu listu« še kak znesek na naročnini za lansko leto, poravnajte ga z letošnjo naročnino skupaj po eni položnici. Južna Italija. V Palermu se je končala sodna obravnava proti mafiji, to je dobro organizirani tajni razbojniški in roparski družbi. ki je štela več sto članov in strahovala ljudstvo celega otoka Sicilije. Oblasti so večina članov pozaprle in jih postavile pred sodišče. Razprava je trajala tri mesece. Od 254 č.ianov mafije jih je bilo 170 obsojenih na ječo od 2 do 12 let; skupno so dobili 600 let ječe, 89 jih je bilo oproščenih, a 5 jih je med razpravo umrlo. Nemški parnik se je potopil. Prekomorski nemški parnik »Monte Cervantes« je zadel v bMžini južnoameriške obale ob morske čeri ter se tako poškodoval, da je voda popolnoma zalila notranjost ladje in se vsled tega potopila, čeprav ji je prihitela na pomoč druga ladja. Na krovu je bilo 1120 potnikov, samih bogatinov, ki so potovali okrog sveta. Z rešilnimi čolni so se vsi potniki rešili na obalo zaliva. Rešila se je tudi cela posadka mornarjev, ki je štela 302 moža. Potopil se je z ladjo samo kapitan Teodor Dreyer, ki je junaško vodil reševalno akcijo s svojega kapetanske-ga mostička, dokler ni ladja zginila pod morsko gladino. Na prigovarjanje mornarjev, da naj skoči v rešilni čoln, je zaklical, predno so ga zagrnili valovi, da noče kršiti tradicij (navad) morja, ki pravijo, da kapetan ne sme zapustiti svoje ladje tudi v smrtni nevarnosti. Carskega generala so odpeljali. Te dni bi se imela vršiti v Parizu konferenca voditeljev ruske emigracije (izseljencev in beguncev). Na poti h konferenci so neznani agenti ugrabili voditelja emigrantov carskega generala Kutjepova in ga neznano kam odpeljali. Ta dogodek je povzročil v Parizu veliko razburjenje. Nekateri domnevajo, da so generala odpeljali, ruski komunistični agenti in ga zaprli v ruskem poslaništvu. Možno je pa tudi, da so generala umorili. »Dobra djeca«. Izšla je 21.—22. številka mesečnika za otroke, ki prinaša mnogo razvedrilnega in poučnega gradiva. Časopis Dobra djeca« izdaja Vidovičev prosvetno-etički pokret v Sarajevu in stane letno 30 Din. Nov kmetijski in zadružni list »Zadružna svi-jest«. Zagrebška Zadružna Zveza je pričela izdajati svoj mesečnik v svrho napredka kmetijstva in za-drugarstva. Uredništvo in uprava lista se nahaja v Zagrebu, Trg kralja Tomislava št. 21. Naročnina stane letno Din 25 —. TEDENSKI KOLEDAR: 9. februarja, nedelja: Apolonija; 10. februarja, pondeljek: Sholastika; 11. februarja, torek: Deziderij; 12. februarja, sreda: Evlalija; 13. februarja, četrtek: Katarina; 14. februaria, petek: Valentin; 15. februarja, sobota: Favstin. SEJMI: P. febmaria: Grahovo, Zagorje, Mengeš, Piištani Konjice: 10 februaria: Št. Jurij ob j. ž.; 12 februaria: Motnik Kamnik: 14. februaria: Dob Dobrova. Št. Lambert. Ženrvnica, Semič Brežice, Ponikva. Središče. Žalec. Sevnica. VALUTE. Dati moramo za: 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstriiski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslov. krono 1 italijansko liro. Din 1356 Din 10-94 Din 7-98 Din 276-20 Din 56-60 Din 2-22 Din 1-68 Din 2-98 Valentin Jauhar, kmet iz Medvod: Nestvarno pisanji e o kmetijskih zadevah. >0 vsem mogočem se danes piše in raz-nraviia. Drugod po svetu ie navada, da piše o ! trgovini trgovec, o zunanji politiki poklicni ipoiitikar in o kuharski umetnosti izkušena kuharica. Ie za nas Slovence to ne velja.« Tako ie sam sebe do pičice obsodil v 4. številki letošnje »Domovine«, neki nepodpisani ^kmetiiski strokovnjak.« Ta članek nam nudi jasen dokaz, zakaj kmet imiblja vero v nekatere strokovne osebnosti, vsled česar potem trpi na ugledu celokupni kmeti jstvo-pospeševalni aparat. Sicer je škoda tratiti čas in papir, vendar pa naj iz tega članka citiram samo par trofej. Pisec pravi: »Res je, da smo imeli in še imamo Slovenci originalno velike može. vendar pa so to možje, ki so nam sicer v veliko čast, praktične koristi pa narod nima od njih« (od gorajš-njega člankarja menda nimamo niti prvega, a tudi ne drugega — pač pa se bojim, da bo posledica njegove modrosti nasprotno ogromna nesreča). Da nimamo običajnih organizatorjev. ki bi znali samo kopirati (posnemati) moderno inozemsko kmetijstvo, je pa za nase kmetijstvo pravi blagoslov...« (morda je g. avtor članka v besedo »kmetijstvo« zapopadel tuji kapital in prekupčevalstvo — največjo rak-rano našega kmetijstva). »Tisto o pivovarskih vajetih je prav lepo — za Čehe, za našega kmeta pa to nima pomena, ker ječmen za varenje piva ni naš navadni ječmen, temveč poseben pivovarski (menda pol metra dolg), »ki pri nas žal ne uspeva« (kakor, da bi se iz našega domačega ječmena ne varilo že toliko piva, da bi ga gora jšnji člankar najbrže niti ne preplaval!). Glede hmelja je stvar tudi prav poučna. »Union« proizvaja letno okrog 70.OOO hI piva in potrebuje za to proizvodnjo borih 200 stotov (!?) hmelja, ki ga pridela že par velikih hmeljarjev.« (Tu naj mu povedo svoje naši nesrečni Savinčanji in tudi drugi.) Samo teb Par odstavkov naj pokaže našim čitateljem, koliko se ta gospod iz »Domovine« razume na kmetijstvo. Ako omenjeni pisec misli, da ima monopol na razprave o izboljšanju našega kmetskega stanu, potem se mu ne čudim, da si upa trditi, da n. pr. naša zemlja ni prikladna za goienje in pridelovanje sladkorne pese, pa čeprav pričajo še nedavno opuščene sladkorne tovarne, da se je pri nas svojčas bolj rabilo lastne možgane, kakor danes. Tudi v špi-ritno industrijo bi baje ne kazalo vnovčevati naš krompir, ker »bi se naš kvalitetni krompir na ta način zelo slabo vnovčil.« Ker g. pisec najbrže živi v veri. da je poklican kmetiiski veščak. da »šofira« naše kmetijstvo v izboljšanje obupnega stanja, bi pričakoval, da bi navedel samo en primer, da želi biti kos tej — res nehvaležni — nalogi; a v celem njegovem članku zija le eno strašansko žrelo praznote, (da se ne izražam ostreje, kar bi vsekakor zaslužil). Nadalje modruje pisec: »Škroba bi sicer dal naš krompir mnogo in prvovrstnega, težava pa bi bila pri prodaji, ker naša tekstilna industrija ne bi mogla porabiti produkcije niti ene same večje tvornice. dočim je na Češkem, ki ima visoko razvito platnarstvo, to povsem drugače.« Ali to ne nalikuje primeru: Pride se z avtobusom iz Tržiča v Ljubljano sicer res v par urah, toda je vmes polno ovinkov, klan- cev in nevarnih srečanj, drugod pa so lepše ceste?! Kakor pameten šofer ne bo s svojo malo-dušnostjo plašil svoje okolice — vozeče se publike —, ampak bo prijel energično za volan, da potom njega obvlada vse preteče nevarnosti, s čimer bo koristil prav tako sebi, kakor javnosti, tako bi po mojem skromnem mnenju nepodpisani pisec na podlagi lastne ugotovitve — »da bi škroba dal naš krompir mnogo in prvovrstnega« — moral pokazati pravo pot vnovčevanja istega in ne že v istem hipu plašati z nemogočo prodajo! Toraj naj krompir kar zgnije po kleteh. Naša, v zadnjih letih podvojena tekstilna industrija, pa naj škrob uvaža iz inozemstva in v časopisju naj le za zabavo piše. Da celo — Afrika — pri nas povprašuje po škrobu. Dokaz, da že Afrikahci vedo, kaj bi se pri nas moralo proizvajati! Da »smo doživeli tolikih razočaranj z zadrugami«, je povsem razumljivo — a še več jih bo, ako nam bodo dajali lekcije taki članki, kakor ga nam nudi 4. številka »Domovine« pod gornjim naslovom. In tak strokovnjak mi priporoča malo več resnosti! Sicer sem preprost kmet, vendar se čutim užaljenega, da pisec servira svojo modrost v taki obliki, kakor je storil on. Ali je morda to dokaz, da ga je moj članek v 3. številki »Kmetskega lista« v živo zadel? V svoji naivnosti je g. pisec celo prezrl, da se danes dela povsod na to, da se kmetske proizvode standardizira, kar odobrava sleherni, količkaj uvideven preprost kmetovalec, on pa — čujte in strmite — imenuje tako priporočanje — otročje! Čeprav »par pečenih krompirjev ni hrana lačnemu, temveč le priboljšek sitemu,« kakor omenjeni pisec ugotavlja, vendar si dovoljujem — pa čeprav je moja skromna osebnost zrastla poleg »močnika in nezabeljenega krompirja, ko pridejo zabeljeni žganci na mizo je praznik v hiši« — kljub temu si dovoljujem vzklikniti: Bog nas reši takih pastirjev, daj pa nam mesto teh, prožnih in celih mož! Živeč v prijetni nadi, da se poraja na vidiku mlajša generacija, kipeča podjetne dale-kovidnosti in modernega razmaha, ponovno povdarjam: Zelo se moti, kdor misli, da je naša zemlja kriva, da živimo v revščini; ali, da naš kmetovalec ni dosti marljiv, ako gara od zore do mraka in tolče komaj zabel jen močnik; — ne moti pa se, ako ugotavlja, da so vse mize-rije krivi oni, kateri so poklicani, da mu svetijo v temi boja za svoj in svojega bližnjega obstoj — niso mu pa pokazali pravi cilj, ampak so ga obratno begali in slabili. — Vsi ti in ne naša konservativnost je kriva, da je danes tako! • • • Tečaj za sadjarske pomočnike (oskrbovalce sadnega drevja) se vrši tudi letos na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen tečaja je, izobraziti ne prestare moške delovne moči v vseh najvažnejših sadjarskih opravilih v drevesnici in sadovnjaku ter pri najvažnejših načinih sadne uporabe. — Tečaj traja pet tednov in se vrši v treh razdobjih: a) 8 tedne spomladi, od 24. marca do 12. aprila; b) 1 teden poleti, od 2. do 7. junija in c) 1 teden jeseni, od 22. do 27. septembra. — Udeleženci dobe hrano in stanovanje na zavodu brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo praktičen izpit in prejmejo spričevalo, ki jih usposablja za izvrševanje raznih sadjarskih opravil pri lastnikih drevesnic in sadovnjakov proti primerni nagradi. Prosilci iz Dravske banovne, stari najmanj 18 let, naj pošljejo pravilno kolkovane prošnje (kolek Din 5-—) najkasneje do 5. marca t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji je priložiti krstni list, do-movnico, spričevalo o nravnosti in poslednje šolsko izpričevalo. — Ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Vrednostni papirji vojne škode. Mnogo ljudi po deželi je v posesti najraznovrstnej-ših vrednostnih papirjev, ki so jih- zadnja leta nakupili od gostobesednih agentov. Med papirji, ki so jih najbolj ponujali, je bila vojna škoda (ratna šteta). Od teh vrednostnih papirjev je vsako leto izžrebanih gotovo število obveznic ter se izplača za nje nominalna vsota po 1000 Din. Poleg tega amortizacijskega žrebanja se vrši tudi vsako leto žrebanje na dobitke. Izžrebane srečke zapadejo v petih letih, dobitki pa zastarajo že v enem letu. Zato opozarjamo imetnike vojne škode, naj bodo pazljivi pri tem, da se pravočasno informirajo o izžrebanih obveznicah in da jih pravočasno predlože v izplačilo. Pri žrebanju, ki je bilo izvršeno dne 16. januarja t. 1., so bile izvlečene sledeče serije: 58, 115, 129, 265, 1159, 1248, 1438, 1485, 1556, 1966, 2040, 2203, 2421, 2529, 2537, 2623, 2660, 3070, 3150, 3273, 3442, 3523, 3843, 3942, 4166, 4340, 4621, 4647, 4824, 4828. Vsaka serija ima tisoč številk, tako da je bilo skupno izžrebanih 30.000 obveznic. Dne 15. februarja bo pa žrebanje za dobitke. Trsje iz banovinskih trsnic se oddaja letos po istih cenah in pogojih kakor lani in sicer: cepljeni trsi I. po Din 1-50, korenjaki I. po Din 025, II. po Din 015, ključi I. po Din 0-15, II. po Din 0 08. Trsje se naroča na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, trsnici in drevesnici v Pekrah, p. Limbuš, trsnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina-Radenci, trsnici pri Sv. Uršuli, p. Dramlje, pri sreskem načelništvu v Krškem in Novem mestu ter na Kmetijski šoli na Grmu, p. Novo mesto. Naročila so koleka prosta. Licitacija tobačnih zalog se vrši 14. februarja 1930 in se morajo ponudbe za zaloge v Dravski banovini vložiti do tega dne do 11. ure pri Monopolskem inšpektoratu v Zagrebu. Pogoji se dobe tudi pri Glavnem skladišču tobačnih izdelkov v Ljubljani za ceno Din 10-— in se pošljejo na pismeno naročbo tudi po pošti. Uspeh sejma s kožuhovino. O uspeha ljubljanskega sejma s kožuhovino prinaša »Trgovski list« naslednje poročilo: V ponedeljek 27. t. m. so se vršile na ljubljanskem velesejmu samo prodaje v prostem prometu. Trg je bil dobro založen in se ceni, da se je prodalo v detajlu za tričetrt milijona dinarjev blaga. Cene v prostem prometu so bile nižje kot pa drugi dan na dražbi. V prostem prometu se je doseglo za kuno zlatico 750—900 Din, za kuno belico 700—800 Din, za zajce 13—15 Din, za veverice 3—4 Din, za bele podlasice 40—50 Din, za divje mačke 90 da 100 Din, za vidre 600—800 Din, za poljske lisice 300—350 Din, za gorske lisice 350 do 420 Din, za dihurje 150—180 Din, za jazbece 75—80 Din, za medvede do 2000 Din. Na dražbi 28. in 29. je bilo izdraženih 819 partij lisic, 53 partij kun zlatic, 33 nartii kun belic, 57 partij dihurjev, okrog 8000 komadov veveric, 5500 komadov zajcev itd. Za polhe, krte in rjave podlasice ni bilo zanimanja. Kupcev je bilo polovico iz naše države, polovico pa iz Avstrije, Nemčije, Italije in Anglije. Pri teh dražbah se je posredovalo za 316 prodajalcev. Dosežene so bile naslednje cene: kune zlatice 930—1275 Din, zajci 16 50 Din (za škart-zajce ni bilo zanimanja), veverice zimske 4 Din (letne brez vrednosti), kune belice 740—910 Din, domači zajci 12 Din za kg, domače mačke po 10 Din, bele podlasice 60 Din, divje mačke 100—135 Din, vidre 640—900 Din, poljske lisice 310—420 Din, gorske lisice 350—460 Din, gorske lisice glave (posebno lepe) 500—550 Din, dihurji 140—200 Din, jazbeci 89—93 Din, srne letne 17 Din, gamsi 30 Din. — Vse te cene za komad in za cele, prvovrstne kože. Iz teh cen je razvidno, da so dosegale mednarodno notacijo od minulega tedna v Leipzigu, deloma pa so jih tudi prekoračile. Tržne cene v Ljubljani dne 1. februarja 1930. Govedina: 1 kg govej. mesa I. 20 Din, gov. mesa II. 18, gov. mesa III. 12. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 24 Din, telečjega mesa II. 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25 Din, prašičjega mesa II. 22—24, 1 kg slanine mešane 22, 1 kg slanine na debelo 24, 1 kg masti 28. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 15 Din, 1 kg jagnjetine 20. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8 Din, 1 kg konjskega mesa II. 6. Perutnina: Piščanec majhen 20 Din, kokoš 30—45, petelin 25—35, raca 25—30, pitana gos 90, domači zajec, manjši 8—10, večji 12—20. Ribe: 1 kg karpa 25—30 Din, ščuke 35—40, postrvi živih 80, mrtvih 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 3 Din, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44—56, masla 40—44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8—10, eno jajce 1. Pijače: 1 liter star. vina 16—22 Din, novega 14—18, 1 časa piva 3—3-50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 stekl. piva 5 50—6. Kruh: 1 kg belega 5 Din, 1 kg črnega 4.50, 1 kg rženega 4. Sadje: 1 kg jabolk I. 6 Din, II. 5, III. 3. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72 Din, Santos 46, Rio 32, pražene I. 90, II. 70, III. 56, kristalnega belega sladkorjal3, v kockah 14, kavine primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18; jedilnega 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli debele 2.50, mlete 2-75, 1 liter petroleja 7 50, 1 kg testenin 9, pralnega luga 3 75, čaja 80. Mlevski izdelk': 1 kg moke št. 0 na drobno 4 25—4-50, št. 2 3-75, št. 4 3-50, št. 6 2 75, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčkalO, otrobov 1-75, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4-50, pšeničnega zdroba 5, ajdove moke I. 6, II. 6, ržene moke 4 50. Žito: q pšenice 260 Din, rži 230, ječmena 120 do 135, ovsa 200—240, koruze 185—1S5, ajde 210—230, fižola ribničana 420, prepeličarja 480, kg graha 8—10, leče 10. Kurivo: 50 kg premoga 30 Din, 1 tona premoga 450, m3 trdih drv 175, mehkih 90. Krma: q sladkega sena 125 Din, polsladkega 90—100, kislega 75, slame 50—75. Mariborski sejem 28. jan. Prignanih je bilo 515 komadov: 12 konj, 13 bikov, 130 volov, 342 krav, 28 telet. Cene: debeli voli 8-50 do 9, plemenski voli 7 do 8, biki za zakolj 6 25 do 7 50, plemenske krave 6 do 7, mlada živina 8-50 do 10. Prodanih je bilo 281 komadov, in sicer za izvoz v Avstrijo 65, za Italijo pa 30. Mariborski svinjski sejem. Pripeljanih je bilo 65 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 250—300 dinarjev, 3—4 mesece 350—450, 5—7 mesecev 480—550, 8—10 mesecev 600—850, 1 kg živ-teže 10—12 50, mrtve 17—18 Din. Prodanih je bilo 53 svinj. Za smeh Stanovanjska kriza. Hišni posestnik najemniku: »Izvolite prosim! Tukaj sta dve sobi, kuhinja in shramba. Mesečno samo 1500 dinarjev.« Najemnik: »A, kje imate hlev?« — »Čemu Vam bo?« — »Pa za tistega osla, ki Vam bo plačal tako visoko najemnino.« 0 snegu. »Ste imeli letošnjo zimo veliko snega? »0 ja, precej ga je bilo, ampak moj sosed ga je imel več.« »Kako to?« »Kaj se hoče, ima večji grunt.« Nalbo-]«i In na)trpe£ne]Sl štvaScsl .stroji in KOLESA so Najboljši trdi in mehki KORS in kovaški premog Vam nudi Družba »ILIRIJA" Ljubljana, Dunajska c. 46 Telefon 282