i\MERIŠKA
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
NO. 242
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 13TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
frfvino so imeli že dolgo v načrtu
Na neki seji, ki je bila sklicana od "naprednjakov" v svr-da jim Jugoslovanski kulturni vrt izroči Cankarjevo soft0« se je na dolgo in široko razmotrivalo, kako bi prišli do sohe.
Eden navzočih je vstal in rekel : "če nam sohe ne bodo dali izlepa, jo bomo pa ukradli!"
Drugi je rekel: "Da, na vsak način je treba nekaj narediti !"
Tretji je rekel: "Res je to, toda skrbno molčite o tem!"
To je v soboto izpovedala oseba, ki je bila navzoča na tisti seji ali sestanku in je pripravljena priseči, da je bilo res tako govorjeno.
Torej ni prav nobenega dvoma, katera struja ameriških Slovencev je povzročila, da je bila Cankarjeva soha ukradena. Dobro vemo, kaj vse so Počeli, da 'bi dobili Cankarjevo soho v roke. In ker jim ni šlo izlepa, so se poslužili sile. V prvi vrsti jim je šlo za to, da Cankar ne bo stal poleg škofa Barage. To so smatrali za največji narodni škandal. Zdaj so to dosegli, toda pritisnili so si na čelo še večji narodni škandal, katerega ne bodo nikdar izbrisali.
V doglednem času bomo priobčili vso njih akcijo, da nam vzamejo Cankarjevo soho. Vso njih korespondenco imamo na rokah in vsa imena oseb, ki so se udeleževale teh sestankov in Podpisale proteste, da Cankar ne sme v kulturni vrt. To bo vse obelodanjeno, da bo narod videl, kdo deluje za "napredno kulturo" med nami.
--,0-
Diktator Mussolini se zopet ponaša z armado
Rim, 12. oktobra. Diktator Mussolini je včeraj zagotovil svojemu kabinetu in laškemu narodu, da je ogromna laška armada pripravljena za vsak slučaj in da se armada dnevno izpopolnjuje. 1200 industrij je na delu za armadni material. Delavske ure so se zvišale v teh industrijah na 60 na teden, da se lahko več pro-ducira. Mussoiini je izjavil, da šteje danes laška armada z rezervami nič manj kot 9,000,-000 mož.
-o-
Smrtna kosa Preteklo soboto je umrla v mestni bolnici Mrs. Ana Rud-man, stara 65 let. Bila je soproga Mihaela Rudmana. Družina stanuje na 1574 E. 26th St. Bila je sestra pokojne Mrs. Popovich, soproga znanega "strica" Popo-viča. Truplo se nahaja v pogrebni kapeli A. Grdina in Si-; novi. Pogreb se vrši v sredo zju-! traj. Bodi ranjki rahla ameri-| ška zemlja!
Ameriški hoboti
Včeraj so ameriški hoboti ali trempi, zbrani v glavnem mestu države Ohio, izvolili Columbusov dan za svoj narodni praznik. Hoboti, ki so sicer pošteni ljudje, toda najraje pohajkujejo po deželi, štejejo danes do 2,-000,000 in so še precej dobro organizirani.
t Doma iz bolnice
Preteklo soboto je bil pripeljan iz bolnice na svoj dom naš rojak Mr. Jakob Železnik, 1139 E. 63rd St. Lepo se zahvaljuje vsem za obiske in cvetlice.
Francoski, nemški, laški in angleški topovi na španski fronti. Japonske plinske maske in belgijski letalci
Purges, Španska, 12. oktobra. Glasom izpovedi vojaških strokovnjakov na frontah okoli Madrida je postalo špansko bojišče kot nekak preizkuševalni center najnovejšega orožja skoro vseh evropskih držav.
Najnovejšega izdelka zrakoplovi, topovi in streljivo iz kakih dvanajst držav se lahko opazi na bojišču. Španci se borijo s francoskimi in angleškimi topovi proti zrakoplovom, s čeho-slovaškimi havbicami, z mehi-kanskimi puškami, belgijskimi revolverji in s treljivom, ki prihaja iz Zed. držav. Nekateri oddelki imajo celo plinske maske, narejene na Japonskem.
Zdi se, kot da je sleherna država poslala v Španijo svoje najnovejše orožje, kjer je to orožje našlo boljši laboratorij, kot ga je ena ali druga država mogla imeti tekom jesenskih vojaških manevrov.
--c
50,000 delavcev pri proslavi Mrs. Jones
Mt. Olive, 111., 12. oktobra. Nad 50,000 delavcev, zlasti pre-mogarjev se je včeraj zbralo v tem mestu, da so navzoči pri odkritju spomenika pokojni Mrs. Mary J cnes, ki je 60 let se neustrašeno borila za pravice in boljše življenje premogarjev. Premogarji so se odkrili, ko je padel zastor s spomenika in ponovno obljubili, da bodo sledili njenemu geslu: borite se za svoje pravice! Mrs. Jones je umrla leta 1930. Pri odkritju spomenika so bili navzoči vsi odlični J delavski zastopniki kot tudi zastopniki treh političnih strank. Joseph Ozanič je bil predsednik pripravljalnega odbora.
-o-
Boljša trgovina
Kot naznanja števili urad v Washingtonu je znašal v letu 1935 skupni promet blaga prodanega na drobno v Clevelandu $353,428,000, ali za 288 odstotkov več kot pa v letu 1933. Lansko leto je bilo v clevelandskih trgovinah u s 1 u ž be n i h 45,794 oseb, ki so dobile skupne plače $46,510,900. Najbolj se je obnovila trgovina s pohištvom in hišnih potrebščin, ki je pridobila lansko leto 42 odstotkov. Avtomobili so na drugem mestu. Novih avtomobilov se je v Clevelandu lansko leto prodalo za $92,000,000.
"Mehanizirana kavalerija"
Vojni oddelek ameriške vla-jde nam sporoča, da je dobil [dovoljenje, da rekrutira 400 mladih mož za "mehanizirano kavalerijo," to je, pri tankih in enaki vojni službi. Služba bo v Fort Knox, Kentucky. Samci, stari od 18 do 35 let se sprejemajo, ako so popolnoma zdravi in neomadeževanega značaja. Vsi, ki bodo sprejeti, se morajo zavezati, da bodo služili tri leta. Kogar veseli, naj se zglasi v prvem nadstropju glavnega starega poštnega poslopja na Public Square.
Razstava zaključena
Sinoči je bila na veličasten način zaključena velika jezerska razstava v Clevelandu. Kljub i slabemu vremenu je prišlo na ' razstavo včeraj nad 40,000 lju-. i di. 20,000 oseb manj kot 4,000,-1 000 je razstavo obiskalo odkar je bila otvorjena.
j Zlasti mnogoštevilni so tuje-| zemski zrakoplovci. Nekateri ekspertni letalci dobivajo po 50,-000 frankov na mesec. Videti I je, da imajo uporniki mnogo de-jnarja na razpolago. V pristanih za bojna letala naletiš skoro izključno na nemške in laške letalce.
Medtem pa uporniki obupno silijo naprej proti Madridu in računajo, da zasedejo glavno mesto tekom desetih dni. Tekom zadnjih štirih dni so uporniki zasedli petnajst mest v okolici Madrida.
Vladne španske čete se sicer obupno in hrabro borijo, toda na eni strani imajo slabo vodstvo, na drugi strani pa niso izšolani. Včeraj je sovjetska Rusija zopet poslala živež za španske komuniste. To je že četrti parnik, ki je dospel iz Rusije z živežem za Špance, i--
Siloviti boji rdečkarjev se začeli v Franciji
Metz, Francija, 12. oktobra. Komunisti so začeli v Alzaciji s silnimi nemiri in poboji, ko širijo svojo propagando, zlasti v tem mesfu in oklici. Desničarji in katoliški (farmarji v Alzaciji se ustavljajo z vsemi silami surovim taktikam komunistov. Desničarji so včeraj zasedli dvorano, kjer so nameravali zborovati komunisti, in prišlo je do krvavih spopadov. Nad 50 oseb je bilo ranjenih in preko 100 aretiranih. V mesto so dospeli farmarji z vilami in lopatami ter preganjajo komuniste po mestu. "Doli s komunisti!" odmeva klic po vsem mestu. Oblasti so mnenja, da so ti prvi spopadi šele začetek veliko večjega klanja.
---o-
Spopad v Londonu med fašisti in komunisti
London, 12. oktobra. Stotine policistov je napadlo fašiste potem, ko je vodja angleških fašistov imel fanatičen govor. Fašistični vodja Sir Mosley je imel anak govor tudi zadnjo nedeljo, nakar je nastal spopad med fašisti in komunisti. Nad 100 oseb je bilo aretiranih. V Londonu je bilo razbitih tudi mnogo ogromnih izložbenih oken v trgovinah, | ki so židovska lastnina.
--—o—-
Pokojna Ana Kerman Pogreb ranjke Ane Kerman se bo vršil iz hiše njenega sina Štefana, 1409 E. 41st St. in sicer v sredo v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Pokojna je bila članica društva Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ. Tu zapušča sina Štefana in dve hčeri: Mary in Ana. Soprog se nahaja v stari domovini. Ona je prišla drugič v Ameriko. Tu zapušča tudi sestro Katarino Rozman, v domovini pa tri sestre. Pokojna je bila stara 43 let. Pogreb vodi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Prizadetim sorodnikom naše globoko sožalje!
Mr. Graham umrl
Včeraj je umrl George Graham, oče soproge zveznega senatorja Robert J. Bulkleya. Umrl je v Lindsey, Ontario. * Papež Pij XI, ki je star že ■ skoro 80 let, je dobil močan prehlad, ki pa ni nevaren.
Novi državljani
New York, 12. oktobra. V New Yorku se je registriralo rekordno število državljanov zci letošnje predsedniške volitve. Nič manj kot 2,899,123 državljanov je registriranih. To pomeni, da je letos 500,-000 več državljanov registriranih kot lansko leto. Splošno se sodi, da so pri registraciji največ pridobili demokrati, ki bodo oddali rekordno število glasov za Roosevelta. -----o.--
Kancler Schuschnigg bo najbrže vpeljal diktaturo
Dunaj, 12. oktobra. Avstrijski kancler Kurt Schuschnigg se je pomaknil za korak bližje diktaturi, ko je izsilil razpust vseh privatnih oboroženih čet in ko je prevzel popolno kontrolo nad vojaštvom.
Princ Ernst von Starhemberg, ki je imel doslej svojo lastno armado znano pod imenom "Heim-wehr," je priznal včeraj, da je njegova armada v sedanji obliki razpuščena. To pomeni, da je Schuschnigg zmožen ali celo če je pri volji postati diktator po načinu Hitlerja in Mussolinija, .je še vprašanje časa.
Sedaj, ko je Schysphnigg izjavil, da so privatne armade nepo-stavne, mu preostaja naloga, da slednje razoroži. Ako se mu bo to posrečilo brez prelivanja krvi, tedaj k.hko proglasi diktaturo.
-o-
V septembru je dobilo 20,000 brezposelnih delo v Clevelandu
Cleveland. — Skoro 20,000 več Glevelandčanov je bilo zaposlenih v 1300 vodilnih industrijah mesta Clevelanda, kot pa ob istem času lansko leto. iTo poročilo je poslalo v javnost vodstvo Community fon-1 da, ki pozna take stvarj.
Skoro sleherna industrija poroča, da ima sedaj za 9 odstotkov več zaposlenih delavskih moči kot lansko leto. Tudi poročilo Trgovske zbornice pravi, da je danes več ljudi zaposlenih v Clevelandu kot jih je bilo kdaj od leta 1930.
Najbolj se je razvila gradbena industrija in industrije, kjer se izdeluje gradbeni material. Te industrije so v enem letu napredovale za 29 odstotkov. V gradbeni industriji je bilo zaposlenih v septembru 3,246 mož, a lanskega septembra pa 2,178.
Vodstva 1300 i-aznih industrij v Clevelandu poročajo, da je bilo v septembru mesecu 212,375 delavcev zaposlenih, a leto prej pa 193,000. Tovarne, kjer se izdelujejo posamezni deli za avtomobile, poročajo, da so napredovale za 15 odstotkov.
Radi številnih konvencij in gostov v Clevelandu so imeli zlasti restavranti in javne jedilnice izvrstne posle. V septembru letos so dobili skupnih dohodkov za 27 odstotkov več kot v istem mesecu lanskega leta.
-o-
: * David Lloyd George, znani ■ angleški politik in kritik, je nevarno zbolel.
Predsednik Roosevelt trdi, da daje Landon farmerjem napol pečene obljube, katere ne bo mogel izpolniti v slučaju izvolitve
Chicago, 12. oktobra."V svojem govoru, ki ga je imel predsednik Roosevelt v Omaha, Nebraska, pred 25,000 zbranimi farmarji, je obdolžil republikanskega kandidata Landona, da podaja ameriškim farmarjem program, ki je neizpeljiv lin škodljiv.
[ Po mnenju predsednika bi j veljal Landonov program dva tisoč milijonov dolarjev na le-Ito, toda s tem poljedelstvo ne bi bilo rešeno, pač pa uničeno, je rekel Roosevelt. Na zapadli obljubuje Landon farmarjem silne reforme, ki bi velja-lle tisoče milijonov dolarjev na leto, toda kakor hitro pride jLaudon na vzhod, kjer ni farmar j ev, pa pravi, da bo od-; .pravil "vse nepotrebne izdatke."
j "Landon mora začeti govo-jriti resnico," je dejal Roose-jvelt. "Kandidat ne more na j vzhodu drugače govoriti kot naj zapadu. Eno ali drugo je po-! i tvorba. Na napol pečene obljube se ne more nihče zanesti," I je dejal predsednik.	j
I	-n
"Prvič v dolgih letih se nam je posrečilo, da smo farmarje pripeljali na pravo in uspešno pot," je nadaljeval Roosevelt. "In ali naj dobijo sedaj v roke ta problem ljudje, ki za farmarja dosedaj niso ničesar naredili, pač pa so direktno odgovorni, da je zašel ameriški farmar v gospodarsko propast?"
Roosevelt je vodil dva dni kampanjsko borbo po farmar-skih državah in je imel vsega skupaj enajst manjših in dva večja govora. Govoril je resno in prepričevalno. O državi Nebraski se govori, da bo tam zmagal s 30,000 glasovi ! večine, dočim so Nebrasko prej ! smatrali za zgubljeno za Roo-Isevelta.
V vsakem govoru je Roosevelt tako spretno pobil trditve, napade in načrte svojega nasprotnika, da je povsod pridobil poslušalce za sebe. Svojega nasprotnika ni nikdar omenil z imenom, toda ljudje so vedeli vselej, koga Roosevelt misli.
Rev. Coughlin znova dokazuje, da ima predsednik komunistične tendence in simpatije
Baltimore, 12. oktobra. Rev. |Chas. Coughlin je v svojem zadnjem govoru v tem mestu [znova trdil, da ima predsednik Roosevelt "komunistične ten-jdence," in kot "v dokaz" jo Rev. Coughlin ponudil pregled carterj a neke korporacije v Delaware, ki je bila inkorpo-rirana pod avspicijami novega deala.
I'
j Carter te kompanije baje i pravi, da se sme polastiti, ku-ipiti, zamenjati ali na kakor-šen-koli način privatna lastnina. Ko so Rev. Coughlina j vprašali, kje se nahaja ta carter, je izjavil, da je skrivnostno zginil iz urada državnega tajnika v Delaware.
Rev. Coughlin je tudi skušal odgovarjati na izvajanja Rt. Rev. Ryana, predsednika katoliške univerze v Washingtonu, enega najbolj učenih mož v Ameriki. Monsignor Ryan je
pred nekaj dnevi ostro napa----c
$2.20 za en glas
Iz Cadiz, Ohio, se poroča, da je tamošnji volivni odbor poslal predsedniško glasovnico neki ameriški misij onarki, ki se nahaja v Santa Fe, Argentina, 14,000 milj daleč. Glasovnica je bila poslana po zra-koplovni pošti in bo tudi pravočasno na isti način vrnjena, tako da bo štela na dan volitev. Poštnina je znašala $2.20.
Novo podjetje
Mr. Frank Bučar nam naznanja, da je otvoril kegljišče na 6125 St. Clair Ave., v znanih Lauschetovih prostorih, kjer se je nahajalo kegljišče že zadnjih dvajset let, toda je bilo zadnjih par tednov prazno. Mr. Bučar se vljudno priporoča športnikom za obilen poset.
Jako važna seja Članice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ so prijazno vabljene, da se udeležijo j ako važne seje v sredo 14. oktobra. Po seji bo zabava.
......
del Rev. Coughlina, češ, da širi krivične in neizpeljive gospodarske nauke v škodo ameriškega naroda.
Kot v odgovor je Rev. Chas. Coughlin povedal pristašem Narodne unije za socijalno pravico v Marylandu, da je Rt. Rev. Ryan "cerkveni zagovornik demokratskega narodnega odbora" in "monsignor new dealer."
"Berite zgodovino prve, druge in tretje internacionale," je rekel Rev. Coughlin, "in prepričali se boste, da so edikti in postave glede privatne lastnine, kot prihajajo iz Moskve, skoro identični z edikti, ki jih 'izdaja novi deal v Washingtonu."
Končno je Rev. Coughlin izjavil, da je podpiral mnogo predlogov in odredb novega deala, toda nekatere teh odredb so absolutno komunistične in to je bil vzrok, da je nastopil proti Rooseveltu. )---
Litvinski vrt
Pretečeno nedeljo je bil na jako slovesen način odprt Lit-i vinski kulturni vrt. Iz Wash-| ingtona je dospel litvinski poslanik. Govorili so governor Davey in župan Burton in mnogo drugih. Prvič so odprli v vrtu krasni vodomet Biruta, ki je dobil ime po prvi litvinski kraljici. Litvinski kulturni vrt se nahaja v bližini Jugoslovanskega vrta.
McMaster in Landon Voditelji gibanja, ki so pred dvema letoma hoteli izsiliti, da postane bivši policijski kapitan McMaster šerif v Clevelandu, so sedaj formirali organizacijo, katere namen je podpirati Landona.
Rojak napaden V nedeljo večer je bil napaden od nekega tolovaja rojak Joseph Kovač, 1028 E. 68th St. Rojak je bil težko ranjen z nožem. Policija je pozneje napadalca prijela. Mr. Kovat se nahaja v Glenville bolnici.
Poziv na vse poštene rojake!
I Enakopravnost brije norce j in pravi: "Primitp tatu!", ko J sanjari kot bedak, poln veselja, ker je Cankarjev kip ukraden, j Veseli se tatvine! Toda iz dru-| ge strani že prihajajo poročila ; popolnoma druge vsebine. Ljudem se je pričelo svitati radi j prejšnjih opazk in govoric, I namreč, kaj je o sohi Cankar-i ja rekel ta ali oni. Že dobiva-i mo zaprisežene izjave in zločinci nisc več daleč od roke pravice!
Rojaki, prošeni ste, ne držite za sebe, kar veste o govoricah dotičnih ljudi, ki so počenjali take napade proti katoličanom in tc ravno tedaj, kot se domneva, da je bila Cankarjeva soha ukradena!
Ljudje, le povejte vse, oglasite se v uradu tajnika na 6121 St. Clair Ave., ter sporočite, kar vam je znanega. Dosedaj kaže uspeh in tudi detektivi so marljivo na delu. Tako strašen zločin ne more dolgo časa ostati skrit in nekaznovan. — Anton Grdina, predsednik J. K. V.
---o-*—
Ubil vso družino, 23 krav in izvršil samomor
A masa, Mich., 12. oktobra. George Oja, star 23 let je bil tako obupan radi slabega zdravja, , da je šel in ubil svojega očeta in mater ter sestro, nakar je končno izvršil samomor. Nesrečnik je tudi zažgal gospodarska poslopja na farmi, v katerih je zgorelo 23 krav. V žepu mrtvega morilca in samomorilca so našli pismo, v katerem naznanja, ( da je sit bolezni. Zemlja, katero je lastoval njegov oče, naj pripade okrajnim oblastem, da bodo lahko preskrbele za pogreb I žrtev.
Dr. Townsendzahteva poraz Roosevelta
| Chicago, 12. oktobra. Dr. I Townsend je imel včeraj nago-| v or na svoje pristaše, v katerem \ jim je svetoval, da volijo v vseh I enih državah, kjer ime Lemke ne j bo na glasovnici, za republikan-j skega kandidata, rekoč, da je i imperativno, da se Roosevelt i pri prihodnjih volitvah gotovo | porazi.
-o-
Ohio za Roosevelta
Predsednik narodne demokratske stranke James .Farley se je včeraj prvič definitivno izjavil, da bo 26 elektoralnih glasov države Ohio oddanih za predsednika Roosevelta. V državi Ohio, je izjavil Farley, se je ja-! v no mnenje zadnje čase bolj obr-| nilo napram Rooseveltu kot v i vsaki drugi državi. Roosevelt bo ! U bil v Ohio letos več glasov, kot jih je dobil leta 1932. Vzrok temu je, ker je letos organizirano in neorganizirano delavstvo popolnoma na strani Roosevelta. Akron brez mleka Farmerji, ki dovažajo mleko v mesto Akron, Ohio, se nahajajo že več dni na štrajku in j ne bodo prej odnehali, so izjavili, dokler ne dobijo zahtevane svote za mleko. Včeraj je j neki farmar iz Millersburga j nameraval vtihotapiti mleko v Akron, toda farmarji so ga izsledili, ustavili truk in razlili 400 galon mleka v cestni jarek.
. * John D. Rockefeller se je po-: dal na letni "oddih" v svojo vilo v Floridi.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Ave.
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA;
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 242, Tues., Oct. 13, 1936
v
Čiščenje pri policiji
Kot je čitateljem znano iz dnevnih novic je direktor javne varnosti v Clevelandu suspendiral iz policijskih uradov in služb več nižjih in višjih uradnikov policijskega oddelka.
Direktor Ness je menda prvi direktor po dolgih letih v Clevelandu, ki zastopa idejo, da mora policija služiti ljudem, jim pomagati, loviti kršilce postav in tako vzdrževati red in mir ter sigurnost v vsakem mestu.
Policisti niso slabo plačani. Policijska služba je sicer deloma nevarna, ker policist nikdar ne ve, kdaj ga napade zločinec in ga ubije. Tekom zadnjih petdesetih let je bilo v Clevelandu nič manj kot 72 policistov ubitih od zločincev.
Toda na drugi strani pa je policijska služba vabljiva, ker poleg primeroma dobre plače, počitnic in oddiha, je sleherni policist tudi upravičen do pokojnine, kar povprečen delavec nikakor ne more do danes še doseči. Povprečna pokojnina za policiste je $115.00 na mesec do smrti, potem ko so policisti služili najmanj 25 let.
Taka služba bi morala privabiti najboljši element med državljani, kajti poleg dejstva, cla so policisti primeroma dobro plačani, jim tudi ni treba skrbeti za starost, ker jim mesto garantira pokojnino, in poleg tega policisti, ko stopijo v pokoj približno po 50 let stari, še vedno dobijo kak drug postranski zaslužek.
Ogromna večina clevelandskih policistov je poštena in služi najboljšim interesom mestnega prebivalstva. Sempa-tja se dobi kak lopov med policisti, ki seveda ni vreden svojega imena in svoje službe. Je že taka človeška narava.
Nam se zdi, da je prohibicija najbolj pohujšala policiste. Kar pfeko noči je dobil ameriški narod postavno povelje, da je uživati pivo in vino ali kozarec žganja velik greh. To marsikomu ni šlo v glavo, pa so kar naprej prodajali "prepovedano" pijačo. Policija bi jih morala aretirati, in aretirala jih je tisoče, toda gotovi grafterji v policijskem oddelku so v prohibiciji odkrili zlat vir novih dohodkov za svoje sebične namene.
Pred kratkim je bil v Clevelandu obsojen policijski kapitan Čadek, ki je od butlegerjev tekom prohibicije "zaslužil" nad $100,000.00. Namesto da bi aretiral kršilce postave, je od slednjih zahteval, da mu plačajo gotovo svoto in lahko so poslovali nemotano.
Njemu je podoben kapitan Harwood, o katerem se trdi, da je v 24. letih svojega delovanja kot policist v Clevelandu zbral skupaj premoženje vredno nad $200,000, dasi je v vseh teh letih znašala njegova plača samo $60,000. Enako se trdi tudi o številnih drugih policistih.
Da so policisti tekom prohibicijskih časov mnogo pili in mnogo denarja dobivali od nepostavnih prodajalcev opojne pijače, tega ne more nihče zanikati. Mi sami vemo, da je dnevno prihajalo v mnoge prostore naših ljudi po pet ali šest policistov, ki so povžili znatne količine žganja, piva ali vina. To so bili dobrodušni ljudje, ki niso verjeli v prohibi-cijo in so sami radi pili ter privoščili pijačo tudi drugim.
Ostro se pa mora obsoditi one policiste, zlasti višje uradnike, ki so pobirali svoje obole *>d butlegerjev tekom prohibicije. Računa se, da so gotovi policisti tekom prohibicije iztirjali več milijonov dolarjev v Clevelandu od but legerjev. Mi vemo, da so samo naši Slovenci plačali težke tisočake.
Policist je tu, da pribori spoštovanje postavi. In policist, ki kolekta denar od kršilca postave, je slabši od slednjega. Ljudje zgubijo vero v postavo in pravico.
Ni čuda, da je direktor javne varnosti v Clevelandu po segel daleč nazaj v preteklost in začel iskati med policisti one, ki so na račun postave in kršenja postave obogateli
Med obtoženimi je najbrž več nedolžnih. Obtožba še ni dokaz, da so policisti krivi, to je stvar sodnije. Nedolžno obtoženi morajo dobiti popolno zadoščenje, dočim je dolžnost državnega prosekutorja, da krivce pošlje v dolgotrajno ječo. Direktor Ness pa zasluži priznanje, da je končno posegel tudi v to sršenovo gnezdo.
----o-
Rev. M. Jager:
Svetovidski oder otvarja sezono!
Dnevi piknikov in izletov gredo h koncu, začelo sk? bo družabno življenje v notranjih prostorih. Prišel je čas gledaliških predstav, koncertov in drugih vrst zabavnih prireditev. Človek je družabno bitje, je rad v družbi, in od časa do časa se mora razvedriti, da pozabi vsaj za nekaj hipov na morečo borbo zi\ vsakdanji kruh. Zato je prav, da se prireja razne zabavne prireditve.
Toda te prireditve naj ne bodo zgolj materielne: piti in jesti in plesati! Narod, ki prireja
zanima in zahaja samo na take, tak narod ne daje o sebi najboljšega spričevala, človek namreč ni samo iz telesa, ampak ima tudi duha. In duh je višji kakor pa telo. Pa tudi v borbi za vsakdanji kruh ne trpi samo telo, marveč marsikrat duh še precej bolj. Skrbi, moreče skrbi hujše tlačijo človeka, kakor pa telesno delo. Zato je treba dati tudi duhu odpočitka, razvedrila, da tudi človekov duh pozabi vsaj za hip na vsakdanje skrbi, da tudi duh dobi kaj lepega užitka.
In v ta namen so kaj primerne
take, ki vzbujajo samo nižje, ži- Lojze Rozman: valske nagone! — so kaj primerni koncerti in razne pevske prireditve. V teh zabavah dobi človekov duh veliko užitka. In narod, ki veliko tega prireja in se tudi rad udeležuje te vrste prireditev, je kulturen narod!
Zato .je treba že mladino privajati na take kulturne prireditve in zabave. Da ne bo zahajala sfimo na plesne prireditve! Samo plesne zabave delajo človeka še bolj lahkomiselnega, vedno bolj plitvega. Zato smo pri naši fari priredili s precejšnjimi stroški v dvorani nove šole sv. Vida gledališki oder, ki sicer ni velik, toda jako dobro in okusno opremljen, zato da imamo pri fari priliko v precej večji meri gojiti razne kulturne prireditve, dramatične in pevske. In ustanovili smo poseben dramatski klub, ki ima namen: vzbujati v mladini veselje do dramatike, do kulturnega družabnega življenja. Ta klub je: "Svetovidski oder." In lepo število naših mladih fantov in deklet se je vpisalo v ta klub kjer bemo skupno z našimi znanimi starejšimi igralci in igral kam i gojili dramatiko v sloven skem, pa tudi1 v angleškem jeziku. Predvsem seveda v slovenskem, zato da se naši mladi bolje priuče slovenščini, zato da bodo iz naših narodnih iger bolje spoznali bitje in žit.je našega slovenskega kmeta, zato da se bolj navzamejo slovenskega duha, bolj vzljubijo slovensko ozračje in duh, ki preveva naše narodne igre.
In reči moram, da imajo naši mladi resno voljo in zanimanje /.a to! Veliko težje je zanje naučiti se slovensko vlogo, teško im gre izgovorjava, marsikaj labo razumejo in jim je treba ■aztolmačiti v angleščini. Toda pri vseh teh težavah s kakšno vztrajnostjo in žilavostjo so se oprijeli svojih vlog! Tako da sem gotov, da bo otvoritvena predstava dobro izpadla in bodo gledalci zadovoljni!
In ta otvoritvena predstava aašega Svetovidskega odra bo v nedeljo 18. oktobra. Igrali bomo jno najlepših naših narodnih iger: Našo kri! še več o tej igri bom napisal tekom tega tedna v Ameriški Domovini. Da je pa ta igra res nekaj prvovrstnega, nam jamči pisatelj, ki je najboljši pisatelj slovenskih narodnih iger, in to je: Franc Sal. Finžgar. To pove zadosti, kalema je igra!
S par izjemami bodo nastopi-i sami naši mladi tu rojeni fantje in dekleta. Predstava se bo vršila popoldne in zvečer, popoldne ob 2:15, zvečer pa ob 7:45 uri. Vstopnina je za obakrat, za popoldne in zvečer enaka, prvih osem vrst po 50 centov, nadaljne vrste po 40 centov. Vstopnice že lahko dobite na razpolago v slovenski knjigarni J os. Grd i ne.
Naj še to omenim, da si je Svetovidski oder skupno z Baragovim zborom že določil' obširen program za celo sezono: priredili bomo enajst slovenskih kulturnih prereditev, predstav resne, šaljive in verske vsebine, koncert odraslega in mladinskega zbora, in še kako drugo pevsko prireditev. Zadnja prireditev bo v juniju očetovska proslava, predzadnja pa v maju Materinska proslava.
Upam, da boste Slovenci, zlasti farani sv. Vida radi zahajali na te naše prireditve, saj s tem boste dali pogum naši mladini, da se bodo še bolj zavzeli za slovenski jezik in našo narodno tradicijo, pa tudi vi sami boste dobili precej lepega užitka.
Na svidenje torej na naši otvoritveni predstavi: "Naša kri" v nedeljo 18. oktobra!
—-t-O--!
Prevarjena Francija
Mnogo pažnje je posvečalo line Beckove in izrazil upanje, svetovno časopisje notranji in j da bo obdržal svoj mandat še gospodarski politiki Blumove^' bodoče. Gospod Beck je ob-vlade, toda malo, docela nič .držal svoj stolček, Hitler v nismo čuli o smeri njegove zu- Berlinu si je pa veselja mel
Dar Rockefellerja
nanje politike. Toda ni se temu čuditi, ako pomislimo, v kakšnih razmerah se je nahajala Francija, ko je on prišel na vlado. Ogromno delo ga je čakalo. Z mrzlično hitrostjo je moral spraviti skozi parlament nešteto gospodarskih in socijalnih reform, da je s tem potolažil nestrpne in razburjene ljudske mase.
Posledica tega je bila, da je bilo vodstvo zunanje politike prepuščeno samo eni osebi. Gotovi prijatelji Francije in mirovnega gibanja so videli v osebi Aleksandra Leger-ja človeka, ki se je bil ves navzel La-valovega duha in je kot tak bil v večjo škodo kakor pa korist francoskim odnošajem z zunanjim svetom.
Toda da bomo mogli lažje razumeti, kako je pr^lo do tega, da je Leon Blum tako nenadoma vzel v roke vajeti ter skušal dati Franciji nekak "New Deal," je potrebno, da se ozremo malo v preteklost in na kratko premotrimo Lavala in njegove metode.
Ko je bil Louis Barthou v Marselju umorjen, so stale diplomatske delnice Francije zelo visoko. Barthou je bil mož brez vsakih iluzij glede celega sveta in posebno pa še Nemčije. Bil je skoro edini državnik v Evropi, ki je videl Hitlerju v karte. Jasno je spoznal, da je edini izhod za Francijo in celo demokratično Evropo, da se ustvari protiutež nemški agresivnosti. Smatral je, da je Francija poklicana in sposobna prevzeti vodstvo pacifistov. Na Anglijo kot tako se ni mogel dosti zanesti, ker je "John Buli" ko-lebal med nasprotujočimi si zunanje - političnimi naziranji dveh mož: Sir John Simon-a ter Antona Eden-a. Začel pa je oživljati zveze in dogovore v Vzhodni Evropi. (Jugoslavija je bila pričela približevati se Berlinu.) Posrečilo se mu je celo pridobiti Rusijo. Zelo se je tudi trudil doseči vsaj na klonjenost če že ne prijateljstva Rima. Kolikor mu je pač bilo do Musolinijevega prija teljstva, se pa nikakor ni hotel zameriti Angliji za ceno italijanske naklonjenosti. Vse njegovo prizadevanje je imelo en cilj: ustvariti močno fronto evropskih držav v svrho, da se ohrani mir. Živel je v prepričanju, da je Francija sposobna biti prva na svetovnem pozorišču.
Pierre Laval pa je bil mož popolnoma- nasprotnega nazi-ranja. On takoj od početka, ko je nastopil vlado, ni veroval, da bi bila Francija dovolj močna, da bi zamogla obdržati hegemonijo v evropski politiki. Uverjen je bil, da je usoda Francije, da se polagoma začne umikati v ozadje po vzgledu Španije, Portugalske, Ni; zozemske, Avstro-Ogrske. Njegova vera v moč francoske države je bila tako majhna, da so se mu pred Hitlerjem tresle hlače in je za vsako ceno hotel pridobiti si prijateljstvo Nemčije ter bil pripravljen razrešiti vse vezi z Vzhodno Evropo. Tudi pogodbe z Rusijo ne bi bil sklenil, da ga ni francoski generalni štab k temu prisilil; toda zavrgel je skoro popolnoma obris dogovora, ki ga je bil sestavil pokojni Barthou.
Po smrti poljskega diktatorja, generala Pilsudskega je
roke.
Ko se je Masaryk odpovedal predsedništvu Ceho-Slova-ške, je vsakdo pričakoval, da bo Beneš triumfalno odobren kot predsednik, ker je bil vendar z dušo in telesom prijatelj Francije. In kaj se je zgodilo? ! Laval je sfabriciral močno opozicijo proti Benešu in ni dosti manjkalo, da se bi mu bila intriga posrečila. Samo ker so se pričeli na obzorju kopičiti grozeči oblaki civilne vojne, se je ljudstvo streznilo ter izvolilo Beneša na očividno nevoljo in razočaranje Lavalovo.
Tudi doli, v Rumunijo je pošiljal Laval svoje agente, ki so v zvezi z nemškimi intrigi-rali proti veščemu in Francozom naklonjenemu državniku, Titulecu, ki je vztrajal v marsikaterem političnem viharju, ki je divjal nad Rumunijo.
Da bi se Francija zamogla mirno umakniti v kot, se je zdelo Lavalu potrebno, da si pridobi še Italijo. Na tihem je Italiji dovolil, da se polasti Abesinije. Mussolini je bil prepričan, da je Laval to storil z vednostjo in privoljenjem Anglije. Ko pa je uvidel, da se Anglia nikakor ne strinja z na-ziranjem Francije, je bila zamera gotova. Tako ga je Laval nesmrtno polomil v Rimu in Londonu. To brezmiselno Lavalovo postopanje je zadalo ligi narodov smrten udarec, katerega bo težko prenesla.
Ta fiasco v abesinskem vprašanju in pa v ligi narodov je ogorčil celokupni francoski narod. Ni pretirano, ako trdim, !a so ga naravnost spodili iz vlade. Ljudska nevolja se pa ni rodila samo iz te katastrofalne zunanje politike, toda tudi iz slabe notranje uprave. Laval je žrtvoval vse samo za eno idejo: pomiriti Nemčijo. Dosegel pa tega ni; nasprotno, Hitler je postal še bolj aroganten kot kedaj poprej.
(Dalje prihodnjič.) --o-
Če verjamete al' pa ne
Tale je priletela pa iz Loraina od naše Pepce, ki se me je nekaj sposodila in privoščila. Ampak pisat pa zna Pepca. Menda ja, saj je od naše žlahte. Zdaj me nič ne skrbi radi kolone, če se meni kaj urajma. Pepca jo bo poverbala. Torej berite, kaj pi še naša Pepca:
Bilo je one dni enkrat, ko se
IZ DOMOVINE
same take vrste prireditev, in se lepe gledališke predstave, — ne
John D. Rockefeller je podaril Euclid Ave. Baptist cerkvi v Clevelandu $255,000, da je tako omogočil, da se cerkev znebi dolga. Ko je bil Rockefeller .še mlad in je delal v Clevelandu je zahajal v to.cerkev.
—V Velikih Laščah je 16. septembra umrla 80 let stara £Ospa Amalija Hartman.
—V Ljubljani je umrl v splošni bolnišnici Anton Tomi-nec v starosti 42 let. Pokojni je bil rojen v Črnem vrhu nad Idrijo.
—Na Jesenicah je umrl g. Alojzij Tratnik, upokojeni delovodja Kranjske industrijske družbe. Bil je dolgo časa bolan.
—Premog v Tuhinju. Pod Znojilami v bližini Loke v Tuhinjski dolini so našli v potoku kose črnega premoga. Ko so iskali še naprej, so naleteli na manjša ležišča premoga, ki dado slutiti, da so morda tam večji skladi premoga.
—Smrt starega lovca. V Noršincih je umrl daleč naokrog znani posestnik Janez Žemljic. Pokojni je bil zelo dober gospodar. Poleg tega je bil znan lovec in je imel prvo besedo na vseh loviščih, ki. jih je zelo dobry poznal. Njegovega pogreba se je zato udeležilo zelo mnogo lovcev.
— V Ljubljani je umrl upokojeni nadučitelj Bernard An-doljšek, star 71 let. Ž njim je legel v grob eden iz vrst učiteljev predvojnega časa, ki so morali orati kaj trdo ledino na šolskem področju na de-n.i egov naslednik nameraval j želi in delovati med narodom znebiti se zunanjega ministra, za gospodarski napredek.
polkovnika Becka, ki je vodil Nemčiji prijazno politiko. Ko
Pokojni Andoljšek je bil povsod mož na svojem mestu. —
je Laval za to zvedel, je ne~jKot sinu preprostih kmečkih mudoma naslovil pismo na .staršev iz Jurjevice pri Ribni-predsednika Poljske pismo, v d, so mu bile predobro znane katerem je slavil zasluge in vr-'težave in skrbi kmečkega sta-
nu. Zato je toliko laže deloval med ljudstvom.
—Smrtna žrtev podivjanosti. V Debečem, mali vasi nad Javorjem pri Šmartnem, je v prepiru rudar Antonij ev s Pristave pri Stični do smrti sunil z nožem v srce 25 letnega mlinarjevega sina Jožefa Žur-go, po domače Balantinovega iz Debečega. Nesrečni Žurga je kmalu nato izdihnil. Antonij ev se je po uboju sam na znanil orožnikom v Stični, ki so ga odvedli v Višnjo goro v zapor. Pokojni Žurga je bil miren in dober fant.
—Škoda po toči v Tuhinju. Poročali smo, da je bila škoda v neveljski občini, ki obsega tudi del Tuhinjske doline do Sel, cenjena na 486.000 dinarjev. V tej vsoti ni upoštevana škoda na sadnem drevju, ki je tudi znatna, saj skoro v nobeni vasi ne bo sadja. Še večja pa jet škoda v občini Tuhinju, ki obsega srednji del doline do Motnika. V tej občini je škoda ocenjena na 733.-000 dinarjev. Najbolj so prizadete vasi Loke, Srednja vas, Potok, Snovik, Gradišče in Ra-kitovec. Prebivalstvo se obrača na vse strani za pomoč, da bi mu bila, vsaj omogočena nabava semenskega žita po znižani ceni. Nad polovico posestnikov je tako prizadetih, da nimajo sredstev za nakup žita in se bo pač moralo nekaj ukreniti, da polja ne ostanejo prazna.
—Pod vlak je skočil ob železniškem prelazu ob tivolij-skem ribniku v Ljubljani brezposelni 35 letni Lovrenc Šelo-vin, po rodu iz Hrenovic pri Postojni. Bil je takoj mrtev.
—Smrt uglednega Pošto j n-čana. Iz Postojne je prispela žalostna vest, da je umrl Stanko Lavrenčič, ugledni posestnik in trgovec, znan daleč po Sloveniji kakor vsa Lavrenči-čeva družina, katere poglavar g. Josip Lavrenčič preživlja jesen življenja v Ljubljani. Pokojnik je umrl v najlepši moški dobi. Dne 9. septembra je praznoval 50 letnico, a takrat je že dva dni ležal za močnim prehladom in zaradi ?a-strupl.jen.ja črev, ki si ga je nakopal na nedavnem izletu. Po hudem trpljenju je Stanko zdaj dotrpel. Zapustil je vdovo gospo Maro iz ugledne ljubljanske družine finančnega svetnika Lončarja in. tri otroke. Velika tragika Lavrenčiče-ve družine je, da je smrt tako kruto posegla po treh otrokih. Pred leti je umrl prvi sin odvetnik dr. Josip, potem je za-vratna bolezen strla gospo Mileno Žerjavovo, soprogo dr. Gregorja Žerjava, ki .ji je zatem kmalu sledil v skupni grob, in zdaj je nesrečno naključje ugonobilo še Stanka, ki je ostal na domačem posestvu in ga vodil z zgledno sposobnostjo. Pokojnemu Stanku, bivšemu dobrovoljcu in vedno značajnemu možu. bo trajno ohranjen časten spomin.
_Po 22 letih v domovino. V
Maribor sta prispela 41 letni Ivan Glaboski z ženo in tremi otroki in 42 letni Ivan Vidovič, ki je tudi privedel s seboj ženo in dva otroka. Oba sta bila ujeta leta 1914 na ruskem bojišču in sta preživela 22 let v Sibiriji, kjer sta se poročila. Glabolskega so z družino odpravili v Prosenik v savski banovini, Vidoviča pa v Zabu-kovje v drinski banovini, kamor sta pristojna.
je privoščil tudi mene tisti vaš urednik, ki piše "Če verjamete al, pa ne" in ki smo ga v starem kraju zmerjali za Grmkovega Japčka.
Kar na tešče me nekaj opravlja, da sem jezna nanj in da ri-vec kuham in mulo držim. Ja, prav lepo je tako objedanje. Jaz pa nič ne povem, kolikokrat se je že zlagal in priveril, da jo bodo doli prifurali. Kolikokrat sem že piške s solatco spohala in šunkco in prešut s hrenom spe~ kla. Pa potico, tako, ki jo on tako lajka: z orehi, medom in cve-bami namazano, spekla. Pa je v;se to moje delo bilo zastonj, njega le še od nikoder ni. Potem smo morali pa vse te dobrote sami pojesti. Vidite, kakšna ško- ' da se je pri naši hiši delala.
O le naj se še naprej laže, Japček japčkasti. če se bo res kdaj zmotil in prišel, mu bom pa krompirja v oblicah na mizo postavila, da bo sit.
In pa tista lepo okrogla bari-gelca, tam v kotu skrita in ki se je moj Tone tako bal, da se ne bo skisalo tisto, kar je bilo v njej in ki jo je zadnje čase tako milo pogledaval, da se mi je revež že kar smiliti začel. Pa sem mu oni dan rekla: "Veš, Tone, tisto kapljico, ki jo tako verno šparaš za tistega mojega žla-htovca, ki nikakor noče sem priti jo pomagat pospravit, kar sam si jo lepo privošči, saj si jo bolj potreben in vreden, ko tako težko delaš, kakor pa on, ki samo sedi in cajtenge piše."
O, da bi videli, kako me je ta tonetasti neverjetno pogledal, kar s ta belim: "Kaj si rekla? Daj no še enkrat ziniti. Menda nisem prav slišal. Ne vem, ali si rekla o barigelci, ali si se menila, da je treba bicikelj popravit. Reci no bolj naglas, da ne bo kake pomote." In ko sem še enkrat ponovila tisto veselo cznanenje, je kakor žoga šinil kvišku (še nikdar ni tako naglo vstal, kadar je bilo treba iti na šiht) in jo ucvrl doli v klet. Kmalu zatem sem pa že slišala, kako je zadovoljno brundal in stopical okrog barigelce, kot bi prav ne vedel, kje naj se je loti. Kakopak!
Pa me je popadel firbec in sem se hotela na lastne oči prepričati o njegovem navdahnenju in sem šla še jaz za njim. V takih trenutkih je jako pametno, da se žena možička drži, ko mu je srce odprto in razne obljube kar dežuje iz njegovih ust. Videla sem, kako drži kozarček proti oknu in ogleduje ko zlato bleščeče se vince. ki se je cekinasto spreminjalo in so se v njem delale iskre, kot na nakovalu našega kovača Barki ja, ki je bil mojster kovaške industrije na slavni Me-nišiji. In Tonetov zadovoljni in smehljajoči obraz je pa tudi bil vreden najmanj en stotak ameriške veljave.
"Veš, ženica moja," je rekel, dozdaj nisem vedel, da si tako dobrega srca in da boš to zlato kapljico meni samemu privoščila." Od veselja me je pograbil za roke in zaplesal kar na "toht" po trdih kamenitih tleh, tako, da sc se tudi meni začele iskre kre-sati pred očmi, čeprav niti podu-htla nisem tiste poživljajoče in tako okrepčujoče kapljice.
In v tistem navdušenju mi je obljubil, čudo prečudno, obljubil mi je, da mi bo kupil lepo kožu-hovinasto suknjo. O joj, kar v roko sem se vščipnila, ker nisem verjela, da prav slišim. Zato ■sem bila pa zdaj jaz na vrsti, da sem zinila: "Ti, daj no še enkrat ziniti, kar si prejle rekel." Pa mi je še enkrat zatrdil, da besede ne bo jemal nazaj in kar je rekel je rekel.
Tako vidiš, Japček Grmkov, jaz bom dobila gorko kožuhovi-nasto suknjo in to samo zato, ker sem dovolila in privoščila mojemu Tonetu, da je tisto sam pospravil, kar je bilo tebi namenjeno. Ha, ha, ha, prav ti bodi, le naj se ti opleta in lepo sline požiraj in na prsa se potrkaj: mea culpa, mea culpa.
(Pa še jutri nekaj)
t "t
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemtkam Isvlrnika K. Mar«
Zanikaval je božji iz vor korana, molil "večno mod-
ne smemo mu nasprotovati!" Iu "v knjigi življenja je
rost" in oboževal perzijsko kul-' zapisano —!" Tako pravi. Ko turo. Njegovo mišljenje je mo-lje leta 1931. kuga posebno strašno razsajala, se je tedanji an
čno vplivalo na razvoj arabske vede in umetnosti, politično pa se ta kalif ni mogel udejstviti.
Njegov naslednik al-Mutasim se ni več čutil varnega v Bagdadu. pozidal si je v pusti, prazni puščavi ob Tigrisu, severno od Bagdada, novo prestolico, Sa-niarro. Ustvaril je krog nje Pravi raj, pa zapravil državno blagajno in žulje milijonov svojih podložnih. Slovstvo je pod njim cvetelo, razkošno življenje je šopirilo na njegovem dvo-ru> premoženja so zapravljali on in njegovi dvorjani, pa ljudstvo je trpelo.
Mutawakkil si je tudi postavil novo prestolico. Da bi ustvaril nekaj, česar svet še ni videl, je zapovedal, da morajo tramovje njegove palače iztesati iz slavnega Zorcastrovega drevesa, iz orjaške ciprese, ki je stala y Tušu v Korasanu. Zaman so prosili magi in duhovni Zoroastrovi, zaman so ponujali neverjetne vsote, da bi rešili sveto drevo, simbol svoje vere. Drevo so podrli, zavlekli bruna po težavni in silno dolgi poti k Tigrisu ter Prišli v novo prestolico prav v trenutku, ko je Mutawakkila ubila njegova lastna turška te-iesna straža.
Odslej se uveljavlja na dvoru Abbasidcv vpliv osmanskih .Turkov. Slava Bagdada bledi bolj in bolj. Seldčuki, Mongoli pod Hu-lagom, bratom slovitega Džingis kana, Tatari pod Timor Lenkom »o plenili Bagdad, razdirali in morili. Dolga stoletja je bilo mesto jabolko prepira med perzijskimi šiiti pa med sunnitski-mi osmanskimi Turki. Dve veliki turški armadi sta izkrvaveli Pod obzidjem Bagdada, šele sultan Murad IV. ga je leta 1638. zavzel. Od tistega časa .je Bagdad in vsa Mezopotamija del osmansko-turške države, sultanov mutasarrif, namestnik, je gospodar Bagdada. Od tistega časa vlada v Bagdadu mir — pa tudi nevzdržno propadanje.
Vlada Abhasidov pomeni za Bagdad višek slave in sijaja. Kruti orientalski despoti so bili, pa svcj dvor so znali obdajati s sijajem vede, umetnosti in pesništva. Posebno arabsko pesništvo je cvetelo za njihove vlade v Bagdadu. Najslavnejši arabski pesniki sq. se zbirali na njihovem dvoru, največji učenjaki arabskega sveta so učili na me-dresi Mostansir. Arabsko slovstvo je doseglo pod njimi vrhunec svojega razvoja.
Kolika razlika med sijajnim Bagdadom kalifov, prestolico sprednjega Orienta, središčem arabske ved, umetnosti in poezije, — pa med današnjim Bag
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vprašajte za nagradne listke)
Beauty Shoppes LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE
15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave.
gleški poslanik na vso moč trudil, da bi jo zajezil. Pa vstali so zoper njega bagdadski mullahi in ga pognali v beg, češ, njegovo delovanje nasprotuje koranu. Seveda je nato nad tri tisoče ljudi dnevno umrlo na kugi —."
Pri tej misli se mi je zazdelo, kot da se tudi mene loteva kuga. Vroče je bilo, pa mraz me je spreletel. Streslo me je, brž sem pohitel za našo karavano, da bi ušel mestu in hudim slutnjam.
Med cesto na levi, ki pelje v Basro ob Perzijskem zalivu, in med cesto v ed-Der ob Eufratu smo šli mimo opekarn in mimo spomenika Z obe i de do hana Ošah in prišli ven v puščavo.
Naša pot je šla v Babilon in Hille. Oba kraja ležita dobrih devetdeset kilometrov južno od Bagdada ob Eufratu. Brezkončna, pusta in negostoljubna puščava leži vmes, neprimerna za potovanje. Običajno se zato potuje iz Bagdada najprvo k Eufratu in šele ob njem navzdol v Hille. Na srečo je na tem mestu I Mezopotamija najožja, od Bagdada ob Tigrisu pa do Feludže ob Eufratu je celina komaj 65 km široka. Tod so se ob času Babiloncev in še stoletja pozneje raztezali krasni vrtovi, palmovi gozdovi so zeleneli, dobro obdelana polja so bogato rodila, mesta in gradovi so se vrstili.
Dandanes je vse to izginilo. Pusto puščavo gledaš, kamorkoli sega oko. Le v toliko se razlikuje ta puščava od Artabske puščave onstran Eufrata, da ni j najti na teh niti za pedenj peska, suha, prašna prst jo pokriva, naplavina Eufrata. Kanali, ki so jih izkopali marljivi Babilonci in po njih napeljeva-lii z Eufrata vodo na vsako njivo in na vsako gredo, so prazni in suhi, poveč ini so se razrušili in sesuli, niso za drugo dandanes, kot da ovirajo karavanski promet. In z rodovitno vodo vred je izginila tudi rodovitna zemlja.
Sonce je še vedno vroče pripekalo in v zraku so viseli sledovi karavane smrti, ki je prejšnji dan tod mimo lezla. Zdelo se mi je, da hodim po neprezračeni bolniški sobi, polni okuženih bolnikov. Pa tega si nisem le samo dcmišljeval, tudi Halef je godel nad smradom in Anglež je s' svojim podaljšanimi nosom zelo užaljen in ozlovoljen vohal po nezdravem ozračju. Le1 mirza in njegovi ljudje so se^, se je zdelo, dobro počutili v tem! dobesednem "dihu smrti."
Tu pa tam smo prehiteli starega romarja, ki je zbral svoje zadnje moči, prišel bogvedi od-i
Čistilnice oblek JOS. KOVACH
15621 Waterloo Rd. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice JOHN TRCEK
15506 Holmes Ave. FRANK LAURICH 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE
6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK
6102 St. Clair Ave. JAMES A SLAPNIK, JR. 6620 St. Clair Ave.
Cvetličarji in papirarji FRANK JELERČIČ
15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd.
Delikatese
PRANK IVANClČ 15416 Saranac Rd.
Fotografisti JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
kaj zdrave kože, tam so tičale dolge igle, golo obrito glavo si je križem razrezal na vse strani. | Skozi prste na rokah in na nogah si je zabil debele lesene kline — na vsem njegovem telesu ni bilo niti za palec več prostora za kakršnokoli novo muko.
(Dalje prihodnjič)
Groceristi
SOBER-MODIC 544 E. 152nd St.
LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave.
A MLAKAR 522 E. 200th St.
LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd.
JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave.
ANTON BARTOL 1425 E 55th St.
LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd.
LUDWIG GUSTINClC 6128 Glass Ave.
ANTON JERMAN 661 E. 160th St.
ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St.
Grocerije in mesnic«
MIKE PIKS 1383 E. 53rd St
KARL MRAMOR 1140 E. 67th St.
GABRIEL FOOD MARKET 595 E. 140th St.
KUHEL BROS. 16321 Arcade Ave.
JOHN MAUSAR 23751 St. Clair Ave.
PRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave.
PRANK FABJAN 399 E. 152nd St.
ANDREJ MOZINA 15931 Saranac Rd.
GEO. KUHAR 3846 St. Clair Ave.
JOS. MEDVED 783 E. 222nd St.
JOS. SAC ERICH 16005 Waterloo Rd.
PRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd.
JOHN KAUŠEK 19513 Kewanee Ave.
LUDWIG MANDEL 15615 Waterloo Rd.
BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave.
VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave.
'CERGOL & OGRINC 412 E 156th St.
" 7	i' ^ ■»»* ^ —- ---------- |
dadom! O Bagdadu kalifov ni j kod ter potoval v Kerbelo, da
ostalo druga ko medresa Mostansir, minaret Suk er-Rasl in delo obzidja, ki jim je prizane-sel Midhat paša. In kamor pogledaš, povsod podrtija, razvaline,' nesnaga, prah in odpadki. Celo most, ki sem na njem stal, je že komaj držal, iz vrbovine spletena ograja je bila vsa luknjasta in raztrgana. Mesto Daru '1-kalifat ali pa Daru 's-sal-lam, kakor Bagdad Arabci imenujejo, bi se moralo pravzaprav imenovati Daru 't-taun, mesto blata. Tretjina mesta so pokopališča, močvirne mlake, prepe rele razvaline, kupi odpadkov in mrhovine, mrharji in hijene se potikajo po njih. Vsakih pet, šest let se oglasi kuga v mestu in zahteva na tisoče žrtev. Mestni kanali, ki so jih zgradili kalifi, propadajo, zgodilo se je že, da se je v eni sami noči podrlo več sto hiš in pokopalo stanovalce pod razvalinami.
Do vsega tega pa kaže Turek svojo po vsem svetu znano indo-lenco in malomarnost. "Allah je
tam umre na grobu svojega "svetnika," pa je zaostal za drugimi. Vobče ne bo morebiti dospel na svoj cilj, obležal bo na potu v puščavi in šakali bodo njegov grob —.	(
Včasi smo srečali tudi četo; šiitov, pehali in mučili so se z ubogo mulo, kateri so naložili kar po štiri krste. Vsa znoj na je sopihata žival pod svojo' težo, ljudje so stopali ob strani in si držali nosove, za njimi pa se je vlekel smrad gnilobe in trohno-be.
Cb potu je sedel berač. Po-i polnoma nag je bil, le krog ledij je imel povezan ozek pred' pašnik. Na odbijajoče ostuden način je razkazoval svojo žalost nad umorjenim "svetnikom" Husainom: stegna in roke si je prebodel z ostrimi noži, v dlan, v bedra, v vrat, nos, brado in ustnice si je zapičil vse polno dolgih žebljev, na boku, trebuhu in ni: pasu si je nataknil železne kavelj ne in na nje obesil težke uteži, kjer je bilo na njem še
PRANK ČEBUL
14615 Sylvia Ave. JOHN DOLENC
573 E. 140th St. BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave. JOS. JANES
16016 Parkgrove Ave. FRANK KEPIC
14301 Sylvia Ave. CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd. JOS. MODIC
315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL 1.5804 Waterloo Rd. JOHN TOMAŽIC
16853 Grovewood Ave. LUDWIG MANDEL SR.
920 E. 140th St. J. METLIKA
14516 Sylvia Ave. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK 48S E 152nd St. ANTON MARTINČIČ
5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD
17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR
16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG
15638 Ho'mes ve. JOS. KAPLAR
952 E. 207th St. MARY TRAMPUSH 4110 St Clair Ave. JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave. PRANK AZMAN.
6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Rd. LOUIS GREGORICH
1171 E. 74th St. JOSEPHINE KRECIC
1056 E. 61st St. JOHN LADIHA
1242 E. 74th St. LOUIS LAUTIZAR
3195 E. 71st St. JULIA NOVAK
5204 St. Clair Ave. FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St. LOUIS PIBERNIK 830 Babbitt Rd. JOE KODRIC 1307 Addison Rd.
Gasolinske postaje VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18009 Waterloo Rd. JOS KERN
351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave.
Jedilnice in pivnice ANTON BARAOA
15322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIČ
513 E. 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J KUNCIC-PEROTTl
397 E. 156th St. PAUL KORDICH
15815 Waterloo Rd. CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave.
Krojači
JOS. PERME 15607 Waterloo Rd.
Krojačnicc in čistilnice
JOHN MARN
6527 St Clair Ave. MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING
4812 Superior Avp. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave.
Lekarne
MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd.
Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
Mesnice JOS. JANŽEVIO
542 E 152nd St.' JOS. SMOLEY
504 E. 152nd St. FRED JAZBEC
821 E 222nd St PINTAR BROS.
6706 St. Clair Ave, RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave.
Mleltarije
PRANK DOLŠAK 448 E 158th St. FRANK PETROVČIČ
682 E. 162nd St. EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM
1028 E. 61st St. EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.
Moška obleka
JOHN GORNIK
6217 St. Clair Ave. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave
Modne trgovine
PETER USAJ
775 E 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd. JOHN ROZANC
15721 Water'oo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR o202 St. Clair Ave
Nabožni predmeti j JOS. GRDINA
6121 St. Clair Ave.
Obutev
FRANK STJ HADOLNIK
6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave LOUIS MAJER 7508 St. C'air Ave.
Obleka In obigov
ANTON LOGAR
928 E. 222nd St. ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd.
Pogrcbnikl
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
Pogrebniki in pohištvo
ANTON GRDINA IN SINOVl . 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
Pohištvo
LOUIS OBLAK 6303 Glass Ave.
KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščine
BLISS RD. COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave.
Popravljalnice avtomobilov
ROAD SERVICE GARAGE 16U5 Wateiloo Rd.
AUTO BODY & REPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd.
Pekarije
JOHN Z ALAR
16006 Waterloo Rci
GROVEWOOD HOME BAKERY 17203 Grovewood Ave.
FAJDIGA & KLANCAR 6413 St. Clair Ave.
ANTON NOVAK 6218 St. Clair Ave.
JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave.
Parobrodnc agenture
AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave.
MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Razvažalci pivc
JOHN DRENIK 2377« St. Clair Ave.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
ca, ki naj bi se glasom izkaznice zval Huso Bavalič, pa so si hoteli na policiji malo natančneje ogledati. Poskus se je posrečil, ker je mutec na splošno začudenje nenadoma — spregovoril. Izjavil je, da se piše Husejn Mašič, star je 16 let ter doma z Dobrepolja pri Maglaju v Bosni. Džafič ga je pregovoril, da se je delal mu-tastega in tako sta se vozila iz mesta v mesto ter beračila. Posel se jima je dobro izplačal. Govorečega mutca je policija obdržala še naprej v zaporu, ker domnevajo, da ima naj-brže še kake druge pregrehe na vesti.
DNEVNE VESTI
Stavbeniki
J. MERSEK
18701 Kildeer Ave.
Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd.
Vinjarne THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
Varietne trgovine JOS DURN 15605 Waterloo Rd.
Zeelnjava ill sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd.
Zeleznina ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave. j MANDEL HARDWARE I 15704 Waterloo Rd. JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE
16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE 6127 Sc. Clair Ave. . JOSEPH KALAN
6622 St. Clair Ave. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
Zobozdravniki DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR
153j5 Waterloo Rd. DR. A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR. JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave.
Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL
15908 Parkgrove Ave. JOHN ZULICH
18115 Neff Rd. DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd.
Zlatninarji
FRANK CERNE
6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
■0-
Zanimiva stava <
New York, 12. oktobra. Uredništvo dnevnika New York Daily News je včeraj razpisalo uredništvu' Literary Digest $10,000 nagrade, če se izkaže, da je poskusno glasovanje Literary Di-gesta bolj pravilno kot pa poskusno glasovanje, katerega vodi New York Daily News. Literary Digest je pred par dnevi priobčil rezultat poskusnega glasovanja v državi New York, glasom Literary Digesta je glasovalo za Landona 99,228 državljanov, za Roosevelta pa le 34,-120. številke pa, ki jih je priobčil Daily News kažejo, da je Roosevelt dobil 11,771 glasov, Landon pa 6,775. Ako se izkaže, da dobi predsednik Roosevelt v državi New York manj glasov kot Landon, plača uredništvo New York Daily News $10,000.
-o--
Milijon dijakov letos več na vseučiliščih
Chcago, 12. oktobra. Skupni poset na ameriških univerzah znaša letos en milijon dijakov več kot lansko leto. Pri tem j e naj več pomagala zvezna vlada, ki je preskrbela denar za najmanj 125,000 siromašnih študentov, da lahko nadaljujejo višje študije. Skoro sleherna ameriška univerza poroča, da ima v letošnem jesenskem terminu več dijakov kot lansko leto.
MALI OGLASI
MVTASTI BERAČ JE SPREGOVORIL
Maribor, 15. septembra.—Po čudnem naključju je policija razkrinkala spretno beraško dvojico, ki je zadnje čase ob-lezla ves Maribor ter umela na naravnost izsiijevalen način beračiti. Ta dva berača sta bila mutec in njegov vodnik. Oba sta imela uradna potrdila o upravičenosti bera-škega poklica in neka oblastvena priporočila, kot jih ima večina revežev, ki se zatečejo |v Slovenijo iz južnih krajev. Nastopala sta oblastno in predrzno, pa ravno ta predrznost jima je bila v pogubo. V magdalenskem predmestju sta prosila neko gospo za miloščino in ta jima je dala žem-ljo. To pa je mutca tako razjarilo, da je žemljo vrgel go's p e.j nazaj v obraz. Prizor je opazoval stražnik ter kratko-malo oba berača aretiral. Izkazalo se je, da sta to dva "no-bel" berača, ki imata celo svoj voz in konja ter tako potujeta po državi. Spremljevalec mutca, neki Mustafa Džafič iz Br-čkega, je imel s seboj celo svojo ženo, stanovali so pa v neki gostilni na Tržaški cesti. Džafiča in njegovo ženo je policija izgnala iz mesta, mut-
Hiša naprodaj
na 10629 Kimberly Ave. Hiša ima osem sob, za eno družino, garažo za dva avtomobila, v prvovrstnem stanju. Jako poceni za gotovino. Tel. KEnmore 0870-M.	(242)
Pohištvo naprodaj
za sprejemno sobo, za obednico in kuhinjo. Proda se peč in namizna posoda. Vprašajte pri Geo. Marton, 1110 E. 63rd St., zgerej.	(250)
Naprodaj je
zidana hiša, kjer sta dve prodajalni, na E. 200. cesti. Takoj $700.00, drugo na mesečna odplačila. Naprodaj je tudi hiša za dve družini, 4 sobe za vsako, blizu 185. ceste. Jako malo plačilo. Vprašajte pri Jack Tisovec, 1366 Marquette St., blizu 55. ceste in St. Clair Ave. (250)
Odda se
soba s kopališčem poštenemu fantu ali ženski. Vpaša se do 12. ure zjutraj ali pa zvečer po 9. uri na 1011 E. 70th St. suite No. 5.	(244)
Pozor!
Vabljene ste vse članice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ, da se gotovo udeležite seje v sredo 14. oktobra. Precej važnih stvari je na dnevnem redu. Prosi se vas, da pridete na to važno sejo. Nekaj posebnega: to bo za eno navzočih. Po seji se bo vršila zabava, in če boste dobre volje, boste lahko igrale in se domače zabavale. Ne pozabite torej srede! — Tajnica.
• GOU-V, A foot-^
BALL FROM Ali 1ST OUt-lA.'^^
-----s
H'LO, HAS2B-X \ OLD PAL/ J
--*»--y
GEE, I'LL HOLD IT Sot VOL) CAM B1~0\N rr UP„ | NONN GAM HAVE A f \ -FOOTBALL GAME/ j
, CAN VJE PLAY \NlTH YOU, LL	HAP-GV?
A MAR?"
HI,MOM? BOX OH SOV• DID WE • TRIM THAT GANG- F COM SHEVUtt/ GUESS I LOST A COUPLE OF TEETH/
BUT,MOM, YOU SHOULD HAVE SEEM
ME AAAWE THAT TOUCHDOWN \NTHE. LAST QUAQTEG./ .
V. ,>».' I
w ■	.....
WHY MOTHER DfcEAOS SATUPPAYo _
Morski jastreb
PREVEL — A. š.
"Počasi, počasi!" je miril Master Leigh dobrodušno.
"Pravim, da lažete!"
Master Leigh ga je za hip molče motril. Končno pa je brez besede vstal ter stopil k ladijski skrinji, ki je bila pritrjena ob steno kabine. Dvignil je pokrov ter vzel iz nje usnjeno mošnjo, iz katere je stresel na dlan nekoliko draguljev. Te dragulje je zdaj pomolil Siru Oliver ju pod nos. "K sreči boste morda poznali nekatere izmed teh," je rekel. "Ti dragulji so bili dodani, da je bila vsota popolna, ker vaš brat ni imel polnih dve sto funtov v gotovini. Torej, — oglejte si jih!"
Sir Oliver je takoj spoznal neki prstan in uhan z vdelanim biserom kot lastnino svojega brata; dalje je spoznal medalj011, katerega je bil sam daroval Lionelu pred letom dni; in tako je spoznal vse dragulje, drugega za drugim.
Glava mu je težko pala na prsi in tako je obsedel nekaj časa, kakor da je omamljen.
"Moj Bog!" je končno zamr- y mral. "Kdo mi pa potem še preostane? Tudi Lionel! Lio-nel!" Krčevito ihtenje je pretreslo njegovo silno telo. In po , njegovem obrazu sta se poto- j čili dve debeli solzi ter spolzeli v strnišče njegove neobrite brade. "Preklet sem!" je . vzdihnil.	]
Nikoli, nikoli ne bi mogel ] tega verjeti, da ni držal na dlani tako otipljivih dokazov. Od ] trenutka, ko je bil ugrabljen, je smatral, da je to delo Roza-munde. Nikoli ni niti za trenutek dvomil poročilu svojega j brata, da hoče Rozamunda ž njim govoriti. Zdaj pa je mo- ' ral to doživeti! Za vso ljubezen in skrb, s katero je neprestano obdajal Lionela, kaj je 1 dobil zdaj v povračilo! V gro- J zi se je stresel. Bilo je fanta- 1 stično in neverjetno, in vendar 1 zato nič manj resnično! Končno pa je premagal svojo žalost in vrgel v tilnik svojo veliko, lepo glavo.
"Master Leigh," je rekel, — "kakšna j-e vaša cena, da me prepeljete nazaj v Anglijo?"
"Well, Sir Oliver," je odgovoril kapitan, "menim, da bi bila cena, ki mi je bila plačana, da vas odpeljem, primerna, da mi, jo plačate tudi za svojo vrnitev."
"Dobili boste dvojno vsoto, ki jo zahtevate, ako me izkrcate čim prej spet na Trefusis Pointu," je nemudoma odgovoril Sir Oliver.
Kapitanove oči so pomežik-nile in čelo sei mu je nagubalo. Ta pristanek in to velikodušje se mu je zdelo vse preveč naglo. Treba je, da je previden.
"Kakšnega vraga pa tuhtate?" je zarezal.
"Vraga," se je zasmejal Sir Oliver. "Božja smrt, mož, mar res mislite, da imam zdaj vas v mislih?"
Res je bilo tako. Tako trpki so bili Sir Oliver j evi občutki napram njegovemu bratu, da v njegovi glavi zdaj ni bilo prostora za drugačne misli. Tudi pomorščak je moral to priznati.
"Ali mi daste svojo besedo na to?"
"Svojo besedo? Ha, človek, |to sem že dal! Prisežem vam, j da vam izplačam vsoto, katero sem imenoval, v trenutku, ko me izkrcate na obali Anglije. Ali vam je to dovolj? — Torej prerežite mi te vezi in končajva že to stvar!"
"Prav, prav! Veseli me, da morem sklepati kupčijo s tako razumnim človekom! Vso stvar ste zapopadli v pravilnem duhu. Saj vidite, da kar sem storil, sem storil v lastnosti svojega poklica, da sem samo orodje v rokah drugih in da vsa krivda zadene one, ki so me najeli za ta umazani posel."
"Da, da; vi ste orodje, umazano orodje, ki pa je prevlečeno z zlatom; nič več in nič manj. To priznavam. Toda, za božjo voljo, prerežite mi že te vezi! Naveličan sem že, da postopate z menoj kakor z zvezanim kapunom."
Kapitan je potegnil nož, stopil k Siru 01 iverju ter mu brez besede prerezal vezi. Sir Oliver je vstal, toda ker je zadel z glavo v nizek strop, je takoj zopet sel. V tem trenutku pa se je zaČul s krova krik, ki je povzročil, da je kapitan nemudoma stekel na vrh. Kapitan je odhitel na krov, in Sir Oliver, ki se je smatral zdaj za prostega, je odšel za njim.
Gori na krovu je opazil Sir Oliver skupino pomorščakov,
:i so se gnetli ob ograji ter str-neli proti obali. Bili so v bliži-li rtiča Roca, in tamkaj so izrli veliko ladjo, ki je po ■sej priliki tam čakala in pre-ala na plen. Zdaj je jadrala
vsemi jadri naravnost proti ijim.
Jadrnica Lastavica, ki je mela razpeto samo eno jadro, li naredila več kot en vozel lapram petim, ki jih je dela-a ona druga, španska ladja, lakaj, da je bila ladja Španka, o tem ni moglo biti dvo-na.
"Razpnite vsa jadra!" je za-/pil -kapetan Leigh ter skočil h crmilu, cd katerega je potisnil mnarja ter sam zgrabil za kolo.
Možje so planili v vrvi in na iambore, da izpolnijo njegov ikaz, in kmalu se je ladja poga-ljala preko zelenega vodovja sod vsem svojim napetim plat-iom.
Sir Oliver je s svojega mesta rpazoval špansko ladjo. Videl ie, da je usmerila svojo pot need iko poševno, da bi jim prerekala beg, in da se jim čimdalje 3o]j približuje.
Kapetan Leigh je ukazal pripraviti topove, medtem pa je šlo 5 polnimi jadri naprej. Razdalja med obema ladjama se je Mmdalje bolj krčila. Nenadoma se je na španski ladji pojavil oblaček belega dima, kateremu je sledil grom in topovska krogla je udarila v morje za kabelsko razdaljo pred Lastavi-co.
Z gorečo lunto v rokah je sta na krovit Lastavice topničar ter čakal povelja za strel.
Zopet je aagrmel s španske ladje strel.
"To je nedvoumen ukaz, da sc ustavimo," je rekel Sir Oliver
Kapitan Leigh je zaklel v svojo rdečo brado. "Ti prekleti Španci imajo topove, ki nese dlje kot običajno. Ampak ja; jim ne bom še odgovarjal. Za to imam premalo smodnika."
Komaj je izgovoril te besede, je zagrmelo v tretje, nad glavami jim je pričelo pokati in v naslednjem trenutku se je zrušil njihov veliki jambor z glasnim trusčem na krov. Kakor se je zdelo, se je bitka pričela. — Kapitanu Leighu pa se ni še nikamor mudilo.
Ko je bila španska ladja že čisto blizu, je dal kapitan Leigh povelje za strel. Lastavica je zdaj izstrelila svoj prvi in zadnji strel. Ko se je dim razkadil, je Sir Oliver videl, da je njihov izstrelek iztrgal veliko odprtino v forecastlu španske ladje.
Master Leigh je preklinjal svojega topničarja, češ, da je previsoko meril. V tem trenut-ku je že zagrmela vsa španska vzdolžna stran topov; Lastavica se je stresla, nato pa se počasi nagnila na levo.	,
španska ladja, ki je videla,! da ji plen zdaj več ne uide, je povezala nekaj jader ter mirno čakala, da pobere iz morja pomorščake, ki bodo kaj prav prišli kot sužnji-veslarji na ladjah njegovega katoliškega veličanstva na Sredozemskem morju.
Usoda, ki jo je bil namenil Lionel Siru Oliver ju, se je imela torej izpolniti; pri vsej stvari je še to, da je imel isto usodo deliti ž njim vred Master Jas-
per Leigh, kar nikakor ni bilo v njegovih računih.
DRUGI DEL
Prvo poglavje
Sakr-el-Bahr, morski jastreb, šiba Sredozemskega morja in groza krščanske Španije, je ležal na višini rta Spartela.
Nad njim, na obronku skalovja, se je vlekla temno zelena črta oranžnih nasadov Airaša vrta Hesperidov starodavnih časov, kjer so rasla zlata jabolka. Približno miljo dalje proti vzhodu je bilo videti šotore bedui-nov, za njimi pa so se razprostirali sočni zeleni pašniki, dokler je segel pogled, vse tja do Ceute. Nekoliko bliže je stal na sivi skali skoraj gol kozji pastir ter piskal na rdeči piščali melanholično melodijo. Izpod ažurnega neba se je slišalo žvr-golenje škrjančka, spodaj pa so šumeli valovi Sredozemskega morja.
Sakr-el-Bahr je ležal na plašču, stkanem iz kamelje dlake. Ob vsaki strani poleg njega je stal orjaški Zamorec; oba zamorca sta bila povsem gola, če izvzamemo belo blago, ki sta ga imela ovitega okoli ledij. Njiju črni, mišičasti telesi sta se svetili v žarkih majskega sonca. V rokah sta držala široke pal-mine liste s katerimi sta. pah-
Ijala sem in tja nad glavo svojega gospodarja.
Sakr-el-Bahr je bil v cvetju svojega življenja; mož visoke postave in herkulskega telesa in z nogami, ki so svedočile o njegovi veliki telesni sili. Njegov
obraz z orlovskim nosom se je končaval v črni bradi in njegova zagorela polt je prihajala še do večjega izraza zaradi snež-ncbenelega turbana, ki ga je imel ovitega okoli glave.
(Dalje prihodnjič)
Kako?
pridete do dobrega grozdja in mošta. Vprašajte pri
Anton Korošec
1063 Addison Rd.
t ZA NEDOLOČEN ČAS J
SE JEMLJEJO INTERNATIONAL IN NORTH AMERICAN HRANILNE KNJIGE ZA NAKUP POVRŠNIKOV, SUKENJ IN OBLEK.
RRAZIS BROS. Inc.
6905-07 Superior /i vc\ 404 E. mth St. 6022 firoadwciy
Constance C u m m i n g s, filmska igralka, v lepi jesenski modi.
Miss Ros,e Vero n i c a. Coyle, stara 22 let, doma iz Philadelphije, Pa. je zmagala v kontestu za lepotico ameriških deklet in je bila kronana kot Miss America 1936.
Mrs. Beryl Marlcham, angleška,■ avfatičarka, ki je prva ženska, ki je preletela Atlantski ocean v zapad-ni smeri.
Rudy Božeglav
1125 E. 60th St.
Se priporočam vsem starim in novim odjemalcem, ter poročam da imamo zopet prvovrsten mošt. Naročite si ga sedaj, ko so cene še zmerne. Imamo tudi dobre sode. Pridite naročiti.
Harry W. Colmery je glavni poveljnik Ameriške legije in Mrs. O. W. Hahn je predsednica ženskega auxiliary odseka.
Pogled na parado ameriških legionarjev v Clevelandu, ko so imeli tukaj konvencijo.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednotaj
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO FREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslc-m in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega '	42_letnega obstanka nad $5,9001000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-SIovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. ' K S K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka i zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $100000 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-■11 vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega
V	dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva,
V	spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
PREČITAJTE in,
TAKOJ SPOROČITE//
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASf-FICIRANI Jfa.
IŠČEJO SE POVEUJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. H1SITE!
/ ^J-^tfg***3"^^	IVAN flLADINEO	i»«	\
>"Ts6FifthAv*.	Urcdnik	NtwYorMY^.
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
SEDAJ JE PRAVI CAS!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in |j| boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika IliL Stefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard_Tel. GL 9218—921!)
Odprtija kegljišča
(BOWLING ALLEYS)
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem odprl fino kegljišče na
6125 ST. CLAIR AYE.
Se priporočam za obilen obisk. Postrežem tudi z vsakojako mehko pijačo.
Frank Bučar