fcp' cA >0- ;,0'X -?0 f-!h {A* fr "s»,.' #■' V°* Št. 269 (14.360) leto XLVIII.________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 23. NOVEMBRA 1992 M BRUSELJ / USKLAJEVANJE VALUT ES Pezeta in eskudo sta devalvirala Odločitev o devalvaciji je sprejel Monetarni komite - Očitna prevlada nemške marke BIH / SARAJEVO UMIRA POČASI BRUSELJ - Evropski denarni sistem (EMS) je v soboto zveCer po trinajstih letih in pol z devalvacijo španske pezete in portugalskega eskuda doživel pomembne spremembe v usklajevanju evropskih valut. Kot je sporočil Monetarni komite Evropske skupnosti, sta v evropski košarici valut ti dve valuti devalvirali za 6 odstotkov. Nove menjalne vrednosti, ki veljajo od danes, so 143, 386 pezet za ecu oziroma 182, 194 esku-dov za ecu. Odločitev o devalvaciji so sprejeli po deseturnem posvetovanju tega komiteja, v katerem sedijo guvernerji evropskih centralnih bank in direktorji trezorjev držav evropske dvanajsterice. V evropskem denarnem sistemu je to že tretja letošnja prilagoditev. Tako je pezeta 17. septembra de- valvirala za 5 odstotkov. Evropski denarni sistem so leta 1979 vzpostavile osrednje banke Nemčije, Italije, Danske, Irske in Beneluxa, da bi se izognile nihanju tečajev v trgovini med državami Evropske skupnosti. Preostale članice skupnosti so se pridružile temu sistemu pozneje, Španija in Portugalska Sele letošnjega aprila, Velika Britanija leta 1990, vendar ga je skupaj z Italijo zapustila septembra letos. EMS obvezuje centralne banke, da kupujejo oziroma prodajajo devize na trgu, da bi uravnavali tečaje posamezne valute v odnosu do drugih in s tem preprečili Spekulacije. Od evropskih valut dr- < žav ES se edino grška drahma ne podreja temu sistemu. Zadnje tako usklajevanje znotraj Ev- ropskega denarnega sistema so opravili januarja 1987, manjša usklajevanja pa od leta 1979 do 1983 vsakih 7 mesecev, po letu 1983 pa na 18 mesecev. Gospodarska in denarna unija, ki naj bi se vzpostavila na temelju maastrichtskega sporazuma, predvideva, da bi se valute gibale v dogovorjenih paritetah, tako da bi ob koncu stoletja prešli na skupno denarno enoto. Španski minister za gospodarstvo Carlos Solc-haga meni, da bo 6-odsto-tna devalvacija pezete prispevala k ponovni vzpostavitvi konkurenčnosti španskega gospodarstva, in dodaja, da zaradi cenejšega uvoza ne pričakuje večjega porasta inflacije, a tudi ne zaustavitve modernizacije španskega gospodarstva. (A. L. J. in agencije) Podile hiše nudijo ljudem le malo zavetja Za kurjavo posekali tudi mestne drevorede Zeherija Smaič VZPON NEMŠKE MARKE V EDS (v odst.) 25 20 15 10 5 25.25 19 22,25 ^ ,25 ^ 17 ,25 r 7 11,75' / / , V Z 1 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 SARAJEVO - Prvi dan zadnjega vikenda se je Sarajevo zbudilo pod snegom. Pred vhodnimi vrati ni več gospodinj in majhnih gašperčkov, izdelanih iz loncev za kuhanje perila ali večjih konzerv. Ljudje so se stisnili v napol podrte hiše. Sarajevo je darvinistični laboratorij, v katerem je boj za obstanek že zdavnaj prenehal biti znanstveni poskus. Živeti ali umreti - to je edina izbira, pred katero ne more pobegniti nihče, ki je ostal v mestu. Tako se ljudje tudi obnašajo. Samo v petih dneh so iz neke mestne kotlovnice pokradli okoli dvesto ton kuriva, ki je bilo namenjeno za centralno ogrevanje cele četrti. Tatovi pa niso bili samo civilisti, menjavale so se tudi oborožene skupine, od katerih je baje vsaka imela nekakšne akreditive ali naloge za zaščito družbene imovine. Na okoliških sarajevskih planinah, nekdaj olimpijskih, zdaj pa artilerijskih, je snežna odeja debela 28 centimetrov. Brez goriva so ostali tudi pogrebni zavodi. Po popolni ustavitvi mestnega prometa sta nafta in bencin ugasila tudi črne avtomobile, čeprav se v Sarajevu v teh zimskih dneh umira tudi od žalosti. Zastali so celo stroji za kopanje jam. Na javnost so v petek naslovili apel za pomoč, družine umrlih pa obvestili, da pogrebov ne bo, če žalujoči ne prinesejo pogrebnemu zavodu vsaj pet litrov goriva. CASSINO / V 73 LETU STAROSTI Umri je Severine Gozzelloni čarobna flavta« tega stoletja Zanj je bila »glasba« vsaka glasba tudi jazz, pop in lahka glasba ■ sattiM > « lil:. E......& S, ■ BSIBSlK * CASSINO - »Čarobna flavta je utihnila«, v 73 letu starosti je v noči na nedeljo v cassinski bolnišnici umrl Severine Gazzelloni, eden največjih flavtistov našega stoletja. V flavto se je zaljubil kot šestletni otrok med poslušanjem nekega Mozartovega koncerta, pri devetih letih je bil že solist v godbi domače Roccasecce pri Frosinoneju, pri 17 pa je diplomiral na konservatoriju svete Cecilije v Rimu prav z Mozartovim koncertom v de duru, ki ga je kot otroka tako presunil. Sloves pa si je pridobil v sinfonični orkestri RAI, kjer je bil prva flavta celih 30 let. Zanj je bila glasba vsaka glasba od jazza do pop in lahke glasbe. Večkrat je povzročil pravo zaprepadenost med glasbenimi kritiki, ko je spremljal s svojo čarobno flavto, ki- so mu jo izdelali v Nemčiji iz 14 karatnega zlata, Mino ali Milvo in navduševal množice mladih. V svoji dolgi karieri je bil docent na katedri za flavto na darmstadski univerzi, direktor konservatorija Gioacchino Rossini v Pesaru, docent na Chia-gianski akademiji v Sieni, bil je torej pravi glasbeni stakanovist, saj je ob vsej tej akademski dejavnosti nastopal na turnejah po vsem svetu. Slava pa ni spremenila tega sinu Ciociarie, ki se je redno vračal v svojo Roccasseco, da -bi z vaščani jedel ovčji sir in razpravljal o nogometu. O glasbi je govoril kot o »svobodi, utehi, sanjah, duhovnemu bogastvu«, za katero je vredno živeti. Prepričan je bil, da je več miru in omike v deželah, kjer je klasična glasba priljubljena med ljudmi. Obveze koncerti-sta-zvezdnika in docenta mu niso preprečile aktivne udeležbe v politiki. Kot elan KPI je nastopil na številnih praznikih Unita. Bil je ob Enricu Berlinguerju na znanem rimskem shodu, leta 1974. Slika sama dovolj zgovorno osvetljuje tegobe Sarajevčanov (Foto: P. P./TRIO) ŠPORT / MOŠKA ODBOJKA Valprapor Imsa se vse bolj uveljavlja Valpraporovi odbojkarji so nepremagani (foto Ferrari) Odbojkarji Valpra-porja Imsa vse bolj stopajo v ospredje zamejske športne scene. Kot novinci v državni C-l ligi so po štirih kolih še nepremagani, v minulem kolu pa so bili že drugič zapored uspešni v gosteh. V Montecchiu so premagali tamkajšnjo Inglesino, ki je veljala za nevarnega nasprotnika. Zelje odbornikov in trenerjev briško-štan-dreškega društva, ki si z vse bolj organiziranim in kapilarnim delovanjem že leta uspešno prizadevajo, da bi izstopili iz sivega povprečja deželne odbojkarske stvarnosti, se torej uresničujejo. Treba je namreč vedeti, da sestavljajo goriško moštvo v veliki meri mladi igralci, ki so si jih v društvu privzgojili s trdim delom na mladinskem področju, kjer so že vrsto let eno od vodilnih društev v FJK.. Zato o Valpraporovih odbojkarjih lahko vse bolj upravičeno pišemo kot o goriškem Jadranu. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Podatki o neofašizmu v Italiji Potem ko se dan za dnem vrstijo primeri nasilja fašističnih gologlavcev, je Italijansko notranje ministrstvo zbralo in objavilo podatke o neofašističnih in rasističnih gibanjih, ki pretresajo državo, čeprav še zdaleč ne dosegajo nemških razsežnosti. Samo v letošnjem letu je bilo namreč 44 primerov antisemitske nestrpnosti, ki je bila še zlasti intenzivna v oktobru in novembru. . stran 4 Tržačani si resnično želijo v Evropo Kako gledajo Tržačani na bodočnost mesta v okviru evropskega združevanja in na odnose z državami bivše Jugoslavije? Tržaška SIVG je o tem izvedla anketo, ki je pokazala, da se zavedajo sedanje krize in si resnično želijo v Evropo, glede odnosov z neposrednimi vzhodnimi sosedi pa so naklonjeni sodelovanju s Slovenijo, medtem ko so precej kritični zlasti do Srbije. stran 4 Franko Juri buri duhove Kandidata za veleposlanika v Argentini Franka Jurija čaka v teh dneh še naporna predstavitev na seji parlamentarne komisije. Opozicija s to kandidaturo ne soglaša, deljena mnenja pa je slišati tudi v daljni Argentini ■••••■■•a stran 4 Vesna zasluženo osvojila derbi Na včerajšnjem nogometnem derbiju 1. amaterske lige v Bazovici je kriška VEsna zasluženo premagala domačo Zarjo z 2:1. Srečanju je prisostvovalo skoraj 300 gledalcev, ki pa z igro niso bili posebno zadovoljni. . stran 9 Jadran praznih rok v Ravenni Jadranovi košarkarji so v 8. kolu italijanske B lige utrpeli v Ravenni doslej najhujši poraz (70:94). Proti premočnim Ravenčanom so jadranovci predvsem v prvem polčasu odpovedali tako v obrambi kot v napadu. Po tem porazu ostaja Jadran TKB s štirimi točkami še vedno pri spodnjem delu lestvice. .stran 10. Krasovke izgubile na Sardiniji V nadaljevanju Zenske namiznoteniške A lige je včeraj Kras izgubil v Muraveri na Sardiniji z 2:5. Kitajka Vei in državna raprezentantka Morettijeva sta bili za našo ekipo premočni. a»aeea»ea«eaea»eeaaaa»*»»aaaee»»»a8aa«Hae»aaeaei STRAN 12. IZŠLA JE TRETJA ŠTEVILKA REVIJE PEPITA l NAStiV^* KOMENTAR Pobuda Srednje Evrope __£_____ TONE HOČEVAR V petek in soboto so v Gradcu sedli za okroglo mizo zunanji ministri Srednje Evrope, združeni v organizacijo ali skupnost, ki ji pravijo Srednjevropska pobuda in so ji prej rekli pentagonala in heksagonala. Sedanje ime so ji nadeli, ko je razpadla tedanja Jugoslavija, ki je ni bilo mogoCe postavljati v središče stare celine, ne zemljepisno in tudi drugače ne. Iz bivše Jugoslavije je dandanes prava, dejavna članica Pobude in del Srednje Evrope le Slovenija. Hrvatje so v Gradec poslali namestnika ministra s pojasnilom, da je njihov prvi diplomat nekje v Aziji. V resnici so bili naši južni sosedje ves čas na obrobju, nezadovoljni in že na prvi pogled slabe volje. Bosancev ni bilo, ker njihov minister zaradi vojne ni mogel potovati. Njegove odsotnosti nihče ni obesil na veliki zvon, ker so Bosno, če občutek ni varal, pa tudi Hrvaško, obravnavali kot nekaj daljnje-ga, tako rekoč tujega, kot območje, ki kali srednjeevropski mir in zagledanost vase. Ge ne bi bilo slovenske delegacije, če ne bi bil slovenski zunanji minister do konca trmast in vztrajen, Srednja Evropa vojne na svojem obrobju ne bi opazila in omenila. Ministri bi sedli za zeleno mizo, pobaranta-li o projektih, ki so bolj kot drugim pri srcu razvitejšim članicam, pokramljali na dveh ali treh imenitno pripravljenih sprejemih, se potrepljali po ramenih in odšli vsak po svoje. Na svidenje ob slovesu bi utegnil biti pri nekaterih bolj grenak, saj Češke in Slovaške federacije ne bo nikoli več na srednjeevropskem srečanju. Na prihodnje bosta prišla češki in slovaški zunanji minister in Pobuda bo nekako avtomatično večja za eno članico. Tistih, ki bi se radi pridružili, ker bi se radi odlepili od evropskega Vzhoda, Srednja Evropa ne mara. Ukrajina, Belorusija, Romunija in Bolgarija smejo sodelovati v takoimenovanih delovnih skupinah, ker so tudi srednjeevropski gospodarski projekti usmerjeni proti Vzhodu. Železnica in cesta od Trsta do Kijeva je srednjeevropska, predvsem italijanska projekcija na Vzhod. Pot, po kateri bodo trgovci pošiljali blago na Vzhod, v tiste države, ki jim ni dano, da bi se čez noč odlepile od svoje preteklosti. Kakorkoli je bil na trenutke v Gradcu čuden občutek, da skuša biti Srednjeevropska pobuda vendarle nekakšna stara »Mit-teleuropa», je bilo prijetno čutiti, da Slovenije ne postavljajo na Vzhod ali na Balkan in da ji celo prisluhnejo, ko opozori, da Srednja Evropa zaudarja po zatohlosti, ko si zatiska oči pred resnicami na svojem pragu. •w- -r-preteklosti je slo-\/ venski nacionalni V interes definirala zveza komunistov. Ona edina ga je imela pravico in možnost definirati. Definicija nacionalnega interesa je vsebovala definicijo ZKS kot tiste stranke, ki ima edina pravico odločati o nacionalnih zadevah. Partijska podružnica SZDL je služila kot pajčolan zai prikrivanje resnice o partijskih pravicah. Pod »ma-relo« SZDL so se zbirali »različni« interesi, SZDL pa je naredila njihov »povzetek«. Sistem ZKS-SZDDL je omogočal prikrivanje resnice, da je tisto, kar se predstavlja kot nacionalni interes, dejansko strankarski interes zveze komunistov in skupinski interes njenega najožjega vodstva. j m aradi te zgodovine £ je postalo sklice--Jvanje na nacionalne interese sumljivo. Danes se - povsem logično, legitimno in skromno - sklicujemo na strankarske interese. To, kar ponujamo, je rezultat posvetovanj v strankah, v njihovih organih, na strankarskem »terenu«. Kakšno moč imajo te ponudbe, zvemo v anketah javnega mnenja in navsezadnje na volitvah. Načelno in praviloma se vsaka stranka ponuja ali bi se vsaj morala ponujati kot zastopnica širših interesov od tistih, ki jih vsebuje kot stranka. Namen strank je osvojiti parlamentarno večino in uveljaviti svojo politiko z zakoni, odloki in drugimi administrativnimi postopki. Uspešne stranke same ali v kombinacijah uveljavljajo politiko, ki je v interesu večjega dela prebivalst- STRANKE-VOLITVE Kako definirati nacionalni interes va. Državotvorne in strateško usmerjene stranke skušajo voditi politiko, ki je v interesu velike večine državnega prebivalstva. Takšna politika je strateška usmeritev vseh pomembnih strank. Je tako tudi pri slovenskih strankah? Zanima me, kako si stranke zastavljajo vprašanje o prihodnosti Slovenije: kakšno naj bo njeno mesto v nagld spreminjajočem se svetu in kako je mogoče Slovenijo preurediti na tak način, da bo kos modernim izzivom. Z notranje izmučeno, sprto in osiromašeno Slovenijo ne bomo prišli nikamor in ne bomo pritegnili nobenega zanimanja, razen zanimanja poklicnih sočustvovalcev ali nemara privoščljivcev. Kratka analiza strankarskih programov in nastopov v predvolilnem obdobju pravzaprav ne nudi najbolj spodbudne slike. Zdi se, kot da nekatere stranke vidijo predvsem sebe in svoj del(ež) oblasti. Njihovi programi so predvsem strankarski oz. delni, ozko interesni in - upam si trditi - kratkoročni. Kot da si stranke hočejo ograditi vsaka svoj pašnik oz. stavbno parcelo. Seveda si prizadevajo, da bi bila parcela čim večja. Če zmagajo, bo njihova parcela Slovenija v celoti; v celoti urejena v skladu s strankarskimi načeli. Če zmagajo v koaliciji z neko drugo stranko, si bodo slovensko parcelo razdelili. Če takšna domneva drži, potem lahko rečemo, da v nekaterih strankah še ni dozorela politika, ki bi znala pogledati čez svoj »plot«. V bistvu takšna politika ni ambiciozna, saj niti ne poskuša ustre- či večini ljudi, ampak predvsem stankarskim privržencem. Tem privržencem hoče zagotoviti delež oblasti ali celo prevlado v državi. Že samo število slovenskih strank priča, da je glavno vprašanje »kdo bo koga«, ne pa združevanje konstruktivnih sposobnosti prebivalstva. Piscu teh vrstic, ki je sam strankarski človek, je seveda težko dokazovati in prepričevati druge, da gre za sporne usmeritve in načelno problematične politike. Vendarle bom zapisal: politika, ki si prizadeva zgolj obvladati vzvode oblasti in svojim privržencem zagotavljati odločilne položaje, je napačna politika. V starejših evropskih demokracijah in v ZDA stranke tekmujejo za alternativne vizije družbenega razvoja in postavljajo kandidate, ki bi bili sposobni državi zagotoviti najboljše načrte in najboljše izvedbe. Bush, Clinton in Perot so si prizadevali pridobiti zaupanje Amerike za svoj program družbenega napredka. Volilci bi bili zelo kritični do stranke, katere program bi bil preprosto spraviti na oblast neko skupino privržencev. Oblast strankarskih privržencev je stranski, drugoten proizvod uspeha stranke na volitvah. Zdi se, kot da pri nas velja bolj ta stranski interes. Razprave o programih skorajda ni. -g-^-aj nam pripoveduje jejo tako imenova-.L Xme večje slovenske Dm™ Rupel stranke v predvolilnem času? Kaj lahko rečemo o njihovih namerah? V čem so razlike? Denimo, da si stranka A prizadeva Slovenijo očistiti »boljševizma« in vrniti deželo v prvotno, »naravno«, »tradicionalno« stanje. Stranko A zanima notranji obračun. Recimo, da stranko B zanima zavarovanje pridobitev socializma. Denimo, da hoče ohraniti to, kar je, ali dobiti nazaj, kar je izgubila. Prvi hočejo čiščenje po podjetjih in prevrat v vladni palači: »prekvasiti« deželo po svoji strankarski podobi. Drugi hočejo vrnitev razmer, ki so bile ukrojene po njihovi strankarski podobi v preteklosti. Iz omenjenih »programov« je mogoče sklepati, da gre za serijo posebnih, parcialnih, partikularnih pogledov na prihodnjo usodo Slovenije. Upam si trditi, da »navedene« stranke niso (ustrezno) definirale slovenskega nacionalnega interesa, ampak predvsem tekmujejo v razkazovanju svojega vpliva in svoje moči. Družba, sploh pa država, ne more biti urejena po meri neke stranke, ampak po meri vseh strank: v Sloveniji mora biti prostor za sožitje vseh nazorov, prepričanj, interesov... hkrati pa mora biti ta prostor strukturiran tako, da bodo imeli prednost tisti interesi in prepričanja, ki zagotavljajo preživetje celotnega sistema. V primeru Slovenije (v času osamo- svajanja) je bila prva prioriteta obramba pred agresijo SFRJ, nato postavitev državnih ustanov, mednarodno priznanje... Nedvomno je danes prva prednostna naloga za preživetje sistema gospodarski preboj Slovenije. Gospodarski preboj je sklepni del projekta osamosvojitve, ki je temeljni apriorni nacionalni interes. |lovenci bodo pri-^^sluhnili jasnemu in L-z preprostemu predvolilnemu sporočilu: po osvoboditvi, ki pomeni mir, pride priznanje, po priznanju pride gospodarska blaginja. Za gospodarski preboj in za ozdravitev slovenskega gospodarstva (sanacija bank, privatizacija, tuje investicije, nova delovna mesta...) je potrebna politična stabilnost. Za politično stabilnost je potrebna stabilna koalicija s stabilno večino v parlamentu z manjšim številom strank. Tujina nas pozorno opazuje. Da bi nas sprejela (ES, MDS, SE...), moramo biti pripravljeni za sprejem. Notranji obračuni, varovanje socializma ali obla-stiželjnost tujine ne zanimajo. Danes imamo možnost, da ujamemo vlak, kot smo ga ujeli 23. decembra 1990, 25. junija in 8. oktobra 1991. Takratni vlak se imenuje vlak gospodarske reorganizacije Evrope. V njej moramo zasesti mesto v drugem krogu (Brzezin-ski: Evropa II), da bi v prespektivi prišli v krog najrazvitejših (Evropa I) - Stranke se ločujejo in prosperirajo glede na sposobnost zastopanja in uresničevanja prednostnih interesov. Po mojem prepričanju se morajo predstavljati kot bistvena možnost za preživetje in blaginjo Slovenije. Slovenci morajo zaupati, da je neka politika (stranka ali koalicija) sposobna Slovenijo voditi iz stanja zmešnjave, sporov in vsesplošnega samoobtoževanja in samopomi-lovanja. V takšnem stanju ne bomo prišli nikamor. Mednarodne ustanove ne poznajo usmiljenja z neodločnimi in notranje sprtimi deželami. Lekcija Bosne in Hercegovine in Makedonije je zelo zgovorna. Slovenija mora biti pripravljena na sodelovanje z najrazvitejšimi, notranje stabilna in gospodarsko zdrava (zaposlovanje, cenejša država in učinkovita prometna infrastruktura). Slovenija potrebuje iniciativnost, zanesljivost in vizijo. Vizijo gospodarsko trdne, dobro vodene in mednarodno ugledne Slovenije. To je tisti jasni, blagoz-veneči in nemara pekoči stavek ali zvok, ki mu bodo priluhnili. Samostojna slovenska država se mora dokončno pokazati tudi kot gospodarska prednost. Da je samostojnost nedvomna prednost, če govorimo o miru in varnosti - ali recimo o narodovem ponosu - je jasno. Zdaj mora postati jasno, da to velja tudi za državljanov žep. ■w- -rvsaki družbi ob-\/ stajajo razlike in V vsaka normalna družba jih mora znati prenašati pa tudi usklajevati.To usklajevanje je lahko tudi bojevito. Nor- malne družbe dobro prenašajo notranje spore. Navsezadnje se spor razreši z glasovanjem v demokratičnem postopku; manjšine pa morajo uživati posebno varovanje ob jamstvu, da niso za večno obsojene na manjšinski položaj. V demokraciji mora vsaka manjšina imeti možnost postati večina. Eno sta spor in polemika, drugo je notranja blokiranost, kot jo že nekaj časa in tudi trenutno doživlja Slovenija; ko se, kot vse kaže, obotavlja sprejeti ravno tiste zakonodajne rešitve, ki prinašajo gospodarski preboj. Nekatere stranke, kot sem že rekel, tega nacionalnega interesa niso sposobne ali pripravljene ustrezno o vrednostih. Nekatere stranke so pripravljene postaviti na kocko celo mednarodna (in pri nas razglašena) načela, kot sta nedotakljivost meja in strpnost do manjšin ali tujcev. Primer netvome-ga ali nedržavniškega vedenja je bilo nasprotovanje nekaterih strank projektu osamosvojitve ali recimo Brionski deklaraciji. Takšno blokiranost bi ohranili tudi po volitvah, če bi prišlo do koalicij, ki bi združevale raznorodne in bistveno nezdružljive stranke. Recimo, da se združita v koalicijo stranki A in B: ena stranka hoče obračn, druga status quo, kar pomeni, da se med sabo blokirata. Takšna blokada bi vodila k negibnosti v času, ko Evropa, ZDA in jugovzhodna Azija drvijo naprej. V naslednjih štirih letih se bo odločalo o tem, ali bo Slovenija napredovala ah bo ostala, kjer je. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 - Vodoravno: 1. manjvredno blago, izvržek, 6. orientalsko barvilo za lase, 9. sortno belo vino (beli, sivi), 10. zahodnoevropski veletok, 11. majhen konec otoka ali polotoka, 12. Cigani, 13. grški otok v Egejskem morju, kjer je pokopan Homer, 14. japonsko mesto na otoku Honšuju, 15. Karel Leskovec, 16. italijanski slikar, mojster beneške renesanse, 17. ameriški pesnik (Robert, Imitacije), 19. osnovno prevozno sredstvo. 20. država na Bližnjem vzhodu, 24. sortno belo vino (radgonska), 26. danski pomorščak, ki je preplul po njem imenovan preliv med Sibirijo in Alasko (Vitus), 29. Tone Rožič, 30. izraelski prerok v času kralja Ahaba, 31. popularna popevka, 32. delujoči ognjenik na vzhodni obali Sicilije, 33. elastičen vulkaniziran kavčuk, 34. stranski del telesa ali ladje, 35. sortno belo vino, 36. ime hrvaške igralke Begovič, 37. preprosta ljudska govorica, žargon. Navpično: 1. špica, napera pri kolesu, 2. lov na kite, 3. zdravilna rastlina janež (latinsko), 4. držaj, ročaj, 5. Tone Tomšič, 6. skica, osnutek, 7. prebivalka Nemčije, 8. ion z negativnim električnim nabojem, 12. sortno belo vino (renski, laški), 14. afriški veletok, 16. sistem znanstvenih trditev ali hipotez, ki dajejo razlago za kake pojave, 18. VVilliams Tennessee, 21. avtomobilka oznka Reke, 22. siva, krhka kovina (znak Sb), 23. športna panoga dirkanja z gokarti, 25. ime balerine Pavlove, 26. ameriški zoolog (VVilliam), 27. ime angleškega pevca Johna, 28. slikovit slap v Logarski dolini, 31. avtomobilska troblja, 33. ime portugalskega srednjeveškega dramatika Vicenteja, 35. Stefan Seme. (Zmago Pezdirc) Populizem in regionalizem Simon Bizjak Letošnje volitve se bistveno razlikujejo od prejšnjih. Politično prizorišče ni več črno-belo, ampak dokaj pisano, na njem pa prvič merita moči zanimivi skupini strank - populistične in regionalistične. Opredelitev populizma je sicer kočljiva, tokrat pa vzemimo za merilo najsplošnejšo definicijo, ki pravi, da populizem izrazito poudarja pomen nižjih slojev za razvoj družbe in države. V času, ko Slovenijo pretresajo hud gospodarski problemi, je zato populacija, na katero cilja omenjena skupina strank, silno številna. Čeprav je diapazon populističnih strank širok, se tokrat omejimo predvsem na dve - Jelinčičevo Slovensko nacionalno stranko, ki že dolgo buri slovensko javnost, in Starmanovo Republikansko stranko Slovenije, ki jo tiskani mediji praktično ignorirajo, elektronski pa so ji (po dolžnosti) omogočili odmevno javno predstavitev. Populisti najbolj strupene puščice usmerjajo proti Drnovškovi LDS in Bavčarjevi DS, manj agresivni pa so, ko gre za Združeno listo. Vzroka ne gre iskati le v dejstvu, da omenjeni stranki predstavljata ključne vzvode sedanje oblasti, pač pa tudi v natančnem spremljanju najrazličnejših anket o možnostih posameznih strank na volitvah. Poleg tega verjetno računajo, da je potencialno volilno telo omenjenih dveh strank ideološko manj obremenjen od pristašev Združene liste na levi in krščanskih demokratov na desni strani strankarske pahljače. Nedvomno pa populisti stavijo tudi na še neopredeljene in na slabše poznavalce slovenskega političnega dogajanja, ki jih neposrednost, agresivnost in kritičnost (pa čeprav neargumentirana) še posebej privlačijo. V oči bode kadrovska šibkost omenjenih populističnih strank, ki se kaže v nastopanju istih strankarskih veljakov. Po drugi strani pa “enoosebni" način predstavljanja omogoča lažjo identifikacijo, saj si je pač enega voditelja lažje vtisniti v spomin kot množico kandidatov. “Kult vodje" še zlasti velja za Jelinčičevo SNS in Starmanovo Republikansko stranko. Če smo Jelinčiča že dobro poznali, saj je načrtno in zelo spretno poskrbel za zastonjkarsko in odmevno reklamiranje lastne stranke, pa je Štorman zanimi- va osvežitev slovenske politične scene. Predstavlja se kot nekonvencionalen politik brez kravate, človek iz ljudstva, ki se je znašel v politiki samo zato, da bi se slišal glas tistih, ki so odrinjeni na obrobje političnega odločanja. Kavarniška retorika ob siceršnji resnosti (v nasprotju s Krambergerjevim burkaštvom) vzbuja pri mnogih občutek identifikacije, zato ni naključje, da je ob TV predstavitvah požel največji aplavz. Če se Jelinčič pri izbiri jezikovnih sredstev premišljeno odloča za kopičenje pojmov slovensko, Slovenci, slovenstvo..., pa Štorman igra na karto pokrajinsko obarvanega pogovornega jezika in ostrega besednjaka, s katerim premešča pregrado, ki loči profesionalnega politika od “povprečnega" državljana. Populisti se napajajo ob nerešenih problemih, ki jih usodno povezujejo z obstoj om slovenstva, najsi gre za odnos do beguncev ali pa slovensko-hrvaške meje. Rešitve, ki jih ponujajo, so enoznačne, formulacije preproste, o morebitnih posledicah njihovega scenarija pa populisti seveda molčijo. Drugi pojav na našem političnem prizorišču so regionalistične stranke (Zveza za Primorsko, Štajerska demokratsko krščanska stranka). In če so populisti največkrat podobni zvezdi, ki zažari in ugasne, pa je regionalizem evropska razvojna pridobitev, ki se je uveljavila na Zahodu. Regionalna povezovanja so namreč neizogiben spremljevalec evropskih integracijskih procesov na državni ravni-Na letošnjih volitvah še ne moremo pričakovati bleščečega uspeha regionalnih strank. Poleg tega pri nas ni ostre delitve na razviti sever in nerazviti jug, kot npr. v Italiji. Pomembno pa je, da so nam regionalne stranke odkrile novo možnost neposrednega povezovanja s tujino-Predvsem pa so lahko uspešne kot zastopnice tistih lokalnih interesov, ki se iz perspektive centra ne zdijo dovolj pomembni za hitro in učinkovito reševanje. Da pa bi lahko odigrale odločilnejšo vlogo, se bodo morale regionalne stranke kadrovsko okrepiti, prav tako pa sB bodo morale odločiti, at1 hočejo delovati kot gibanja ali kot prave politicn® stranke. Čez 14 dni bomo videli, kako se bodo nove p0*1 tične stranke odrezale na volitvah. __ KULTURA Nedelja, 22. novembra 1992 3 Kaj ima skupnega odkritje Amerike z italijanskimi testeninami? Gerard Depardieu, filmski Krištof Kolumb, je pod budnim oCesom režiserja Ridleya Scotta v vili Ameriškega inštituta v Rimu nastopil v reklamnem filmu za testenine Barilla. Dokaz več, da je Ameriko mogoCe odkrivati tudi še danes - pa Četudi vas namesto zlata in draguljev pričaka prvovrstna italijanska pašta. Omenjeni spot pomeni prelomnico v propagandni strategiji italijanskega giganta. Doslej so namreč bratje Barilla svoje testenine uprizarjali kot unikatne dragocenosti, ki jih je prej kot v kuhinjski omari treba hraniti v sefu: leta 1985 jih je mož namesto draguljev podaril svoji dragi, leta 1989 je ženska razbito školjkico v muzeju nadomestila z ustrezno testenino, leta 1990 pa jih je iz hotelske sobe ukradel zmikavt. Zdaj so konCno priznali, kaj je treba z njihovimi spaghettini početi: jesti vendar, tukaj in zdaj! Depardieu jih ob zvokih Mozartovega Don Giovannija pripravi zato, da bi pomiril vročekrvni prepir para na sosednji terasi. Zato seveda ni Naključje, da so fratelli izdelavo najnovejšega spota zaupali tandemu Ridley Scott - Gerard Depardieu, saj je njun skupni projekt 1492 zaz- namovala prav ta radikalna umeščenost v sedanjost, ki ji ni mar za zgodovino in muzeje. Navsezadnje je najlepši možni kompliment Ridleyu Scottu izrekel tisti kritik, ki je predfilmu za kolumbovsko avanturo očital, da bi kaj lahko napovedal tudi film o prvih človekovih korakih na Luni! Majhen korak za Gerarda, velik korak za Barillo! Zato si velja ogledati, v Cern je specifična aktualnost Scottovega filma 1492. Morda bo tako postalo tudi nekoliko bolj jasno, zakaj je ta film naletel na vse prej kot ugodne kritiške odmeve. Očitati Scottovemu Kolumbu, da je eksponent velikošpanske invazije, je približno tako, kot če bi vrednost kultnega filma Blade Runner (1982) spodbijali s trditvijo, da bo promet v Los Angelesu leta 2019 potekal drugače, kot je to videti v filmu. Mojstrovine pač neizogibno ustvarjajo svoj lastni čas, ki je našemu času veliko veliko bližji, kot bi morda to kdaj celo sami hoteli. Film 1492 se prične s prizorom na morski obali, v katerem oče sinu pojasnjuje, da je Zemlja okrogla. V klasični filmski pripovedi tovrstni prizori praviloma odpirajo razsežnost nekega drugega Stojan Pelko časa: gre bodisi za ini-ciacijski obred, s katerim oče sina zaveže k velike- mu prihodnjemu podvigu, bodisi za pretvezo, ki očetu odpre možnost nostalgičnega flash backa. Tokrat pa dobesedno ostanemo v sedanjosti - zaradi česar je tudi “odkrivanje Amerike" mogoče le tukaj in zdaj. Ko Depardieu v očarljivi angleščini s francoskim naglasom sinu zaupa, da hoče priti “be-hind the weather>‘, je to odkrivanje onstrana neizogibno tudi že svojevrstna odgrnitev zavese, ki naj razgrne sodobni ameriški backstage. Scottov film nam dejansko hkrati pokaže ameriški sen in ameriško moro. Z drugimi besedami, pokaže nam Holly-vvood in Vietnam. Najprej, zakaj Vietnam? Natanko tako kot v filmu Platoon Oliverja Stonea tudi Ridley Scott verjame, da je pomembnejši od razcepa na domorodce in osvajalce tisti razcep, ki ga sami osvajalci prinesejo s seboj. Kolumbovska avantura se je končala na otokih pred novim kontinentom, saj so mu jo zagodli tisti, ki so prišli z njim. Namesto da bi zgradil Da Vincijevo idealno mesto, se je moral Kolumb poražen vrniti v Španijo, na ruševinah idealnega mesta pa so zavladali brutalni lovci na zlato in fanatični mi-sionarji. Slednja ugotovitev je obenem tudi že globalna referenca na Hollywood. Toda v filmu kar mrgoli še bolj V naslovu: G. Depardieu v 1492; v sredini pod naslovom: pred svojo graščino v Franciji; desno zgoraj Al Jourgensen, pevec Ministry (foto: arhiv) razvidnih in še bolj lokalnih prispodob. Krištof Kolumb mora najprej opraviti avdicijo, pri čemer vlogo casting direktorja igra visoki svet univerze v Sala-manki. Epizoda je na las podobna slavnemu očesnemu testu, s katerim so v filmu Blade Runner iskali replikante: če prepričate komisijo, dobite vlogo - v nasprotnem primeru vas čaka gotova smrt. Ko pa je vloga enkrat vaša, lahko kaj hitro pričnete diktirati svoje pogoje. To niti ni tako zelo težko, če imate za agenta nikogar drugega kot samo špansko kraljico Izabelo (v izvrstni upodobitvi Sigourney VVeaver). Zato lahko Kolumb diktira svojo ceno (Depardieu je za Barillo dobil poldrugi milijon ameriških dolarjev), častne vladarske naslove (kar je v današnjem Ho-llywoodu analogno velikosti imena na plakatu) in nazadnje celo plemiški naslov “don“. Pogubijo pa ga prav tisti, ki imajo danes vso realno oblast v Holly-woodu: pravniki in bankirji. Ostareli zvezdi ponavadi ne preostane drugega, kot da se potegne v osamo in prične pisati spomine. Zadnji kader filma nam pokaže Krištofa Kolumba, ki zapiše besedi “I remember", za njima pa na list papirja kane velika tintna solza. S solzami se je končal tudi Blade Runner. Ko se je Rutger Bauer v finalnem prizoru tik pred smrtjo iz replikanta za hip spremenil v humanoida, je vzneseno potarnal: “Vsi ti trenutki bodo izginili v času... kakor solza v dežju." Krištof Kolumb je svoje solze izjokal s črnilom. Uredil jih je njegov sin, ki smo ga spoznali že v prvem prizoru. Zato vse tiste reči, ki so jih videle Kolumbove oči, niso izgubljene v času, temveč jih lahko danes gledamo na platnih svetovnih kinodvoran. In tik preden se na teh platnih prične vrteti zaključna špica z imeni ustvarjalcev, nam Ridley Scott postreže še z zadnjim podatkom, ki njegov film nezgrešljivo prestavi iz leta 1492 naravnost v leto 1992, ki enkrat za vselej potrdi radikalno aktualnost kolumbovske avanture: v španski mornarici danes, leta 1992, pluje mož po imenu Krištof Kolumb, daljni potomec moža, ki je hotel seči onstran vremena. JOJLTURNO POVEZOVANJE / LUR Postaje na poti i>sTavi| ,. Nieni u !. gostje I dla B92, . .Soro!! »"Staj, BS l,vMce i Erika Repovz la - učilnice. Prva je nastopila Biljana Jovanovič, ki je v uvodu predstavila LUR in prebrala slovenski prevod (U. Cetinski) Brechtove pesmi Vojna na Balkanu. Delavnico je nadaljevala makedonska igralka Magdalena Rizo-va, ki je odigrala prizor iz drame Biljane Jovanovič Centralni zatvor v režiji makedonskega režiserja Vlade Milčina. Premiera te drame je bila v Bitolskem narodnem gledališču januarja letos in zara- di blokad in prekinitve komunikacij ni gostovala še na nobenem drugem gledališkem odru. V teoretskem delu LUR-a so sodelovali Rastko Močnik, Ivan Colovič, Miroslav Filipovič, Obrad Savič in umetniška direktorica Beograjskega dramskega gledališča Borka Pavičevič. V soboto in nedeljo se je LUR preselil v Maribor, ki je bil zadnja postaja tega potovanja od skrajnega juga do skrajnega severa bivše Jugoslavije. Popis likovnih del Jakoba Savinska Ljubljanska Modema galerija pripravlja decembra 1993 restrospektiv-no razstavo del Jakoba Savinska. Lastnike njegovih del "(plastik, risb, slik, grafik) zato prosi, naj jih prijavijo Moderni galeriji, da bo lahko popisala celoten opus in pripravila razstavo in katalog. Lastniki naj se povežejo z Moderno galerijo, Tomšičeva 14 ali pokličejo po tel. St. (061) 214-106. Savinšek Jakob (1922 -1961): Človek in pajek, 1959. pat, mavec, 80 x 28 x 78 cm. Uglasbena agresija Če si želite slišati rock glasbo, ki vas bo povozila kot tank, si oglejte Ministry v živo Vasja Ocvirk f :v :v ' Če bi hoteli poiskati odgovor na vprašanje, kako uglasbiti neprečiščeno agresijo, bi bila ena izmed možnih rešitev nedvomno ameriška skupina Ministry, ki jo že desetletje vodi karizmatični Al Jourgensen. Njihova glasba je izviren konglomerat surovega rocka, elektronske plesne glasbe in heavy metala. > Vsebinsko so Mini-stry zelo blizu punk in hard-core miselnosti in temu primerno tudi politični. Ministry govorijo skozi usta posameznika, ki se noče ali pa ne more sprijazniti s trenutno realnostjo, a hkrati premore preveč življenjske energije, da bi se vdal. Politika, religija, mamila, nasilje. Filozofija, ki odkriva temnejšo plat urbanega človeka. Ministry so tetovirani intelektualci, ki so prepametni, da bi verjeli komu drugemu kot samim sebi. Kadar govorimo o Ministry in Alu Jour-gensonu, gonilni sili Skupine, kitaristu in pevcu, moramo omeniti Se nekaj imen. Paul Bar-ker, basist in soustvarjalec glasbe ter bobnar Bill Rieflin sta skupaj z Jourgensenom jedro Ministry, na nastopih v živo pa se jim pridruži tudi pevec Chris Cono-lly. Ti možje so hkrati stalni člani mnogih stranskih projektov. Za imeni Revolting Cocks, 1000 Bomo D.J.’s, Pailhead, Acid Borse in Programing The Psychodrill se praviloma skrivajo omenjeni glasbeniki, k sodelovanju pa običajno pritegnejo prijatelje, člane drugih skupin. Zelo odmevna je bila navezava z Jellom Biafro, pevcem legendarnih Dead Ken-nedy’s, delujejo pa pod imenom Lard. Ministry ne nastopajo pogosto v Evropi. V okviru letošnje evropske turneje so nastopili tudi v Munchnu, v dvo- rani Nachtvverk. Kot predskupina so nastopili odlični Belmet, zvezde večera pa so v uro in pol trajajočem nastopu izjemno prepričljivo in glasno pokazale svojo vizijo urbanega pekla. Pri posredovanju vtisov s koncerta si lahko pomagamo z izjavo nekega ameriškega novinarja, ki je nekoč zapisal, da se je po njihovem koncertu počutil, kot da bi ga povozil tank. In bil hkrati voznik, dodajamo mi. Se pred nastopom smo opravili kratek pogovor z Billom Rieflinom, prijaznim in umirjenim človekom, ki nikakor ne daje vtisa, da igra glasbo civilizacijskega in individualnega holokavsta. Na vaši zadnji veliki plošči Psalm 69 je tudi pesem z naslovom New World Order. Kakšna je svetovna ureditev zdaj in kakšna bo po vašem mnenju v prihodnosti? Naše stališče do te zadeve je v pesmi N.W.O. izraženo na dokaj ironičen način. Uporabili smo besede in glas Georga Busha, ko je govoril o novi svetovni ureditvi. V zvezi z njim ne pričakujte kaj posebno novega. Toda Bush je zdaj že del zgodovine? To je sicer res, vendar z zamenjavo predsednika ne dosežeš kakšnih velikih sprememb. V Ameriki še zmeraj prevladuje mnenje, da mi odločamo o tem, kaj naj se godi po vsem svetu. Zavedati se morate, da Američani nismo prijazen narod. Bush je zdaj del zgodovine, nikjer pa ni videti znamenj, ki bi govorila, da bo Clinton ubral drugačno zunanjo politiko od Busha. Je morda to mogoče pojasniti z dejstvom, da v Sarajevu ni niti enega naftnega vrelca? Da, natanko tako. To je očitno. Če bi bilo drugače, bi bili Američani tam. Buuumm! Nihče sicer javno ne govori o zalivski vojni kot o vojni za nafto, ampak to vemo vsi. To je preprosto dejstvo. To je del Nove svetovne ureditve. Na zadnji plošči ste govorili o stvareh, ki zdaj postajajo resničnost. Ne samo na zadnji. Tudi The Mind ... nosi v sebi določene napovedi, ki so se pozneje uresničile. Zadnji album je bolj znamenje časa, odsev sedanjosti. Ironija je seveda ves čas prisotna, toda tak je naš pogled na svet. Kakšna se ti zdi Evropa? Torej, moje izkušnje z Evropo so precej omejene. Tukaj sem bil le dvakrat: prvič pred dvema letoma na turneji z Revolting Cocks in zdaj z Ministry. Zame je tukaj vse novo. Pri Revolting Cocks ste tudi ponovno izdali videokaseto You god-damn Son of a Bitch iz leta 1987. Da. Kot zanimivost lahko povem, da je na tej kaseti posnet prvi živi nastop Revolting Cocks sploh. Od takrat je že pet let. Na koncert smo se pripravljali le dva ali tri tedne. Posneli smo ga in ugotovili, da je čisto v redu. Nato smo izdali ploščo in video, ki pa sta pošla, zato smo ju zdaj izdali ponovno. Sicer pa z Revolting Cocks še brcamo, toda zadnji dve leti smo vso energijo posvetili Ministry. Veliko časa nam je vzelo snemanje albuma Psalm 69. Kako bi rešil krizo na Balkanu, če bi bil predsednik ZDA? Buh, težko vprašanje. Sicer kot predsednik ZDA ne bi mogel veliko narediti, toda prav gotovo bi dobro premislil, kaj bi nakladal na televiziji. Danes tega najbrž ne počne noben predsednik države. Ponedeljek, 23. novembra 1992 ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA NOVICE Danes nadaljevanje sodne obravnave proti Samu Pahorju TRST - Na tržaškem sodišču se bo pod predsedstvom Maria Trampuša danes nadaljeval proces proti Samu Pahorju, tržaškemu občinskemu svetovalcu Slovenske skupnosti, zaradi znanih dogodkov pred cerkvijo sv. Antona novega sredi mesta. Kakor je znano, sta obtoženCeva odvetnika Berdon in Skerk zahtevala, da se o zadevi izreCe kasacijsko sodišče in to utemeljila z okoliščino, da poteka tacaš na Tržaškem huda protislovenska gonja. Kazensko sodišče je zahtevo sprejelo, toda obravnava se lahko nadaljuje v Trstu vse dotlej, dokler ne bo kasacija izrekla zadnje besede. Prof. Pahorja so aretirali 1. novembra, ker da se je med manifestacijo društva Edinost nasilno znesel nad podkvestorjem D‘Aciemo. Predvčerajšnjim pa se je nadaljeval tudi proces na podlagi Pahorjeve pritožbe, da so ga 5. oktobra lani fizično napadli oziroma ozmerjali neofašistični skrajneži. Obtoženi so Piero Tononi, tržaški občinski svetovalec MSI Roberto Menia in Alessia Roso-len. Sodna obravnava se bo nadaljevala 12. decembra, zelo verjetno pa jo bo treba tudi takrat znova odložiti zaradi odsotnosti ene izmed prič, ki se nahaja zunaj Trsta. Scalfaro kritiziral neobjektivno poročanje tiska NEAPELJ - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj v Neaplju ostro obsodil tiste novinarje, ki so njegove besede v popravnem domu za mladoletnike v Nisidi izkrivili, ali bolje rečeno neprimerno komentirali, da bi »ščuvali in provocirali«. Nekateri Časopisi so namreč zapisali, da si po Scalfarovih besedah zaslužijo hujšo kazen za podobno kaznivo dejanje politiki kot mafijci in da je s tem predsednik republike postavil na isto raven'politike in mafijce. Predsednik Scalfaro se ne strinja s takim načinom poročanja, a vCeraj ni bil pripravljen ponoviti petkovih besed, ker odločno zavrača, da bi moral nekdo ponoviti in popravljati svoje besede, ker so jih drugi izkrivili »v svojo korist in ne v korist resnice«. Sodnik Di Pietro brez posledic po lažji prometni nesreči v Bergamu MILAN - Namestnik državnega pravdnika Antonio Di Pietro, ki vodi preiskavo o podkupovanju v Milanu, je bil včeraj pozno popoldne vpleten v prometno nesrečo v Bergamu. Po prvih vesteh je avtomobil, v katerem se je sodnik s svojim spremstvom peljal po Ulici Astino, bočno oplazil neko drugo vozilo. Nobena od oseb v obeh avtomobilih ni bila ranjena, Di Pietra, ki je bil namenjen v vas Gumo, kjer prebiva, pa so takoj premestili v novo vozilo in ga odpeljali s kraja nesreče. Natančno dinamiko inicidenta sedaj preiskujejo karabinjerji in mestni redarji iz Bergama, ki so prvi prihiteli na mesto dogodka. V sredo v Trstu ladji ameriškega šestega brodovja TRST - Od 25.do 30. novembra bosta v tržaškem pristanišču dve enoti ameriškega 6. brodovja, in sicer letalonosilka John F. Kennedy in križarka Gettysburg. Po prihodu v tržaško pristanišče se bosta poveljnika obeh enot sestala z najvišjimi predstavniki krajevnih vojaških in civilnih oblasti, kakih 5500 mornarjev, pilotov in Častnikov pa si bo izmenično ogledalo mesto. Letalonosilka Kennedy, ki bo prihodnje leto praznovala 25-letnico aktivne službe, je bila v Trstu že v letih 1969,1978 in 1986. Vojaška municija v zabojniku za smeti TRST - Sedem okvirjev za polavtomatsko puško garand so varnostne sile našle v nekem zabojniku za smeti v središču Trsta. Do odkritja je prišlo v okviru deželnega načrta za nadzorovanje ozemlja, ki ga je ukazal tržaški prefekt. V teku je preiskava, da bi ugotovili, kdo je odvrgel 56 nabojev kalibra 7,65 in zakaj. Danes v Trstu skupščina manjšinske struje sindikata CGIL TRST - Danes ob 17. uri bo v dvorani CRAL v prostorih bivše pomorske postaje delavska skupščina. Prireja jo manjšinska struja sindikalne organizacije CGIL »Essere sindacato«, spregovoril pa bo Aurelio Crippa, tajnik Delavske zbornice v Sestu S. Giovanni. Tema razprave bo »politična linija CGIL po vsedržavni skupščini delegatov«. V Milanu zabeležili prekomerno koncentracijo dušikovega dioksida MILAN - Koncentracija dušikovega dioksida (N02) je včeraj v Milanu prestopila z zakonom dovoljeno mejo. Občinska služba za okolje je ponovila običajne nasvete za take primere, in sicer, da se zniža temperatura v vseh stanovanjih in v uradih na največ 19 stopinj in da se omeji ogrevanje na 12 ur dnevno. Pravih restrikcij za sedaj še ne bo, saj je koncentracija dušikovega dioksida prestopila le prvo varnostno mejo, Ce se bo stanje v prihodnjih dneh poslabšalo, pa bodo morah sprejeti konkretnejše pobude. Izgledi niso najboljši, saj v Padski nižini napovedujejo megleno vreme s temperaturno inverzijo. TRST / ANKETA PICCOLA TRST / SVEČANO POIMENOVANJE IN SLAVNOSTNI KONCERT 1 Trst si želi v Evropo Tržačane ni strah Vzhoda Slovenija jim je zelo blizu Šola Glasbene matice nosi ime Marija Kogoja O Kogojevi veličini, ki je čas ni doumel, spregovoril prof. Merku Prizor s slavnostnega koncerta v gledališču Mlela (foto Križmančič) TRST - »Zbogom vzhodni sindrom.« Tako je sobotni II Piccolo naslovil staran o anketi, s katero je tržaški SWG posredoval mnenja Tržačanov o bodočnosti in izgledih za naše mesto v okviru evropskega združevanja in o odnosih z državami, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. Slika, ki izhaja iz te ankete, jasno kaže, da nekdanji stereotipi ne veljajo vec, da si Tržačani želijo sprememb in da vidijo svojo bodočnost v Evropi. Kar 46,6 odstotka anketirancev vidi v evropski integraciji enkratno priložnost za ponoven vzpon mesta. Ne strinjamo pa se s trditvijo tržaškega italijanskega dnevnika, da je presenetljivo, da Evropi verjamejo predvsem mladi in starejši. Tudi ocena, da so mladi rasli v evropski ideji, starejši pa v mitte-levropski ni najbolj posrečena. Mladina se namreč dobro zaveda globoke krize, ki pretresa Italijo in naše mesto, zato vidi v Evropi rešitev. Starejši pa iz lastnih izkušenj dobro vedo, da zapiranje v ozke meje ne vodi nikamor, da le združevanje in sodelovanje lahko našemu mestu omogoči napredek. Prav tako ne preseneča podatek, da se predvsem izobraženci bojijo integracije, saj jih je kar 39, 6 odstotka mnenja, da se bo položaj poslabšal. Ti se namreč dobro zavedajo podjetnosti in sposobnosti našega mesta in se zato bojijo tuje konkurence. Anketa SWG pa je pokazala tudi, da si Tržačani resnično želijo novo Evropo. Kar 94,6 odstotka anketirancev podpira namreč vstop Avstrije v Evropsko skupnost, za Madžarsko se je izjasnilo 78, 8 odstotka, za Češkoslovaško 69, 6 in za Slovenijo 69,4 odstotka. Slabo pa sta se odrezali Hrvaška (48,9) in Turčija (42,2 odstotka). Piccolo ob tem pravilno ugotavlja, da Tržačanom ugaja srednjeevropska Evropa, pri tem pa ne igra nobene vloge mittelevropejska nostalgiCnost. Zanimive so tudi ugotovitve, kako Tržačani gledajo na vojno na tleh nekdanje Jugoslavije in na odnose z državami, ki so nastale po njenem razpadu. Kar 39,3 odstotka anketirancev nasprotuje kakršnemukoli odnosu s Srbijo, v kateri bržkone vidijo glavnega krivca za sedanje stanje. Precej kritični pa so tudi do Hrvaške in BiH. Povsem drugačen je odnos do Slovenije, saj le bornih 2, 4 odstotka nasprotuje sodelovanju s sosednjo državo. TRST - »Ko je vodstvo tržaške Glasbene matice sklenilo poimenovati svojo šolo po tem komaj poznanem in razumljenem velikanu, ki se je pred sto leti rodil sredi našega mesta, potem smemo še verovati v bodočnost glasbe, slovenske in evropske na naših tleh. Na to odločitev smo vsi upravičeno ponosni. S tem prevzema tržaška Glasbena matica nase veliko obvezo: odslej moramo biti Kogojevega imena s svojim delom tudi vredni.« S temi besedami je slavnostni govornik, muzikolog prof. Pavle Merku, sklenil svoj nagovor na slovesnem poimenovanju šole Glasbene matice v Trstu, ki je bila v soboto ob 18.30 v nabito polni Gallusovi dvorani na sedežu GM v Ul. R. Manna. Med prisotnimi so bili tudi številni gostje iz matične Slovenije, med katerimi predstavnik ministrstva za šolstvo prof. Okorn, ki je k poimenovanju šole po Mariju Kogoju Čestital tudi v imenu slovenskega ministra za šolstvo dr. Gaberca, direktor Slovenske filharmonije g. Šinigoj, ugledni slovenski skladatelj in eden od pobornikov Kogojeve renesanse v Sloveniji, Jakob Jež, pedagog prof. Sodja, ravnatelji nekaterih slovenskih glasbenih šol, dirigenti in drugi pa tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Sušmelj. Prav tako so bili zastopani predstavniki SKGZ in SSO in zamejskega kulturnega in predvsem glasbenega življenja. Slovesnost je zaCel s pozdravnimi besedami predsednik Glasbene matice Adrijan Semen, ki je med drugim opravičil odsotnost zaradi bolezni skladateljevega sina Marija Kogoja ml. in obžaloval odsotnost sicer povabljenih predstavnikov krajevnih upravnih in kulturnih ustanov. Po glasbenem vložku gojenca šole GM Aljoše Starca, ki je na klavir zaigral dve Kogojevi Malenkosti, je v.d. ravnatelja šole GM prof. Bogdan Kralj podal kratek prerez slovenske glasbene dejavnosti v Trstu še pred in zlasti po ustanovitvi Glasbene matice leta 1909 do današnjih dni, slavnostni govornik prof. Pavle Merku pa je spregovoril o Kogoju strnjeno, zavzeto a tudi z globokim poznavanjem njegove življenjske usode in skladateljske veliciine, ki je nenaklonjeni Cas ni doumel, zdaj pa po zaslugi nekaterih slovenskih in italijanskih muzikologov in raziskovalcev Kogojevega glasbenega opusa pa tudi po zaslugi »rodu naših uCencev in mladih prijateljev«, kot je poudaril, doživlja renesanso v slovenskem, italijanskem in evropskem merilu. Naš priznani violinist Črtomir Siškovič in pianistka Mojca SiškoviC, oba bivša gojenca šole Glasbene matice in zdaj uveljavljeni koncertant in glasbena pedagoginja sta nato izvedla Kogojev Preludij za violino in klavir, umetniški vodja Glasbene matice prof. Janko Ban, Cigar nedvomna velika zasluga je, da je prišlo do poimenovanje šole po Mariju Kogoju in da je tudi letošnja koncertna sezona GM v znamenju tega tržaškega, slovenskega in evropskega velikana, izročil prof. Merkuju v zahvalo in priznanje nalašč za to priložnost izdelano umetniško plaketo (delo umetnice Jasne Merku) s pomenljivim poudarkom, da je prav prof. Merku tisti, ki je med drugimi poborniki za Kogojevo renesanso »ves Cas vlekel najbolj debelo vrv« v tej Častni navezi. Ob koncu slovesnosti so dosedavni ravnatelj šole GM prof. Grgič, sedanji v.d. ravnatelja prof. Kralj in predsednik GM Adrijan Semen odkrili veliko Kogojevo sliko, ki bo poslej »najpomembnejši obraz na stenah Glasbene matice«. Poimenovanje šole GM po Mariju Kogoju, prvem na vsem Slovenskem, je zvečer pomenljivo dopolnil abonmajski koncert v gledališču Miela, na katerem je komorni zbor »Jacobus Gallus« s sodelovanjem pianista Aljoše Starca in flavtistke Erike Buzecan pod vodstvom Stojana Kureta pod skupnim naslovom »zborovski poklon Kogoju« mojstrsko izvedel izbor njegovih skladb za otroški in mešani zbor delno z instrumentalno spremljavo. ITALIJA / NEVARNO STOPNJEVANJE NESTRPNOSTI KOMENTAR / ZGODOVINI V BRK Pojav rasizma kot sredstvo za vrnitev desnice v politiko Podatki in ukrepi notranjega ministra Nicole Mancina Slovenščina moti tudi na Slovenskem Nezaslišan dogodek v primorski gostilni Vomr Tavčar RIM - V Milanu so v noCi na nedeljo ranili mladega Spanca, ko je zapuščal levičarski socialni center Leoncaval-lo. V Monterotondu so pretepli policista, ki je hotel zaščititi kolegico pred psovkami. V soboto so se znesli nad avtobusoma, s katerima se je skupina rimskih aktivistov SKP peljala v Neapelj. To so zadnji podvigi italijanskih neonacističnih gologlavcev, ki v zadnjih mesecih vse bolj silijo v ospredje Črne kronike. Po podatkih, ki jih je pred nekaj dnevi posredoval notranji minister Nicola Mancino, so v Italiji letos zabeležili 44 primerov protise-mitske nestrpnosti, ki so se posebno stopnjevali v oktobru in v novembru. Minister Mancino je sicer mnenja, da položaj v Italiji sploh ni primerljiv s tistim v Nemčiji, vendar takoj dodaja, da morajo policijski organi pojavu slediti, ga nadzorovati, predvsem pa posrkbeti, da ostane osamljen. Po podatkih notranjega ministrstva združujejo neonacistične organizacije, med katerimi je najbolj organizirano Zahodno politično gibanje, v vsej Italiji okrog tisoC pripadnikov. Ob njih pa deluje še nekaj organizacij, ki se sklicujejo na MSI, vendar so v bistvu v konkurenci z gologlavci. Morda najbolj zanimivo je pa dejstvo, da skušata z mladimi neonacisti vzpostaviti stike dva stara znanca italijanske prevratniške desnice: Stefano Delle Chiaie, ki vodi Nacionalno in ljudsko ligo, in Franco Freda, ki je danes duhovni vodja Nacionalne fronte. Oba sta bila vpletena v vse prevratniške naklepe ob koncu šestdestih in v začetku sedemdesetih let. Delle Chiaie, ki je bil v stiku z italijansko obveščevalno službo, je bil vpleten v vse prevratniške dogodke v Rimu in v nekaj spodletelih poskusov državnih udarov. Dolgo let se je skrival pred italijansko pravico najprej v Francovi Španiji in nato v Latinski Ameriki. Franco Freda pa je bil skupaj z Giovannijem Venturo vodja neofaši-stov in neonacistov v Venetu in je bil med drugim vpleten v pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, kjer je leta 1969 bombna eksplozija ubila 16 ljudi, veC kot sto pa jih je bilo ranjenih. To je v grobem okvir desničarskega skrajništ-va v Italiji. Pojav - minister Mancino ima prav -še nima nemških razsežnosti, vendar je dejstvo, da se skrajna desnica, ki je bila še pred Časom osamljena, na raznih ravneh spet vključuje v italijansko politično igro. To bi lahko imelo dolgoročnejše posledice, še zlasti, ker so v nekaterih družbenih plasteh ob naraščajoči gospodarski krizi že navzoče klice malodušja in slabega družbenega počutja. Fašistični skrajneži se pojavljajo vsepovsod (F. Ferrari) Drago Gašperlin TRST - Primorske novice so priobčile krajši prispevek Stane Zavadlav, ki opisuje nezaslišan dogodek. Zgodilo se je v znani gostilni v KaCiCah nedaleč od Hrpelj-Kozine, kamor zelo radi zahajajo tržaški gostje, predvsem italijanskega porekla. Za omizjem so bili elani postojnskega okteta in lepo zapeli. Italijanska druščina blizu njih jim je obču-dovalno zaploskala, nenadno pa se je pojavila mlajša ženska - očitno iz družine, ki ima Cez gostilno - in pevcem zabrusila, da ne smejo peti po slovensko, Ceš da gostilna služi z Ita- lijani...Dogodka najrajši ne bi komentirali, vendar si ne moremo kaj, da ne bi pomislili na hude Čase izpred petdesetih let, ko je bila slovenska beseda tabu. Toda takrat je bil fašizem in bili so tisti, ki so se mu, Čeprav Slovenci, udinjali. Sramotno je, da danes za snop lirskih tisočakov zatajiš materin jezik. Ne samo, rastočemu fašističnemu rovarjenju navkljub se celo na Tržaškem ali Goriškem, torej na italijanskih tleh, kaj redko zgodi, da te nacionalistično in šovinistično naravnani element ošvrkne, ker poješ v gostilni ali osmici po slovensko. Pred nedavnim so imeli osmičarji na Proseku ob martinovanju polne roke dela, tolikšna je bila pri njih gneCa. Skupina mlajših moških je ob kozarcu domačega belega ubrano pela tržaške italijanske, slovenske narodne, celo slovenske in italijanske partizanske. Med gosti je bilo veliko Italijanov, tudi takih, ki Slovencev ne ljubijo. No, nihče si ni drznil oporekati takšnemu petju, draga gospa ali gospodična v KaCiCah, ki ste zavrnila postojnski oktet. Toda kar brez skrbi bodite, njegova pesem bo še naprej donela in navduševala. Svetovni slovenski kongres GORICA-V motelu Nanut v Gorici bo jutri ob 18.30 sestanek Svetovnega slovenskega kongresa za vsa njegova ob-moCja v Furlaniji-Julijski krajini. Srečanje -je rečeno v vabil -na-rekujejo nove na-petosti in ogrožanja Osima ob meji, predvolilni Cas v Sloveniji, nadaljevanje vojne na Balkanu in zlasti nove, predvsem povezovalne naloge, ki stojijo pred Slovenci v Italiji. TRANSADRIJA SIMPOZIJ O SREDOZEMSKIH PRISTANIŠČIH „ Jadran v funkciji Srednje Evrope Zasedanje bo jutri sklenil minister za prevoze in trgovsko mornarico Giancarlo Tesini TRST - »Promet in pristanišča v Sredozemlju« je naslov mednarodnega zasedanja, ki bo danes in jutri v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice, sicer v sodelovanju s Tržaškim L‘loydom tudi prirediteljice tega srečanja, ki sodi v okvir potujoče razstavne prireditve severnojadranskih pristanišč Transadria. Naslenja taka razstava - ki jo prirejajo vsaki dve leti v Benetkah, Trstu, Kopru in na Reki - bo namreč spomladi spet v našem mestu, današnji simpozij pa bo pomenil nekakšno strateško pripravo nanjo. Srečanje, katerega pokroviteljici sta Dežela Fur-lanija-Julijska krajina in delovna skupnost Alpe-Jadran, se bo zaCelo danes ob 16.30 z uradnimi pozdravi predsednika zbornice Tombesija, predsednika deželne vlade Turella, turnusnega predsednika skupnosti Alpe-Jadran Josefa Rat-zenbocka in podtajnika pri rimskem ministrstvu za prevoze Camberja, medtem ko bo delovni del zasedanja potekal ves jutrišnji dan. Na programu so referati predsednika Tržaškega Lloyda Micheleja Lacalamite (o kontejnerskem prometu v južnoevropskih pristaniščih), predsednika japonske družbe Nippon Y.K. Line za Evropo Koi-chia Suzamure (o možnostih nadaljnjega razmaha kontejnerskega prometa med Daljnim vzhodom in južno Evropo), predsednika izraelske plovne družbe Israel Navigation Mattyja Morgensterna (o perspektivah svetovne kontejnerske službe s posebnim poudarkom na vlogo Sredozemlja) in pooblaščenega upravitelja hongkonške družbe za mednarodne terminale Johna Mereditha (o raz- vitju globalnega sisten1 pristaniških terminal0'' Po krajši razpravi zasedanje ob 17. uri z kljuCil minister za PreYc0 ze in trgovsko mornar1 Giancarlo Tesini. -g Naj dodamo, da 1 odbor Transadrie p° sJL(j pu DS Alpe-Jadran poletja tudi uradno stojen za probleme P11* nišC in plovbe v Jadral Tombesi se je tako turnusni predse0 . Transadrie udeležil . lanskega sestanka k° , sije za prevoze Alpe'l jj ran, s Čimer je steklo n* operativno sodelova med obema telesoma. TRST, GORICA Ponedeljek, 23. novembra 1992 TRAGEDIJA / GUIDA FURLANA BREMENILE DUŠEVNE MOTNJE Tržaška javnost zaprepadena zaradi novega shrijivega uboja Sin s podrobnostmi objasnil preiskovalcem, kako je z motiko pokončal očeta S tretjim umorom v dobrih treh tednih se zastavlja kopica zaskrbljivih vprašanj DRAGO GAŠPERLIN Trije umori v dobrih dveh tednih in vsak okrutnejsi od prejšnjega. Potem ko je deželni nameščenec Rinaldo Turisini sedmega novembra zadavil službeno sodelavko Irmo Lubiana Zuberti, Dražen KuljiC pa šest dni kasneje do smrti prebrcal ženo Patrizio Ferluga, je zdaj Guido Furlan z motiko pokončal oCeta Romana. Nadenj se je znesel tako zverinsko, kakor lahko to počne samo človek, ki žolčno sovraži, ali pa tak - kar je dosti bolj verjetno - ki mu je razum opešal. V resnici šestintridesetletnega morilca dobro pozna osebje središča za mentalno zdravljenje pri Domju. Trst je v gospodarskem in političnem pogledu že itak svojstven, v socialnem pa tako težko opredeljiv, da so v kaši celo psihologi. Kdaj pa kdaj lahko podzavestno vpliva na duševno krhega človeka že samo objavljanje vesti o ubojih, pravijo nekateri. Očitno mislijo s tem takšne izmed nas, pri katerih prevladuje nasilni nagon. Toda vzvod, ki te pripelje do skrajne, morilske odločitve, korenini menda globlje, v kopičenju vsakodnevnih razočaranj, moralnih klofut, lastne nesposobnosti za kaj ustvarjalnega, pregrad, ki kot mora tlačijo vse, ki živijo na družbenem obrobju in ki se jih gotovi sloj, tisti, ki ima kapital in oblast, sramuje ter jih še bolj potiska v močvirje. Skratka, pomanjkanje sleherne socialne politike. Nič Čudnega torej, Ce so med svojeCasno televizijsko oddajo Gada Lernerja »Profondo Nord«, posvečeno temu mestu in narodnostnim vidikom življenja v njem, tako imenovani dobro misleci (in seveda glasniki najbolj nazadnjaškega in zakrknjenega dela Trsta) izžvižgali Margherito Hack pa še koga, ki je p o voljno ocenil delo pokojnega Franca Basaglie. Toda povrnimo se k srhljivemu dogodku. Njegovo prizorišče je Hiša, v kateri je izbruhnila drama kmečko poslopje sredi zelenja v ulici Vida št. 11 nedaleč od glavnega pokopališča pri Sv. Ani, Cisto na samem, streljaj oddaljeno od najbližje poseljene zgradbe. V njem sta majceni, med sabo povezani stanovanji, v enem je prebival Romano Furlan, ki mu je bilo 57 let, v drugem pa njegov sin, dvajset let mlajši Guido. Kakor rečeno, se ne ve, zakaj, toda sin je poprijel za težko motiko in zaCel z grozno močjo udrihati po očetovi glavi, dokler ni ostala od nje ena sama krvava, brezoblična gmota. Truplo je odvlekel navzdolž po stopnicah na dvorišče za hišo in ga pustil tik za vhodom v skladiščno lopo s kmečkim orodjem. Od veže v stanovanju do lope je vodila srhljiva krvava sled pa še kaj hujšega - Cesar pa ne navajamo bodisi zaradi pietete, kakor iz načelnosti, ki pisca teh vrst odvrača od streženja z vznemirjujočimi podrobnostmi, značilnimi za filmske srhljivke. Guido je zagrešil uboj že pred nekaj dnevi, potem pa taval po mestu in s prijateljem (ali znancem) hodil iz gostilne v gostilno. Sele tedaj se je menda zavedel, kaj je pravzaprav naredil, pričelo ga je gristi, pred katinarsko bolšnico ju je Romano Furlan prestregla policija, ker sta se vidno majala, in ju istovetila, pa še zmeraj ni vedela, da je eden od njiju ubil očeta. Pozneje - nekaj po šestih popoldne predvčerajšnjim - se je Furlan sam javil agentom letečega oddelka in jih seznanil s tragedijo, tako da so ga najprej peljali na komisariat na Rocolu-Melari, kjer je uboj takoj priznal, potem pa priprli pod obtožbo umora s hudo obtežilnimi okoliščinami. Preiskavo vodi namestnik državnega tožilca Filippo Gulotta, ki pa ni hotel Časnikarjem ničesar povedati. Da bi zvedeli kaj vec, smo se včeraj telefonsko obrnili na sodnijo, toda odgovorila nam je - kot Guido Furlan je bilo pričakovati -telefonska tajnica. Drugje pa tudi nismo dobili nadrobnejših podatkov. K vsemu velja pripomniti, da je Guido Furlan oženjen, sicer s Miriano Ploner. Kaj se je sprožilo v Guidu, da je segel po motiki? Uničena mati in sama njegova zakonska družica dr. Gulotti tega nista znali razložiti, tudi sicer pa ni pronicnilo skozi tanCico preiskovalne tajnosti nic takšnega, kar bi osvetlilo dramo. Je šlo za problem denarja, sožitja, ljubosumja? Ali pa zgolj za nenadno, nepredvidljivo sprožitev vzmeti, s katero plane na dan latentna, morda neuzaveščena hiba - blaznost? ZBORI / 34. CECILIJANKA V KATOLIŠKEM DOMU PSI / PODPORA KINO VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 23. novembra 1992 KLEMEN Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 6.14 in zatone ob 15.36. Jutri, TOREK, 24. novembra 1992 KRIZOGON PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.36 najnižja -17 cm, ob 8.31 najvišja 53 cm, ob 15.28 najnižja -66 cm in ob 22.05 najvišja 32 cm. LEKARNE Od ponedeljka, 23.,do nedelje, 29. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere,- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. [1 PRIREDITVE BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Nastop dvaindvajsetih zborov iz FJK, Slovenije in Koroške Prireditev je bila posvečena Vinku Vodopivcu in Mirku Fileju Gallusovo odličje prejelo goriško zbora Mirko Filej in Lojze Bratuž V goriškem Katoliš-kem domu je v soboto in vCeraj odmevala zborovska pesem. V okviru 34. revije Cecilijanka, ki jo Prireja Zveza slovenske katoliške prosvete, je na j koncertih nastopi-o dvaindvajset zborov ^ goriske, tržaške in videmske pokrajine, iz lovenije in avstrijske Koroške. Poleg slovenskih je astopil ženski pevski n or Gabriel Faure” iz 0 niansa. Medtem ko je 1 a lanska revija Popečena glasbeniku in in a^ate^)u evropskega Jak*TetovneSa slovesa i . °r)u Gallusu, je °Snja potekala v zna-enju poklona primor-kima rojakoma, Vinku oaopivcu in Mirku ireju ob 40. oziroma 30. bletmci smrti, oiji rt n e skladbe smo nem I1’ tako na sobotnemu VCeraiSniem ^oseben poklon so pevci pripravili Vinku Vodopivcu, ko so v združeni zasedbi pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapeli Žabe. Dobrodošlico je poslušalcem izrekla Franka Žgavec, včeraj pa Damjan Paulin. Včerajšnji je bil tudi slovesnejši del revije. Med nastopajočimi sta KROŽEK za družbena vprašanja VIRGIL ŠCEK prireja okroglo mizo v Peterlinovi dvorani v Ul. 10°"izetti ^ v Trstu v torek, 24. novembra, ob rs.30 na temo NOVI PREDLOGI ZA MEDNARODNO S h , VN0 VARSTVO NARODNIH MANJŠIN p” e uiei°: dr. Karl Mitterdorfer, predsdnik balistične u n i li* pvmncVih . v.r,i n, t, i in bivši: Jčne unije evropskih narodnostnih skupnosti 1 senator SVP; Boce^'C°*etta ®uc*ler’ Wirtschafts-Sozialinstitut, Čelov1** ^°uk’ Narodni svet koroških Slovencev, Mod ^eVrakar’ deželni tajnik Slovenske skupnosti. erat0r bo predsednik Krožka za družbena vPrašanja “Virgil Sček“ dr. Rafko Dolhar. bila tudi dva prejemnika Gallusovega odličja, goriška zbora Lojze Bratuž in Mirko Filej, za 40-letno oziroma 30-letno dejavnost na pev- skem področju. Na sliki (foto Studio ReportageZ) : mešani zbor Pod Lipo iz Spetra Slovenov. □ OBVESTILA MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabi na ogled diapozitivov na temo Potovanje v Ameriko, ki bo v sredo, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bo 28. t.m. od 15. do 17. ure na sedežu društva sejem rabljene smučarske opreme. ODBOR KD SOVODNJE obvešCa elane in prijatelje, da bo v tej sezoni, vsako sredo odprt javnosti urad domačega kulturnega doma. Sprejemali bodo predloge in priporočila o delovanju. Urad bo odprt od 18.30 do 19.30. BEGUNCI / SOLIDARNOST Odzivna pobuda goriške občinske uprave in šol Goriški otroci so na pobudo solidarnostnega odbora zbrali igrače za male bosanske begunce v Sloveniji Pristop k akciji dijakov naših šol Socialistična stranka je uradno pristopila k solidarnostni manifestaciji, ki bo 25. novembra v GradišCu, na pobudo tamkajšnje občinske uprave. S pristopom k omenjeni manifestaciji, ki ima osnovni cilj spodbijati pojave antisemitizma in rasizma, ki pretresajo tudi italijansko družbo, socialistična stranka izraža tudi solidarnost z dijaki slovenskih šol, ki so bili te dni grobo prizadeti z žaljivimi napisi na zidovih šolskega centra in ki so v soboto množično manifestirali skupaj s tržaškimi kolegi po goriških ulicah. Socialistična stranka Italije ugotavlja, da gre za znake pešanja demokracije in strpnosti in poziva na skupen in odločen nastop za utrditev vrednot sožitja, solidarnosti in medsebojnega spoštovanja. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un’estranea tra noi«, r. Sidney Lumet, i. Mellany Griffith. EKCELSIOR - 16.30-18.20-20.10-22.15 »Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EKCELSIOR AZZURRA -16.00-18.00-20.00-22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. B. Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I - 15.45, 17:50, 20.00, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II - 15.00, 22.15 »Guai in famiglia«, i. Tom Selleck. NAZIONALE m - 15.15, 22.15 »Drago d’acciaio«, i. Brandon Lee. NAZIONALE IV - 15.00, 22.15 »Časa Hovvard«, i. A: Hopkins, V. Redgrave. GRATTACIELO - 18.00-20.00-22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. EDEN - 15.30, 22.10 »Morbosi amplessi porno-sessuali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00-22.00 »Le avventure di Peter Pan«, VValt Disney. LUMIERE - 17.00, 22.15 »Volevamo essere di U2«. ALCIONE - 17.45, 22.00 »Batman - il ritomo«, i. M. Keaton, M. Pfeiffer. RADIO - 15.30, 21.30 »L’infermiera e 1’analista«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Trstu bo današnji ponedeljkov večer ob 20.30 posvetilo spominu glasbenika MARIJA KOGOJA. O njem in njegovih delih bo ob glasbenih ilustracijah sodelavcev spregovoril tržaški skladatelj Fabio Nieder, o ljubljanskem simpoziju o Kogoju pa bo govoril Pavle Merku. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v torek, 24. novembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, predvajanje diapozitivov o Egiptu - deželi faraonov. Predaval bo Lojze Abram. Vljudno vabljeni. ZSKD priredi Seminar o glasbeni vzgoji E. J. Dalcroza, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in glasbenim pedagogom v Gregorčičevi dvorani 2., 9. in 12. decembra letos. Informacije in prijave do 26. novembra na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. KD ROVTE-KOLONKO-VEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi na večer z dramsko skupino Kraški dom. Na sporedu je igra Kdo je kriv?, v soboto, 28. 11., ob 20.30. Z! OBVESTILA SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešCa vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni Soli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Med najvišjimi donosi na tržišču ■ Možnost odbitka pri davkih ■ Maksimalna prilagodljivost ■ To se nekatere značilnosti zavarovanja Nov način varčevanja z zavarovanjem Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji NORICUM VITA v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 NORJCUM v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360 MM Angelčki bodo zbirali darila v ponedeljek, 30. t. m., od 20.30 dalje na društvenem sedežu v Mavhinjah in v petek, 4. decembra, od 18. do 21. ure v OS v Cerovljah. Pohitite po darila! SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina.Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. SRENJA BOLJUNEC sklicuje javno sejo 26. 11. 92 ob 20. uri na sedežu v Torkli. Dnevni red: najemnine na hribu KoromaCnik, odlagališče materiala na hribu KoromaCnik, razno. SLOVENSKI KLUB V TRSTU, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., sklicuje v torek, 1. 12., ob 20. uri v prvem sklicanju ter ob 20.30 v drugem IZREDNI OBČNI ZBOR. M_____________IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sul Piave. Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja 8. decembra v sodelovanju z ETLI izlet v Chiesa Nuova del Piave -Old River. Cena izleta 50.000 lir. Vpisuje M. Turel - tel. 220266. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira silvestrovanje v zdravilišču Dobrna od 31. 12. do 2. 1. 93. Na razpolago je Se nekaj mest Za vpisovanje in informacije vsak delavnik od 18. do 19. ure v SošCevi hiši na Proseku do 27. t. m. 3 ŠOLSKE VESTI SOLA GLASBENE MATICE TRST vabi gojence in ljubitelje glasbe na “pedagoško uro" danes, 23. t. m., ob 16.30 v Gallusovo dvorano, Ul. R. Manna 29. Nastopil bo ruski duo VIKTOR KULESOV, violina, Aleksander Berlin, viola. Vabljeni. NA LICEJU PREŠEREN bodo skupne govorilne ure v petek, 27. novembra, od 16.30 dalje. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Just Škerlj, Salež 44. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprla Sonja Strain, Mackolje Križpot 84. BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprl osmi-co. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. VINOGRADNIK Aleš Komjanc iz Steverjana obveSCa, da je odprl maloprodajno trgovino v Tržiču ob trgu sadja in zelenjave v Ul. XXV aprila 41. Tu lahko z brezplačno pokušnjo kupite po ugodni ceni 14 različnih vrst ustekleničenih in 4 vrste točenih kakovostnih briških vin. IZREDNA PRILOŽNOST! Smo pred odprtjem novih prodajnih prostorov v Gorici (mali in veliki gospodinjski stroji, kristal, igrače itd.). Trgovina je velika, zato rabimo pomoč. Iščemo torej dekle ali mlajši par z znanjem slovenskega jezika (tudi part-time). Možnost soudeležbe za ustanovitev zadruge. Telefonirati na St. (0481) 82770 med 13.30 in 15. uro. PRODAM majhno trgovino konfekcije v dolinski občini. Tel. na St. 228390. ZAZIDLJIVO zemljišče v Mavhinjah prodamo, 1.600 kv. m. Tel. na St. 366901. PRODAM renault 5, 5 vrat, letnik 81, v zelo dobrem stanju. Tel. na St. 815151 ob urah obedov. UGODNO prodam električne orgle elka model capri 101 za začetnike. Tel. na St. 200150. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na St. 200882. PRODAM dva šivalna stroja singer v dobrem stanju. Tel. na St. 228547. KUHINJSKO opremo, malo omaro, veliko omaro, mizo in tri stolice dobiš samo za tri kokosi. Tel. na St. (040) 211061. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na St. 722872. PROSTORE primerne za ambulanto ali urade, v središču Nabrežine dajem v najem. Tel. v večernih urah na St. 823293 NUDIM lekcije iz nemščine, tel. na St. 228658. IŠČEMO osebje z univerzitetno diplomo, materin jezik slovenščina, srbohrvaščina ali nemščina za skupinske in individualne tečaje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ali za prevajanje. Začetek dela v najkrajšem Času. Tel. 368977 od 17. do 19. ure ali pisati na AUNON, C. P. 184, Trieste Centrale. ISCEM delo kot hišna pomočnica, tel. na st. 003866/83214 ali 040/396326. NUJNO iscem varuško trikrat tedensko v popoldanskih urah. Zglasite se na tel. St. 228005 ob večernih urah. GOSPA nudi pomoč pri negi otrok, po možnosti na območju Krasa. Tel. na St. 251002. GOSPA srednjih let nujno iSCe delo v pisarni (komerciala, trgovina), znanje nemščine, italijanščine, slovenščine; pa tudi v gospodinjstvu (pomoč ostarelim - tudi ponoči - otrokom in družini). Honorarno - part-time. Tel. zvečer na St. (040) 274995 - Marta. LJUBITELJU živali podarim dva mlada psička. Tel. na št. 911198. Ire ali pisati na AUNON, C. P. 184, Trieste Centrale. PODARIM ljubeznivega tigrastega mucka, mesec dni starega, ljubitelju živali. Tel. na St. 212119 (tel. tajnica). t Prerano nas je zapustila naša draga Luisa De Giorgi por. Maver Pogreb bo jutri, 24. novembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo mama Lucia, mož Doro, hčerki Daniela s Stefanom in Rossella ter ostali sorodniki. Trst, 23. novembra 1992 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NLA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOVICE Zakon o lastninjenju v Uradnem listu LJUBLJANA - V Uradnem listu je bil vCeraj objavljen zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, s katerim se ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki. Po veC kot dveh letih obravnav, od t.i. Mencingerjevega do Sachs - Umeko-vega, zakona o lastninjenu, so poslanci slovenske skupščine sredi tega meseca sprejeli kompromisen vladni predlog zakona in štirih poslancev. Za uresničevanje tega zakona je nujno še sprejetje nekaterih izvedbenih zakonov, glede katerih pa se pojavlja vprašanje, ali jih bo sprejela skupščina v tej sestavi ali pa bo o njih odločal državni zbor.(STA) Nakup stanovanj se umirja MURSKA SOBOTA - Tudi v Pomurju se je precej stanovalcev družbenih stanovanj odločilo za nakup stanovanj, vendar manj, kot so pričakovali. Od 2634 stanovanj v občinah Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer so jih prodali 689. NajveC jih je bilo prodanih v soboški občini, in sicer 456. Ta razpolaga z daleč najveCjim stanovanjskim fondom v regiji (1314 stanovanj). S prodajo stanovanj je bilo v Pomurju zbranih dobrih 233 milijonov tolarjev.(G.G.) Volitve in samoprispevki ZREČE - Tudi v Žalcu in Zrečah bodo šestode-cembrske volitve izkoristili za glasovanje o samoprisprevku. Marko Golobic iz republiške volilne komisije pravi, da z glasovanji o samoprispevkih na sam dan volitev ni nic narobe, za vsak primer pa je njihova komisija izdala navodila, kako to izvesti. Na voliščih oziroma referendumskih mestih morata sedeti dve komisiji, ena za volitve in ena za samoprispevke. Če pride do kakršnihkoli zapletov, ima pravico dokončno odločitev sprejeti volilna komisija. (B.P.) Pouk za begunske otroke MURSKA SOBOTA - V prostorih Ljudske univerze v Murski Soboti se je zaCel pouk za begunske otroke iz Bosne in Hercegovine, ki so skupaj s starši ali sorodniki nastanjeni pri družinah v tem koncu Slovenije. Dvaintrideset otrok, kolikor naj bi jih obiskovalo pouk, ki je obvezen, bo poleg uCnih pripomočkov deležnih še brezplačne avtobusne vozovnice. Pouk se je pričel tudi v zbirnem centru v Domanjševcih, v Vidovcih, to je v drugem občinskem zbirem centru pa naj bi se pričel ta teden. (G.G.) iiii MM-. ■ VELEPOSLANIŠTVO / ARGENTINA : J VOLITVE / SE 13 DNI Z obiska na obisk Alenka Furlan Kandidati tečejo predzadnji krog. Tudi tako je mogoče komentirati vse volilno uglašene dogodke, ki smo jim bili državljani Slovenije priCa vCeraj. Ajdovcem in Idrijčanom so se predstavili demokrati na Čelu s kandidatom za predsednika države Jelkom Kacinom in prvakom stranke Igorjem Bavčarjem, svoj program pa jim je pojasnil tudi kandidat za državni zbor iz Ajdovščine Božidar Uršič. Kacinova protikandidatka, socialistka Darja Lavtižar-Bebler se je v soboto zveCer mudila v Kranju, vCeraj pa je obiskala Novo mesto, narodna de-mokratinja Alenka Žagar-Slana pa se je skupaj s kandidati svoje stranke iz Sežane, Ilirske Bistrice in Postojne predstavila v Postojni. Volilcem se je vCeraj predstavil tudi predsedniški kandidat SDSS France Tomšič, in sicer v Ptuju. Prvak SKD Lojze Peterle se je vCeraj mudil v ljubljanskem Onkološkem inštitutu. V pogovoru z zdravstvenimi delavci inštituta je obljubil, da bo njegova stranka poskušala prispevati k ureditvi prostorske problematike, s katero se spopadajo v UKC. SKD bo pomagala k oblikovanju boljše politike zdravstva. Svojo predvolilno dejavnost so okrepile tudi druge stranke. Kandidati Skupne liste - Krščanskih socialistov, Delavske stranke Naprej in Svobodne stranke so obiskali Zreče, kandidati Združene liste - Miloš Pavlica, Dare Ravnikar, Rado Bohinc in Ciril Ribičič pa KoCevje. Sobotnji večer so Kranjčanom popestrili liberalci, SkofjeloCa-nom pa liberalni demokrati. Maša za bolnike v UKC (F:Jože Suhadolnik/Trio) Resni očitki ali zgolj predvolilni »mehurčki«? No napade opozicije odgovarja Franco Juri - Mnenja o novem veleposlaniku so različna tudi v Buenos Airesu Čeprav procedura glede imenovanja veleposlanika Slovenije v Argentini še poteka, in se bo o predlogu vlade, da na to dolžnost odide liberalni demokrat Franco Juri, šele v prihodnjih dneh izrekla pristojna skupščinska komisija, je opozicija že nasprotovala. Vladi očita upoštevanje političnih, ne pa strokovnih meril pri izbiri kandidata za to pomembno funkcijo, Ceš da gre za Človeka, ki je že večkrat izpričal svojo projugo-slovansko usmerjenost. Juriju oCita, da se ni udeležil proslave ob osamosvojitvi Slovenije. Očita mu tudi nestrokovnost, prvak narodnih demokratov Rajko Pirnat pa tudi, da si Argentina kot država, ki je prva priznala Slovenijo, zasluži, da je ambasador Slovenec in ne Italijan. Svoje nasprotovanje je opozicija zaokrožila z grožnjo, da bodo argentinski Slovenci organizirali celo protestne demonstracije, če bo Juri imenovan za veleposlanika. In kaj o vsem tem meni Franco Juri? Prepričan je, da so vsi ti napadi nanj le »prazen predvolilni mehurček«, poskus nabiranja predvolilnih točk, kar se bo, kot pravi »avtorjem« verjetno vrnilo kot bumerang. Opozarja na legalno, legitimno, jasno in natančno proceduro za imenovanje veleposlanikov in tudi na vse pravice, ki mu gredo kot kandidatu, predlaganemu za to funkcijo. »Napadajo me ljudje, ki so znani po tem, da v zadnjem Času sistematično blatijo ugled Slovenije po svetu, saj v tujini nastopajo proti vladi in njenim legitimno izvoljenim predstavnikom,« pravi Juri. »Glede nekdanjega pravosodnega ministra Rajka Pirnata, ki sodeluje v tej opozicijski gonji, pa bi dejal, da bi bilo boljše, Ce bi se zamislil nad svojo poštenostjo, saj so ustrezne institucije dokazale, da nima Čistih raCunov, in da je dovoljeval manipu-liranje z denarjem. Ravno to pa še bolj načenja legitimnost in moralno vrednost obsodb politikov.« Franco Juri je hkrati izrazil začudenje, da se je znanim slovenskim ekstremistom pridružila stranka, ki ima ambicijo postati resna stranka v slovenskem prostoru. Gre za krščanske demokrate. »Povsod v Evropi je krščanska demokracija Ivanka Mihelčič normalen sogovornik, tu pa se pridružuje spornim gonjam in si tudi sama dela škodo.« Juri je zaCuden tudi nad pristranskostjo ljudske stranke, saj da je vedno imel predstavnike kmečkih interesov za pragmatike. »Očitno pa je, da ti ljudje nimajo niti minimalne državniške drže, saj uporabljajo žargon državljanske vojne,« opozarja Franco Juri. Izjavo Pirnata, da mora biti veleposlanik Slovenec in ne Italijan pa označuje kot izrazito protiustavno, kajti ustava zagotavlja enakopravnost vseh državljanov republike Slovenije, to pa Juri nedvomno je. Zavrača tudi obtožbe, da je bil proti volilni pravici Slovencev po svetu, opozarja pa, da mora biti ta povezana s slovenskim državljanstvom in tudi tehnično izvedljiva. »Ravno to pa je ena izmed prednostnih nalog vseh naših diplomatsko konzularnih predstavništev po svetu.« Juri odgovarja tudi na namige, da njegovo imenovanje pravzaprav pomeni spretno Drnovškovo potezo, da se na ta način diplomatsko znebi kritične opozicije v lastni stranki.Takšna razmišljanja zavrača in poudarja, da sta tako stranka kot njen predsednik Janez Drnovšek ves Cas ravnala korektno do njega in da so zato vsi namigi s tem v zvezi le prazne špekulacije. Glede napovedi demonstracij argentinskih Slovencev v primeru, Ce bo imenovan za veleposlanika pa pravi, da je takšno šCuvanje skregano z zakonitostjo in diši po podpihovanju terorističnih akcij. Kaj pa o vsej tej veleposlaniški burji menijo nekateri argentinski Slovenci? VCeraj smo poklicali Buenos Aires in govorili najprej z urednikom tednika Svobodna Slovenija, krščanskim demokratom Tinetom Debeljakom in nato še z vodjo precej odmevne radijske oddaje Slovenski kotiček, Albertom Čukom. Z zadevo Juri sta oba bila seznanjena; Debeljak je dejal, da se argentinski Slovenci čutijo kot enakopravni del slovenskega naroda, kar pomeni, da želijo prav tako enakopravno sodelovati v vseh njegovih odločitvah. »Vsekakor lahko javno izražamo svoj protest tudi proti imeno- vanju Jurija. Poznamo njegova idejna in narodnostna stališča, ki so povsem v nasprotju z mnenjem večine pripadnikov slovenske politične emigracije v Argentini. Zato je nesmiselno imenovati veleposlanika, ki ni po volji večine izseljencev. Povrh želimo imeti v Argentini vsaj profesionalnega diplomata,« poudarja Debeljak. Albert Cuk pa pravi, da Franca Jurija ne pozna in da ga njegovo politično prepričanje niti ne zanima.»Živimo v demokraciji, zato je to irelevantno. Mislim, da naši ljudje tu ne bodo javno protestirali proti njegovemu imenovanju, saj bi to bilo skrajno nespametno. Želimo le, da veleposlanik konCno pride sem, njegovo delovanje in koristnost pa bomo ocenjevali potem. Vsakomur je treba dati priložnost,« opozarja Albert Cuk. Kandidat za veleposlanika v Argentini Franco Juri: »Napadi name so zgolj del umazane predvolilne igre« PREKMURJE / RAZISKOVANJE Za enakost v financiranju Odločila bo občinska vlada Geza Grabar Pred kratkim je komisija za raziskovalno dejavnost pri sekretariatu za družbene dejavnosti občine Murska Sobota pregledala 14 prijav, ki so prispele na javni razpis za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti v letu 1992. Glede na to, da je podoben razpis potekal že v okviru sekretariata za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti, je omenjena komisija predlagala občinskemu izvršnemu svetu enakovredno financiranje razvojnih in raziskovalnih nalog. V prihodnje naj bi razvojne dejavnosti v podjetjih spodbujal sekretariat za gospodarstvo, vključili pa bi se lahko še ministrstvo za znanost in tehnologijo in banke same. Komisija je tudi predlagala, da bi bilo dobro zaradi boljšega pregleda nad razvojno in raziskovalno dejavnostjo v občini elaborate raziskovalnih nalog še naprej shranjevati v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, kjer se lahko z njimi neposredno seznani tudi javnost. Letos so za to dejavnost namenili 5.000.000 SIT izključno iz občinskega proračuna. Zaradi pogodbenih obveznosti iz leta 1991 so do zdaj razdelili 1.706.632 tolarjev. Nerazdeljenih pa je ostalo 3.293.368 tolarjev. . KRANJ / MANDATARSTVO Kranjski mandatar je pripravil novo, vendar le malo spremenjeno listo kandidatov za člane vlade Gorenjska metropola je ena od slovenskih občin, ki bo verjetno težko dočakala prihodnje lokalne volitve. Tako delovanje skupščine kot izvršnega sveta zadnje Čase postaja vprašljivo, položaj pa postaja podoben ljubljanskemu. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je Peter Orehar (SKD) v vlogi mandatarja od sicer predvidenih 17 mest v vladi predlagal odbornikom v sprejem 16 imen. Lista se je praktično razletela, saj so ostali zunaj igre nekateri ključni ljudje - vsi trije pod- VlNE BEŠTER predsedniki (SKD, ND, SSS) ter vodje finančnega (SKD), gospodarskega (SKD) in sektorja družbenih dejavnosti (LS). Orehar bo tudi na novo skupščinsko sejo pred odbornike pripeljal skorajda iste kandidate, saj raCuna na uspešnejše strankarske dogovore. Na novem seznamu sta zdaj tudi dva liberalca, s Čimer naj bi bilo ugodeno županu Grosu, kar pomeni, da je nasprotovanje načelno lahko pričakovati samo iz vrst opozicije, demokratov in prenoviteljev. Se vedno pa ostaja odprto vprašanje ali bodo v sredo odborniki zvesti strankarski disciplini, ali pa bodo spet glasovali po svoje. Vse skupaj pa se lahko že prej pošteno zaplete, Ce se ne bo uspešno zgladil nedavni spor med Oreharjem in Stanislavom Rupnikom, občinskim obrambnim ministrom. Orehar mu je namreč očital prekoračitev pooblastil, ko je pod- pisal naročilo za nakup zvez za civilno zaščito v vrednosti 350 tisoč tolarjev. Ta denar se v Kranju še vedno zbira v nekdanjem posebnem skladu za LO loCeno od občinskega proračuna, za katerega je podpisnik Rupnik. Kot nam je uspelo izvedeti, je Rupnik zaradi nastalega položaja pripravljen celo odstopiti, to pa bi glede na številčno stanje vlade, pomenilo njen padec. To bi pravzaprav nekaj ur pred skupščinskim zasedanjem lahko bistveno spremenilo predvideni tok dogodkov. SLOVENSKO JAVNO MNENJE 92 Levičarji so še vedno popularni Vlado Miheljak komentira rezultate Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FDV Umestite svoja politična stališča na desetstopenjski lestvici od skrajne levice do skrajne desnice 30- 25- 20-15+ 10-' 5-' levo «m- desno Center za raziskovanje javnega mnenja In množičnih komunikacij, okt/nov. 1992 N_= 2024 Med volilci sta v tem trenutku najbolj cenjena ideološko-topološki položaj sredine ali njena bližina. Vendar je kljub temu še vedno dovolj ljudi, ki se brez pomisleka razvrščajo bolj izrazito levo ali desno. Zakaj je ravno Jelinčičeva SNS kot edina neparlamentarna stranka izbojevala pozicijo realnih možnosti za vstop v parlament, se da (vsaj delno),razIožiti iz vprašanja y SJM, v katerem so se morali anketiranci oceniti na desetstopenjski lestvici: od ekstrema levice do ekstrema desnice. Iz dobljenih rezultatov je lepo razvidno, da izrazito desno orientacijo (stopnje 8, 9, 10) eksplicitno izraža več kot 6 odstotkov anketiranih. Jelinčič je predvsem nagovoril ljudi, ki jih nihče ni upal nagovoriti in z jezikom, ki so se ga bolj ali manj vsi otepali. Na levici je položaj Sef bolj značilen, saj so težnje uvrščanja v smeri levice izrazitejše od onih k desnici. Naša lestvica namreč ne predvideva sredinskosredinske pozicije, ampak se morajo respondenti odločiti ali vendarle bolj levosredinsko ali desnosredinsko. Tudi veliko večji delež anketiranih se eksplicitno odloča za eno od treh ekstremno levih stopenj (kar 10 odstotkov). Strategija strank, ki so po imenu, po »etimologiji svojih kadrov« ali po programu »leve«, je napačna, saj preveč sramežljivo (če sploh) priznavajo ali celo poudarjajo svojo levo usmeritev. Anketirance smo tudi vprašali, kam na lestvici levo-desno uvrščajo posamezne politične stranke. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da forsiran imidž strank ni vedno usklajen s pozicijo, kot jo dojemajo in izražajo anketiranci. Tako je Socialistična stranka Slovenije, ki sebe uvršCa v izrazito sredino, v oCeh anketirancev druga najbolj leva stranka slovenskega političnega prostora. Morda je isti »problem« še bolj V kolikšni meri so posamezne stranke prispevale k uveljavljanju demokracije v preteklih dveh letih? (povprečna ocena na petstopenjski lestvici; 1 = najmanj, 5 = največ) 3 2.5 2 1.5 1 0.5 xl2A2A 3A 31 DS LS N DS SDSS SKD ZS LDS SLS SNS SSS SDP Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, okt./nov. 1992 N = 2024 LJUBLJANA / IZVRŠNI SVET Premoženjsko - pravni status vojašnic nekdanje JLA v Ljubljani še ni rešen Mestni izvršni svet Ljubljane se ne strinja s sklepom republiške vlade, naj se vse nepremičnine nekdanje SFRJ vknjižijo v zemljiško Dragica Heric knjigo kot lastnina republike Slovenije, saj vlada meni, da je za to potreb- Adžič je odšel, vprašanja lastnine pa so ostala na pravna podlaga. G tem opozarja na nereše^ premoženjsko-pravnista tus vojašnic nekdaoj JLA v Ljubljani, ki sodi)" v sklop krivično odvzet® ga premoženja. Sem s° premoženje nekdaDI Mestne občine ljublja*|_ ske; njena lastnina, vpi® na v zemljiško knjig0 ,. od leta 1920, je bila tu°. stavba Mladika, v kat® je bila vojaška bolnisa1^. Po letu 1945 je JLA °0 la veliko nepremi011^ brezplačno, za katere morale občine drap plačati, da so jih do 1 nazaj. Zgovoren pri®er letališče v Polju. izrazit pri Liberalnodemokratski stranki, ki sili v sredino, pa jo potencialni volilci uvrščajo levo od sredine. Demokratska stranka je po razkolu in razhodu z desnim narodnjaškim krilom postala sinonim za arit-metično-sredinski položaj, saj ji anketiranci v povprečju dajo na petstopenjski lestvici natančno aritmetično-sredinsko oceno (3,0). Iz ocene samopozicio-niranja volilcev in strank ter pozicioniranja strank pri volilcih torej izhaja, da obstaja ne tako redko poseljen prostor izrazite levice in desnice, ki ga (vsaj na levici) ne zapose-da nobena markantnejša stranka. Strah pred izgubo volilcev in ugleda zaradi bolj jasno izraženih pozicij je odveč, saj denimo volilci ocenjujejo kot najbolj zaslužne za uveljavljanje demokracije (poleg sredinskosredin-skih demokratov) predvsem stranke, ki jih uvrščajo med »nemodne« levosredinske oz. leve. ROMUNIJA /UDAR? Demokracija vnevamosli Levica zmaguje zaradi vse slabših življenjskih razmer BUKAREŠTA - Občutljive romunske politične in gospodarske razmere, ki jih otežuje naraščajoče nezadovoljstvo delavcev po neodločenih volitvah, odpira pot nadaljnjemu premiku v levo, to pa ogroža postkomunistične reforme. Podobne razmere so značilne za vso nekdanjo vzhodno Evropo in SZ. Komunisti in nacionalisti se spet vzpenjajo po politični lestvici. »Vsak trenutek lahko pride do javnega izbruha. Ljudje zmeraj teže prenašajo breme prehoda v tržno ekonomijo,« je novinarjem povedal komunistični poslanec Traian Mohora. Mohora je član Socialistične delavske stranke (SLP), ki trdi, da je zakonita naslednica Komunistične stranke diktatorja Nikolaja Ceau-cesca. Levico je opogumila politična zmaga na volitvah 27. septembra, ki so prinesle neodločen parlament, v katerem ima levi nacionalistični blok sorazmerno premoč. Mohora zatrjuje, da SLP podpira povečanje plač in zamrznitev cen, kot zahtevajo delavci, uslužbenci v bolnišnicah, vozniki in rudarji, ki so zagrozili s stavkami ali že stavkajo. Po mnennju bivšega kandidata za predsednika Caiusa Dragomirja bi se zdaj na volitvah komunisti in nacionalisti še bolje odrezali in bi morda dobili celo 70 odstotkov sedežev v parlamentu. Iliescova Demokratična fronta narodne rešitve (DNSF) je dobila 28 odstotkov glasov, kar ji je prineslo 34 odstotkov sedežev. Iliescu je za premiera predlagal šefa davčne uprave na finančnem ministrstvu Nicolaeja Vacaruia; ta skuša sestaviti vlado, ki bo uveljavila politiko DNSF. Upočasnila naj bi prehod v tržno ekonomijo, okrepila državni nadzor nad industrijo in povečala sklad za socialno skrbstvo. Glavni opozicijski skupini, sredinska zveza Demokratska konvencija, ki je dobila 20 odstotkov glasov, in NSF, ki jih je dobila 10 odstotkov, sta očitno nesposobni zaustaviti premik v levo. Odhajajoči začasni premier Theodor Sto-lojan je lani vpeljal veliko mehanizmov svobodnega trga. Toda triš-tevilčna inflacija in nezaposlenost, ki se že približuje enemu milijonu delavcev, se pravi, približno desetim odstotkom akltivnega prebivalstva, podžigata simpatije do levo in nacionalistično usmerjenih Romunov. (Reuter) Miss Romunije, simbol novih časov ali lahkotni intermezzo? (TelefotoiFaH) SEVER-JUG / NEUSTREZNA POMOČ Mdodenaja za nerazvite Razvojni načrti niso bili prilagojeni lokalnim potrebam HAMBURG - Velike industrijske države zmanjšujejo pomoč deželam tretjega sveta, ker so se v vzhodni Evropi pojavile nove potrebe. Zato se najrevnejša ljudstva na svetu bojijo, da bodo čedalje bolj prepuščena samim sebi. Toda strokovnjaki dokazujejo, da je to nemara prikrit blagoslov, saj se je pokazalo, da je večina razvojnih strategij žalostno propadla, ko so skušali posnemati zahodne modele industrializacije. Dr. Helmut Thielen, znanstvenik, ki se v Berlinu ukvarja z vprašanji poljedelstva, trdi, da je bilo celotno načrtovanje pomoči napačno, saj se je usmerjalo skoraj izključno na industrijska središča v tretjem svetu. Podobno je bilo s poljedeljskimi načrti, s katerimi so podpirali zamisli o velikih plantažah: to je škodovalo okolju in pospešilo preseljevanje milijonov ljudi v revna predmestja velikih mest. Leta 1991 je Rimski klub v poročilu o globalni revoluciji pozval k ponovnemu razmisleku o razvojnih strategijah: »Potrebam milijonov pozabljenih in na stranski tir potisnjenih podeželanov v vseh delih nerazvitih območij na svetu je treba nameniti znatno večjo pozornost in ZGODE IN NEZGODE / POŽAR V GRADU Požar sta pomagala gasiti tudi kraljica in princ Britansko vlada je obljubila, da bo obnovilo v požaru uničeni del gradu, ljudi po zonimo, kdo bo to plačal LONDON - Britanska vlada je obljubila, da bo obnovila grad VVindsor, L* ga je zajel požar, v nje-govi prvotni bleščeči po-oobi, čeprav bodo stroški veliki. Požar je divjal 30 ur. Lasilo ga je več kot 200 gasilcev, uničil pa je ce-°tno krilo tega največje-8a gradu na svetu. Uniče-116 80 bile sobe, vključno 8 let staro St. Geor-s Hall, Gre za veliko izgubo tako britanske kulturne dediščine, hkrati pa je na škodi kraljica osebno, ki je doživela precejšen Sok. Se posebej hudo so poškodovane slike iz kraljeve zbirke, ki so jih reševali več ur, med drugim tudi kraljica sama in njen sin princ Andrew. Državni sekretar za kulturno dediščino Peter Brooke je izjavil, »da je srce naroda« krvavelo z kraljico. Njegov oddelek je potrdil, da bi morali stroške za obnovo vsekakor uskladiti z vlado. Britanski mediji so dolgoletno obnovo vvindsorskega gradu ocenili na 60 milijonov funtov. Nekateri vodilni politiki iz konservativne in laburistične stranke pa so kraljici, ki ne plačuje nobenih davkov, omenili, da bi vendarle morala prispevati znaten delež za stroške obnove. (Reuter) 'Q Eliz°beta II. nemočno opazuje ognjeno stihijo. (TelefotoiFaH) AVSTRIJA / NEPRILJUBLJENI TUJCI Haider za strožji nadzor nad priseljenci Ločeni oddelki v osnovnih šolah DUNAJ - Avstrija bi utegnila omejiti priseljevanje tujcev in zahtevati ločitev otrok v šolah od tistih, ki ne govorijo nemško, če bi tak predlog dobil dovolj podpore. Skrajno desni populistični vodja Jorg Haider je v ta namen v soboto v Salzburgu sklical zborovanje svoje stranke. Predlogu je nasprotovala samo nekoliko bolj liberalna poslanka te stranke Heide Schmidt, vendar so jo preglasovali. Haider, ki je pred dvema letoma razburil javnost s hvaljenjem Hitlerjeve zaposlovalne politike, je na tiskovni konferenci izjavil, da spremembe, ki jih predlaga v zakonu o priseljevanju, niso usmerjene proti tujcem. S temi spremembami naj bi sleherni Avstrijec ohranil pravico do svoje domovine in narodne istovetnosti. »Pravica do priseljevanja ne sodi med človekove pravice,« je izjavil Haider. Predlog bi potreboval podporo s sto tisoč podpisi, da bi o njem lahko stekla razprava v parlamentu. Haiderja, čigar nacionalistična politika je podobna Le Penovi Nacionalistični fronti v Franciji ali Republikanski stranki v Nemčiji, podpira približno 15 odstotkov avstrijskih volilcev. Po Haiderjevem zagotovilu naj bi peticijo za spremembe predložili parlamentu zadnji teden januarja 1993. V Avstriji v preteklih mesecih ni bilo tako ostrih napadov na tujce, kot smo jim bili priča v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Haiderjeva stranka, ki se je v Avstriji zaman upirala vladni koaliciji levega centra, je je s tem sprožila očitno umazano publicistično kampanjo. Socialno-demokratska stranka je z vodjem Jose-fom Čapom pozvala Haiderjevo stranko, naj se odreče svoji »protitujski politiki«, ki bi utegnila ločiti duhove in ogroziti družbeni mir. Ljudska stranka in njen sekretar Ferdinand Maier sta Haiderja obtožili zlorabe ustavnega načina zbiranja podpisov, češ da mu je strankarska propaganda na prvem mestu, Avstrija pa na zadnjem. (Reuter) jim zagotoviti prednost.« Ta možganski trust, ki ga sestavljajo nekateri vodilni svetovni znanstveniki, opozarja, da je bil razvoj poljedelstva zanemarjen predvsem v afriških državah južno od Sahare, in poudarja, da so mnoge države gojile prevelike upe v prihodnost industrializacije. Toda dajanje prednosti razvoju urbanega okolja je bilo pisano tudi na kožo vladajoči eliti. Reveži, ki živijo v mestih, se utegnejo kaj hitro zganiti in se pridružiti sodelovanju v političnih nemirih, medtem ko je podeželska opozicija razpršena po obsežnih območjih in jo je težko organizirati. Thielen meni, da bi prvi korak k hitrejšemu razvoju poljedelstva moral obsegati pravičnejšo razdelitev zemlje in uporabo preproste proizvodne tehnologije, prilagojene krajevnim podnebnim razmeram. Navaja primer prebivalcev revnih predmestij v brazilskem jugovzhodnem industrijskem pasu, ki živijo od vrtičkov Ža svojimi kolibami in tržne presežke celo prodajajo. Alternativni razvoj poljedelstva pa naj bi bil šele prvi korak. Sledila bi podpora domači proizvodni verigi, prilagojeni krajevnim razmeram, in spodbujanje raz-novrstnejšega izvoza. Thielen verjame v velikanske priložnosti za regionalno sodelovanje in trgovanje med državami s podobnimi gospodarskimi strukturami. Rimski klub je pohvalil uspešne načrte, ki jih podpirajo nevladne organizacije. S temi neodvisnimi prokjekti so milijonom ljudi izboljšali kakovost življenja. Klub opozarja, da številnim ljudem napredek pomeni »kopanje vodnjakov ali gradnjo zajetij deževnice, potrebne za namakalne sisteme, izboljšanje kakovosti semena in povečanje števila glav živine, sajenje dreves, kopanje latrin, šolanje otrok in vlaganje prihrankov.« Ker bodo velike donatorske države, kakršna je Švedska, prihodnje leto do deset odstotkov zmanjšale razvojno pomoč, se bodo nevladne organizacije morale še bolj potruditi kot v preteklosti. Prvi pogoj pa je, da se vlade prizadetih držav strinjajo z delom nevladnih organizacij. (DPA) BRITANIJA / ZDRAVNIŠKA ZBORNICA POČASI LE POPUŠČA Doktor Cox, ki je lani pomagal umreti neozdravljivo bolni ženski, bo še lahko opravljal zdravniško prakso LONDON - Potem ko je zdravniška zbornica prejšnji teden revmatologu dr. Nigelu Coxu, ki je bil obtožen »soudeležbe pri uboju« dovolila, da se tudi v prihodnje ukvarja z zdravniško prakso, se je v Veliki Britaniji znova razvnela razprava o evtanaziji. Dr. Cox je avgusta 1991 70-letni Lilian Boyes vbrizgal smrtno dozo kalijevega klorida. Bolnica je trpela za težkim polia-tritičnim revmatizmom. Bolezen je bila v zadnjem stadiju. Ker ji niso pomagale niti velike količine heroina, je sama prosila, »naj ji skrajšajo trpljenje«. Pet dni pred tem ni več jemala zdravil. Vseh 15 mesecev boja proti sodnim oblastem in svojim kolegom je užival dr. Cox podporo otrok gospe Boyes in organizacij za prostovoljno evtanazijo. V torek je zdravniška zbornica obravnavala ta »izjemni zdravniški primer« in dr. Coxa, obsojenega na dvanajst mesecev pogojne zaporne kazni in na prepoved opravljanja poklica, pomilostila. Hkrati je opozorila na svoje nespremenjeno stališče do evtanazije, za ka- tero misli, da je zločin. Kljub temu je videti, da je vse bolj pripravljena sprejeti zamisel o pasivni evtanaziji, se pravi, da bolnik brez upanja v ozdravitev ne bi več dobil zdravil in hrane. Komite za zdravniško etiko je tako v preteklem tednu razpravljal o predlogu »bolnikove oporoke zdravniku«, ki naj bi neozdravljivim bolnikom omogočila, da se odrečejo nadaljnji terapiji. Prav tako komite ni bil nenaklonjen predlogu, da bi paciente, ki so že dlje časa v komi, pustili umreti. Oče žrtve trage- dije na nogometnem stadionu v Sheffieldu leta 1989, v kateri je umrlo 95 oseb, je namreč od ministrstva za pravosodje zahteval, naj odobri, da bodo njegovemu sinu lahko odklopili naprave, ki ga že tri leta vzdržujejo pri pasivnem životarjenju. Zdaj čakajo na odločitev vrhovnega sodišča, ki bo posredno razrešila tudi usode skoraj tisoč podobnih primerov v Veliki Britaniji. V zadnjih trise-detih letih je bilo zaradi evtanazije obsojenih 40 zdravnikov, nekateri od njih tudi na stroge zaporne kazni. (Reuter) NOVICE Srbske sile v BiH okrepile napade SARAJEVO - Močne srbske enote so tudi v nedeljo napadale strateško pomembno mesto Travnik, ki je le 80 kilometrov oddaljen od Sarajeva. Ce bi se Srbom posrečilo prebiti obrambo mesta, bi jim bila pot do bosansko-her-cegovske prestolnice odprta. Zupan Tuzle je danes še enkrat zanikal poročila o iztekanju klora iz tamkajšnje tovarne. Do nesporazuma je prišlo, ker je granata zadela skladišče plastenk v bližini tovarne. Požar je nad mestom ustvaril oblak dima, ki so ga na satelitskem posnetku razbrali kot oblak strupenega klora. Ljudi v osrednji in severni Bosni so vznemirile novice o premikih raketnih enot jugoslovanske armade. Vojaški viri v Sarajevu trdijo, da sta dve raketni diviziji, oboroženi z raketami zemlja-zemlja, pred štirimi dnevi krenili iz Banjaluke proti Gradačcu, Travniku in Sarajevu. (Telefoto FaH) Nova vlada brez Unita? LUANDA - Vse angolske politične stranke, tudi vladajoča, so še odločile, da bodo oblikovale nov parlament in novp vlado, in sicer z opozicijo Unita ali brez nje. Opozarjajo jo, naj preneha z vojaškimi dejavnostmi, ki vodijo v ponovno državljansko vojno. Angolski predsednik dos Santos bo najpozneje do petka sklical vseh dvanajst strank, da se dogovorijo o novi vladi, je sporočil angolski minister za informiranje. (Reuter) Neznani napadalci ubili osemsto beguncev LONDON - Med napadom na begunsko taborišče blizu Dušanbeja je bilo v soboto ubitih ali ranjenih okoli osemsto ljudi, je sporočil ruski radio. Njihova poročila so ujele informacijske službe BBC v Londonu. V taborišču je bilo največ beguncev iz pokrajine Kurgan-Tiube na jugu Tadžikistana. Napadle so ga najsodobneje opremljene vojaške enote, katerih pripadnost ni znana. (Reuter) Tujina naj neha podpirati upornike ALZIR - Predstavniki alžirskih oblasti so več držav pozvali, naj prenehajo podpirati skrajne muslimanske oborožene skupine, saj bodo ogrozili diplomatske odnose z Alžirijo. »Imamo dokaze, da te države dajejo neposredno pomoč teroristom,« je dejal premier Belaid Abdesselam. Čeprav jih ni imenoval, komentatorji menijo, da so to Iran, Sudan, Libija in Pakistan. (Reuter) O mejah se bomo dogovorili, meni Davorin Rudolf ' SPLIT - Predstavnik hrvaške državne komisije za odnose s Slovenijo Davorin Rudolf, je v intervjuju za Slobodno Dalmacijo dejal, da v sloven-sko-hrvaških odnosih ni vprašanja, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti z medsebojnimi dogovori »v duhu dobrih sosedskih odnosov in tradicionalnega prijateljstva.« Davorin Rudolf zagotavlja, da Hrvaška ne bo povzročala težav slovenskim ladjam ob plovbi skozi njene ozemeljske vode, vendar je Slovenija dolžna spoštovati vse predpise, tako mednarodne kot hrvaške. Poudaril je še, da bodo pri postavljanju mej skušali upoštevati lokalne razmere. Dovoljeno bo odstopanje do 500 metrov. (STA) Moskva bo Pekingu prodala orožje PEKING - Podpredsednik ruske vlade Aleksander Cokin je v soboto pripotoval v Peking na pogovore o obrambnem sodelovanju in se prijateljsko pogovajal s podpredsednikom kitajske vojaške komisije, je v nedeljo sporočila agencija Nova Kitajska. Kot poroča agencija, sta »obe strani pokazali velik interes za izrabo industrijskih zmogljivosti pri obrambi in obnovi svojih gospodarstev«. Ruska agencija Interfax pa je pred nedavnim sporočila, da namerava Moskva na Kitajsko izvoziti orožje in vojaško tehnologijo v vrednosti vsaj 500 milijonov dolarjev, s čimer naj bi delno poplačala kitajske kredite. Peking je namreč pokazal zanimanje za nakup tehnološko popolnejših letal, kakršna sta lovca SU-27 in mig-29, in za nakup protiletalskih obrambnih sistemov. (AFP) Državni uslužbenci so berači KAIRO - Egiptovska policija je v soboto zaprla 178 beračev, med katerimi so bili tudi štirje državni uslužbenci. Kot navaja egiptovska agencija, ki povzema policijsko poročilo, je eden od njih izjavil, da je njegova plača prenizka. To »honorarno delo« mu prinaša na mesec okoli 450 ameriških dolarjev, je povedal. Drugi, že upokojeni uradnik, ki so ga priprli, pa prejema 45 dolarjev pokojnine; to mu ne zadošča, da bi prehranil petčlansko družino s kar tremi študenti. Ob aretaciji je imel pri sebi 700 dolarjev. Pri vseh drugih so skupaj našli 3000 dolarjev, kar naj bi bil njihov dnevni izupiček. V Egiptu je beračenje uradno prepovedano. Brezposelnih je že 20 odstotkov prebivalcev, inflacija se giblje med 20 in 25 odstotki, družbeni bruto proizvod na prebivalca pa znaša le 640 dolarjev. (AFP) ŠPORT Ponedeljek, 23. novembra 1992 NOVICE MOŠKA O-l UGA IZIDI 4. KOLA: Petrarca PD - Riviera 0:3 (10:15, 9:15, 12:15); Mogliano - Vivil 3:2 (11:15, 15:3, 15:5, 11:15, 15:12); La Sedla - Jockey Schio 2:3 (15:11, 13:15, 15:11, 13:15, 13:15); Povo TN -Nova Gens 1:3 (13:15, 9:15, 16:14, 8:15); Mon-tecchio - Valprapor Imsa 0:3 (11:15, 7:15,15:17); Mussolente - S. Giustina 3:1 (15:13, 12:15, 15:13, 15:9); Zlilo Maniago - Copat Pordenone 1:3 (12:15, 15:4, 5:15, 9:15). LESTVICA: Valprapor Imsa in Riviera del Brenta 8, Copat Pordenone in Mogliano 6, Montec-chio, San Giustina,, Vivil, Petrarca, Mussolente in Nova Gens 4, La Sedia San Giovanni al Nati-sone in Povo TN, 2, Maniago in Jockey Schio 0. PRIHODNJE KOLO (28.11.): Riviera - La Sedia; Copat Pordenone - Petrarca PD; Jockey Schio -Zillo Maniago; Valprapor Imsa - Mussolente; S. Giustina - Povo TN; Nova Gens Noventa -Mogliano; Vivil - Montecchio. ZENSKA O-l UGA IZIDI 4. KOLA: Altura Omse - Mogliano Veneto 1:3 (10:15, 3:15, 15:13, 10:15); Biadenese - Fontane 0:3 (9:15, 10:15, 6:15); Vivil - Kennedy 3:0 (15:8, 15:12, 15:7); Pav Videm - Martignacco 3:0 (15:3, 15:0, 15:4); Cus Videm - Bor Tombolini drinks 1:3 (8:15, 15:12, 12:15, 11:15); Koimpex -Lasalle Romano 3:2 (15:11, 11:15, 13:15, 15:8, 15:5); Marzola Povo - Battisti TN 3:0 (15:10, 15:6,15:5). LESTVICA: Vivil in Povo TN 8, Camst Pav Videm, Fontane TV, Bor Tombolini drinks in Kennedy 6, Battisti, Mogliano Veneto in Koim-pex 4, Biadenese in Cus Videm 2, Lasalle Romano, Altura Omse in Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO (28.11.): Mogliano - Vivil; Battisti - Altura Omse; Kennedy - Marzola Povo TN; Bor Tombolini drinks - Koimpex; Lasalle Romano - Pav Videm; Martignacco - Biadenese; Fontane Tv - Cus Videm. MOŠKA M UGA IZIDI 4. KOLA: Rozzol - Prata 3:2 (15:13, 12:15, 5:15, 15:7, 15:7); Porcia - San Vito 3:1 (15:8, 10:15, 15:11, 15:3); Ipem Buia - Bor bo 25.11.; Petris TolmeC - Cremcaffe 0:3 (5:15, 0:15,15:17); Flebus Povoletto - Sloga 3:2 (15:17,13:15,15:12, 15:12, 15:7); Libertas Sacile - 01ympia CDR 3:2 (10:15, 5:15,15:5,15:5,15:11), Mossa ni igrala. LESTVICA: Cremcaffe 8, Prata, 01ympia CDR in Sacile 6, Domovit Porcia, Mossa candolini, Flebus Povletto in San Vito 4, Sloga in Rozzol Trst 2, Petris TolmeC in Bor 0. PRIHODNJE KOLO: (28.11.): Mossa - Porcia; San Vito - Sacile; Cremcaffe - Flebus Povoletto; Sloga - Ipem Buia; Bor - Rozzol, Prata - Petris TolmeC. ZENSKA 02 UGA IZIDI 4. KOLA: Cordenons - Tarcento 0:3 (2:15, 8:15, 6:15); Mossa - Kmečka banka 1:3 (9:15, 15:3, 7:15, 4:15); Porcia - Fiume Veneto 1:3 (7:15, 16:14, 3:15, 9:15); Ausa Pav Cervignano -Martignacco 3:1 (15:10, 7:15, 15:6, 15:8); Casar-sa - Al Fungo Humin 0:3 (7:15, 7:15, 5:15); Sokol Indules - Sangiorgina 1:3 (15:4, 8:15, 8:15, 3:15); Fellini Caffe - Torriana 0:3 (12:15, 7:15, 2:15). LESTVICA: Al Fungo Humin 8, Tarcento, Fiume Veneto in Ausa Pav Cervignano 6, Porcia, Libertas Martignacco, Sokol Indules, Mossa Candolini, Sangiorgina in Fellini caffe 4, Torriana, Ottica Tommasini Cordenons in Kmečka banka 2, Banear Casarsa 0. PRIHODNJE KOLO (28.11.): Cordenons - Porcia; Torriana - Tarcento; Fiume Veneto - Fellini Tržič; Al Fungo - Sokol Indules; Sangiorgina -Cervignano; Martignacco - Mossa; Kmečka banka - San Vito. MOŠKA D UGA IZIDI 4. KOLA: Prevenire - Grado 1:3 (15:11, 9:15, 12:15, 7:15); Acli Ronchi - Volley club 3:1 (7:15, 15:12, 15:11, 15:9); Soča Sobema - Fiume Veneto neodigrana; Rojalese - Asfjr Čedad 3:1 (15:9, 15:9, 7:15, 15:7); Fagagna - Volley bali 0:3 (12:15, 9:15,11:15); Itely Fojda - Zaule Rabuiese 3:0 (15:13, 16:14, 15:6); Comet Torriana - Copat Pordenone neodigrana. LESTVICA: Rojalese 8, SoCa Sobema, VBU Videm, Fiume Veneto in Itely Fojda 6, Zaule Rabuiese, Grado, Fagagna in ACLI Ronke 4, Comet Torriana, Volley Club TS in Prevenire 2, ASFJR Čedad in Copat Pordenone 0. PRIHODNJE KOLO (28.11.): Grado - SoCa Sobema; Copat Pordenone - Prevenire; Fiume Veneto - Comet Torriana, Volley Bali Videm - Itely; Zaule Rabuiese - Rojalese; Asfjr Čedad - Acli Ronchi; Volley Club - Fagagna. ZENSKA D UGA IZIDI 4. KOLA: Virtus Italspurghi - Sagrado 1:3 (16:14, 4:15, 11:15, 7:15); Albatros Spilimbergo - Paluzza 3:1 (15:10, 12:15, 15:8, 15:9); Publiu-no Asfjr - Lucinico 3:0 (15:7, 15:8, 15:8); Bor Friulexport - Pav Natisonia 1:3 (15:6, 8:15, 7:15, 7:15); Danone Rivignano - Del Doge Codroipese 1:3 (2:15,13:15,15:1, 7:15); Koimpex - San Leonardo 3:0 (15:4, 16:14, 15:7); Villacher Tržič -Celinia 3:1 (15:12,14:16,15:8,15:11). LESTVICA: Spilimbergo 8, Sagrado, Codroipese, Koimpex, Paluzza in Rivignano 6, ASFJR Čedad, Celinia in PAV Natisonia 4, Šanson LoCnik, Villacher Tržič in San Leonardo 2, Bor Friulexport in Virtus Italspurghi 0. PRIHODNJE KOLO (28.11.):.Sagrado - Publiuno Asfjr; Celinia - Virtus; Lucinico - Villacher Tržič; Del Doge - Koimpex; San Leonardo - Bor Friulexport; Pav Natisonia - Albatros Spilimbergo; Paluzza - Rivignano. lil lili MOŠKA C-l LIGA / VALPRAPOR NEZADRŽEN ŽENSKA C-l LIGA / NACINOVIJEVA ODSOTNA PO 5 LETIH Goriški vihar v Montecchiu Feri in ostali v težavah le v 3. setu Valprapor Imsa: štiri tekme - štiri zmage (foto Ferrari) Andrej Maver Inglesina Montecchio - Valprapor Imsa 0:3 (11:15, 7:15,15:17) VALPRAPOR IMSA: A. Feri (7 točk + 15 menjav), Stabile (6+3), Buzzinelli (2+2), Lutman (1 + 2), Superga (1 + 8), Paoletti (3+2), Florenin (0+1), M. Feri (0+0), Prinčič (0+0), Rigonat, Bezzacola. Goriški Valprapor v letošnjem prvenstvu vse bolj preseneča. V soboto je namreč dosegel svojo 4. zaporedno zmago in celo v gosteh proti solidnemu Montecchiu. To je bila do sedaj najtežja preizkušnja za Goričane, saj je Montecchio dosegel že dve zmagi in je v drugem kolu premagal tudi močno Petrarco iz Padove. Zato pa je sobotna zmaga in predvsem gladek rezultat še večje potrdilo, da Goričani lahko v letošnjem prvenstvu odigrajo vidno vlogo. Začetek tekme je bil izenačen, toda Valprapor je bil stalno v vodstvu s prednostjo dveh ali treh točk in to prednost je obdržal do konca seta. V začetku drugega seta je trener Zamo zamenjal Lutmana s Paolettijem v vlogi centra, da bi izboljšal blok, ki do tedaj ni bil dovolj agresiven. Goričani so se na začetku nekoliko dekoncentrirali in dovolili nasprotniku, da je povedel z rezultati 4:1 in 6:2. Tedaj pa so se gostje zopet zbrali in zaigrali, tako kot znajo. Do konca seta so tako domačinom prepustili eno samo točko. V tretjem setu je Valprapor odlično začel in vodil s 6:2 in 8:5. V končnici seta pa so valovci nekoliko izgubili koncentracijo, posebno ko si je Stabile laže zvil gleženj in je na njegovo mesto vstopil Igor Florenin. Domačini so se tako približali Goričanom in nato tudi izenačili pri rezultatu 13:13. To je bil vsekakor najbolj delikaten in najrazburljivejši del srečanja. Trener Zamo je s time-outi skušal umiriti svoje igralce, ki so se zopet zbrali. Valprapor Imsa je imel prvo zaključno žogo pri stanju 15:14, a je ni izkoristil. Montecchio je Goričane dosegel še enkrat, nato pa so gostje končno osvojili tekmo. V goriškem taboru je vladalo po tekmi veliko navdušenje, saj je bila ta tekma izredno pomembna in tudi Montecchio ni tako slaba ekipa, kot bi se lahko zdelo po končnem izidu. V vrstah Valpraporja Imse se je izkazal posebno Aleš Feri v napadu in sprejemu. Na srečo tudi poškodba Stabileja ni huda, tako da je lahko zaigral že v končnici seta. Za zmago pa si zaslužijo pohvalo prav vsi igralci za borbeno igro. Borova barka plula tudi brez kapitana Videmski CUS je bil plavim dorasel le na servisu Dekleta Bora Tombolini drinks so doslej resnično prijetno presenetila (foto Križmančič) Cus Videm - Bor Tombolini Drinks 1:3 (8:15, 15:12,11:15,10:15) BOR TOMBOLINI: Maver (12 točk + 8 menjav), Grbec (1+0), Vodopivec (1+4), Cok (9+4), Flego (3 + 7), Ažman (8 + 3), Gregori (1+5), Pitacco, Guštini, Benevol (0+0). ZGREŠENI SERVISI: Cus 9, Bor Tombolini 7. Kdo bi si mislil, da bo letos krepko pomlajena Borova postava po štirih kolih Zenskega prvenstva C-l lige imela na lestvici šest točk? Pred sobotnim nastopom v Vidmu je bilo precej ugibanj o tem, ali so plave, po domačem podvigu proti favoritu Pav Udine, zmožne tudi na gostovanju proti drugemu videmskemu tretje-ligašu igrati na visokem nivoju. No, odgovor je vsekakor pozitiven, čeprav so borovke tokrat zaigrale manj odločno, kot teden dni prej, CUS Videm pa je vsekakor šesterka manjšega formata od Pava. Glede na to, da so pri Boru za letos načrtovali predvsem obstanek (in to velja še zmeraj, pravi previdni športni direktor Borovega ženskega odseka Može), pa je izredno spodbudno, da so varovanke trenerja Soreja že drugič zapored v gosteh premagale domnevnega konkurenta v boju za preživetje. Ce pa se bo potem izkazalo, da so lahko cilji borovk višji, toliko bolje. Pred sobotnim srečanjem je bila v Borovem taboru zaskrbljenost precejšnja. Prvič v zadnjih petih letih v Borovem polju namreč ni bilo kapetanke Nacino-vijeve, ki je zbolela za gripo. Odsotnost Borove veteranke se je seveda dejansko tudi občutila, posebno v drugi liniji, vendar pa so plave na splošno dobro prestale to preizkušnjo. Najtežja zanje sta bila prva dva seta. Gostiteljice so namreč z izredno ostrim servisom stalno »zbadale« Borov sprejem (malo je plave tudi motila neobičajna telovadnica) in so v tem delu srečanja tudi dosegle večino od kar 17 direktnih točk na servisu. V vsem ostalem pa so bile Videmčanke nedorasle plavim, le v obrambi so pokazale zelo požrtvovalno in večkrat tudi učinkovito igro. Bistvena pa je bila razlika v tehničnem znanju, o čemer še najbolje priča podatek, da so plave po napakah nasprotnic dosegle kar 22 točk, same pa so jih Videmčankam podarile le pet. Začetek je bil za borovke šokanten. Gostiteljice so s štirimi močnimi servisi povedle s 4:0, vendar pa so nato plave vzpostavile ravnotežje (povedle so z 8:5) in razmeroma brez težav osvojile set, v začetku drugega pa so povedle kar z 9:2, ko je CUS rea- giral in dosegel osem zaporednih točk. Finiš je bil zelo izenačen, za borovke pa so bile spet usodne nekatere napake v sprejemu.V drugi polovici tekme je trener Sore nekoliko spremenil postavo. Sprejem je bil zanesljivejši, Ažmanova je v tem elementu postala nepogrešljiva in vsa ekipa je zaigrala bolj sproščeno, razen na začetku zadnjega niza, ko so gostiteljice vodile s 3:0. Skratka, borovke so dosegle zavidljivo stopnjo pripravljenosti in pred sobotnim derbijem s slogašicami precej dobro nabrusile svoje nože, tri zaporedne zmage pa jim omogočajo, da gledajo na naslednje nastope z večjo spokojnostjo. ŽENSKE DEŽELNE LIGE / V POKRAJINSKEM DERBIJU Z MOSSO MOŠKE DEŽELNE LIGE / KAKŠNA SMOLA! Prvi točki za Kmečko banko Koimpex v D ligi tretjič uspešen Podcenjevanje nasprotnika botrovalo porazu sokolovk v Nabrežini Mlade četrtoligašice Bora Friulexport spet niso bile kos svoji nalogi Kmečka banka - končno do prvih točk! (foto Ferrari) Mossa Candolini -Kmečka banka 1:3 (9:15, 15:3, 7:15,4:15) KMEČKA BANKA: Vižintin, Luvisutti, Krašček, Žbogar, Tiberio, Vidoz, Magda in Maša Braini, Peterin. Končno je Kmečka banka dobro zaigrala in v goriškem derbiju tudi premagal Mosso in tako prebila led v letošnjem prvenstvu. Poznala se je prisotnost podajačice Tiberio, ki je letos prvič nastopila in uredila napad Goričank. V napadu je bila zato Kmečka banka prodornejša, izkazali pa sta se zlasti Vižin-tinova in Zbogarjeva. Tekmo so začele odlično. Naredile so malo napak in zelo dobro servirale. Zato so tudi bile stalno v vodstvu in brez večjih težav osvojile set. Zaradi padca koncentracije so nato Goričanke zaigrale slabše. V drugem setu niso mogle umiriti svoje igre, zato je Mossa ves čas držala vajeti igre v lastnih rokah in na koncu tudi gladko zmagala. V tretjem setu pa so se goriške igralke zopet zbrale in praktično nadigrale nasprotnice, ki se niso mogle upreti premoči gostujoče ekipe. Mossa vsekakor ni slaba ekipa, verjetno pa ji je manjkalo nekaj prepričanja v lastne sposobnosti. Za prvo letošnjo zmago zaslužijo pohvalo prav vse igralke. Ta zmaga bo goriškim odbojkaricam gotovo vlila novih moči in navdušenja. Zmaga v gosteh na goriškem derbiju pred številnim in glasnim občinstvom pa je zanje gotovo še večje zadoščenje. Gotovo pa lahko Kmečka banka še veliko izboljša svojo igro, posebno ko bo nastopila tudi do sedaj poškodovana Zavldlavova in ko bo ekipa igrla boljše v obrambi. Sokol Indules - Sangiorgina 1:3 (15:4, 8:15, 8:15, 3:15) SOKOL INDULES: L. in T. Masten, Vidali, Skerk, Marucelli, Bru-mat, Lupine, Cossutta, Drasič, Pertot. Nabrežinke so nekoliko nepričakovano izgubile proti nasprotniku, ki je doslej zbral le dve točki. Sokolovke so v prvem setu zaigrale dobro, a nato so se mlade, a visoke in dobro pripravljene Furlanke »ogrele« in (posebno z dobrim blokom) nadigrale domačo ekipo. Vse igralke so pristavile svoj »lonček« napak, tako da si pohvale tokrat resnično ne zasluži nobena. Trener sokolovk Zoran Jerončič je takole komentiral srečanje:«Zdi se mi, da so po bitri zmagi v prvem setu in glede na dosedanje rezultate San-giorgine, naša dekleta začela podcenjevati nasprotnika. Ko pa so se stvari na igrišču obrnile, so gostje dobile veliko zagona, mi pa smo popustili. Preveč je bilo zgrešenih servisov. Lahko bi rekel, da je bil servis naše glavno orožje v prvem setu, od drugega niza dalje pa je to orožje prevzel nasprotnik.« D UGA Koimpex - San Leonardo 3:0 (15:4,16:14,15:7) KOIMPEX: Brišnik, D. in S. Ciocchi, Cebulec, Ferluga, Fonda, M. in M. Kosmina, Milič, Spacal, Skerk. Koimpex je v soboto iztržil tretjo prvenstveno zmago po tekmi, ki je trajala borih 45 minut. Da gostje niso dorasle domačnikam je bilo jasno že na samem začetku tekme, ko so slogašice takoj zelo zagrizeno začele in dobesedno nadigrale nasprotnice. Ta delni uspeh jih je nekoliko uspaval, tako da so v drugem setu nekoliko popustile, igre je bila bolj izenačena, gostje pa so nekaj časa celo vodile in tudi povedle s 14:13. Koim-pex pa je tedaj le reagiral, set osvojil in potem suve-reneno nadaljeval tudi v tretjem, v katerem so bile gostje spet brez moči. (Inka) Bor Friulexport - Pav Natisoma 1:3 (15:6, 8:15, 7:15, 7:15) BOR FRIULEKPORT: Vidali, Foraus, Stopper, Pemarchich, A. Faimann, M.Faimann, Gruden, Sacca, Callegaris, Dolhar, Mamolo, Zadnik. Po prvem z lahkoto osvojenem setu je že kazalo, da bodo borovke tokrat prišle do prvih dveh točk. Toda z vsako osvojeno nasprotnikovo točko se je plavim tudi manjšala samozavest in koncentracija. Postopoma so postajale manj učinkovite prav na servisu, s katerim so tudi osvojile prvi set, do izraza pa je prišel nasprotnikov potencial v protinapadu, za katerega domačinke niso uspele najti prave rešitve. V končnici tretjega in četrtega seta so začele grešiti tudi v najenostavnejših elementih, tako da so imele nasprotnice, ki nikakor niso bile nepremagljive, lahko pot do zmage. Na težkih gostovanjih sta se 0lympia CDR in Sloga predali ko sta v nizih že vodili z 2:0 Sočanom je zveza v bistvu že prisodila zmago brez boja Libertas Sacile -01ympia CDR 3:2 (10:15, 5:15,15:5,15:5,15:10) OLVMPIA: S. Terpin (14 točk+19 menjav), J. Terpin (7+10), G. Sfiligoj (7+5), A.Vtigrič (1+2), B. Sfiligoj (1+2), A. Terpin (1+0), Dorni (2 + 5), Petejan (2 + 3), Povše (0+0), Devetak (0+0), M.Vogrič (0+0), Hlede. Kljub porazu so Goričani bili na sobotni tekmi povsem enakovredni nasprotnikom. V prvih dveh setih je 01ympia CDR celo nadigrala domačine. Z napadalno igro in odličnimi posegi v obrambi je povsem onemogočila nasprotnika. V tem delu tekme sta se izkazala predvsem krili Janez Terpin in Gregor Sfiligoj z odličnim sprejemom, ki je omogočil učinkovite napade s kombinacijami v centru in v drugi tolkaški coni, kjer se je razigral razpoloženi Simon Terpin. Od tretjega seta dalje pa je prišla na dan večja izkušenost domačih odbojkarjev, ki so izkoristili padec koncentracije Goričanov. Posledica je bil izredno slab sprejem, tako da 01ympia ni mogla več napadati na centru, na krilu pa so domačini z dobrim blokom zaustavili udarce goriških tolkačev. Trener Petejan je poskušal z različnimi menjavami urediti svoje vrste, a mu ni uspelo. V tie-breaku je Sacile pri menjavi igrišča vodil že z 8:3. Gostje so spet poprijeli in izenačili pri rezultatu 10:10. Toda več niso zmogli. Trener Rajko Petejan po tekmi ni bil razoča- David Kralj (Sloga) ran: »To gostovanje je bilo za nas izpit, da vidimo, kje je naše mesto v tem prvenstvu. Kljub porazu smo dokazali, da se lahko enakovredno kosamo tudi z najboljšimi ekipami v ligi. Pozna se, da smo mlada in neizkušena ekipa. S časom bomo morali odpraviti te velike pavze, ko nam odpove sprejem in se ne znamo več zbrati in igrati tako, kot znamo.« Flebus Povoletto -Sloga 3:2 (15:17, 13:15, 15:12,15:12.15:7) SLOGA: Sgubin, Božič, D. in A. Kralj, Cač, Cisolla, Riolino, Strain, Jablanšček, Krpan. Slogaši so igrali svojo letošnjo najboljšo tekmo in bili na pragu presenečenja. Flebus je namreč ena boljših ekip v ligi, ki odločno cilja na napredovanje. Prvi so povedli domačini s 4:0. Nato pa so slogaši bili povsem enakovredni nasprotniku. Ekipi sta se menjavali v vodstvu. Flebus je zelo forsiral servis in občasno spravljal v težave sprejem slogašev. V končnici seta pa so domačini zgrešili prav nekaj servisov, kar jim je bilo usodno. Tudi v drugem setu je Sloga igrala dobro v obrambi in z dobrim blokom 1° učinkovitimi napadi s krila strla odpor domačinov. V tretjem in četrtem setu so domačini dali vse od sebe, saj si nis° mogli privoščiti drugega zaporednega poraza. \ četrtem setu so sloga^J vodili še z 12:10 in bil1 na pragu uspeha, a so na koncu naredili preveč napak v sprejemu. Enako se je zgodilo v končnicl četrtega seta, ko ni®o znali izvesti nekaj lahki11 protinapadov. Peti set j® potekal enosmerno, sa) so domačini stalno obv, ladovali položaj. menjavi igrišča je b1 rezultat že 8:2, nato 14-in Flebus je tako zmagal’ Slogin spremljeval6, Morpurgo je po teke1 povedal: »Igrali slD proti ekipi, ki bo gotov napredovala v višjo JifZ0'. Zato smo zadovoljni. 6 s tako igro ne bi srn® imeti težav za obstanek ligi.« . •» V D ligi so igrale1 1 jriSl1 Fiume Veneta pr tako Sovodnje prepozno, - .. da tekme niso odigr3^ zveza pa je v nedeljsk neuradnem komunike) z rezultati že pris° ez zmago Sočanom br boja s 3:0. H PROMOCIJSKA LIGA / Primorje mora še počakali na prvi uspeh Juventina razočarala PRIMORJE - FLUMI-GNANO 1:1 (1.1) STRELCA: v 1. min. Guerin, v 17. De Marco. PRIMORJE. Babich, Luksa, Milani, M. Stoka (v 46. min. Digovich), Trampuš, Savarin, Tul, De Marco, P. Stoka, Krevatin, Antoni. Tudi proti dokaj skromnemu Flumignanu Prosečani niso dosegli letošnjega prvega uspeha. Ponovili so bledo igro zadnjih tekem. Kot v prvem srečanju s Pro Fiumecellom pa so že v prvi minuti »ponudili« gostom zadetek ob enem redkih strelov proti vratom Babicha. Domačini so ob slabem začetku nadaljevali precej zmedeno in neorganizirano, kljub teritorialni premoči. Izenačili so v 17. minuti, ko je De Marco z odlično izvedenim prostim strelom premagal vsekakor dobrega Tollona. V drugem polčasu je prišla na dan premoč Primorja, predvsem v zadnjih 25 minutah, ko sta najprej De Marco in Krevatin ter nato še Stoka zaposlili vratarja gostov. Na drugi strani je Babich spretno odbil v kot natančen prosti strel ob kazenskem prostoru. Zadnje minute so bile, kot letos že večkrat, zelo napete, naskok na vrata gostov pa ni dal zaželenih sadov. Za »rdeCe-rumene« točka ne more predstavljati delnega uspeha, saj bo izgubljene točke v tem delu vse težje nadoknaditi na koncu prvenstva, torej bi bil prepotreben pravi preobrat tako v igri kot seveda pri rezultatih. Po tekmi je primerjaš Miloš Tul takole menil: »Očitno je naivnost, doslej naša občasna spremljevalka, postala dejansko naša pravo konstanta. Samo tako si lahko razlagam gol, ki so nam ga dali gostje celo v prvi minuti igre. Ob tem lahko mimo rečem, da je rezultat dokaj lažen, saj Flumignano ni napravil nič, da bi si zaslužil zadetek. Kar se Uče nadaljevanja prvenstva lahko rečem, ha nas čakajo še ostrejši boji. Istočasno Pa sem trdno prepričan, da trenutno razpolagamo z dobro ekipo, bo temu naporu gotovo kos.« (S.M.) S. LUIGI-JUVENTINA 4:0(1:) STRELCI: Porcorato v 30’, Calgaro v 52’, Vitulic v 81’, Lando v 89’ JUVENTINA : Pascolat, Peršolja, Travagin, Trevisan, Pizzi, Kaus, Bastiani, Gandin, Tabai (v 20’ Andaloro), Kovic, Petejan (v 77’ Devetak). SODNIK: Taiarol (PN) Predsednik Juventine Lado Marchi ni iskal opravičil; »Igrali smo slabo, nič ni delovalo kot bi bilo moralo, enostavno nas ni bilo prepoznati.« Omenil je sicer, da je zaradi udarca kaj kmalu moral v slačilnico Tabai, ki ima tudi težave s hrbtom (»Tabai pa pomeni polovico ekipe«, je pristavil Marchi, vendar v njegovem glasu ni bilo zaznati, da hoče igralčevo odsotnost predstaviti kot vzrok za poraz, kot tudi ni vztrajal na tem, da njegova ekipa ni vajena peščenih igrišč, kot je tisto pri Sv. Alojziju v Trstu). Vendar menimo, da je prav teren do neke mere le pogojeval igro Juventine, saj so bili Standrežci vse preveč zadržani (padec na trdi peščeni podlagi ni nikoli prijeten).Tako ali drugače, lahko bi tudi navedli še nekaj razlogov, ki nekje govorijo v obrambo Juventine, a ob vsem tem ne gre pozabiti, da so Standrežci bili prvi na lestvici, vodilni pa tako nepovezano, neučinkovito v napadu in še zlasti pred lastnimi vrati le ne more igrati. Sam začetek sicer ni slabo obetal. Juventina je bila sicer nekoliko bolj prodorna, vendar je veliko grešila pri podajah, za katere se je odločala vse preveč prenagljeno: kot da igra po ustaljenih mehanizmih, ki pa so tokrat odpovedali, saj večkrat na mestu, kamor je bila namenjena žoga, ni bilo nikogar. Od 15. minute dalje pa se je pot za Standrežce začela vzpenjati: v 17. minuti je Kavs rešil na gol črti, potem ko se je Pascolatu spodrsnilo, ko pa je v 20. minuti igrišče zapustil Tabai, je ekipa nekje »zaspala«. Zdramil jo je zadetek domačih, vendar je nadaljevala z zgrešenimi streli in podajami. V BAZOVICI / DERBI V PRVI KATEGORIJI Zaslužena zmaga Vesne Zarja letos prvič izgubila Derbi privabil šrevilne gledalce, ki pa niso videli lepe tekme ZARJA - VESNA 1:2 ' (0:2) STRELCI: Bertoli v 22’, Sigur v 39’, Kalc v 60’. ZARJA: Milani, Ferluga, Štrukelj, Voljč, Marassi, Kalc, Damjan Fonda, Egon Fonda, Žagar (od 46’ Tognetti), De Micheli. VESNA: Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soavi, Malusa, Vlach, Nonis (od 73’ Kriscjak), Castello, Kostnapfel, Bertoli, Sigur (od 68’ Candotti). OPOMIN: Štrukelj, Marassi, Egon Fonda, Sambaldi, Vlach, Bertoli, Sigur. Sodnik: Stefanutti iz Tolmeča. Igralci Vesne se vračajo iz gostovanja v Bazovici s celim izkupičkom točk, kar je posledica predvsem bolj organizirane igre in solidne obrambe. Na bazovskem igrišču se je zbralo zares številno občinstvo, ki je prisostvovalo povprečni igri predvsem s strani domačinov. Tekma je bila tudi precej živčna saj je moral sodnik večkrat poseči. Vesna je stopila na igrišče bolj odločno, a v uvodnih minutah je vladalo ravnovesje med ekipama. V 6. minuti bi lahko Zarjani prešli v vodstvo z dvojno priložnostjo, sprva je strel Damjana Fonde odbil vratar Zemanek žoga je Solidna obramba Vesne je večkrat zaustavila napade domačinov (Foto Ferrari) nato prišla do Egona Fonda, ki je iz ugodnega položaja streljal ven. Nato so igralci Vesne prevzeli vajeti igre v roke in prešli v vodstvo v 22. minuti s strelom Bertolija z roba kazenskega prostora. Strel je presenetil vse igralce, na gol črti je skušal odbiti žogo Antonič a brez uspeha. Domačini so skušali reagirati a preveč zmedeno tako, da so bile podaje večkrat netočne in lahek plen igralcev Vesne. Sest minut pred koncem polčasa pa so Križani podvojili, Sigur je spretno izkoristil podajo lastne obrambe in z neubranljivim strelom premagal nemočnega vratarja Milanija. Na začetku drugega polčasa je trener Zarje Pongracic poslal na igrišče Tognettija namesto, danes neučinkovitega, Žagarja.Igralci Zarje so se množično podali v napad in kmalu znižali zaostanek sKalcem, ki je poslal v vrata netočen strel Darkota Fonda. Bazovci so seveda nadaljevali z napadi a branilci Vesne so zelo dobro branili in onesposobili napadalce Zarje.Edino resnejšo priložnost so imeli domačini z Antoničem, ki je z prostega strela poslal žogo nad prečko. V zadnjih minutah so Zarjanom pošle moči, tako da bi lahko Križani s hitrim Kostnapflom v protinapadu dosegli še en zadetek, toda vratar Milani je spretno posegel. Ob koncu tekme je vladalo v taboru Vesne veliko veselje, saj so s to zmago dohiteli na lestvici prav Zarjo. Trenerja ekip sta tako komentirala srečanje: GIORGIO PONGRACIC ( Zarja): »Igrali smo izredno slabo predvsem v prvem polčasu, medtem ko smo v drugem polčasu premalo reagirali.Od posameznikov ne bi govoril saj me ni nihče posebno odlikoval.« EURO PETAGNA ( Vesna) :»Mislim da je zmaga zaslužena, ker smo predvsem v prvem polčasu zaigrali odlično in onesposobili domačine. Pohvaliti moram vse moje igralce, ki so zaigrali zares dobro in srčno.Med nasprotniki me je presenetil predvsem Voljč, ki je bil stalen trn v peti naše obrambe.« Tudi igralci obeh ekip so si bila istega mnenja, kapetan Zarje Damjan Fonda je tako menil: »V prvem polčasu so zaigrali bolje oni, ki so dosegli oba zadetka zaradi naših napak. V nadaljevanju smo bolj pritiskali a zaman, saj nismo ustvarili nobene nevarnejše priložnosti.« ANDREJ KOSTNAPFEL napadalec Vesne: »V prvem polčasu smo imeli popolno premoč in igrali dobro. Nato smo seveda nekoliko popustili, a na koncu bi lahko dosegli, v protinapadu še kakšen zadetek.« (E.B.) 2. AMATERSKA LIGA / V 9. KOLU Trebenski Primorec obdržal 2. mesto Breg se je končno rešil dna lestvice Kras proti skromnemu Morsanu, ki je že po eni somi podoji izgubil igralca, zamudil lepo priložnost - Sovodnje zasluženo osvojile točko proti prvouvrščenemu Foglianu SKUPINA D SANTAMARIA - PRIMOREC: 0:0 PRIMOREC: Savarin, Peres, Pollicardi, Frasson, Srebrnich, Giuressi, Bulich, Gargiuolo, Benet, Apuzzo, Smilovich (v 70’ Finessi). Trebenci so na gostovanju v Santamarii iztržili pomembno točko ter tako obdržali drugo mesto na lestvici. V prvem polčasu je bila igra izenačena. Obe ekipi sta ustvarili več priložnosti, Smilovich in Benet pa včeraj res nista imela srečnega dne. V nadaljevanju so domačini odločneje pritisnili, vendar niso niti enkrat resneje zaposlili Savarina. Deset minut pred koncem je sodnik Santimarii upravičeno razveljavil gol zaradi očitnega nedovoljenega položaja. Domači napadalec pa se s tem ni strinjal, tako da je moral predčasno v slačilnico. Ob koncu lahko še rečemo, da se je Primorec, kljub odsotnosti diskvalificiranega Pertana, tudi tokrat izkazal z izredno zanesljivo igro. Velja pa še zabeležiti letošnji krstni nastop Finessija. (Dimitrij) MORSANO - KRAS 1:0 (0:0) KRAS: Rebez, Sne, Massai, Lepore (v 70’ Fadda), Castro, Norbedo, Rotta, Lacalamita, Spazzapan, Drioli, Božič RDEČI KARTON: Rotta (v 75’) in Spazzapan (v 78’), oba zaradi dveh opominov. Morsano se je izkazal -li AMATERSKA LIGA / MLADOST ZAPRAVILA PRILOŽNOST Gaja popravila položaj, njeni trije veterani najboljši in najbolj požrtvovalni na igrišču (0:2)RAD° ‘ GAJA: 1=3 AnSJRELCI: v 20’ in 61’ Ghiotto. MajCen’ V 30’ AleksAMBaXa’ CaP°lino> Gius i)MajCenM(v 35’ Gay,„. V. Masala, GhiolS11’ Krrajevich’ ^ejMajce in Vengust. Gra/mag0 Proti Šibkemu ni _ 80 sj zeleno-rume- P°ložai na Uanr a ai raCunajo na Prfid°Vanie' Trener redil EnU6 dobro razpo-OianiV i P°’ čeprav je ^aai-P°škodovani Uta’ h ga je nadome- stil Ghiotto. O tekmi sami pa bi povedali, da so naši od prve minute dalje stalno napadali, dosegli dva gola in si zapravili še druge priložnosti, zlasti z Ghiottom. V 2. polčasu so zeleno-rumeni še bolj ogrožali nasprotnikova vrata in z Andrejem Majcenom dosegli tretji gol, s čimer je bilo tekme praktično konec. Dodali bi še, da so bili vsi trije veterani Gaje, kapetan Gabrielli, Vengust in Masala, najboljši in najpožrtvoval-nejši na igrišču. (Kalc) MLADOST - ROMANA 1:1 (1:0) MLADOST: Baldan, Kobal, M. Argentin, Marušič, Gergolet, Poropat, D. Argentin, Bidut, Blason, Feresin, Devetak. Mladost je zapravila izredno priložnost, da bi pospravila nov par točk, saj so gostje v 2. polčasu izenačili po nepotrebni enajstmetrovki. Prvi del srečanja se je začel brez velikega taktiziranja, vendar so bili gostje nevarnejši pred vrati Baldana, a na drugi strani so bili domačini precej netočni pri zaključevanju. V 23. minuti pa je Feresin direktno s proste- ga strela popeljal Kraševce v vodstvo, kar je vsekakor vlilo novih moči domačinom, saj so odtlej stalno napadali. V 2. polčasu se dogajanje v bistvu ni spremenilo, Mladost je še vedno držala vajeti igre v rokah, najzrelejšo priložnost pa je Argentin iz ugodnega položaja zapravil. Zamujena priložnost, prejeti gol: tako se je zgodilo tudi tokrat. V eni od redkih napadalnih akcij gostov si je srednji napadalec priigral enajstmetrovko ter izenačil. Velja še omeniti nepotrebno izključitev Biduta. kot dokaj skromna ekipa in je do obeh točk prišel v bistvu z edinim strelom na vrata, ki ga je izvedel v vsem srečanju, nakar je branil osvojeno prednost. Domači pa so začeli dokaj neobičajno: že takoj po prvi podaji, ki je sledila uvodnemu sodnikovemu žvižgu, je namreč eden od njihovih igralcev nerodno stopil in si zlomil ležej, kar je ekipo nekoliko zmedlo. Kras je v tem prvem polčasu brez težav kontroliral igro, izvedel je tudi nekaj strelov, vendar se v bistvu ni zgodilo nič kakega, kar bi bilo vredno posebej zabeležiti.. V odmoru je trener Krasa Colavecchia svojim priporočil, naj bodo bolj odločni, saj je bilo očitno, da je zmaga dosegljiva. Krašovci so sicer nadaljevali bolj živahno, a jim nikakor ni šlo od rok. Po zadetlku Morsana in še posebno po obeh izključitvah pa je bilo tekme praktično konec. Kras je sicer še vedno pritiskal, a bolj iz ponosa, saj o kakšni posebni učinkovitosti ne moremo govoriti. Morsano pa se je v glavnem branil, kar tudi ni bilo težo, saj je imel dva moža več na terenu. SKUPINA F PRO FARRA - BREG 2:2 (1:0) STRELCA ZA BREG: Huez v 55’ in Paoli v 80’ BREG: Hrvatin, Pečar (od 78’ Albertini), Prašel, Paoletti, Švab, Armani, Olenik, Dana, Paoli, Udovicich (od 78’ Amoroso), Huez. Po neodločenem izidu, ki so ga pred tednom dni iztržili proti Sovodnjam, so Brežani tudi v gosteh remizirali in tako zapustili zadnje mesto na lestvici. Plavi so končno zaigrali dobro in borbeno in čeprav so bili kar dvakrat v zaostanku, so obakrat razliko nadoknadili.Srečanje je bilo na začetku izenačeno, a v 15. minuti so domačini po spodrsljaju Bregove obrambe povedli. Plavi so takoj reagirali in z zelo razpoloženim Huezom zapravili lepi priložnosti. Nato je lepo priložnost ime Olenik, a ni bil uspešen. Tudi v drugem polčasu se slika igre ni spremenila, saj so Brežani nadaljevali z napadi in končno izenačili z lepim zadetkom Hueza, ki je z glavo preusmeril v vrata podajo s krila. Srečanje se je upočasnilo, a kot se je letos že večkrat zgodilo, je nasprotnik izkoristil napako Brežanov in s hitrim protinapadom ponovno prešel v vodstvo. Trener Valdevit je nato zamenjal kar dva igralca, ki sta očitno prinesla nove svežine in tako so Brežani dve minuti kasneje ponovno izenačili z Paolijem, ki je v gneči pred nasprotnikovimi vrati uspel preusmeriti žogo v mrežo. Do konca srečanja ni bilo drugih važnejših dogodkov.Tokrat zasluži pohvalo predvsem Huez, ki je odigral eno izmed svojih najboljših tekem, odkar nastopa z Bregom, a vsa ekipa je v nedeljo igrala solidno in odločno, kar je res spodbudno pred nadaljnjimi nastopi. SOVODNJE - FOGUA-NO 1:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Modula v 90’ (11-metrovka). SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Černič, Zotti, Grillo, Devetak ( od 75’ Gulin), F. Sambo, Luisa (od 85’ E. Sambo), M. Visintin, Modula, D. Visintin. Čeprav v okrnjeni postavi, so Sovodenjci proti visokouvrščeni ekipi Fogliana igrali dobro in zasluženo ize-načili.Tokrat so se izkazali predvsem tisti igralci, ki ne igrajo redno, a med njimi bi omenili mladega Davida Visintina, ki se je v obrambi zares izkazal, medtem ko je bil Modula zelo učinkovit v napadu. V začetku sta si bili ekipi enakovredni. Domačini bi lahko prešli v vodstvo že v 20. minuti, a strel Module se je odbil od vratnice. Nato je imel tudi Michele Visintin dobro priložnost, vendar jo je zapravil.V začetku drugega polčasa so igralci Sovodenj še odločneje pritisnili, toda brez uspeha. Srečanje je bilo nato izenačeno, a dogodilo se ni nič posebnega. Petnajst minut pred koncem pa so gostje povedli neposredno s prostega strela. Domačini se niso vdali in njihova požrtvovalnost je bila prav v zadnji minuti poplačana: Modula se je po podaji s prostega strela znašel v nasprotnikovem kazenskem prostoru, branilci Fogliana so nad njim napravili očiten prekršek, katerega je pazljivi sodnik kaznoval z enajstmetrovko. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Modula, ki je tako zapečatil končni rezultat. LESTVICE ELITNA AMATERSKA UGA IZIDI. 9. KOLA Monfalcone - Cussignacco 0:3 Gemonese - San Canzian 2:0 San Daniele - Serenissima 4:0 San Giovanni - Gradese 1:4 San Sergio - Sacilese 2:2 Itala San Marco - Tamai 0:3 Ronchi - Porcia 0:0 Fontanafredda - Pro Gorizia 1:0 LESTVICA: Tamai, Fontanafredda, Ronchi, Pro Gorizia in Porcia 13, Gradese in Sacilese 11, Cussignacco in Gemonese 10, San Daniele 9, San Canzian 7, Itala San Sergio 6, Monfalcone 5, Serenissima in San Giovanni 1. PRIHODNJE KOLO (29.11.): Porcia - Pro Gorizia; Tamai - Ronchi; Sacilese - Itala San Marco; Gradese - San Sergio; Serenissima - San Giovanni; San Canzian - San Daniele; Cussignacco -Gemonese; Monfalcone - Fontanafredda. PROMOCIJSKA UGA IZIDI 9. KOLA Lucinico - Ruda 0:0 Primorje - Flumignano 1:1 Valnatisone - Costalunga 1:1 Fortitudo - Aquileia 0:0 Gonars - Cormonese 1:1 Pro Fiumicello - Union 91 0:0 S. Luigi - Juventina 4:0 Trivignano - Varmo 3:1 LESTVICA: San Luigi in Trivignano 13, Aquileia in Juventina 12, Ruda in Fortitudo 11, Cormonese, Gonars in Lucinico 9, Pro Fiumicello 8, Flumignano in Valnatisone 7, Costalunga 6, Primorje 5, Varmo in Union 914. PRIHODNJE KOLO (29.11.): Juventina - Varmo; Union 91 - San Luigi; Cormonese - Pro Fiumicello; Aquileia - Gonars; Costalunga -Fortitudo; Flumignano - Valnatisone; Ruda -Primorje; Lucinico - Trivignano. 1. AMATERSKA UGA IZIDI 9. KOLA Mossa - Cividalese 0:0 Opicina - Piedimonte 1:0 Staranzano - Tuiriaco 1:0 Romans - Edile Adriatica 1:0 Ponziana - Torreanese 2:1 Portuale - Villanova 1:0 Zarja - Vesna 1:2 Sistiana - Isonzo 1:1 LESTVICA: Ponziana 15, Staranzano 13, Mossa 12, Zarja in Vesna 11, Torreanese, in Turriaco 10, Cividalese in San Marco 9, Opicina 8, Edile Adriatica, Isonzo S.P. in Pro Romans 7, Portuale 6, Piedimonte 5, Villanova J. 4. PRIHODNJE KOLO (29.11.): Vesna - Isonzo; Villanova - Zarja; Torreanese - Portuale; Edile Adriatica - Ponziana; Turriaco - Pro Romans; Piedimonte - Staranzano; Cividalese - Opicina; Mossa - Sistiana. 2. AMATERSKA UGA SKUPINA D IZIDI 9. KOLA Romans - Ronchis 1:0 Junior Aurisina - Lestizza 2:1 Santamaria - Primorec 0:0 Castionese - Lavarianese 0:1 Morsano - Kras 1:0 Talmassons - Don Bosco 1:1 Camino - Zaule Rabuiese 1:0 Zompicchia - Bertiolo 0:3 LESTVICA: Zaule 13, Bertiolo, Primorec in Santamaria 12, Lavarianese, Romans in Mereto Don Bosco 10, Junior, Kras, Talmassons, Morsano in Camino 9, Castionese 6, Lestizza in Zompicchia 5, Ronchis 4. PRIHODNJE KOLO (29.11.): Zaule Rabuiese -Bertiolo; Don Bosco - Camino; Kras - Talmassons: Lavarianese - Morsano; Primorec - Castionese Lestizza - Santamaria; Ronchis - Junior Aurisina; Romans - Zompicchia. SKUPINA F IZIDI 9. KOLA Pro Farra - Breg 2:2 Audax - Fossalon 1:2 Poggio - Medea 1:1 Capriva - Muggesana 1:0 Pieris - Fincantieri 0:0 Villesse - Domio 1:1 Moraro - Roianese 1:0 Sovodnje - Fogliano 1:1 LESTVICA: Muggesana in Fogliano 14, Fincantieri 13, Moraro 12, Sovodnje, Domio, Roianese, Pro Farra in Capriva 10, Medea, Fossalon in Villesse 9, Poggio 5, Pieris 4, Breg 2, Audax 1. PRIHODNJE KOLO: Roianese - Fogliano; Domio -Moraro; Fincantieri - Villesse; Muggesana - Pieris; Medea - Capriva; Fossalon - Poggio; Breg - Audax; Pro Farra - Sovodnje. 3. AMATERSKA UGA IZIDI 8. KOLA Stock - Montebello 0:0 San Vito - Don Bosco 2:1 Grado - Gaja 1:3 Union - Cus 2:5 San Nazario - Fincantieri 0:2 Lelio Team - CGS 2:1 Mladost - Romana 1:1 LESTVICA: Mladost in Romana 12, CUS, Fincantieri, Gaja in Stock 11, Lelio Team 9, San Vito in CGS 8, San Nazario 6, Grado 5, Montebello 4, Don Bosco in Union 2. PRIHODNJE KOLO: (29.11): CGS - Romana; Fincantieri - Lelio Team; Cus - San Nazario; Gaja -Union; Don Bosco - Grado; Montebello - San Vito; Stock - Mladost. ŠPORT Ponedeljek, 23. novembra 1992 LESTVICE ELITNA B UGA IZIDI 9. KOLA: Brescia - Ilva Piombino 61:84 Gewiss - Victors 79:60 Fracasso - G. di Camia 77:76 Popolare Ragusa - Imola 87:83 Sarvin - Sfa Montichiari 90:86 Elledi Pd - Serapide 101:81 Sidis - Biesse 87:82 Ciemme Go - Agrofina 96:79 LESTVICA: Fracasso Vicenza 16, Elledi Padova 14, Popolare Ragusa in Sidis Porto San Giorgio 12, Ilva Piombino, Leonardo Imola in Serapide Pozzuoli 10, Ciemme Gorica, Gevviss Bergamo, Sarvin Cagliari in Victors Rim 8, Agrofina Batti-paglia, Brescia, G- di Camia Videm in Sfa Montichiari 6, Biesse Pesaro 4. BUGA IZIDI 9. KOLA: Ancona - S. Elpidio 78:72 Cento - Ozzano 86:84 Faenza - San Dona 81:83 Ravenna - Jadran TKB 94:70 Campli Lavaal - Montecchio 81:69 Mestrina - Montegranaro 85:90 Oderzo - Argenta 87:76 lil čil KOŠARKA / B LIGA BOR RADENSKA / V D LIGI Hud poraz Jadrana TKB Ravenna precej boljša Jodranovci so se le v začetku enakovredno upirali domačinom Iter Ravenna - Jadran TKB 94:70 (54:36) ITER RAVENNA: Cerdi, Macaro 9 (3:4), Galetta 6, Casalvieri 8 (2:3), Ciabatti 10 (6:9), Caiti 12 (0:2), Meleo 14, Rafin 11 (2:2), Luini 8 (0:2), Gatti 16 (4:6). JADRAN TKB: Crisma 8 (4:6), Oberdan 4, Cuk 18, Milic 2, Starc 11 (9:10), Rebula, Pertot 4 (2:2), Merlin 9 (4:6), Rau-ber 12 (3:6), Smotlak 2 (2:2). SODNIKA: Bovaconti (Temi Imaresi) in Quinci (Maršala). PON: nihče; 3 TOČKE: Meleo 2, Raffin 1, Merlin 1, Rauber 1. Košarkarji jadrana TKB so na sobotnem gostovanju utrpeli najhujši poraz doslej, saj letos niso 'še nikoli izgubili s tako visoko razliko, gostitelji pa so tudi proti našemu moštvu potrdili, da sodijo med boljše postave letošnje lige in da sodijo v ožji krog favoritov za napredovanje, kot nam je v telefonskem pogovoru potrdil tudi Jadranov drugi trener Stojan Kafol. Fossatijeva vrsta je naše košarkarje že na samem zaCetku presenetila z zelo zagrizeno in napadalno igro, ki pa naših ni zmedla, saj so v uvodnih potezah jadra-novci enakovredno kljubovali motiviranim domačinom. V 7. min. p.p., pri izidu 16:15 v Alex Smotlak med prodorom na koš (Foto Križmančič) korist Ravenne je moral z igrišča Smotlak, ki je utrpel udarec med igro. Odtlej se Jadranov center ni veC vrnil na igrišče, njegova odsotnost pa je povzročila skoraj takojšnji padec učinkovitosti gostujoče postave, ki je od tistega trenutka do izteka pasivno spremljala učinkovito in navdahnjeno igro caitija in ostalih. Jadranovci so v Ravenni odpovedali že spet v miselnem pogledu. Niso znali strniti vrst in kljubovati raziogranim domačinom, ko bi bilo to največ potrebno, za omejitev pasivne razlike, ki je bila že ob izteku prvega polčasa precejšnja. Po odmoru se razmere na igrišču niso bistveno spremenile. Jadranovci so iz osebne prešli na consko obrambo match-up, ki je običajno njihovo najuspešnejše taktično orožje in jim je že večkrat omogočilo nekaj preobratov. Z Ravenno pa je bila tudi match-up obramba popolnoma brez haska, Fossatijevi fantje so prav v zadnjem obdobju še povečali svojo prednost in vsilili jadranovcem najvišjo pasivno razliko v dosedanjih igrah. Ob koncu povzemamo še izjavo Stojana Kafola, ki je o tekmi povedal naslednje:”Iter Ravenna je vzbudil zelo dober vtis. Ce jih primerjam z vodilno Faenzo lahko rečem, da igrajo še bolj moderno in agresivno košarko, ter da razpolagajo z ustreznimi rešitvami za vsako nasprotnikovo taktično potezo. Glede nastopa naših fantov lahko ugotovim, da so se pojavile nekdanje hibe, morda tudi nekaj prezgodnje vdanosti v usodo, kar jim je preprečilo, da bi bili dorasel in enakovreden tekmec za razpo- loženo Fossatijevo ekipo.” Jadranove košarkarje Čaka sedaj domaC nastop proti moštvu Campli, ki je do tu igralo s spremenljivo sreCo vendar že nekajkrat dokazalo, da lahko spravi v zadrego tudi bolj renomirane in kakovostno boljše nasprotnike, kot se je zgodilo v San Donaju pred tednom dni. JADRANOV! STRELCI PO 9 KOLIH: Cuk 145, Merlin 139, Rauber 122, Smotlak 68, Oberdan 70, Starc 51, Crisma 49, Rebula 23, Pertot 9, Emili 8. Odločilnih pet minut slabe igre ACLI DIGAS SAN DANIELE - BOR RADENSKA 91:75 (45:39) BOR RADENSKA: Bajc NV, PerCiC 5 (2:3 v metu za 2, - za 3, 1:1 prosti meti); Debeljuh 6 (-, 2:4, 0:1); Persi 10 (2:7, 0:3, 6:7); B arini 5 (2:4, -, 1:2); Smotlak 13 (0:3, 2:3, 7:10); Carbonara 11 (2:6, 1:4, 4:6); Monticolo 4 (1:4, 0:0, 2:3); Poretti 21 (7:10, 0:1, 7:7); trener Sancin. PM: 28:37. 3 T: Smotlak 2, Debeljuh 2, Carbonara 1. Borovci so se vrnili iz San Danieleja praznih rok. V prvem delu srečanja je kazalo, da bodo naši lahko trd oreh za domačine, ki so tretji na lestvici. Kljub temu, da so belo-zeleni imeli vidne težave pri prenosu žoge pod pritiskom zelo agresivne obrambe, je bilo stanje v 11’ izenačeno (22:20). Zatem so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in povedli z rezultatom 29:24. Borov trener Sancin je s prekinitvijo v 14' ustavil zagon domačinov. Uredil je vrste svoje ekipe, ki je nato z delnim izidom 8:0 prvič povedla z rezultatom 35:34. Toda nasprotniki so minuto in pol pred odmorom s serijo prostih metov ponovno vodili in so tako zaključili prvi del s 6 točkami prednosti. V drugem polčasu so se stvari na igrišču vidno spremenile. Borovci so imeli težave v napadu, saj so zgubili veliko žog, poleg tega so zaključevali na koš brez primernega kritja pri odbitih žogah. Domačini so zadevali z odličnimi odstotki in ugrabili ve C odbitih žog tako v obrambi kot v napadu. Prednost so povečali na +11, tako da je Borov trener zahteval v 27’ nov time out ob stanju 55:44. Tokrat je minuta odmora ostala neučinkovita, saj so domačini še povečali prednost (18 točk v 36’ -77:59). Našim je v zadnjem delu tekme spet uspelo strniti vrste v obrambi, kar pa je privedlo le do znižanja zaostanka. (U.A.) IZJAVE Robi Smotlak (kapetan Bora) : Igrali smo z odvečnimi nihanji. V drugem polčasu smo bili nekaj minut apatični, saj nismo znali niti zaključiti napadov z metom na koš. Reakcija na stanju - 20 pa je bila seveda prepozna. Dobro je igral le Poretti. Marino Ažman (predsednik KK Bor): Nekaj posameznikov ni v najboljši formi, ne moremo pa računati na uspeh z desetimi minutami ne-igranja. Mimo tega moramo računati na uspeh z nam dostopnimi postavami, taki porazi pa so lahko že v preventivu. Pordenone - San Marino 115:83 LESTVICA: Cento 16, Faenza in Campli 14, Ravenna in Oderzo 12, Ozzano, San Dona, Ancona in Montegranaro 10, Mestrina, Argenta in Pordenone 8, Jadran Tkb in Montecchio 4, San Elpidio in San Marino 2. PRIHODNJE KOLO (29.11.): Stamura Ancona -Faenza; Argenta - San Marino; Ozzano - Pordenone; Ravenna - Cento; Montegranaro - Montecchio; S. Elpidio - Mestrina; San Dona - Oderzo; Jadran TKB - Campli Lavaal. D UGA IZIDI 8. KOLA: Sgt - Jesolo 89:76 Arte - Conegliano 71:82 Limena - Intermuggia 96:93 San Daniele - Bor Radenska 91:75 Udinese Basket- Don Bosco 60:97 Martignacco - Kontovel 76:56 Porcia - Virtus Friuli 92:89 Portogruaro - Staranzano 77:61 LESTVICA: Don Bosco in Portogruaro Beretich 16, San Daniele in Martignacco 12, Bor Radenska, Staranzano, Conegliano, Sgt in Limena 8, Kontovel, Arte Gorica, Intermuggia Dino Conti in Virtus Videm 6, Udinese Basket in Porcia 4, Jesolo 0. PRIHODNJE KOLO (28.11.): Sgt - Arte; Intermuggia - Kontovel; Udinese - Limena; Jesolo -Martignacco; Corridoni - Virtus; Don Bosco -Beretich; Vigor Hesperia - Acli Digas; Bor Radenska - Porcia. PROMOCIJSKA UGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 6. KOLA: Lega Nazionale - Breg 84:92 Santos - Stella Azzurra 104:71 Cicibona Plasteredilizia - Barcolana 52:81 Sokol VVarm - Libertas 85:63 Inter 1904 - Cus 67:68 Fiamma - Ferroviario 64:81 Scoglietto - Fincantieri 72:76 LESTVICA: Ferroviario Leader 12, Santos Auto- sandra in Cus Ts 10, Sokol VVarm, Barcolana in Fincantieri 8, Cicibona Plasetredilizia in Stella Azzurra Sinesis 6, Inter 1904, Lega Nazionale in Scoglietto 4, Breg in Libertas 2, Fiamma 0. PRIHODNJE KOLO (28.11.): Breg - Fiamma; SokolVVarm - Scoglietto; Ferroviario - Lega Nazaionale; Fincantieri - Santos; Libertas - Inter 1904; Cus - Cicibona Plasteredilizia; Stella azzurra - Barcolana. NA GORIŠKEM IZIDI 4. KOLA: Villesse - Alba 85:86 Isonzo Senators - Grado 91:78 Isonzo - Isontina Pieris 75:85 Dom Simek - Petrolifera 69:72 Ronchi - Pom 82:87 prosta Ardita LESTVICA: Senators in Pom 8, Ardita in Pieris 6, Alba Krmin 4, Dom Simek, Grado, Vilesse in Petrolifera 2, Largo Isonzo in Ronchi 0. PRIHODNJE KOLO: Villesse - Isonzo; Alba -Ardita; Petrolifera - Ronchi; Isontina - Pom; Grado - Dom Simek. _________RIM / OBČNI ZBOR FIP_____________ Pavel Vidoni posegel v slovenščini in žel med prisotnimi buren aplavz RIM - »V imenu vseh komisijo za stike s Slove-slovenskih košarkarskih nijo in Hrvatsko ter z društev v Italiji čestitam državami Vzhodne Evro-staremu odboru in še pe, sedež komisije pa naj posebno predsedniku bi bil v Trstu. Ta komisija Vinciju za opravljeno naj bi izdelala skupne delo, novoizvoljenim pobude tako na krajev-predstavnikom zveze pa nem kot vsedržavnem želim, da bodo s trdnim področju, delom dosegli še boljše in Pobuda je med prisot-vidnejše športne rezulta- nimi in predvsem med te.« S temi besedami v furlanskimi delegati nale-slovenščini je Jadranov tela na veliko odobra-podpredsednik Pavel vanje, tako da so Vido-Vidoni sklenil svoj poseg niju že takoj po posegu na vsedržavnem občnem skoraj vsi čestitali, zboru košarkarske zveze Naj omenimo, da je v Rimu. Vidoni je na tem novi predsednik italijan-obCnem zboru zastopal ske košarkarske zveze vsa slovenska košarkar- Gianni Petrucci, ki je ska društva in na koncu nadomestil dolgoletnega svojega posega žel buren predsednika Enrica Vin-aplavz prisotnih. cija. V vsedržavnem Naš predstavnik v odboru sta še Tržačana Rimu je v svojem posegu De Gobbis in Rubini, ki je med drugim tudi predla- košarkarsko zrasel v gal, da bi ustanovili Trstu. KOŠARKARSKI PREGLED / V ŠTEVILKAH Bor in Kontovel po predvidevanju Sokol zdaj četrti, Breg končno zmagal D liga Po predvidevanjih sta oba naša D ligaša zanesljivo klonila v gosteh brez večjega odpora proti objektivno boljšim nasprotnikom. Negativnih izidov ni treba posebej podčrtati, saj sta bila poraza v preventivu, kljub temu pa smo od naših igralcev pričakovali več. PETERKA TEDNA: V. Sosič, R. Smotlak, S. Persi, I. Vodopivec, L. Poretti. TAKO PA NE GRE: Letošnja slaba navada Borove ekipe postaja petminutni black out, ki ob začetku drugega polčasa negativno vpliva na celotni potek tekme. Trener Sancin bo seveda skušal na vse načine popraviti ta handicap, če ne bo šlo drugaCe, pa bodo borovci stopili na igrišče pet minut kasneje po vsakem odmoru. TOP SCORERS: Robi Smotlak je že presegel 150 točk (151, poprečno 18, 8); preko sto točk pa imata še Igor Civardi (112) in Ivo Grilanc (108). Promocijska liga Pet zaporednih porazov ni preprečilo Bregu, da bi predčasno položil orožje. Sokol je po pričakovanju odpravil Libertas, katastrofalno slabo pa je zaigrala Cicibona. PETERKA TEDNA: R. Žerjal, B. Žerjal, R. Sker-lavaj, D. Starc, M. Salvi. TAKO PA NE GRE: Tragično je, da so tokrat vsi igralci Cicibone istočasno odpovedali. Dovolj zgovorne so že same številke: 19:49 v metu za 2, 2:12 za 3 in skupno 21:61, poprečno 34%. TOP SCORERS: Prvo mesto ohranja Andrej Cupin (126), močno pa se mu je približal Damir Starc (120). _______KOŠARKA / V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU___ Martin Sosič in Damir Starc odločilna za Sokolovo zmago Na Goriškem je Dom Simek izgubil proti US Goriziona - Dušan Košuto s 24 točkami najboljši strelec - Domovci popustili proti koncu tekme NA TRŽAŠKEM Sokol Warm - Libertas 85:63 (31:32) SOKOL VVARM: Gruden (0:1), Terčon 1 (1:2), Velussi 2 (2:2), Sosič 13 (2:3), Caharija 9 (1:2), Skerla-vaj 20, Starc 34 (15:16), Sedmak 1 (1:2), Ušaj 3, trener Vatovec. PON: Terčon (36). TRI TOČKE: Starc 3, Sosič 2, Ušaj 1. Sokolovci so včeraj po pričakovanju premagali skromno postavo Liber-tasa, ki pa je bila našim v prvem polčasu enakovreden tekmec. Gostitelji so v tem delu igrali nezbrano, predvsem v obrambi. V drugem polčasu so se Nabrežine! vendarle zdramili in z delnim izidom 9:0 povedli na 60:41. Za ta »break»je bil predvsem odločilen Martin Sosič, ki je zares izvr- stno igral, poleg tega je dal tudi dve trojki. Nabrežinci so ohranili visoko vodstvo do konca in seveda tudi povsem zasluženo zmagali. Vsi sokolovci so v drugem polčasu dobro igrali, izstopala pa sta Martin Sosič in Damir Starc, ki je bil s 34 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Naj omenimo, da je to največji izkupiček, ki ga je Starc dosegel v svoji karieri v promocijskem prvenstvu. S to zmago so sokolovci napravili še korak naprej proti vrhu prvenstvene razpredelni- C NA GORIŠKEM Dom Simek - US Gori-ziana 69:72 (39:36) DOM SIMEK: Silič 2, Kocjančič 4, Spacal, Zavadlal 4, Semolič 4, Pečanac 13, Battello 6, Košuta 24, Jarc 12, Covi, trener Miani. PON: Zavadlal (34), Košuta (38), Pečanac (40). TRI TOČKE: Košuta 1, Pečanac 1. Domovci so v prvem polčasu dokaj dobro igrali in so bili celo boljši od gostov, v nadaljevanju pa je prišla na dan utrujenost in izkušenejši gostje so tudi zmagali. V Domovi ekipi je v tej sezoni večje število mladih igralcev in zato je tudi na dlani, da moštvo niha v formi in da popušča predvsem v končnici, ko se tekma odloča in ko je potrebno ohraniti mimo kri in zbranost.Tako se je zodilo tudi na sobotnem srečanju: domovci so bili večji del srečanja povsem enakovredni gostom, v ključnih trenutkih pa so jim pošle moči, predvsem pa so bili pomanjkljivi pri izavajanju prostih metov. Precej so grešili tudi pri podajah in v obrambi pri zapiranju prostora pod košem in tesen poraz je bil tu. Od posameznikov naj omenimo dobro igr° Dušana Košute, ki je bil s 24 točkami tudi najbolj^ strelec srečanja, in Vasja Pirca. Domovci ostajajo tako naprej na spodnjem delu lestvice s sam0 dvema točkama. IZIDI NAŠIH MLADINSKIH EKIP DRŽAVNI KADETI Kontovel - Arte Gorica 90:94 (35:48, 82:82) DEŽELNI KADETI Ferroviario - Breg 101:53 (48:23) NARAŠČAJNIKI Bor Radenska - Stel Azzurra 123:40 (68:2l) Na sliki S. Ferrari]« lep met s skoka Bremna Marka Salvija na tekm^ Lega Nazionale - Breg soboto v Nabrežini. ŠPORT Ponedeljek, 23. novembra 1992 TENIS / ATP MASTERS V FRANKFURTU NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA NOVICE Zrelejši Boris Becker novi kralj Frankfurta V treh setih je premagal utrujenega Couriera Neodločeno (1:1) v derbiju v Milanu Inter izenačil zaradi napake Milanovega vratarja - Juventus premagal Torino Boris Beckerje dobesedno pregazil Jima Courierja (Telefoto AP) Veselje igralcev Milana po zadetku (AP) FRANKFURT - Pred domačim občinstvom je Boris Becker osvojil ATP Masters v Frankfurtu in potrdil, da se vraCa v sam svetovni teniski vrh. Po dveh urah in 23 minut je dokaj gladko premagal številko 1 na svetovni lestvici Jima Couriera z rezultatom 6:4, 6:3, 7-5. Poleg prestiža in zmernega napredovanja na lestvici ATP (s sedmega na peto mesto) si je Boris Becker zagotovil zajetno nagrado enega milijona dolarjev ter navdušeno hvaležnost reko 9.000 gledalcev, i ga je skozi vso tekmo bodrilo s pravcatim “nogometnim” navijanjem. Nemški tenišač si je zmago priboril s svojo popolnejšo igro, od močnega servisa (13 asov) do preciznih volejev in zanesljivih udarcev z vseh strani igrišCa. Igra je bila v prvem setu izenačena do rezultata 3:3, ko je Becker s silovitim rettir-nom in nato s prebrisanim beckendom na zadnji Črti izstrgal servis nasprotniku. To mu je bilo dovolj, da si je v 31 minutah zagotovil prvi niz. V drugem setu se je ponovil isti scenarij, prav tako v sedmem gameu, nato pa je Courier še enkrat prepustil servis nasprotniku in zgubil s 3:6. V tretjem setu je Courier s silovitimi udarci pokazal, da se ne misli kar tako predati, Becker pa ni niti za' las popustil; rezultat je bil uravnovešen do zadnje igre, ko je »Big Jim« z dvojno napako odprl Beckerju pot do uspeha. Becker je torej spet teniški as iz prejšnjih let? Po zmagi na francoskem open indoor v Bercyju in po včerajšnjem zmagoslavju bi kazalo, da je res tako, saj je to njegova že tretja zmaga na pomembnem turnirju po dolgotrajni krizi. Sicer pa ima frankfurtski master za 25-letnega tenisaCa poseben pomen: prav z zmago na tem turnirju se je leta 1988 prebil na prvo mesto ATP. PaC pa je Frankfurt "začaran ” za Couriera, saj je to že drugo leto zapored, ko se mu zmaga za las izmuzne. Lani mu je pred nosom odnesel sonarodnjak Pete Sampras, ki je tudi letos verjetno imel prste vmes pri Courierovem porazu. Sobotni dvoboj med njima je namreč izpil kar veliko energij sicer neutrudnemu "Big Jimu” in to se mu je v finalni tekmi prav goto- vo poznalo. Vsekakor Courier ohranja prvo mesto na svetovni ATP lestvici in kljub včerajšnjemu porazu še ni videti na obzorju tekmeca, ki bi mu lahko odvzl prvenstvo.Ce je bil torej Courier včeraj videti nekoliko utrujen zaradi polfinala, se pa moramo tudi spomniti, da niti Becker ni imel lahkega dela z Goranom Ivaniševičem, ki mu je nanizal 23 asov. Zato je morda bolj korektno reci, da je Nemec zmagal, ker v tem trenutku predvaja boljšo, bolj popolno in bolj zrelo igro. MILAN - Osrednja tekma včerajšnjega, 10. kola v italijanski nogometni A ligi je bil mestni derbi med vodilnim Milanom in Interjem. »Nepremagljivo « Capellovo moštvo se je moralo že drugič v tem prvenstvu zadovoljiti z neodločenim izidom. Po lepem Lentinijevem zadetku je Inter izenačil po neverjetni napaki vratarja mladinske reprezentance Antoniolija, ki si je s tem kiksom verjetno zapravil tako mesto pri Milanu kot v sami reprezentanci. Mestni derbi je bil tudi v Turinu, kjer je Juventusprav v zadnji minuti z Viallijem dosegel zmagoviti gol in s tem prislužil ekipi drugo mesto na skupni lestvici. Torino pa je v tem prvenstvu utrpel prvi poraz. Zal je bil Turin včeraj prizorišče hudih incidentov med navijači obeh taborov pred in med tekmo samo. Najhuje jo je skupil eden od številnih pColicistov, ki so skušali pomiriti najskrajneže. Policija je tudi priprla številne navijače. Carnevale je bržkone rešil Boškovo klop z zadetkom, ki ga je dal ob izteku srečanja na domači tekmi proti Anconi. Poprečna Ancona je celo prva povedla z Lupom, ize- načujoči gol pa je dal Comi, nakar je Carnevale poskrbel za zmago. Od ostalih izidov naj omenimo zanesljivo zmago Sampdorie proti Napoliju, ki vse bolj tone na lestvici in je sedaj že na predzadnjem mestu lestvice. Torej niti prihod trenerja Bianchija, ki je zamenjal Ranierija, ni nic pomagal. Kot ni nic pomagala zamenjava trenerja pri Genoi, ki je z Manfredijem na klopi visoko izgubila v Vidmu proti razigranemu Udineseju, pri katerem je bil spet odličen strelec Balbo, ki je dal dva zadetka in se je tako povzpel na tretje mesto lestvice strelcev. Slednja je zdaj videti takole: Van Basten (Milan) 12, Signori (Lazio) 11, Balbo (Udinese) 9, Batistuta (Fiorentina), R. Baggio (Juventus) in Fonseca (Napoli) 7 golov itd. Derbi 12. kola B lige je bil v Cremoni, kjer je vodilni Cremonese igral neodločeno 2:2 s presenetljivo Venezio. V drugem polčasu je na igrišče stopil tudi slovenski reprezentant Florjančič, ki je še kar zadovoljivo opravil svojo nalogo. KOŠARKA / 10. KOLO A LIGE NOGOMET / SLOVENSKA LIGA Derbi kola Benettonu Tržačani presenetili V A-2 ligi je bil uspešen bolonjski Mangiaebevi, čeprav je Alibegovič dosegel »le« 17 točk Pričakovano visoka zmaga Olimpije proti Steklarju Koprčani osvojili točko v Lendavi - Zmaga Gorice TREVISO - Derbi 10. kola italijanske košarkarske A-l lige v Trevisu se je končal z zasluženo zmago domačega Benettona nad rimskim Messaggerom. Teagle (24 točk) in KukoC (21) sta Bila najzaslužnejša za ta Uspeh, medtem ko je bil Pri poražencih daleč najboljši Dino Radja z 28 točkami. Za lepo presenečenji je v tem kolu poksrbe rižaški Stefanel, ki ji sredi Reggio Calabrie pre toagal domači Panasonic ki je bil najugodnejše pre Senecenje tega začetki Prvenstva. Zasluge za ti Zmago ima tudi Grego: Bucka (14 točk), ki je zla sri dobro igral v prven Polčasu. Volkov (17 točk Pa je pri Panasonic! zgrešil odločilne prosti tojrie v kombinaciji 1+1 “Tržačan« Bodiroga je bi °krat manj uspešen ko SlCer (12 točk). Zelo zanimivo je bili udi srečanje v Cantuju Jer je domači Clear pre toagal bolonjski Knorr ri Clearju, ki je izloči Postojnski Opitimizem i; evropskega pokala, sta si usti izkazala »Tržačan-*onut (is točk) ii American Mannion (25) Pri gostih pa je Danilovii uosegel »le« 19 točk. . V A-2 ligi je bolonjsk Mangiaebevi dom: usluženo premagal Sidi: JZ Reggio Emilie s 93:8( ' 5,j41), kljub temu da ji uajboljši strelec bolonj ®kega moštva Alibegovii ul zanj le skromnih 1' /Jck. S to zmago ji Mangiaebevi skupno : Vundaiem iz Desia ii laxom iz Verone ohra . Prvo mesto na lestvi ci. Gregor Fučka v dresu italijanske reprezentance JureZorcic LJUBLJANA - Po lahki in pričakovani visoki zmagi, ki še ne more popraviti bledega jesenskega vtisa, je trener SCT Olimpije LuCo PertiC (plus pomočnik Rado Pišot) lahko miren le do konca prvega dela prvenstva. In Ce ne drugače, se bodo BežigrajCani zopet “skrivali" za navideznimi uspehi in rezultati. Steklar pač ni bil tekmec, ki bi posebej dvignil temperaturo, domači igralci pa so motivirali predvsem sami sebe, saj je predsednik Ivan Zidar zadnje Čase precej prisoten. Strelec UbaviC pa zaCuda ni dal večjega deleža k 8:0. Kompas Holidays -Železničar, pred 500 gledalci so gostitelji brez večjih težav ugnali slabe Mariborčane, prvič je mrežo zatresel nadarejni napadalec Siljak, zmago pa je potrdil Radovanovič (llm). Dvojec Hrovatič Mendaš je lahko z mlado ekipo zelo zadovoljen, saj so Vičani bržčas naredili najvecji korak v razvoju. Tudi zadnjeuvršCeni Potrošnik je z istim izidom premagal sicer solidne Velenjčane, ki pravzaprav ne morejo ničesar več izgubiti, za vrh so prešibki, slabših pa je najmanj deset moštev. Koprčani so v Lendavi osvojili točko, torej iz dveh zaporednih gostovanj dve in tako izpolnili naCrt. Kot kaže bosta morala oba slabša pomurska ligaša napeti vse moCi za obstanek med najboljšimi, Koper pa še naprej - spremenljivo. V Skalni kleti sta Publikum in Živila Naklo remizirala, za skromne domače igralce pa je le točka neuspeh. Naklanci so v gosteh dosegli dva gola in izpolnili normo, trener Brane Oblak pa je, kot kaže, svoje igralce le nekoliko stabiliziral. Gorica je le premagala goste iz Kodeljevega, ki so bili ponovno sila neučinkoviti, strelec za goste je bil še enkrat Sašo Udovič, ki ga s soigralci Čaka še precej nemirni pomladni del prvenstva. Studio D je presenetljivo prepustil točko povprečnim nogometašem Mure, ki nikakor niso mogli v celoti popraviti spodrsljaja izpred tedna. Ljudski vrt: Siškarji so z novim pokroviteljem (AM Cosmos) štartali nic kaj vzpodbudno, celo veC, le najvecji pesimisti so napovedali visoko zmago za Maribor Branik. Trije goli v mreži Tahiroviča so v vsakem primeru preveč za visokouvršCene izbrance trenerja Miloša SoškiCa, ki s finišem prvega dela ne more biti zadovoljen. V klubu bi moralo priti do nekaterih korenitih sprememb in osvežitev, saj je trenutna raven kluba premalo za tri mesta in ambicije, ki vodijo v evropske nogometne pokale. HOKEJ NA LEDU / TEKMA ALPSKE LIGE NA JESENICAH Milanski »levi« premočni Acroni Jesenice: Lions Mediolanum (Milano) 3:7 (0:5, 2:1,1:1) JESENICE - Dvorana Podmežakla, gledalcev 2500, sondiki: Korentschnig, Eigner, Pichler (vsi Avstrija). STRELCI: Malgin 2, Razinger za Jesenice, za Milano pa Baseotto 2, Tilley, Pellegrino, Beraldo, Vecchiarelli in Orlando. IZKLJUČITVE : Acroni Jesenice brez izključitev, Lions Mediolanum (Milan) 8 minut. Po katastrofalnem začetku Jeseničanov so v 15. sekundi tekme Italijani povedli prek Orlanda, v 44. sekundi je zadel še Vechiarelli, v tretji minuti pa je Beraldo povišal na 3:0. Prvi resni napad so žele-zarji uprizorili šele v sedmi minuti, toda veC kot nekaj slabih strelov na vrata Romana nismo videli. V zadnji minuti prve tretjine je ušel Pellegrino in še četrtič premagal Pretnarja, tri sekunde pred iztekom pa je Tilley postavil konCni rezultat prve tretjine 5:0. V jeseniški ekipi se je moCno poznala odsotnost štirih slovenskih reprezentantov (Kopitar, Mlinarec, Suvak, Kozar). Drugo tretjino je v domačih vratih zaCel mladi Mohor Razinger, ki je odlično opravil nalogo, saj je do konca tekme prejel le dva zadetka. Gostje so v 23. minuti še šestič zadeli. Svoj prvi gol je v 27. minuti prejel tudi Romano, potem ko ga je v drugem poizkusu premagal Malgin. Ob izključitvi Zanata so Jeseničani izkoristili prednost igralca veC, in Malgin je v 28. minuti zmanjšal izid na 6:2. V zadnji tretjini so gostje začeli igrati grobo, zato so trikrat igrali z igralcem manj, kar so domači v 55. minuti preko Razingerja izkoristili in zmanjšali izid na 6:3. KonCni rezultat je postavil Baseotto minuto pred koncem tekme. Drago Mlinarec, kapetan Jesenic, ki je zaradi bolezni svoje soigralce spremljal s tribune, je po tekmi povedal: »Menim, da je moje moštvo doseglo odličen rezultat, škoda je, ker so goste v prvi tretjini preveč spoštovali. Rezultat je realna slika dogodkov na ledu. Čestitam svojim soigralcem za požrtvovalno igro.«(T.L., B.F.) AVSTRIJA / V 8. KOLU Odbojkarji Doba z zmago obdiiali četrto mesto Moška odbojkarska ekipa SK Dob pri Pliberku je v soboto v osmem kolu avstrijskega prvenstva ponovno slavila dragoceno zmago. Igralci trenerja Braneta Goloba so po napeti tekmi v gosteh premagali ekipo Ennsa (Zgornja Avstrija) s 3:2 (11, 9, -7, -9, 14) in tako obdržali Četrto mesto na lestvici. Drugi koroški klub, Hypo VBK iz Celovca, pa je na domačih tleh podlegel močni ekipi Amstetten z gladkim 0:3 in tako nima veC možnosti za tekmovanje v zgornji play-off skupini. VVacker Innsbruck spet v vodstvu Moštvo trenerja Branka Elsnerja, VVacker Innsbruck, je v prvi diviziji avstrijskega nogometnega prvenstva spet prevzelo vodstvo na lestvici. V 21. kolu so Tirolcani na Tivoliju premagali dunajski Sportclub kar s 6:0 in vodijo s točko ped-nosti pred Austrio iz Salzburga in istoimensko ekipo iz Dunaja. V 2. zvezni nogometni ligi pa je Spittal ob Dravi, edini klub iz Koroške, premagal LUV iz Gradca. Spittal je po 21 tekmah na 4. mestu. TTAUJANSKA NOGOMETNA AUGA IZIDI 10. KOLA: Brescia - Fiorentina 1:1; Cagliari -Parma 0:1; Foggia - Lazio 2:1; Milan - Inter 1:1; Pescara - Atalanta 2:0; Roma - Ancona 2:1; Sampdoria - Napoli 3:1; Torino - Juventus 1:2; Udinese - Genoa 3:0. VRSTNI RED: Milan 16, Juventus 14, Torino, Sampdoria in Inter 13, Fiorentina 12, Parma, Cagliari in Brescia 10, Lazio, Udinese in Atalanta 9, Roma in Genoa 8, Foggia 7, Napoli in Ancona 6, Pescara 5. PRIHODNJE KOLO (29.11.): Ancona - Cagliari; Atalanta - Udinese; Foggia - Pescara; Genoa -Torino; Inter - Brescia; Juventus - Milan; Lazio -Roma; Napoli - Fiorentina, Parma - Sampdoria. ITAUJANSKA NOGOMETNA BUGA IZIDI 12. KOLA: Ascoli - Bari Ascoli - Bari 1:0; Bologna - Piacenza 0:1; Cremonese - Venezia 2:2; Andria - Cesena 1:1; Lucchese - Modena 0:1; Monza - Piša 0:0; Padova - Temana 5:0; Reggiana -Spal 3:0; Taranto - Lecce 1:1; Verona - Cosenza 0:2. VRSTNI RED: Cremonese, Venezia in Reggiana 18, Ascoli 16, Cosenza in Lecce 15, Cesena 14, Piacenza, Bari in Piša 13, Padova in Verona 12, Bologna in Modena 11, Spal 10, Lucchese, Andria in Monza 7, Taranto 6, Temana 4. PRIHODNJE KOLO: Bari - Cesena; Bologna -Taranto; Cosenza - Piša; Lecce - Monza; Lucchese -Ascoli; Modena - Verona; Piacenza - Cremonese; Spal - Andria; Temana - Reggiana: Venezia - Padova ITAUJANSKA KOŠARKARSKA A-l UGA IZIDI 10. KOLA: Benetton - Messaggero 88:75; Scavolini - Marr 92:80; Clear - Knorr 89:85; Phonola - Philips 91:89; Robe di Kappa -Teamsystem 103:108*; Baker - Bialetti 89:81; Panasonic - Stefanel 77:80; Kleenex - Scaini 80:76. VRSTNI RED: Knorr Bologna in Benetton Treviso 16, Panasonic Reggio Calabria, Philips Milan, Stefanel Trst in Clear Cantu 14, Scavolini Pesaro in Kleenex Pistoia 12, Messaggero Rim in Bialetti Montecatini 10, Phonola Caserta, Baker Livorno in Robe di Kappa Turin 6, Teamsystem Fabriano in Scaini Benetke 4, Marr Rimini 2. PRIHODNJE KOLO (29.11.): Knorr - Messaggero; Philips - Panasonic; Clear - Scavolini; Phonola -Robe di Kappa; Montecatini - Benetton; Marr -Baker; Teamsystem - Kleenex; Scaini - Stefanel. ITAUJANSKA KOŠARKARSKA A-2 LIGA IZIDI 10. KOLA: Auriga - Yoga 98:97; Ticino -Banco 88:91; Telemarket - Cagiva 83:65; Teorema -Femet Branca 99:107; Panna - Hyundai 78:80; Mangiaebevi - Sidis 93:80; Ferrara - Medinform 100:94; Buighy - Glaxo 71:78. VRSTNI RED: Mangiaebevi, Hyundai in Glaxo 14, Yoga, Sidis, Ticino, Telemarket, Burghy in Teorematour 10, Auriga, Ferrara in Acqua Panna 4, Medinform 2. ITALIJANSKA ODBOJKARSKA A-l UGA IZIDI 8. KOLA: (22.11.): Alpitour - Misura 3:0 (16:14, 15:12, 15:11); Lazio - Sisley 1:3 (10:15, 14:16, 15:13, 12:15); Gabeca - Aquater 3:1 (8:15, 15:11, 15:9, 15:9); Charro - Centromatic 3:2 (15:7, 11:15, 11:15, 15:8, 21:19); Maxicono - Panini 3:0 (15:10; 15:6, 15:7); Messaggero - Sidis 2:3 (15:8, 12:15, 15:10, 3:15, 11.15); Jockey Schio - Venturi 3:0 (15:10,15:6,15:7). VRSTNI RED: Maxicono Parma 16, Sisley Treviso in Alpitour Cuneo 14, Charro Modena 12, Misura Milano in Gabeca Montichiari 10, Panini Modena in Centra Matic Prato 6, Aquatur Fonte Tavina, Sidis Falconara in Lazio Rim 4, Jockey Deroma Schio 2, Oho Venturi Spoleto 0. TOTOCALCK) ZMAGOVITI STOLPEC: X, 2,1, X, 1,1,1, 2,1, X, X, X, X. KVOTE: 13 (447 dobitnikov) 34.414.000 lir; 12 (11:519 dobitnikov) 1:332:450 lir. PRIHODNJI STOLPEC: Ancona - Cagliari; Atalanta -Udinese; Foggia - Pescara; Genoa - Torino; Inter - Brescia; Juventus - Milan; Lazb - Roma; Napoli - Fiarentina; Panna-Sampdoria; Lucchese - Ascoli; Piacenza - Cremonese; Empoli - Vioenza; Messina - Gaann TOT1P ZMAGOVITI STOLPEC X, 2, X, 2, X, 1, X, 2, X, 1,1,2. 1. AVSTRIJSKA NOGOMETNA UGA IZIDI 21. KOLA: VVacker Innsbruck - VViener Sportclub 6:0, Sturm Gradec - Austria Dunaj 1:1, Rapid Dunaj - Austria Salzburg 2:2, Modling -LASK 5:0, Sankt Polten - Vorvvarts Steyr 3:3, Stahl Linz - Admira - VVacker 1:3. VRSTNI RED: VVecker Innsbruck 28/21,. Austria Salzburg 27/21, Austria Dunaj 26/21, VViener Sportclub 25/21, Rapid Dunaj 24/21. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA UGA IZIDI 16. KOLA: Belvedur Izola : Elektroelement Zagorje 2:0 (1:0), Potrošnik : Rudar 2:0 (2:0), Nafta : Koper 0:0 (0:0), Publikum : Živila Naklo 2:2 (1:2), Gorica : Slovan Mavrica 2:1 (1:0), SCT Olimpija : Steklar 8:0 (4:0), Maribor Branik : AM Cosmos Ljubljana 3:0 (2:0), Kompas Holidays : Železničar 2:0 (1:0), StudioD : Mura 1:1 (1:1). VRSTNI RED: SCT Olimpija 24 točk, Maribor Branik 22, Mura, AM Cosmos Ljubljana po 21, Kompas Holidays 19, Rudar 17, Elektroelement Zagorje in Publikum po 15, Gorica in Koper po 14, Belvedur Izola 13, Slovan Mavrica in Steklar po 12, Nafta 11, Železničar 10 in Potrošnik 9 točk. PRIHODNJE KOLO Živila Naklo - Nafta, Elektroelement Zagorje - Publikum, Železničar - Belvedur Izola, Steklar -Kompas Hblidays, Mura - SCT Olimpija, Rudar - Studio D, Slovar Mavrica - Potrošnik, AM Cosmos Ljubljana - Geriča, Koper-Maribor Branik. ŠPORT Ponedeljek, 23. novembra 1992 NOVICE Zmaga Poletovih hokejistov na kotalkah Polet - UGG 4:1 STRELCI ZA POLET: Piazza, Bellodi, Roselli in Mitja Kokorovec. POLET: Fabec, Kosmač, Marinuzzi, Mojmir in Mitja kokorovec, Piazza, Bellodi, Roselli, Mari. V soboto zvečer smo bili priče pravemu podvigu Poletovim hokejistom na kotalkah, ki so z gladkim 4:1 premagali goriško moštvo UGG Unione Ginnastica Goriziana in tako bistveno povečali možnosti za uvrstitev v naslednje kolo tekmovanja za italijanski pokal v hokeju na kotalkah. Sama tekma se je začela v znamenju velike premoči poletovcev, ki so vse vajeti igre držali trdno v svojih rokah. Poletovci, ki so povedli z golom Rosellija, so prednost povečali z Bello-dijem, nakar so nasprotniki razliko zmanjšali na en sam gol. Proti koncu prvega polčasa so poletovci še dvakrat zatresli goriško mrežo s Santuz-zijem in čudovitim golom Mitje Kokorovca po izvrstno izpeljanem protinapadu. V drugem polčasu so naši igrali bolj umirjeno in rezultatsko prednost uspeli ubraniti vse do konca tekme. Za tako ugoden izid je treba še posebej pohvaliti Poletovega vratarja Marija, ki se je večkrat izkazal še zlasti v drugem polčasu, ko so Goričani prevzeli pobudo in skušali na vse načine nadoknaditi visoki zaostanek. Naslednjo tekmo bodo Poletovi hokejisti odigrali v soboto proti Latusu iz Trsta. Tekma se bo začela ob 18. uri pri Dopolavoro Ferroviario v Miramarskem drevoredu. Obvestila NAMIZNOTENIŠKI ODSEK SZ BOR sporoča, da sprejema v društveni pisarni prijave za vadbo rekreativcev vsak dan v uradnih urah od 17.00 do 20.00. Tel: 51377. SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da je sedež kluba odprt vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30. Prosimo vse, ki so prinesli smučarsko opremo za sejem in je niso še prišli dvigniti, naj se zglasijo na sedežu kluba. SMUČARSKI KLUB DEVIN sklicuje jutri, 24. t. m., ob 20.30 sejo na sedežu v Cerovljah. Dnevni red: smučarska selekcija ZSSDI, nadaljnji smučarski program, zimovanje v Bohinju, finančne obveznosti članov, razno. Toplo vabljeni! NAMIZNI TENIS / A LIGA Krasovke poražene iz Muravere Ana Bersan (Kras) V tretjem kolu namiznoteniške A lige so Kra-sova dekleta gostovala v Muraveri na Sardiniji. Tekma se je zaključila v rezultatom 5:2 v prid nasprotnic. Kitajka Vei ter članica državne reprezentance Morettijeva sta bili za naše mlade igralke premočni. V prvem srečanju je Rado-vičeva kljub odlični igri klonila pred napadalno igro Sabrine Moretti, Bersanova je brez večjih težav odpravila tretjo igralko Francesco Saiu, nato pa je Simonetova gladko izgubila s Kitajko. Ana Bersan se je nato pomerila z Moretti, vendar je bila nasprotnica dejansko močnejša in bolj izkušena od Krasovke. V naslednjem srečanju je za zeleno mizo spet stopila Kitajka Vei in porazila Radoviče-vo. Nato je Simonetova premagala tretjo igralko. Tako sta pri stanju 4:2 za Muravero zaigrali Kitajka in Bersanova. Kljub trudu in solidni igri Kra-sovk, dvoboj ni bil uravnovešen. Zmage z ekipami, v katerih nastopa tujka ter dobra italijanska igralka si Sercerjeve varovanke ne morejo privoščiti. Zato je vprašanje o njihovem obstanku v A ligi še vedno odprto. Kljub dvema porazoma so dekleta dosegla tudi eno zmago. V bodočnosti jih čakata še dve tekmi. Prva bo 5. decembra v domači telovadnici proti lanskoletnemu italijanskemu prvaku Cocaliju, druga pa v Bolzanu proti Recoaru. Ce se bodo v zadnji tekmi Krasovke dobro odrezale, lahko še upamo, da se rešijo izpada. Posamezni rezultati: Radovič-Moretti: 7:21, 18:21; Bersan-Saiu: 21:13, 21:16; Simoneta-Veigian: 8:21, 10:21; Ber-san-Moretti: 13:21, 14:21; Radovič-Vei: 7:21, 9:21; Simoneta-Saiu: 21:14, 21:13; Bersan-Vei: 10:21, 3:21. (Biserka Simoneta) V RAZLIČNIH LIGAH / NAMIZNOTENIŠKI IGRALCI KRASA NA VEC FRONTAH V C ligi krasovke prišle do prvih točk Manj sreče so imeli moški v B ligi V Vicenzi tesno poraženi z igrišča Uspešen nastop Katje in Vanje Milič v promocijskem prvenstvu Krašovec Marjan Milič med dvobojem (Foto Križmančič) Jasna Jurečič ZENSKA C LIGA Krasova postava v državni C ligi je premagala svoje nasprotnice Amici di A. Monza z visokim izidom 5:0. Katji tokrat ni šlo posebno od rok, igrala je preveč napadalno in tudi nezbrano, tako da je v obeh tekmah morala odigrati dodatni set. Vanja je stopila na igrišče bolj zbrano in temu je bil primeren tudi izid. Pot se je torej odprla. Za obstoj v ligi bo potrebno premagati še dva nasprotnika. Kras - Amici di A. Monza 5:0, Katja Milič-Alghisi 2:1 (15:21, 21:12, 21:16), Vanja Milič-Del Bo 2:0 (21:17, 21:14), dvojice Katja in Vanja Milič - Alghisi, Del Bo 2:0 (21:17, 21:9) Katja Milič - Del Bo 2:1 (14:21, 21:19, 24:22), Vanja Milič - Alghisi 2:0 (21:12, 21:7). ZENSKA PROMOCIJSKA LIGA: Ivana Stubelj starejša pionirka in Nataša Milič, mlajša pionirka sta promocijsko ligo v drugem kolu igrali kot veliki. V velikem stilu krasove šole, ki jo vodi trener Matjaž Šercer sta zdržali do konca in premagali nasprotnika iz Pordenona ekipo San Giovanni z izidom 3:2. Ivana in Nataša sta imeli svoj levji dan. Kras - San Giovanni 3:2, Stubelj - Baniariol 1:2 (21:10, 18:21, 17:21), Milič Nataša -Basso 2:0, (21:13, 21:13). Dvojice: Stubelj in Nataša Milič - Baniariol, Basso 0:2 (19:21, 15:21), Stubelj - Basso 2:1 (21:13, 19:21, 21:18), Milič Nataša -Baniariol 2:0 (22:20, 21:15). Druga krasova ekipa v ženski promocijski ligi je izgubila sobotno srečanje v Vidmu. Izid 4:1 za Rangers jasno govori o večji izkušenosti Rangersove postave, za katero igra Gambi-nijeva in senioka Fiori-to. Casnto točko je izbojevala Nataša Grom. RANGERS - KRAS B 4:1 Fiorito - Rustja 2:0 (21:16, 21:10); Gambini - Grom 2:0 (21:11, 22:20); Fiorito/Gambini - Rustja/N. Milič 2:0 (21:14, 21:16); Fiorito - Grom 1:2 (21:19, 13:21, 23:25); Gambini - Rustja 2:0 (21:10, 21:12) Moška B-l liga Postava Krasa Activa je odpotovala na gostovanje v Vicenzo bez svojega prvega igralca Mersija, izgubila s 5:4 z Marostico, vendar je bila vseeno moralni zmagovalec 3. kola. Razen Igorja Miliča, ki predstavlja steber krasove ekipe in je premagal vse tri nasprotnike z gladkim 2:0, je ponovno presenetil Marjan Milič, ki je prispeval točko k izidu s triumfalno zmago nad Bertolot-tijem. MAROSTICA - KRAS ACTIVA 5:4 Lesca - M. Milič 2:1 (21:12, 21:23, 21:14); Bertolotti - Colja 2:0 (21:17, 22:20); Renso -1. Milič 0:2 (17:21, 19:21); Bertolotti - M. Marjan 1:2 (15:21, 21:9, 18:21); Lesca - I- Milič 0:2 (9:21, 15:21); Renso -Colja 2:0 (21:11, 21:14,); Bertolotti - I. Milič 0:2 (14:21, 12:21); Renso -M. Milič 2:0 (21:18, 21:13) Lesca - Colja 2:0 (21:18, 21:15) Promocijska D-2 liga -moški Na gostovanju v Gorici so krasovci doživeli poraz proti moštvu Azzurre z izdiom 5:1. Njihov nastop pa je bil pozitiven, saj so bili Gorazd Milič, Jani Grom in Peter Santini vseskozi aktivni v igri, bili so prvi, ki so napadali in vodili igro, le svojih akcij niso znali zaključiti v svoj prid. AZZURRA - KRAS 5:1 Bognolo - Milič 2:0 (21:13, 21:18); Soprani -Grom 2:0 (21:18, 21:6); Marega - Santini 0:2 (11:21, 13:21); Soprani -Milič 2:0 (21:12, 21:15); Bognolo - Santini 2:0 (21:18, 21:19); Marega -Grom 2:0 (21:6, 21:7) NOGOMET / V PRVEM OD DVEH ZAPOREDNIH GOSTOVANJ V TOSKANI ŠAH / 10. JUBILEJNO ZAMEJSKO PRVENSTVO Premalo napadalna Triestina se je morala zadovoljiti z remijem Neodločen rezultat (0:0) tudi za vodeči Vicenzo in Empoli Za uvod je »derbi« mojstrov osvojil Božidar Filipovič Nadaljevanje v soboto v Prosvetnem domu na Opčinah Massese - Triestina 0:0 TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Cerone, Conca, Arrigoni, Milanese, Danelutti, Torracchi, Mezini, Donatelli, La Rosa (v 17. min. d.p. Bressi. KOTI: 6:1 za Triestino. GLEDALCEV 3.000. Nič več kot klasični 0:0 za Triestino na prvem od dveh zaporednih gostovanj na toskanskih tleh. Proti razmeroma šibki ekipi v črnobelih dresih so Tržačani igrali skrajno previdno, pa tudi njihovi nasprotniki so izvajali bolj obrambno igro, da ne bi še bolj kompromitirali majavega položaja na lestvici. Igra se je tako odvijala pretežno na sredini igrišča z redkimi jalovimi napadi na krilih. Dovolj zgovoren je podatek, da sta vratarja Facciolo in Aliboni morala le redkokdaj poseči na povsem nenevarnih žogah. Prvi polčas je tako potekel v znamenju dolgčasa, v prvi polovici drugega polčasa je Triestina, po zamenjavi La Rose z živahnim Bressijem, poskusila nekoliko bolj pritisniti na nasprotnikovo obrambo, vse pa je trajalo le kakih deset minut. V zaključku tekme so se igralci Mas-seseja ob medli igri Trie-stine nekoliko opogumu-li in izvedli nekaj silovitih napadov, ki pa branilcem v rdečih dresih niso povzročili posebnih težav. Položaj na vrhu lestvice se po včerajšnjih izidih ni bistveno spremenil, saj sta tako Empoli (v Pesaru) kot Vicenza (doma proti Palazzolu) proti dokaj šibkima ekipama remizirali z enakim izidom 0:0. Pač pa je Triestina dohitela Chievo (ki je bil poražen v Leffeju) na tretjem mestu. Prihodnjo nedeljo se bo Triestina preselila le nekaj kilometrov proč od Masse, v sosednjo Carraro. Carra-rese, vsaj po lestvici sodeč, ni posebno močnejša od Masseseja, vsekakor bodo morali Tržačani morali pokazati nekaj več poguma in bolj napadalno igro, če se bodo želeli boriti na napredovanje v B ligo. V tolažbo pa jim je verjetno dejstvo, da se tudi druge vodeče ekipe v tej fazi prvenstva ne vedejo prav briljantno. IZIDI 12. KOLA: Ales-sandria - Spezia 2:0; Arezzo - Carrarese 1:0; Carpi - Ravenna 1:1; Como - Siena 0:0; Leffe -Chievo Verona 2:0; Massese - Triestina 0:0; Pro Šesto - Sambenedettese 2:0; Vicenza - Palazzolo 0:0; Vis Pesaro - Empoli 0:0. LESTVICA: Empoli in Vicenza 18, Chievo in Triestina 16, Ravenna 15, Sambenedettese 14, Carpi in Spezia 13, Como in Pro Šesto 12, Carrarese, Leffe in Siena 10, Alessandria in Massese 9, Palazzolo in Vis Pesaro 8, Arezzo 5. PRIHODNJE KOLO (29:11.): Carrarese - Triestina; Chievo Verona -Carpi; Como - Leffe: Empoli - Vicenza; Palazzolo - Sambenedettese; Ravenna - Pro Šesto; Siena - Arezzo; Spezia -Massese; Vis Pesaro -Alessandria. Trideset tisoč gledalcev le na otvoritvi novega stadiona? V soboto se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu začelo 10. jubilejno redno zamejsko šahovsko prvenstvo, veljavno za 6. memorial Zlatka Jelinčiča. Prvenstva se udeležujejo najboljši zamejski šahisti s Tržaškega in Goriškega. Od teh bi omenili predvsem mojstra Božidarja Filipoviča, ki je že vrsto let zastavonoša zamejskega šaha, goriškega mojstra Pina Lakoviča, ki se je pred leti celo udeležil šahovske olimpiade, kjer je branil barve Italije, državni prvokategornik Egon Pertot, ki je že vrsto let eden najboljših deželnih šahistov, poleg teh pa še mladi državni prvokategornik Jan Bednarik, ki je dosegel vrsto zavidljivih uspehov na mladinskem področju in še mnogi drugi. Po prvih treh kolih so se na vrhu lestvice znašli Filipovič, ki je med drugim premagal Lakoviča, Egon Pertot in odlični Drago Bajc, vsi ti trije igralci imajo tri točke. Dve točki ima mojster Lakovič, po eno pa so zbrali Benedetič, Bednarik, Dušan Jelinčič in Boris Fabjan, medtem ko sta Bosari in Ukmar ostala brez točk. Zamejsko šahovsko prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, 28. t. m. v Prosvetnem dmu na Opčinah z začetkom ob 15.30, ko bodo odigrali naslednja tri kola, zaključilo pa se bo teden kasneje spet v Prosvetnem domu na Opčinah, ko bo tudi slovesno nagrajevanje. IZIDI 1. kolo: Bajc-Fabjan 1:0, Ukmar-Jelinčič 0:1, Benedetič-Pertot 0:1, Bednarik-Filipovič 0:1, Bosari-Lakovič 0:1. 2. kolo: Fabjan-Lako-vič 0:1, Filipovič-Bosari 1:0, Pertot-Bednarik 1:0, Jelinčič-Benedetič 0:1, Bajc-Ukmar 1:0. 3. kolo: Ukmar-Fabjan 0:1, Benedetič-Bajc 0:1, Bednarik-Jelinčič 1:0, Bosari-Pertot 0:1, Lako-vič-Filipovič 0:1. Lestvica po treh kolih: Drago Bajc, Božo Filipovič in Egon Pertot 3 točke; Pino Lakovič 2; Filiber Benedetič, Dušan Jelinčič, Jan Bednarik in Boris Fabjan 1; Danilo Bosari in Danilo Ukmar 0 točk. Mojster Pino Lakovič MLADINSKE IGRE / NOGOMET Dijaki Prešerna izgubili prvo tekmo s Fabianijem Prešeren - Fabiani 0:2 (0:0) PREŠEREN: Zacchi-gna, Guštin, Natalicchio, Gherbassi, Legiša, Alen Sardoč, Štolfa, Tomšič (Grgič), Milič (Lipovec), Erik Sardoč, Bajc. Licejci so proti tradicionalno precej dobri šoli Max Fabiani zaigrali presenetljivo dobro. Ekipa sestavljena iz več košarkarjev in bivših nogometašev se je res potrudila in v prvem polčasu imela celo več od igre. V nadaljevanju so se nasprotniki bolje organizirali, nekaterim našim so pošle moči, tako da je Fabiani dvakrat zadel mrežo z odličnim Krmacem. Proti koncu tekme je Prešeren imel še dve lepi priložnosti s Štolfo in Legišo. Njuna strela pa je vratar mojstrsko ubranil. Naslednji teden bodo naši igrali še brezupno tekmo proti izredno močnemu trgovskemu zavodu Carli. Kot je znano v tem tekmovanju nastopa na Tržaškem 14 višjih šol, med njimi pa so poleg Prešerna od slovenskih ekip še nogometaši Jožefa Stefana in zavoda Žiga Zois.(Dimitrij) ŽENSKI ROKOMET / PRVO KOLO V PRVENSTVU C LIGE Sodnika močno oškodovala Kiasovo postavo Slabo igro v prvem polčasu so predstavnice Krasa popravile v drugem delu - 7 zadetkov Dolores Ferluge San Dona‘di Piave Musile - Kras 18:16 (14:9) KRAS: V. Bizjak (Calzi); Ukmar, Destri 2, Jagodic 4, Colja, V. Ferlu-ga, Kermec, Milkovič 3, D. Ferluga 7; trener Žiberna. Krasove igralke se z letošnjega prvega gostovanja vračajo z nezasluženim porazom. Nasprotnikova ekipa je predvajala zelo trdo igro z mnogimi prekrški, kar je močno pogojevalo igro naših, zlasti v prvem polčasu. V drugem delu tekme so bile krasovke prisiljene prestati na grobo igro domačink, da so lahko prevzele pobudo v svoje roke in so počasi tudi nadoknadile visok zaostanek. V zadnjih minutah je razlika znašala le še en gol, tedaj pa sta v ospredje stopila sodnika, ki sta bila med drugim domačina. Izključila sta kar tri posameznice naše ekipe, ki je zaradi tega morala nadaljevati tekmo v štirih, obenem pa sta še namerno spregledala nad očitno sedemmetrovko. V protinapadu so domačinke dosegle še zadnji gol in tako osvojile prvi par točk. Posnetek z ene od lanskih tekem Krasa (Foto Križmančič) PRIREDITVE LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 18.00 uri (Štihova dvorana) B. Slade: Ob letu osorej; režija Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Predstava je razprodana. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom predstave; tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 11.00 uri (zaključena za srednjo vzgojiteljsko Solo) Henrik Ibsen: Peer Gynt. V glavnih vlogah nastopata Igor Samobor in Milena Zupančič, dobitnika letošnje Borštnikove nagrade za igro. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do pričetka predstave na tel. 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 15.30 uri (zaključena za Srednjo Solo za go-strinstvo) M. Frayn: Hrup za odrom. Ob 19.30 uri Frayn: Hrup za odrom (za abonma torek in izven) .Cena vstopnice za študente in upokojence 250 SIT, za ostale 500 SIT. Abonente naprošajo, da pri blagajni osebno dvignejo vstopnice za predstave Kralja Leara v Cankarjevem domu. Informacije in rezervacije na tel. 061/210-852. MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 10.00 uri (zaključena za O.S. Semič) P.VVeiss: NoC gostov. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu franc, revolucije 5 med 10. in 12.uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 153-312. SLOVENSKO KOMORNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 krstna predstava tragikomedije Evalda Flisarja: Jutri bo lepše. Predstava bo v Vodnikovi domačiji v Šiški. ŽALEC KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 uri Charles Morovvitz: Scherlockov zadnji primer - gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje, režija Jaša Jamnik: TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: A. P. Cehov, Češnjev vrt. Premiera 27. t. m., ob 20.30 Abonma Red A. Ob 40-letnici umetniškega dela Mire SardoC. Ob jubilantki nastopajo: Maja Blago vic, Lučka Počkaj, Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Alojz Svete, Stojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz Milic, Minu Kjuder in Vesna Hro-vatin.Režija Boris Kobal. Ponovitve: v soboto, 28.t.m., ob 20.30 za abonma Red B; v nedeljo, 29. t.m., ob 16. uri za abonma Red C; v torek, 1. decembra , ob 16. uri za abonma Red H in v sredo, 2. decembra, ob 20.30 za abonma Red D. V nedeljo, 29. t.m., ob 11. uri ponovitev pravljice «Ptice nočnega vrta« pisateljice Zore Tavčar. Nastopajo: Primož Ekart, Franko Korošec in Alda Sosič. Režija Mario Uršič. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.30 premierska predstava Jack lo sventratore, Vittoria France-schija.. Izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Nuova Scena Teatro Testoni in InterAction. Režija Nanni Garella. V glavni vlogi Alessandro Haber. Predstava v abonmaju, odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 16.00 in 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine Compagnia della Rancia z musicalom »La cage ,aux folles«.Režija Saverio Marconi. V glavnih vlogah Carlo Reali, Alessandro Fontana in Renato Scarpa. Ponovitve do vključno 29. novembra. GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.30 gostovanje Stalnega gledališča FJK: Bohumil Hrabal - Una solitudine troppo rumorosa. Režija Giorgio Pressburger. Nastopajo Paolo Bonacelli, Paolo Meloni, Franco Noe. Ponovitev jutri ob 20.30. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v torek, 1. decembra, ob 20.30 , Ala-ska. Izvajajo gledališki skupini Contemporranea 83 in Acc. d‘arte drammatica Silvio d’Amico. Režija in glavna vloga: Patrizio Cigliano. ZAGREB HRVATSKO NARODNO KAZALISTE DANES: 22. t. m. drama Ivana Aralice: Propast magnu-ma. NAPOVEDUJEMO: 25., 26. in 27. 11. ob 18.30 - Ivan GunduliC: Osman, gledališki spektakel v režiji Georgija Para, nastopa 250 elanov drame, opere in baleta. _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________, LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 19.30 uri (dvorana Slovenske filharmonije) Aleksander Rudin, violončelo, Vladimir Skanavi, klavir -solistični recital ruskega violončelista, zmagovalca velikega tekmovanja Čajkovskega v Moskvi. Program: R. Schumann, J. Brahms, C. Franck/F. Bridge, B. Britten. Za Srebrni abonma, mednarodni mojstrski ciklus. Vstopnice 350 in 270 SIT. Vstopnice so že v prodaji. Informacije na tel.: 061/158-121. VELENJE DVORANA GLASBENE SOLE VELENJE DANES: ob 19.30 koncert v počastitev 300-letnice rojstva G. Tartinija in 100-letnice rojstva M. Kogoja. Izvajalca: Tomaž Lorenz, violina, in Alenka Scek, klavir. Vstopnice 300 SIT. TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. * V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri recital pianistke Reane De Luca. Na programu Mozart in Beethoven. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. CERKEV SV. FRANČIŠKA V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 26. t. m., ob 21. uri zadnji koncert nabožne glasbe. Pod taktirko Carla Mellesa bosta nastopila orkester in zbor orkester gledališča Verdi. Na programu “Te Deum“, ki ga je Haydn napisal za cesarico Marijo Terezijo. Recitiral bo Mario Licalsi Vabila za koncert lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v župniji v Ul. Giulia 70. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.45: koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V Četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 tretji koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Munchner Kammerorchester. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra, ob 21. uri koncert kantavtorja Mimma Locasciullija z naslovom “Delitti per-fetti". Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v petek, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert pianista Stanislava Bunina. Na programu Bach, Schumann in Chopin. VARAŽDIN PALAČA SERMAGE DANES: ob 19. uri ponovitev Koncerta baročne glasbe z gostjama iz Francije. RAZNE PRIREDITVE LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20.00 uri (Kosovelova dvorana) ameriški film NoC na zemlji, režiserja Jima Jarmuscha (iz programa letošnjega FilmArtFesta). Film bodo predvajali do 27.t. m. Vstopnina 250 SIT. K 4 DANES: ob 21.00 Praznovanje rojstnega dne Sai babe - video o Sai Babi, glasba ter ples. MJ STEP IN KAZINA DANES ob 20. uri plesni spektakel Vročica v Kulturnem domu Španski borci. CELOVEC TRGOVSKA ZBORNICA DANES: ob 15.00 uri predstavitev knjige Habsburžani- ena evropska družina, Brigitte Vacher. TOVARNA NEUNER DANES: ob 19.00 uri predavanje Augusta VValtzla Vsakdan NARODNI MUZEJ LJUBLJANA NARODNI MUZEJ PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska ulica 1, Ljubljana Vabimo vas na obisk razstav: ENTOMOLOGIA SLOVENICA, podaljšano do 6. XII. 1992 GRAJSKA ZAPUŠČINA (Steklo in keramika primorskih gradov 11. XI. - 13. XII. 1992 STALNA ARHEOLOŠKA IN PRIRODOSLOVNA ZBIRKA Urnik, tor - sob. 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto GLASBA Ponedeljek; 23. novembra 1992 RAZSTAVE LJUBLJANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je od torka do sobote odprta- od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake upokojence in vojake pa 50 SIT. Informacije: tel. 061/214-106. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitja Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Razstava bo odprta do 2. decembra. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 12. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od 9.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure, ob ponedeljkih je razstavišče zaprto. Informacije na tel. 061/223-892. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava slik Leona Koporca. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. MAGIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18.uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Samo še danes je odprta razstava Maribor skozi Cas -na razglednicah in predmetih. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Cena vstopnice za odrasle je 50, za otroke 30 SIT. Informacije na tel.: 062/211-671. FOTOGALERIJ A STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in četrtek od 18. do 20.ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13.12. bo na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. KOPER GALERIJA LOŽA Na ogled je razstava del slikarja Jorga Immerdorfa. POKRAJINSKI MUZEJ Razstavlja zadarski arheološki muzej: Rimsko steklo Argerumtuma. RAZSTAVNI PROSTOR A-BANKE Razstava Zaščitna arheološka izkopavanja pri Velikih vratih. PIRAN MESTNA GALERIJA Na ogled so dela iz ribniške likovne zbirke (platna, skulpture, fotografije). GALERIJA SV. DO-NAT Na ogled so gvaši angleškega slikarja Denissa Bravvna. GALERIJA MEDUZA H V galeriji si lahko ogledate razstavo designa Tea and Coffee. IZOLA KD SPANSKI BORCI Do 3.12 bo odprta fotografska razstava Kunst Freunde iz Avstrije. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA ILIRIJA -VEDROG Do 26. 11. je odprta razstava akademskega slikarja Domna Slane. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/226-461. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. GLERIJA STOPNIŠČE Do 24.11. je odprta razstava fotgrafij Ilije Terraha-Praha Zoom. Galerija je odprta od 8.00 do 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 5. decembra je na ogled razstava plakato Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Do 30. novembra je odprta razstava posvečena stoletnici Deželenga gledališča v Ljubljani (današnja operna hiša): Stoletnica deželnega gledališča. Odprto v torek, sredo in Četrtek od 10. do 12. ure, v sredo tudi od 16. do 18. ure. Vstopnine ni. KULTURNO-INFOR- GALERIJAINSULA Do 15. decembra je odprta razstava grafik in slik Erika Lovka. GALERIJA ALGA Do 25. t. m. je odprta razstava fotografij Vlada Beme-tiCa. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je razstava slik Iva Prančiča. IDRIJA MESTNA GALERIJA Na ogled je skupinska razstava ustvarjalcev iz Beneške Slovenije, ki delujejo na področjih slikarstva, grafike, kiparstva, tapiserije in designa. V Idriji razstavljajo Gianni Balusa, Giovanni Carlig, Bra-netta Dl Lenardo, Loretta Dorbolo, Hijacint Jussa, Tere-sa Lendaro, Sandro in Paolo Manzini, Gianni Osgnag, Alessio, Alvaro in Paolo Pe-tricig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig in Rosina Zufferli. ILIRSKA BISTRI-CA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBO- TA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. 12. je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. TRST TK GALERIJA Do 25. t. m. razstavlja De-ziderij Švara. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. ure. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Do 24. t. m. razstavlja slikar Giuliano Babuder. GALERIJA NADIA BASSANESE Trg Giotti 8 Do 31. decembra je na ogled razstava z naslovom Erewhon. Razstavljajo Odi-nea Pamici, Barbara Strath-dee in Giorgio Valvassori. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Erevvhon. Razstavljal}o Odi-nea Pamici, Barbara Strath-dee in Giorgio Valvasor!. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 28. t. m. je na ogled razstava sodobne umetnosti. Razstavljajo Franco Vecchiet, Carlo Casetti, Roberto Tigel-11, Gianni Mantovani in Franco Rosselli. Razstava je na ogled od ponedeljka do sobote od 9. do 14. ure. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 28. t. m. bo na ogled razstava Claudia Colaoneja vsak dan razen nedelj od 17. do 19. ure. CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -Mala galerija Odprta je razstava Erhar-da Stuberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvvi-ga VVallnerja. BENETKE PALAČA FORTUNV Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Map-plethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. FONDAZIONE CINI Do 29. t. m. je na ogled razstava ruskega umetnika Sergeja Djagileva. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. BASSANO DEL GRAPPA MESTNI MUZEJ Do 6. decembra je na ogled razstava ob 400-letnici smrti Jacopa Da Bassano. Na ogled so slike iz privatnih zbirk ter še neobjavljeni dokumenti. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure. VERONA MUZEJ MANISCAL-CHIERIZZO Do 8. decembra je na ogled razstava z naslovom Chiavi, Scrigni, Forzieri. Prvič so občinstvu na ogled predmeti iz zbirke Conforti. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Vstop prost. FERRARA PALAZZO DEI DIAMANTI Do 3. januarja 1993 je na ogled 215 grafik in slik Marca Chagalla, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1908 in 1975. ČASA GIORGIO CINI Do 6. januarja razstava jedkanic z naslovom Cha-gallova Biblija, ki jih je umetnik Marc Chagal ustvaril med leti 1931 in 1956. DUNAJ VVTENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVernerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Moulinex, instalacija Eva Afuhs, Wal-ter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. ZAGREB MUZEJ MIMARA Do 30. t. m., je odprta razstava ZagrebaCki kolekcio-nari, razstava umetnin iz privatnih zbirk. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure, v ponedeljek od 14. do 19. ure RUBRIKE Ponedeljek, 23. novembra 1992 REPORTAŽA Bela smrt v olimpijskem mestu ospa Dana, stara 1 T sarajevska dama in rojena Ljubljančanka, na naše vprašanje, kako doživlja svojo svobodo v Sloveniji, najprej pomolči. Dvesto trideset dni je preživela v sarajevskem peklu. Potem pohiti s pojasnilom, da je naše vprašanje slišala in da skuša zbrati svoje misli, predvsem pa dojeti, da je to, kar se zdaj dogaja z njo, res, in da je Cisto drugačno od tiste more nekdaj tako lepega njenega mesta Sarajeva. Zavzdihne. Spet premolk. Besede se ji trgajo iz prsi, kot bi jih govorila med gluhimi tišinami zaporednih eksplozij granat. »Tako je, kot bi nas peljali na šolsko ekskurzijo, kjer naj bi nam pokazali, kakšni so videti normalni ljudje, cele hiše in zrelo sadje!« Res. Slovenci, ki se jim je v teh dneh s posredovanjem vlade posrečilo ubežati sarajevski smrti, so potrebovali nekaj Časa, da bi doumeli, da ne doživljajo lastne smrti. Vendar te strašne vojne v Sarajevu, ne bodo nikdar mogli razumeti, pravijo. »Naša skupina je prva, ki je odšla iz Sarajeva in je potovala čez Beograd. Tam smo tudi prespali pravzaprav prebili noC. Spanju se moramo šele privaditi! V hotelu so nam prinesli večerjo. Seveda smo jo plačali. Všteta je bila v aranžma našega potovanja. Ampak nisem mogla pojesti celega zrezka. Tudi drugi so jih komaj na pol. Ali pa še manj. Kot bi se ustrašila polnega krožnika. Naši želodci so pozabili, kaj je meso. Nenavadno je, Ce po tolikem Času ješ meso. Ali pa so se ob tem naše misli vrnile k someščanom, ki tudi to noC ne bodo mogli spati v Sarajevu in bodo lačni, ko bo padel mrak...« pripoveduje Mateja, v besedo pa ji že skače zdaj bolj zgovorna gospa Dana: »Mene je ob štirih zjutraj zbudila granata v Beogradu. Ne ni padla na Beograd. Eksplodirala je v moji glavi v. tistem hipu, ko sem že upala, da bom vsaj pred jutrom trdno zaspala. « Tretja sogovornica, gospa A. M., ima prav tako izkušnje z granatami. Stanovala je v sarajevski Ulici bratstva in enotnosti. Granate so pobile mnogo njenih sosedov. Se posebej v njihovi stolpnici. Mogoče se bo ta ulica od zdaj imenovala Ulica žrtev bratstva in enotnosti... »To je tisti nebotičnik, na katerega so vojska in četniki največ streljali. Nanj ni bilo treba streljati z okoliških hribov, streljali so lahko kar iz Sarajeva, iz Grbavice, iz tistega predela, ki ga obvladujejo Srbi. Stolpnico je zadelo 76 granat!« Najbolj strahotno, pravijo, je videti zgradba časopisa Oslobo-djenje. Kot kakšne cunje visita dva njena nebotičnika, pripeta na osrednjo os. Ampak Časopis izhaja še kar naprej. Tiskarna deluje, spodaj pod zemljo, od koder v svetlobo dneva prihaja Časopis, ki vztrajno sledi svojemu imenu in tiska sporočilo, da svobode v Sarajevu ni mogoCe zatreti. Takšen je tudi Trg Pera KosoriCa. Tam ni nihče veC živ. Tudi Marin-dvor in tista dva Uniso-va nebotičnika na njem sta videti takšna, kakršna je bila Varšava po drugi svetovni vojni. Sarajevčani so jima , kot nam pravijo slovenski begunci iz tega mesta, rekli Momo in Uzeir, po likih iz humoristične nadaljevanke, ki so jo veC let poslušali na sarajevskem radiu. Lika sta interpretirala pokojna igralca Rejhan DemirdžiC in Rudi Al-vadj, ki na sreCo nista doživela kalvarije svojega mesta. Tudi zgradba Skupščine BiH in njen izvršni svet se zdita kot iz drugega sveta. Takšni sta kot njuna soseda, nekdanja arhitekturna lepotica filozofska fakulteta, vrhunsko delo profesorja Juraja Naj-drahta, in nekoC najlepša zgradba na Balkanu, železniška postaja. Zdaj ju ni več. Uničena je tudi avtobusna postaja. »In prav od tam smo se napotili v Slovenijo, z bivše avtobusne postaje!« Ne Titovi ne Ulici Vase Miškina ni treba spreminjati imen v skladu z demokratizacijo, saj to tako tako ali nista veC ulici, ki bi bili v Čemerkoli podobni samima sebi. Takšna je tudi BašCaršija, z dimom, ki prvič po petsto letih sarajevske zgodovine ne diši več po čevapčičih. Ali pa to Sarajevo sploh ni videti kot Varšava iz leta 1945, ampak takratna Varšava samo delno spominja na sedanje Sarajevo? »Teh pet sarajevskih dni, ko smo se pripravljali za potovanje, je bilo težjih kot sama pot do Slovenije. Pospremili so nas ostrostrelci. Nemogoče pa je bilo v mestu najti voznika, ki vas bi pripravljen peljati prvih pet do šest kilometrov do Lukavice, sarajevske periferije, kjer je poveljstvo srbskih sil. Morali smo v spremstvu Unproforja do Kiseljaka, si tam sposoditi tri Hrvate, ki so bili pripravljeni avtobuse prepeljati do Lukavice. Kar nekaj slovenskih družin se je odreklo potovanju v Slovenijo, ker si niso upali skozi Lukavico in Pale. Unprofor je tam samo nema priča. »Če bi na barikadah zahtevali, naj kdorkoli stopi iz avtobusa, Unprofor ne bi mogel storiti nič,« pravi Peter Toš iz Zunanjega ministrstva Slovenije. Zakonski par Košir, Nada in Janez, se je v Sarajevu postaral. A kaj je dočakal namesto mirne starosti in pokojnine... »Vrnila se bova, kakor hitro bo mir. Tam Končno na varnem sva pustila vse. Ne samo hiše in vikenda, ampak tudi prijatelje in svojo mladost. Seveda se v Sloveniji počutivm zelo dobro, ampak samo do takrat, dokler ne zaspim. Kakor hitro pa se potopim v spanje, mi pred oči pridejo gluhe podobe Sarajeva, takšnega, kot je zdaj. In Čudno se mi zid, da ni slišati nobenih strelov...« Mogoče je paradoksalno, a takšna je logika vojne psihoze: bolje se počutiš takrat, kadar padajo granate! Ljudje so se navadili, da jih je strah tišine; zanjo vedo, da je samo zatišje pred tistim trenutkom, ko bodo spet zaCele padati granate. MogoCe je to zato, ker detonacije lahko slišijo samo živi. Tisti, ki so jih postrelili, jih ne slišijo več. In samo zaradi tega, ker v Sarajevu nenehno bob- Fotografija: Srdjan Živulovič/TRIO nijo granate, lahko z gotovostjo rečeš, da si še živ... Pravijo, da Sarajevo drhti. Zaradi granat. Zaradi strahu. Zaradi mraza. Zaradi lakote. V Bosni je zapadel prvi sneg in tako naznanil tudi pravi začetek cesarstva bele smrti. Ljudje so začeli umirati tudi zaradi mraza, ne samo zaradi granat in strahu, ko tudi brez streliva nenadoma odpove srce, »Pravo bogatstvo je bila že navadna glavica čebule. Zato smo si prizadevali, da bi oponašali življenje. Zdelo se nam je, da so slastne tudi skuhane koprive. Za šopek je treba plačati dvajset nemških mark. Prepričevali smo se, da jemo ocvrte zrezke, skuhali pa smo si jih iz riža, povaljanega v moki. Med številnimi bosanskimi pitami smo si izmislili še eno: riže- vo pito s krompirjevim nadevom. Ime krompir smo uporabljali samo zato, da paC vse jedi ne bi bile sestavljene iz riža. Kruha ni bilo, da bi si ga delili, zato pa smo si delili vodo. V Sarajevu smo postali vsi enaki, ker ni imel nihče ničesar, kar bi sploh kaj pomenilo - ne stekla v oknih, ne elektrike, ne kruha, celo vode ne. Konvoji s Človekoljubno pomočjo niso sarajevska resničnost. To je samo lažna zgodba Evrope. Ko so pričakali slovenske Sarajevčane, je malemu Andreju nekdo podaril banano. Andrej ga je samo začuden pogledal, še naprej sesal palec in njegova mama se je morala opravičiti. Andrej namreč še nikoli ni videl banane. Otrok vojne iz Sarajeva je. JUTRI 24. novembra 24. novembra leta 1906 je v Gorici umrl slovenski pesnik Simon Gregorčič, »go-riški slavček«. Kmečki sin, rojen leta 1844 v Vršnem na Tolminskem, je šel po poti mnogih talentiranih Slovencev, ki jim gmotni položaj ni omogočal šolanja in napredovanja. Edina pot do izobrazbe mu je bil študij teologije. Postal je duhovnik in čeprav po duši pesnik, duhovno in telesno pa silno krhek, je svojo življenjsko pot prehodil pokončno in dosledno. Poet "planinskega raja” je svoj umetniški vrh dosegel že v prvi zbirki Poezije, ki je izšla leta 1882. Ideološki mračnjaki, zlasti pa teolog Mahnič, so ga grobo napadali. Gregorčič, ki se je umikal v melanholijo in pesimizem, je bil globoko prizadet zaradi krivičnih očitkov. Preostale tri pesniške zbirke - zadnja je izšla posthumno -kažejo upadanje umetniške moči, kar je nedvomno posledica mračnega okolja in pritiskov. Ljudstvo je njegove pesmi sprejelo z navdušenjem. Mnoge so ponarodele in so žive še danes. Osebna izpoved pa je znamenita pesem »Človeka nikar«, ki je tudi sprožila največ nasprotovanja. Pesem "Soči” pa je preroško videnje skorajšnje krvave svatbe na slovenski zahodni meji. RECEPT Nadevana čebula SESTAVINE: 4 čebule, sol, 100 g riža, 50 g masla ali margarine, paprikov kečup, goveja juha, 80 g naribanega parmezana, zmleta paprika, maščoba za posodo, sesekljan drobnjak ČAS PRIPRAVE: približno 40 minut Olupljeno Čebulo kuhamo v slani vodi približno 15 minut. Na pol kuhani čebuli odrežemo zgornji del in pokrovček prihranimo. Spodnji del izdolbemo. Ostanke Čebule grobo sesekljemo, prepražimo na maščobi, dodamo riž, paprikov kečup, zalijemo z govejo juho in kuhamo 15 minut. V toplo zmes zamešamo še polovico naribanega parmezana, zacinimo s soljo in zmleto papriko. S to maso nadevamo čebulo, posujemo s preostalim parmezanom in pokrijemo s pokrovčkom, ki smo ga prej naredili iz čebule. V pomaščeno posodo damo riževo maso, nanjo položimo nadevane čebule ter vse skupaj postavimo v pečico. Pečemo pri srednji temperaturi približno 20 minut. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim drobnjakom. Priporočamo za toplo vmesno jed ali kot samostojno jed - ponudimo s solato, npr. radie z jajci. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Zelenina sol iz gomolja SESTAVINE: 1 skodelica nastrganega zeleninega gomolja in 1,5 skodelice morske kristalne soli Čvrst zelenin gomolj olupimo in naribamo. Naribano zeleno zmešamo z morsko soljo v skledici, jo pokrijemo in pustimo stati na hladnem 2 dni. Naribano zeleno s soljo stresemo v tenkem sloju , pekač. Sušimo jo v pečici pri 80 stopinjah, dokler se ne posuši. Posušeno zeleno s soljo stresemo v možnar in jo stremo v prah. Hranimo jo na suhem v zaprti posodi. Uporabljamo jo namesto običajne soli. Z A N T I K V A R ~ X Sarm starega gugalnika Boja 2. Jesih T""^vnega leta 1796 1 se je v nem--1—škem Boppar-du rodil Michael Tho-net, mož, ki je prvi uporabil danes splošno znano in uporabljeno tehniko krivljenja lesa za izdelavo pohištva. Dolgo pot preizkušanja, iskanja novih tehnologij, postopkov kuhanja, lepljenja in oblikovanja lesa, je prehodil, preden je leta 1849 na Dunaju skupaj s sinovi ustanovil samostojno podjetje za izdelavo pohištva iz krivljenega lesa. Prvo večje naročilo je dobil od znane dunajske kavarne Daum in od budimpeštanske-ga hotela “Pri angleški kraljici", ki ga je opremil kar s 400 stoli iz jesenovega lesa. Širšo svetovno slavo je Thonetu prinesla svetovna razstava leta 1851 v Londonu, kjer je predstavil šest stolov, fotelja, kanape, mizi, intarzirane plo-šCe iz želvovine, medenine in biserne matice, pisalne mize in manjši knjižni omari. Vse je bilo izdelano iz masivnega krivljenega pali-sandra. Eleganca izdelkov je osupnila obiskovalce in prinesla razstavljavcu veliko bronasto medaljo. Vendar pa je bila za splošno rabo tega pohištva bolj pomembna predstavitev Thoneto-vih izdelkov v Prizu, kjer je firma dala na ogled cenejše kose, dostopne najširšim slojem. Izvoz v Ameriko je zacvetel, firmi Bratje Thonet, kot se je imenovala po novem, pa so podelili poseben patent za njihove izdelke, a je postal splošno uporaben šele po letu 1869. Posli so dobro tekli, obrati so se širili iz Dunaja tudi v druge kraje. Leta 1890 je bilo v Thonetovih tovarnah zaposlenih že prek 6.000 delavcev, okoli, leta 1600 pa je bilo samo na Avstrijskem že 35 tovarn, ki so izdelovale najbolj znane Thonetove stole. In tako vse do današnjih dni v svetovni pohištveni industriji pomenijo Thonetovi stoli uspešne prodajne artikle, še posebej takoime-novani stol št. 14. O tradiciji proizvodnje pohištva iz krivljenega lesa lahko veliko izveste na gradu Za- price pri Kamniku, ki premore eno redkih zbirk pohištva te vrste v Evropi, kar nam približuje tudi slovensko pohištveno tradicijo, saj je bila v Kamniku tovarna takšnega pohištva že od leta 1904. Seveda so vojne in čas že močno razredčili starinske kose Thone-tovega pohištva, ki je bilo po družinah še ohranjeno, vendar pa tu in tam v starinarnah le še naletimo na posamezne kose, med katerimi je še posebno simpatičen gugalnik: prosojen, lahkoten, za poživitev naših turobnih blokovskih stanovanj nadvse primeren kos pohištva! Kdor pa bolj zaupa novim izdelkom kot starinam, si lahko privošči tudi nov gugalnik starih oblik. "Tk Tajvečjega evrop-skega salmoni--L da, sulca (Hu-cho hucho), imenujemo pri nas tudi kralj voda. Ribolovna sezona nanj se je pričela s prvim oktobrom. Primerki, težji od 10 kg veljajo pri nas za najveCjo ribiško trofejo. Glavne značilnosti Sulec je izrazita roparica, ki svoj plen vztrajno zasleduje. Je valjaste oblike in ima veliko glavo in gobec. Po trebuhu je skoraj bel, po hrbtu temnosiv, sicer pa je sivorjavkast, po bokih paje posut z različnim številom Črnih pik ali manjših peg. Ob času drsti so samci bakrene barve. Sulec spolno dozori v petem letu starosti, ko je dolg od 65 do 70 cm. Drsti se od marca do maja v plitvejših hitro tekočih delih rek s prodnatim dnom. Ko samica odlaga ikre, skoplje z močnimi zamahi repa tudi do 50 cm globoko in 2 m veliko drst-no jamo. Ikre oplodi samec, ki si mesto ob samici pridobi v boju s svojimi konkurenti. Borbe med samci so zelo privlačne in se običajno končajo le z manjšimi praskami. Samica odloži v drstno jamo tudi do 20.000 iker. Ko se izležejo so mladi sulci dolgi le nekaj cm in se hranijo s talnimi nevretenčarji in zarodom drugih rib. Odrasli sulci so ribojedi. Rastejo hitro. Pri osmih letih so veliki skoraj 1 m in težki 10 kg. V zadnjih letih je NAŠE RIBE Sulec, kralj voda Dušan Bravničar bil pri nas najveCji sulec ujet v reki Savinji pri Mozirju (21,5 kg). Razširjenost Naš sulec živi le v rekah Donavskega porečja, večinoma tam, kjer so tudi velike jate belih rib, predvsem podusti, ki so mu glavna hrana. Sicer pa so po velikih sulcih znane evropske reke Vltava, Isar, Sava, Drina,... Danes se mu življenjski prostor zelo oži in ga najdemo v zadovoljivem številu le v zgornjih delih rek ali manjših vodah. Vzroki, da sulec izginja, so onesnažene reke, umetni jezovi in tako nastala akumulacijska jezera, v katerih sulec nima možnosti za drstitev, ter kanaliziranje strug, kjer ob visokih vodah nima skrivališča. Pri nas najdemo sulca v zadovoljivem številu še v Savi od Medod do Litije, Krki od Žužemberka do Novega mesta, v Kolpi od Broda na Kolpi do Starega trga in v Savinji od Mozirja do Celja. Umetna vzreja pa je izredno zahtevna. Gojimo ga le v Ribogojnici Povodje pri Ljubljani. Ribolov V Sloveniji je ribolov na sulca dovoljen le z dnevno ribolovno dovolilnico od 1. oktobra do 14. februarja. Najmanjša dovoljena dolžina za ulov sulca je 70 cm ponekod, npr. v Krki pa tudi več kot 90 cm. Lovimo ga na sistem dveh trnkov - trojčkov, navezan na mrtvo ribo, ali pa na večje število . (3-5) piškurjev, ki so pri glavah zvezani skupaj in obteženi s svinčeno kapo. To imenujemo piškurnik ali cof. Obe vabi sta zaenkrat še dovoljeni, razmišlja pa se, da bi dovolili le lov z umetnimi vabami, ki posnemajo živo ribo. To so razni voblerji, blestivke, gumijaste ribice, umetni piškurnik itd. Te vabe nam nič ne pomagajo, če jih v vodi ne vodimo pravilno ali če sulec ni laCen. Največ možnosti za ulov imamo, ko je stanje vode malo višje ali ko se po dolgotrajnem mrazu nenadoma otopli in pooblači. Ne smete pa biti razočarani, če ga tudi po večkratnem ribolovu ne boste ujeli. Ker se to zelo rado dogaja, velja tudi pri nas za največjo ribiško trofejo, ki nikakor ni usojena vsakomur ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Ukradeni čebulici Uspeh, ponovitev 1/6 dela nemške nadaljevanke Ponovitve: TV mernik. Forum, Utrip. Zrcalo tedna Poročila Dober dan, Koroška TV dnevniki Radovedni TaCek: Krog Utonilo je sonce, 4/6 del slovenske nadaljevanke Oscar Junior, 8/11 del italijanske otroške nadaljevanke Obzorja duha, ponovitev Moja knjiga o džungli, 12. del nemške poljudnoznanstvene serije TV dnevnik 2 Noč na oceanu, francoska drama- igra: Jeanne Moreau Mi smo mi, oktet Lesna iz Slovenj Gradca TV dnevnik 3, VPS2220 SOVA Brooklynski most, 11/12 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2250 Beverly Mills, 90210, 13/22 del ameriške nadaljevanke, VVPS 2315 Ameriška kronika, 12/13 del ameriške dokumentarne serije, VPS 0005 S RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: A višo coperto, vmes (tl.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Prave e provi-ni a Scommettiamo che..? Kulturne aktualnosti Film: Corri cavallo corri (pust., ZDA ’83) 7 dni v Parlamentu Aktualno: Mission 90 Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Film: Turner e ii časi- naro (kom., ZDA ’89) Aktualno: Cafie italia-no, vmes (23.00) dnevnik in Emporion Dnevnik in vreme fr* SLOVENIJA 2 RAI 2 Oči kritike, ponovitev SOVA, ponovitev Športni pregled, ponovitev Slovenska kronika Regionalni programi - Ljubljana Videošpon Dnevnik: RAI 3 Štiri v vrsto, tv igrica Gozdarska hiSa Falkenau, 40. del nemške nadaljevanke Gospodarska oddaja: 10000 obratov Sedma steza Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Mrtvaški ples Divji angeli, ameriški film, Talk Show Ligejin grob, ameriški barvni film Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 35. dela ameriške nad. Poslovni dosje, ponovitev 10. dela Volitve ‘92, informativna oddaja Za zdravje Zenska z dvema obrazoma, 1. del ameriškega filma Volitve 92: Strankarski dvoboj Drugačen svet, 36. del ameriške nadaljevanke Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov Astrološka nap o veda M CM Metropolitan Police Otroški variete Protestantizem Aktualno: Ristorante Italia Film: Attila (zgod., 54) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in vreme Politična tribuna Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tranoi Vesti iz Milana Nan.: Poliziotti alle Hawaii Športne vesti , Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Nan.: L'ispettore Der-rick, 21. 35 II cinese Dnevnik in vreme m KOPER IU221 Primorska kronika Studio 2 šport ^ RAI 3 V kioskih in drobci Kratke vesti iz Milana Proza: Miseria e no-bilta (E. De Filippo) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Sola se posodablja Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti in šport Variete: Blob Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia Q come cultura g? RETE 4 Aktualno: Teiesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Mister Ed Nad.: Marcellina, 10.35 Ines, Celeste. Variete: A časa nostra ( Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Febbre d’amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti ’ Kviz: Azzeccagol Nad.: Gloria, 20.30 La donna del mistero 2 Nad,:Renzo e Lucia Kviz: Io, tu e mamma TG 4 nočne vesti Nan.: Kojak, 8 CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota deila fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Le comiche (kom., It. 1990) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Nočni spored ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete i Nan.: Baby Sitter, Se-gni particolari genio, Genitori in blue jeans, Chips, Donna bionica Odprti studio Nan.: La bella e la be-stia Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteja; E’ pericoloso šport, 16.50 Twin Cli-ps, 17.25 Mitico Film, vmes Studio spori Variete: Karaoke Film: Lo straniero sen-za nome (vestem, ’73) Šport: Mai dire gol, 23.30 Pokal prvakov ® TMC Risanke Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Spori Film: Il sogno dei miei venfanni (glas., ZDA 1952, i, Bing Crosby, Jane Wyman) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguy - Come liberarsi di un nipote Film: Al bar dello spori (kom., It. 1983, i. Lino Banfi, Jerry Gala) Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) Nočne vesti in vreme Rubrika o motorjih Film: Amore e odio (dram., ZDA 1970, i. Ryan 0’NeaI, Lesley Warren) Aktualno: CNN News ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo deila nostra vita Deželni programi Pojdimo v kino Sette in ailegria News Line Nan.: Diamonds Film: La dolce vita non piace ai mostri (kom., ZDA 1966, i. Fred Gwynne, Yvonne De Carlo Variete: Colpo grosso story Film: 10.000 doliari per Lassiter (vestem, it. 1965, i. R, Hundar) Variete: Colpo grosso TELEFRIULI Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Mago Merlino Nad.: Destini Večerne vesti Košarka B2 lige Variete: Anime Furlane Nočne vesti Živeti brez stresa S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 1 | Koper Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Lažnivec Billy, pono- vitev angleške komedije I Čarobna svetilka, otroški program Robin Hood iz vesolja, risana serija Deček Dominic, 4, del angleške nadaljevanke Rhythm and News, vodi Andrea F. B Primorska kronika, Studio 2 šport TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, av- stralska nadaljevanka Ponedeljkov športni pregled TV dnevnik Glasbeni vrtiljak ples Cikaške zgodbe, ameriška tv nanizanka N.Y.P.D., nadaljevanka BUMF Avstrija 1 Textvision Jutranji spored, ponovitve raznih oddaj: Ro-seanne Storilci so med nami, nemška krim., pon. Tramvaji sveta: Hongkong Jaz in ti, otroški spo- Risanka Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Mini čas v sliki Cas v sliki Sedem brez: Zadnji izhod, nadaljevanka Cas v sliki, vreme Spori Kuharski mojstri Supertipa v Miamiju, 1. del - igra: Bud Spencer Dvajseto stoletje (No-vocento - it. film, 1976); igra: Buri Lan-caster OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška; Poročila, TV koledar; Zgodbe iz Monticelia, 6. del Poročila TV šola Zviti lisjak, 3/5 del lutkovne serije Poročila; Ko se svet vrti, 6. del ameriške nadaljevanke Monofon Im Poročila Odletel bom, ponovi- tev 21. dela Spored za Unprofor Poročila Po Hrvaškem Zagorju, 4. del Dogodivščine T. Sawyera in Huckie- berry Finna, 8/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 256. dela ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Televizijski reporter (Medium Cool, am. barvni film) Dnevnik Slika na sliko Poročila Sanje brez meja 0*0 Hrvaška 2 Gospodična Mary, ponovitev argentinskega filma Dnevnik Murphy Brown, 20/29 del am. humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu S klovni so prišle solze, 1/6 del nemške na-daljevanke-Po romanu J. M. Simmla Vox Nenavadne zgodbe: Angel zla, 5/12 del ameriške nanizanke Horoskop Madžarska ranp Avstrija 2 IH Informativni spored Vremenska panorama ES Ponovitev risank Tisoč mojstrovin m Igra Leksikon umetnikov Poročila Dediščina Essenov: Pregled dnevnih do- Skrivnost kumarskih godkov spisov Kupil bom to žensko, Lipova ulica 104. del mehiške se- Harry in Hendersono- rije vi: Prerokovalec Svet denarja Srček, vodi Rudi Car- Katoliška kronika reli Cez dan Zvezna dežela danes Igra Cas v sliki O veri za otroke Gozdarska hiša Falke- Disneyeva risanka nau, 2/13 del nemške Dnevnik, telešport nadaljevanke Zgodovina madžarske Trentino, Ukrajina in glasbe iz 18. stoletja Finska v evropskem 2. madžarska armada magazinu na Donu, dok. serija Cas v sliki Bendžo, 2. del TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 22,40 Divji angeli Rogerja Čarmana V ciklu filmov znanih režiserjev se tokrat predstavljata tudi Peter Fonda in Nancy Sinatra | Nocojšnji film režiji serja Rogerja Corma-na ima naslov Divji ngeli. Nastal pa je po ^enariju Charlesa B. Griffitha. irrM angeli je el svojo svetovno proučijo na Beneškem *skem festivalu leta °6, v ameriških kine- atografih pa so ga k J/IC Podvajali ob °žicu istega leta. Ali za-■ miva podatka pomeni fi]C",fpre za pomemben La-da„ col? Ce^° za usPešni" naCenja precej s°ciološki problem ženske družbe. Gre za tol družbe. Gre za P6 motoristov, ki s ,.°jim potepanjem Sirnih ameriških pro- stranstvih iščejo svojo identiteto. Ker pa je ne najdejo, nasedajo lažnim prerokom in preživelim ideologijam, najraje pa so neodgovorni do drugih in sebe. Zgodba se zaplete, ko je ob spopadu s policijo eden OD motoristov ranjen. Kolegi ga skrivaj odpeljejo iz bolnice, vendar umre. Skupina naroči pogreb, zadnje slovo pa se sprevrže v orgijo. Tako se med pokopom zaslišijo policijske sirene in prestopniki pobegnejo. Le eden, igra ga Peter Fonda, ostane ... Režiser Roger Corman s tem filmom načenja problematiko, ki so jo drugi avtorji kasneje obdelali drugače (na primer v filmu Goli v sedlu iz 1972. leta). Zanimivo je tudi, da je bil asistent režije pri snemanju filma Divji angeli Peter Bogda-novich, ki se je kasneje izkazal s filmi Zadnja ki-nopredstava, Zakaj te očka pušča samo?, Daisy Miller, Kino za groš itd. Bogdanovichev delež pri filmu, ki si ga boste ogledali nocoj, je bil velik, saj se je Corman hkrati ukvarjal še z vrsto drugih projektov. Ne gre pa prezreti tudi dejstva, da so igralci v filmu Divji angeli otroci slavnih zvezdnikov: Henryja Fonde, Franka Sinatre in Allana Ladda. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0/91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz. od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8,30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 10.00 Program A - 1; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi 0; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; ; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.10 Športni dogodki; 12.35 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes cIo 13.; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 18.00 Ameriški rock na smetišču; 19.30 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Slovenski roman; 11.05 Stičišče; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Ob letu M. Kogoja; 18.55 Mendelssohn; 19.35 Opera; 20.30 Koncert; 22.30 Dvignjena zavesa. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije ;9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11,00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila 7.15.12.30.15.30.19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7,50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Iz arhiva; 12.00 Glasba po željah; 13,35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Italijanska glasba; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17,20 Single tedna; 17,35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Kogoj med besedo in glasbo; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9,30 New Age, 10,00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Okno na Arbat; 12.30 Glasba; 12.40 MZ Vesela pomlad; 13.20 Gospodarska probe-lamtika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz filmskega sveta; 14.50 Ever-greeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe-Jadran; 18,30 Potpuri; 19.20 Zaključek. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon,); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Informativna oddaja za emigrante; 20,30 Loža v operi, Radio Koroška Delovni seminar SPZ v Izlakih: Kako organizirati podpore za projekte v kulturi. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Finan- — cial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; |fl|| 9.30 Super Shop; 11.00 Focus; 11.30 Poslovne novice; 13.00 Po-=. I slavne novice z Japonske; 13,30 ■ Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21,00 Inside Edition; 21.30 Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Ho-neymoon Killers (krim., ZDA 1969); 0.30 Novice; 1.00 Eco Record; 1.30 The Mix ali Night. SKY ONE 6.00 DJ Kat show; 9,40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10,30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15,30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi 20.30 Parker Lewis Can't Loose 21.00 Nadaljevanka; 23.00 Studs, 23.30 Star Trek: The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9,30 SP v ritmični gimnastiki; 11.30 Aerobika; 12.00 i Motošport: SP v rallyju; 12.30 Mednarodni motošport; 13.30 EP v plavanju; 14.30 Hitrostno drsanje; 16.30 Motošport: SP v ral-lyju; 17.00 Tenis: turnir ATP; 19.00 Evrofun; 20,00 Boks; 21.00 Motošport: SP v rallyju; 21.30 Športne novice; 22.00 Evrogoli; 23.00 Boks; 24.00 Motošport; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Ameriški nogomet; 8.30 Boks; 10.00 Snooker; 12.00 Košarka; 14.30 Tenis (finale) 16.30 Gillette World Special. 17.00 Motošport; 17.30 Nogomet 19.30 Kegljanje; 20.30 Motošport: SP v rallyju; 21.30 Nogomet; 22.30 Powersport; 0.30 Golf; 1.30 Tenis. ■ ■ ■ B m ■ ■ MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16,00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17,45 Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.00 Unplugged; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Musič Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rock block; 2,00 Video; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Maigret; 13,00 Baby Of The Bride; ; 15.00 Lonely In America; 17.00 Mre. Polifax - Spy; 19.00 Maigret; 21.00 Quick Change; 22,40 US Top Ten; 23.00 The Punisher; 1.00 The King Of New York; 2.00 Body Rock; 4.00 Ghoulies Go To Colle-ge; Murder Times Seven. MOVIE CHANNEL 7.30 Violent Moment; 8.40 Dot And Keeto; 10,05 Dot And The Whale; 14.45 Anna Korenina; 17.15 The Brave Little Toaster; 18.50 E.A.R.T.H. Force; 20.30 Xpo-sure; 21.15 Columbo - No Time To Die; 23.05 Cold Justice; 0.55 Seven Minutes; 2.35 The Island; 4.30 Sweet Bird Of Youth. PRO 7 5.00 Serije: Planet velikanov, 6.10 Vicky, 6.35 Risanke, 8.10 Neizprosna, a prisrčna, 9.00 Loterija; 10.00 Cook in Peary: Tekma na severni po! (ZDA 1983); 11.55 Ma-tlock; 12.50 Poročevalci; 13.20 Shortlist; 13.35 Agentka s srcem; 14.30 Gangster, hazarder in šerif (vestern, ZDA 1954); 15.45 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19,00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Srečneži (krim,, ZDA 1983, i. Harvey Korman); 22.10 Lady Diamond (VB 1979, i. Joan Collins); 23.55 E.N.G.; 0.50 Poročila; od 1,00 do 4.00 E.N.G.: Kri pred kamero, 2.45 Poročila, 2.55 Simon Templar; 3.40 Poročila; 3.50 Tisoč milj prahu. 6.00 Jutranji magazin; 8.50 Serije In nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre; 18,00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19,45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo - Piši ali umri (i. Peter Falk); 21.45 Quincy; 22.45 10 pred 11; 23.15 Gottschalk; 24.00 Trapica! Heat; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve: Owen Marshall, 2.30 Dr, Marcus Welby, 3.30 Hans Meiser, 4.30 Eksplozivno, 5.10 Enajst 99. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8,30 Ponovitve; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem: Rešitev; 14.30 Sosedi: Paul ga polomi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 MacGyver: lekcija o prijateljstvu; 17,05 Pojdi na vse!; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik: Čarovnica (4. del); 21.15 Zlata parada popevk; 22.00 Nenavadni pojavi; 23.05 Novice in zgodbe; 23.50 Headro-me v Oberhausnu; 0.10 Ura filmskih ustvarjalcev; 0.25 MacGy-ver; 1.20 Pregled programa, Vi-deotext. TELES 6.30 Vrhunski model; 6.55 Bim Bam Bino; 9.25 Sosedov primer; 10.15 Umik; 11,45 Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.15 Wild- Fazit; 19.00 Umik; 19.30 Hop ali top; 20.15 Nočna patrulja; 21.05 Moj stric gangster (Nem.-Fr.-It. 1963, i. Lino Ventura); 23.00 Operacija Vietnam; 24.00 Morilski klan (ZDA 1990, I. David Soul, Edward Herrmann); 1.45 World-news Tonight; 2.15 Bradburyjev kabaret groze. 16 Ponedeljek, 23. novembra 1992 EVROPA / NAD PRETEŽNIM DELOM EVROPE TOPEL ZRAK VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI jpod -20 C" -20/-10 C° -10/0 C' LZlo/10 C-^Dl0/20 C' n 20/30 C° nad 30 C° jasno poloblačno oblačno nevihta * sneg megla topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope se je ustalilo območje visokega zračnega pritiska. Po prehodu tople fronte je VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE TEMPERATURE nastala močna temperaturna inverzija. V višinah priteka k nam topel in suh zrak, v nižjih zračnih plasteh pa se zadržuje hladen zrak. PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA... BERLIN... VARŠAVA.. LONDON... AMSTERDAM BRUSELJ.. BONN..... FRANKFURT PARIZ.... DUNAJ.... MUNCHEN ZURICH... ŽENEVA... RIM...... MILAN.... BEOGRAD. NICA..... BARCELONA CARIGRAD . MADRID .. LIZBONA.. ATENE... LARNAKA TUNIS... ALŽIR... MALTA... JERUZALEM KAIRO... BUKAREŠTA. -4/0 -3/-1 -1/0 -1/6 0/2 2/6 2/3 11/12 12/9 11/8 8/8 7/7 13/14 2/7 5/7 10/11 9/12 7/15 1/12 4/9 8/17 9/18 3/8 2/17 10/16 5/14 11/18 15/21 7/21 17/21 10/17 16/22 1/10 središče ciklona središče anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.14 in zašlo ob 16.23. Dan bo dolg 9 ur 09 minut. Luna bo vzšla ob 06. uri 13 minut in zašla ob 15. uri 32 minut. ALPE-JADRAN / SUHO IN TOPLO VREME, PO NIŽINAH ZAMEGLJENO IN HLADNO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 0/8 TRST......... 1/12 CELOVEC.... -2/2 BRNIK....... -1/10 MARIBOR...... 0/10 CELJE........ 0/12 NOVO MESTO 3/10 NOVA GORICA 1/9 MUR. SOBOTA 1/7 PORTOROŽ... 5/12 POSTOJNA..... 4/9 IL. BISTRICA. 6/- KOCEVJE...... 2/9 ČRNOMELJ..... 5/9 SL. GRADEC... -3/5 BOVEC...... -1/- RATEČE..... -3/- VOGEL...... 2/9 KREDARICA.... 0/1 VIDEM...... 3/10 GRADEC....... 0/6 MONOŠTER... 1/8 ZAGREB..... 6/- REKA......... 10/- OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo, pone- SOSEDNJE POKRAJINE: Na Madžarskem, kod v vzhodnih krajih del dopoldneva še v vzhodni Hrvaški in vzhodni Avstriji bo zmerno oblačno. Po nekaterih nižinah zmerno do pretežno oblačno, popoldne bo zjutraj in dojooldne megla. Najvišje pa se bo zjasnilo. Drugod pretežno jasno, dnevne temperature med 9 in 15 °C po nekaterih kotlinah zjutraj megla. 4 * pod 10% pod 5 10-30% 5-10 : 4*4 *** 30-50% 10-30 4444**** 30-60 50-80% nad 80% 444 *** 444 *** S nad 60 VETER i NEVIHTE 5-10 m/s JUTRI o SALZBURG o v o BELJAK O TRBIŽ O o KRANJSKA GORA o= el O CELOVEC O GRAZ Eo GORNJI SENIK O O o MARIBOR rj...... - ČEDAD VIDEM O O o PORDENONE —p. N. GORICA GORICA00 O POSTOJNA K') ^ j o KRANJ O O LJUBLJANA O CELJE O NOVO MESTO o MURSKA SOBOTA 5 VARAŽDIN O QB O ZAGREB TRST O O o KOPER ™ ' 11 ' . O UMAG PAZIN O O mka HI O O KARLOVAC fl ___________PULAQ HM __ nad 10 m/s V SLOVENIJI: Na Primorskem in v višjih OBETI: V sredo bo še sončno in toplo legah bo pretežno jasno in toplo, po ni- vreme. Po nižinah bo megla ali nizka žinah pa se bo zadrževala megla ali niz- oblačnost. 2e popoldne pa se bo v za-ka oblačnost — ponekod lahko tudi ves hodnih krajih postopoma pooblačilo, dan. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na nrr zraka: Zaradi motenj na linijah, podatkov o onesnaženosti zraka ni bilo mogoče dobiti. Kritična 24 urna koncentracija SOz je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G, Radgona: 134, Drava HE Dravograd: -, Sava Radovljica: 102, Sava HE Mavčiče: -, Sava Radeče: 242, Sora Suha: 150, Ljubljanica Moste: 182, Savinja Laško: 162, Krka Podbočje: 117, Kolpa Radenci: 147, Soča Solkan: 337. !f M »E ra J? HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Ce se vam posredi prepričati partnerja, da bo enakih praktičnih misli, se bosta končno odpravila po nakupih in se založila s priljubljenimi stvarmi. Tako, zdaj ste pomirjeni. BIK 21-4/20-5 : Ce se udeležujete kakršnegakoli tečaja ali seminarja, bo zmenek za kosilo življenjskega pomena. Vaša intuicija je zdaj nezmotljiva. DVOJČKA 21-5/21-6 : Danes bi lahko bil dan, ki je popolnoma posvečen delu - toda nikakor ne tipičen delovni dan. Sodelavci so vam priskočili na pomoč in vasi napori so cenjeni. RAK 22-6/22-7 : Še kar naprej lebdite v oblakih. Tako malo je potrebno storiti za vaš srečni nasmeh. Uživali boste v intimnih trenutkih in partnerja kovali v zvezde. LEV 23-7/23-8 : Ce se boste znali dogovoriti za kosilo, boste že na pol na konju. Razgovori o pomembnih zadevah bodo plodni, če boste spraševali previdno. DEVICA 24-8/22-9 : Po razgovoru o vaših načrtih z vam simpatično osebo, boste uspešno sestavili načrt za potovanje. Nadrejeni vam bo v službi nehote naredil uslugo. TEHTNICA 23-9/22-10 : Nagajivi in pretirano zapravljivi ste danes. Všeč vam je vse, kar vidite. Le kod hodijo akviziterji? Iz oči vam žarita ljubeznivost in toplina. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Spoprijateljili se boste z reševanjem cele gore stvari, ki sicer zahtevajo disciplino in organiziranost. Praktični, kot ste, boste vse obrnili sebi v prid. STRELEC 23-11/21-12 : Vse je podrejeno vašim željam in stvari gledko tečejo. Zdaj se vam ponuja priložnost, da zaokrožite obdobje in dokončno odpravite težave in nadloge. KOZOROG 22-12/20-1 : Nekdo se vam bo prilizoval in laskal tako močno, da bo vaš ego za lep čas preskrbljen. Vprašajte se, čemu to počne in kaj želi, saj ni očitnega razloga. VODNAR 21-1/19-2 : Glede na včerajšnjo sumo sumarum je danes lahko precej srečen dan za doseganje priznanj in pridobitev moči v službi. Le na dan z besedo! RIBI 20-2/20-3 : Dan za reševanje problemov in pomembne odločitve. Popolnoma se imate pod nadzorstvom, zato tudi takoj najdete način, kako se izogniti vsakršni oviri. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet po notranjosti, kot tudi na mejnih prehodih poteka tekoče in brez zastojev. Cesta čez Vršič je prevozna samo z zimsko opremo. Voznike opozarjamo, da se v jutra- M ZASTOJI y ZAPRTA CESTA Jk * POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO ^ ■ OPREMO QOO ŠPORTNA PRIREDITEV njih in večernih urah lahko pojavi megla, tako, da bo zlasti v nekaterih kotlinah zelo zmanjšana vidljivost. Na izpostavljenih legah in na mostovih se lahko pojavi tudi poledica. Voznike opozarjamo na previdno vožnjo. B GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR belinka ambient ® ekološka barva za les V VEDNOST Lepote zvezdnega neba -><*: v •• v [ •V L A *" ' s* ^ / * -X.- , ■h * A£V—t~ *' * V . *'• 1 . * // „ „ „ *, • 40^ • * • V vsakem letnem Času prinese narava svoje lepote. Tudi na zvezdnem nebu. Le potruditi se moramo, da jih opazimo. V tem Času se v veCemih urah na zahodnem delu neba od nas poslavljajo poletna ozvezdja z značilno Rimsko cesto, na vzhodu pa nas pozdravljajo nova -jesenska ozvezdja Perzej, Andromeda, Pegaz, Oven, Ribi, Kit itn. Pegaz se dvigne visoko na jug. Ala nebu ga hitro najdemo. Sestavljajo ga srednjesvetle zveze in ima obliko obsežnega trapeza. Pod njim ležita Ribi. Nizko nad vzhodnim obzorjem se vleče razpotegnjeno in težje razpoznavno ozvezdje Kita. Edina svetla točka na jugu je svetla zvezda Fo- malhaut. Na severovzhodu najdemo ozvezdje Perzeja. Visoko na vzhodu se vleče zvezdna veriga Andromede, ki povezuje Perzeja s Pegazom. Skica kaže del vzhodnega zvezdnega neba, kot ga lahko opazujemo v jesenskih večerih. Vanjo smo vrisali znatilnejSe vesoljske objekte, ki jih lahko opazujemo z lovskim daljnogledom. Objekti: M 45 - zvezdna kopica Plejade (Gostosevci) (500 zvezd), M15- zvezdna gruča (milijon zvezd], M 31 - galakcija (200 milijard zvezd). Na zahodnem dela delu neba ne spreglejte Večernice, ki prav sedaj mo-Cno sveti. Marijan Prosen