Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ormož  Dom upokojencev podražil oskrbnino Stran 2 Podravje Gorišnica  Otroška igrala kot znanstvena fantastika Stran 5 Podjetništvo Slovenija  Sveže sadje dražje za skoraj 33 odstotkov Stran 2 Politika Starše  Novi podžupan razklal občinski odbor SDS Stran 5 Ptuj, torek, 16. junija 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 47  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Tretja podražitev komunalnih storitev v enem letu Predlagana 35-odstotna podražitev Cene komunalnih storitev v mestni občini (MO) Ptuj kar rastejo in rastejo. Po lanski podražitvi cen vode je v začetku leta sledila podražitev kanalizacije, sedaj so napovedali podražitev za smeti. Za 120-litrsko posodo, ki jo uporablja večina gospodinjstev, bo po novem treba plačati dobre tri evre več. Več na strani 3. V središču Sp. Podravje  Občinski časopisi v korist občanov ali županov?  Strani 6 in 7 Aktualno Ptuj  Kakšen zrak smo dihali v prvem četrtletju  Stran 3 4 • Gospodarstvo, obrt, podjetništvo • Poletje na kolesih Danes prilogi: Obveščamo vse pridelovalce, da bomo v Perutnini Ptuj v času žetve odkupovali krmno pšenico in koruzo po tržnih cenah. www. perutnina.com/mediji 051 333 129 Odkupovali bomo pšenico in koruzo Podrobne informacije o pogojih in začetku odkupa bodo objavljene na spletni strani www. perutnina.com/mediji, na voljo pa bodo tudi na odkupnih mestih ter na telefonski številki 051 333 129. Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  16. junija 20202 Aktualno Podražitve v CSO skoraj vsako leto Oskrba 2013 (od 6. marca) 2014 2015 2016 (od 1. marca) 2017 (od 1. marca) 2017 (od 1. oktobra) 2018 (od 1. aprila) 2019 (od 1. marca) 2020 (od 1. maja) Oskrba I 18,82 18,82 18,82 19,33 19,71 20,10 20,50 21,02 21,55 Oskrba II 23,58 23,58 23,58 24,12 24,51 24,90 25,30 25,95 26,48 Oskrba III/A 28,33 28,33 28,33 28,91 29,31 29,70 30,10 30,88 31,41 Oskrba III/B 32,41 32,41 32,41 33,06 33,46 33,87 34,27 35,16 35,69 Oskrba IV 29,10 29,10 29,10 29,89 30,48 31,06 31,68 32,48 33,29 Vir: CSO Ormož *Vse cene veljajo za standardno storitev – dvoposteljna soba s souporabo sanitarij (cene so v evrih). Da so se cene veliko različnih ar- tiklov v zadnjih tednih precej poviša- le, ugotavljajo tudi na Statističnem uradu RS. Kot so zapisali, so bile cene v maju v povprečju za 0,9 od- stotka višje kot v prejšnjem mesecu. Otežen uvoz iz Italije je v času koronakrize očitno prispeval k drastičnemu povišanju cen sveže- ga sadja. Ta je k mesečni infl aciji prispeval 0,4 odstotne toče, sadje pa je bilo tako dražje kar za 32,8 od- stotka v primerjavi z aprilom letos, v primerjavi z majem lani pa za 23 odstotkov. Hrana in pijača na splošno sta bili maja v primerjavi s cenami v aprilu dražji za 2,4 odstotka, v primerja- vi z majem lani za pet odstotkov, meso pa za 10 odstotkov. Podraži- lo se je tudi blago in storitve iz sku- pine rekracija in kultura, in sicer za 2,7 odstotka. V primerjavi z aprilom sta bili dražji tudi obleka in obutev, za dober odstotek. Za skoraj šest odstotkov dražje plačujemo še druge storitve v zvezi z osebnimi vozili. Tudi restavracije in hoteli so dvignili cene. Te so v primerjavi z aprilom višje za 0,6 odstotka, v pri- merjavi z mesecem majem 2019 pa za 1,6 odstotne točke. Cenejše je gorivo Mesečno infl acijo so na drugo strani za 0,1 odstotne točke znižali cenejši naftni derivati; tekoča gori- va so se maja v primerjavi z aprilom pocenila za 6,7 odstotka, goriva in maziva pa za 0,8 odstotka. Skoraj enake cene pa so ostale za sta- novanja in stanovanjske stroške, zdravstvo, prevoz, komunikacije in izobraževanje. Slovenija, Podravje  Prehrana se draži iz meseca v mesec Sveže sadje dražje za skoraj 33 odstotkov Že v času trajanja epidemije so se cene nekaterih prehrambnih artiklov na prodajnih policah opazno dvigovale. Medtem ko so potrošniki takrat opozarjali predvem na podražitev mesa in mesnih izdelkov, so v zadnjih dneh drastično višje predvsem cene zelenjave in sadja. Foto: M24 Sp. Podravje  Gasilstvo po epidemiji Večino dogajanja so odpovedali Epidemija koronavirusa je udarila tudi po načrtih gasilcev. Gasilski dogodki so običajno zelo množično obiskani, a letos bodo krepko zdesetkani. Gasilska organizacija je vse družab- ne dogodke, tekmovanja in množična praznovanja odpove- dala. Do konca leta se bodo v gasilskih vrstah družili le še na uradnih dogodkih, brez družabnih srečanj, izvedli in končali bodo tudi že začeta izobraževanja. Za letos so odpovedali državno gasilsko tekmovanje, na katerem bi izbirali ekipe, ki bi Slovenijo zastopale na gasilski olimpijadi. Tudi ta se iz leta 2021 premika v 2022. Na ravni zvez, regije in države bo gasilska dejavnost letos do konca leta precej drugačna, kot je bila v običajnih razmerah. „Odpovedali smo vsa gasilska tekmovanja, od društvenih, občinskih, regijskih in državnih. Tudi vadba se ne izvaja. Odpadlo bo tudi načrtovano državno tekmovanje orientacije za gasilsko mladino. Predhodno tudi ne bo tekmovanj na nivoju zvez in regij. Prav tako smo odpovedali meddržavno srečanje gasilske mladine Slovenije in Hrvaške. Tudi medgeneracijsko srečanje na ravni države smo odpo- vedali, pa tradicionalno regijsko srečanje članic, veteranov … Ne mo- remo tvegati, da bi gostili več sto gasilskih veteranov, in bi prišlo do morebitnega prenosa okužbe. Vemo, da so starejši ranljiva skupina, in če bi karkoli šlo narobe, bi si težko oprostili. Pustili pa smo odprto možnost, da bi morebiti izvedli nadaljevanje gasilskega mladinskega kviza, avgusta pa organizirali regijski tabor gasilske mladine. A do- končno se še nismo odločili, vse bo odvisno od epidemiološke slike. Programe izobraževanj, ki so v teku, bomo dokončali. Seveda bomo pri izvajanju izobraževanj upoštevali vsa navodila in priporočila NIJZ,“ je povedal Janez Liponik, strokovni sodelavec Območne gasilske zve- ze (OGZ) Ptuj in član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Dokončne odločitve o organizaciji priljubljenega mladinskega gasilske- ga tabora, na katerem se ob koncu poletnih počitnic zbere več sto otrok, na OGZ Ptuj še niso sprejeli. Medtem ko je doslej dnevna oskrbnina v prvi kategoriji v or- moški enoti stala 21,02 evra, je po majskem dvigu 21,55 evra, to je za 53 centov več. Od tod dalje izhaja- jo tudi zvišanja cene v preostalih kategorijah. Tako je dnevna oskr- bnina v drugi kategoriji namesto dosedanjih 25,95 evra po novem 26,48 evra, v tretji a-oskrbi se je s 30,88 povišala na 31,41 evra, v tretji b s 35,16 na 35,69 evra, cena četrte kategorije pa je narasla za 81 centov na 33,29 evra. Glede na zahtevnost oskrbe to predstavlja večinoma od približno 16 do kar 25 evrov več na mesec za posame- znega stanovalca. Mesečna po- ložnica (31 dni) bo tako za standar- dno storitev (dvoposteljna soba s souporabo sanitarij) v osnovni oskrbi znašala 668 evrov, v drugi okoli 821 evrov, v tretji a slabih 974 evrov in v tretji b 1.106 evrov ter v oskrbi štiri 1.032 evrov. Tomaževska enota še dražja Še višja pa je podražitev oskrb- nin v tomaževski enoti, kjer se je dnevna cena za osnovno oskrbo povišala za dober evro na 23,17 evra, za četrto kategorijo oskrbe pa za kar 1,7 evra na okoli 35,8 evra. »Zaradi dviga stroška plač (dvig minimalne plače, izvzeti do- datki) ter višjih stroškov materiala in storitev je dvig cen potreben in je bil predlagan že z aprilom, a je bilo treba počakati na soglasje mi- nistrstva,« je podražitev pojasnila direktorica CSO Ormož Janja Jur- kovič. Kar slaba polovica zaposle- nih je takih, ki v CSO prejema mi- nimalno plačo. Stroški dela naj bi se tako povišali med 3 in 5 odstot- kov. Poleg tega so se zaradi višjih stroškov dela podražili tudi mate- riali, ki jih uporabljajo pri opravlja- nju svoje dejavnosti, storitve pa so podražili tudi njihovi dobavite- lji. Vse to so dejavniki, ki jih je bilo treba upoštevati pri določanju cene za leto 2020, razloži Jurko- vičeva. Ker se vse draži, je podra- žitev storitev oskrbe neizogibna, ob tem pa je še dodala: »Cen do- datnih storitev nismo spreminjali. Zavedamo se, da je vsak dvig cene dodatno fi nančno breme za sta- novalce, svojce in druge plačnike, a nam je pomembno, da zadosti- mo postavljenim standardom in ohranjamo kakovost opravljenih storitev.« Ormoški dom je sicer nazadnje cene zvišal marca lani in je bil med redkimi, ki cen niso zvišali ne janu- arja ne marca letos. Višje cene bodo zagotovo do- datno prizadele starostnike. Vse več je namreč takih, ki si oskrbnine zaradi prenizkih pokojnin ne zmo- rejo plačati sami, posledično pa pade plačilo domske oskrbe lahko na ramena že odraslih otrok. Ormoško  Oskrbnino podražil tudi ormoški dom upokojencev Majsko plačilo višje od 16 do tudi več kot 50 evrov Stanovalci vseh enot Centra za starejše občane Ormož oz. njihovi svojci so te dni prejeli položnice z viš- jim zneskom. Prva kategorija oskrbe je v ormoški enoti in Grošljevi vili dražja za 2,5 % oziroma 53 centov na dan, najzahtevnejša, četrta pa za 81 centov na dan, medtem ko pri Svetem Tomažu za kar 5 % oz. za dober evro za osnovno oskrbo ter za 1,7 evra na dan za četrto kategorijo oskrbe. Foto: MH Še višja je podražitev oskrbnin v tomaževski enoti CSO Ormož, kjer se je dnevna cena za osnovno oskrbo povišala za dober evro, za četrto kategorijo oskrbe pa za kar 1,7 evra. Najvišja podražitev v MGC Bistrica Kot so sicer pred časom v zvezi z višanjem oskrbnim v domovih za upokojence po državi, ki so si sledile kot domine, sporočili z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ceno do vključno letošnjega marca že uskladila večina izvajalcev – nekateri izvajalci so se odločili za uskladitev samo v januarju (30 % izvajalcev), nekateri so ceno v letu 2020 uskladili samo v marcu (25 % izvajalcev), nekateri pa so ceno uskladili januarja in dodatno še marca (40 % izvajalcev). »V marcu je potekala redna letna uskladitev cen. Povprečna cena oskrbe I je z marcem 2020 višja za 1,8 % glede na povprečno ceno januarja 2020 ter za 2,1 % višja od povprečne cene v letu 2019.« Oskrbo prve kategorije je najbolj povišal MGC Bistrica, in sicer za 9,1 %, najmanj pa Dom upokojencev Center, Tabor- Poljane za 0,3 %. Samo uradni del prireditev, druženja ne bo Čeprav je večina tradicionalnega gasilskega življenja, kot smo ga poznali pred epidemijo, do konca leta ugasnila, bodo v gasilskih vrstah nekatere tradicionalne aktivnosti kljub temu izvedli, vendar v prilagojenem okviru in z manj ljudmi. Liponik je dejal, da bodo gasilske jubileje večinoma zaznamovali v jesenskem času, pripravili bodo samo slavnostne akademije, torej samo uradni protokolarni del dogodka, ne pa tudi družabnega. S krajšimi slovesnostmi bodo zaznamovali nove pridobitve po društvih, na primer nakup vozil in druge gasilske tehnike. A samo z uradno svečanostjo, brez množičnega druženja v nadaljevanju. Odločitev o priljubljenem taboru gasilske mladine bodo še pretehtali. „Če se nam bo zgodil drugi val množičnih okužb, po- tem tabora v avgustu ne bo. Če bo epidemiološka situacija ugodna, se bodo mladi tudi letos ob koncu počitnic lahko družili na našem tradici- onalnem taboru. Bomo videli, kaj bo prineslo poletje.“ Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 3 Od januarja letos imamo na Ptu- ju dve merilni postaji, ki merita ka- kovost zraka. Zraven tiste pri bol- nišnici, ki deluje od leta 2017, je bila na novo postavljena še v Spuhlji. Januarski rezultati so krajane tis- tega dela mesta močno zaskrbeli. Statistični podatki so bili zelo slabi. Dovoljeno število preseganj mej- ne vrednosti PM delcev je 35 dni letno, samo v prvem mesecu tega leta pa je merilna naprava v Spuhlji zabeležila prekoračitve kar 17 dni. Tudi na merilni postaji pri ptujski bolnišnici je bilo januarsko prese- ganje veliko; 12 dni. Ker se podatkovno primerjajo tri merilne postaje, zraven obeh ptujskih še ena mariborska, se je izkazalo, da je prav v Spuhlji najbolj onesnažen zrak. V začetku tega leta je sicer javnost nekoliko pomi- rila razlaga na seji mestnega sveta MO Ptuj. Predstavnik Nacionalne- ga laboratorija za zdravje, okolje in hrano Uroš Lešnik je pojasnil, da so razlog za tako visoke vrednos- ti delcev PM 10 v zunanjem zraku tudi neugodne meteorološke raz- mere – temperaturni obrat, ki je onemogočil redčenje izpustov: »Situacija je bila na večini merilnih mest po Sloveniji podobna.« Na povišane ravni delcev v zimskem času pa naj bi imeli znaten vpliv iz- pusti zaradi izgorevanja lesne bio- mase v individualnih kuriščih. Veliko nihanje kakovosti v prvih mesecih leta Ker je bilo mesec dni meritev premalo za pripravo pomembnej- ših zaključkov, smo pregledali še podatke za februar, marec in april. Ti kažejo, da je bilo prvo četrtletje tega leta z vidika kakovosti zraka pestro in raznoliko. Po poraznih januarskih podatkih so se februarja bistveno izboljša- li. V Spuhlji so le dva dni izmerili preseganje mejne dovoljene vred- nosti PM delcev, pri bolnišnici niti enkrat. Tudi višina vrednosti samih preseganj ni občutna. Ker primer- javo delajo z mariborsko merilno postajo, ta podatek sploh ne pre- seneča, saj je bila kakovost zraka februarja glede na mesec prej bolj- ša nad večjim delom države. Dihali smo veliko manj onesnažen zrak kot januarja. Konec marca na Ptuju in v Mariboru porazne meritve A februarski izboljšavi je sledil marec. Čeprav ni bilo zabeleženih veliko dni preseganj, pa so bile me- rilne vrednosti grozljive. V Spuhlji je bila dva dni koncentracija nevarnih delcev enormna: 107 in 162 (dovo- ljena mejna 50). Najbolj onesna- žen zrak smo očitno vdihovali 27. in 28. marca. Tudi pri bolnišnici so bili rezultati enako slabi. Sodeč po mesečnem poročilu, ki ga priprav- lja Nacionalni laboratorij za javno zdravje, okolje in hrano, so razlogi za to znani: »Izmerjene koncentra- cije delcev PM v Spuhlji so bile mar- ca višje kot na primerjanih merilnih mestih, bila so izmerjena tudi tri preseganja mejne dnevne vrednos- ti. V tem mesecu so bila izmerjena preseganja mejne dnevne vrednos- ti posledica vdora saharskega pra- hu nad naše kraje. Skupno število preseganj mejne dnevne vrednosti v koledarskem letu pa je 22, kar za sedaj ni več od dovoljenih 35 (pri- spevek vpliva saharskega prahu se bo v skladu z zakonodajo odštel v končnem vrednotenju).« Možnost podražitve smo v Štajerskem tedniku napovedali že pred dvema mesecema, saj smo izvedeli, da so se Ptujčani na področju ravnanja z odpadki s Ce- ljani razšli. Odpadke v 17 občinah Spodnjega Podravja in v občini Duplek zbirajo tri smetarska pod- jetja: Javne službe (JS) Ptuj, Čisto mesto Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. Vsi zbrani odpadki, ki jih sme- tarska vozila poberejo po občinah, se vozijo na zbirni center Gajke, od tam dalje so jih na obdelavo, sežig in odlaganje vozili v Celje. Celjani so zahtevali, da jim spodnjepod- ravske občine za obdelavo in od- laganje podelijo koncesijo, kar bi bilo tudi pravilno in zakonito, a se Ptujčani in okoličani s tem niso strinjali, saj se niso želeli zavezati z dolgoročno pogodbo. Raje so poi- skali drugega partnerja in od začet- ka leta se odpadki iz vseh 17 občin vozijo v prekmurski Cero Puconci. Tam je cena za prevzem višja, kar posledično pomeni, da bodo to razliko na položnicah plačali upo- rabniki. Hkrati JS Ptuj dvigujejo še ceno za zbiranje in obdelavo. Po toni odpadkov se cena dviguje za 35 odstotkov! 400.000 evrov več stroškov Predračunski stroški ravnanja s komunalnimi odpadki, na podlagi katerih je bila za MO Ptuj oblikova- na cena v začetku leta 2017, so sku- paj znašali blizu 2,1 milijona evrov. Po aktualnem izračunu, na podlagi katerega bo (najverjetneje) obve- ljala nova cena, so višji za dobrih 400 tisočakov in znašajo nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. »Stro- šek ravnanja z odpadki se glede na leto 2017 spreminja za 408.770 evrov, od tega okoli 40.000 evrov za stroške, ki se neposredno tičejo delovanja JS Ptuj (posledica dviga minimalne plače …), preostali del se nanaša na strošek materiala in storitev zunanjih dobaviteljev. Ti so v zadnjem času zelo močno povišali svoje stroške. Izstopajo stroški prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov, kot so na primer kosovni odpadki, kjer se je cena dvignila za 250 odstotkov glede na strošek, ki je priznan v tre- nutno veljavni ceni. Prav tako se je v tem letu občutno povišal strošek prevzema mešanih komunalnih odpadkov. Zaradi dviga minimalne plače pa so višji tudi stroški vzdrže- vanja, zavarovanja, najemnin, licenc, bančnih storitev ...,« višje stroške na dejavnosti utemeljuje direktor JS Ptuj Alen Hodnik. Občine se na zakonodajo požvižgajo, koncesije so jim španska vas V podjetju Simbio Celje, kjer so odpadke iz Spodnjega Pod- ravja obdelovali in odlagali od leta 2016 do konca 2019, so že v 2017 začeli Ptujčane opozarjati, da bi bilo treba skleniti koncesijo, saj dejavnost ni imela ustrezne pravne podlage. Ker se spodnje- podravske občine na zakonodajo očitno požvižgajo, saj je področje ravnanja s komunalnimi odpadki ves čas v nekem brezpravnem stanju, seveda tega niso uredile. Znano je, da občine v preteklo- sti pri podeljevanju koncesij niso upoštevale niti odločitve uprav- nega sodišča (ignorirale so jo brez kakršnihkoli pomislekov in kančka slabe vesti). Enako so se odzvale na pozive Simbia, da se posel sklene, kot veleva zakono- daja. Ker občine kljub več pozivom Simbia na sklenitev koncesije s Celjani niso pristale, se je sode- lovanje konec leta 2019 končalo. Sedaj se vse v regiji zbrane smeti vozijo na obdelavo in odlaganje v Puconce, a po bistveno višji ceni, kot je bila v Celju. Posledice »uspešno« sklenjenega novega posla bodo Ptujčani najverjetneje že hitro občutili v svojih denarni- cah. Enako je pričakovati tudi za občane okoliških občin, kjer sme- tarsko dejavnost izvajata Komu- nalno podjetje Ptuj in Čisto mesto Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Reševanje odpadkov v Spodnjem Podravju v pravni praznini brezglavo tava že nekaj let, a občin k upoštevanju zakonodaje ne premakne niti odločitev sodišča. Posledice nerazumnih odločitev, ki tudi v zakonodaji nimajo pod- lage, najbolj občutijo uporabniki s konstantnim višanjem cen. Po podražitvi vode in kanalizacije so smeti v manj kot letu dni že tretja podražitev v ptujski mestni občini. torek  16. junija 2020 3Aktualno Ptuj  Tretja podražitev komunalnih storitev v enem letu Predlagana 35-odstotna podražitev za smeti Cene komunalnih storitev v mestni občini (MO) Ptuj kar rastejo in rastejo. Po lanski podražitvi cen vode je v začetku leta sledila podražitev kanalizacije, sedaj so napovedali podražitev za smeti. Za 120-litrsko posodo, ki jo uporablja večina gospodinjstev, bo po novem treba plačati dobre tri evre več. Znesek na položnici se bo tako približal že skoraj 19 evrom. Odločitev o podražitvi bo mestni svet obravnaval na junijski seji, ki bo v ponedeljek. Primerjava cen po toni odpadkov: 35-odstotno povišanje! Javna služba Dosedanja cena (€ / t) Predlagana nova cena (€ / t) Zbiranje 173 184 Obdelava 176 180 Odlaganje 477 746 Skupaj 826 1.110 Vir: MO Ptuj, gradivo za mestni svet Ptuj, Podravje  Izmerjena kakovost zraka na dveh merilnih postajah Kakšen zrak smo dihali v prvem četrtletju Rezultati kakovosti zraka na Ptuju kažejo, da se v našem ozračju dogaja marsikaj zanimivega. Januarska slika je bila porazna, sledil je februar in občutno izboljšanje, ki pa je trajalo le do konca marca, ko so bili zabeleženi katastrofalno slabi podatki. Medtem ko je dovoljena mejna vrednost PM delcev v zraku 50, je konec marca znašala kar 162! Foto: ČG Dovoljena mejna vrednost PM delcev 50, izmerjena v Spuhlji pa 162! Po katastrofalnih podatkih za januar se je februarja očitno stanje izboljšalo; v ptujskem zraku so zabeležili med 6 in 56 PM delcev, kar je le nekaj več od dovoljene mejne vrednosti. Marca je bil razpon izmerjenih vrednosti med 12 in 162. To je najvišja številka v teh štirih mesecih in kar dvakrat pre- sega dovoljeno mejno vrednost! Tudi na merilni postaji pri ptujski bolnišnici so bili na dan, ko je izmerjen ta neslavni »rekord«, podatki skorajda enako slabi. Sodeč po podatkih za prve štiri mesece tega leta smo naj- slabši zrak dihali 27. in 28. marca. Natančno mesec dni po- zneje pa velik preobrat in skoraj desetkrat boljše številke. Podatki o kakovosti zraka na Ptuju za april namreč kažejo izboljšanje na obeh merilnih postajah. Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  16. junija 20204 Podravje Dobra tri desetletja stara telo- vadnica pri OŠ Središče ob Dravi je res potrebna obnove. Okna so tako dotrajana, da v mrzlih vetrov- nih dneh skozi telovadnico piha. Posledično se soočajo z visokimi stroški ogrevanja, saj gre za veliko toplotno izgubo. Stavbo pa bi bilo treba tudi toplotno izolirati. Da je obnova telovadnice skupaj s fasado in okni vred nuj- na, vsake toliko opozarjajo tudi občinski svetniki in župan Jurij Borko. Že pred tremi leti so zato energetsko sanacijo objekta pri- javili na javni razpis Fundacije za šport, kjer so računali na sofi nan- cerski denar. A so bili neuspešni. Tako so lani konec leta znova poskusili, tokrat le za zamenjavo oken. Naposled so bili delno us- pešni, saj jim je uspelo pridobiti 19.000 evrov, čeprav so računali na 30.000 evrov. Za zamenjavo oken bi namreč po investicijski oceni potrebovali skupno okoli 70.000 evrov (z DDV). »S fundaci- je za šport smo prejeli resda nekaj manj sredstev od planiranih, saj so prejeli več vlog. Z javnim razpi- som že iščemo izvajalca del, ki bo dejansko pokazal, koliko bo stala zamenjava oken. Znesek bo znan po odprtju ponudb, z rebalansom pa bomo korigirali zadevo, in če bo potrebno zagotovili manjkajo- ča sredstva,« je povedal župan in dodal, da želijo investicijo spraviti pod streho čimprej, če se bo le dalo, še pred začetkom novega šolskega leta. Središče ob Dravi  Na razpisu prejeli 19.000 evrov Nova okna na prepišni telovadnici Občina Središče ob Dravi namerava v prepišni telovadnici zamenjati okna. Za manj potratno stavbo pa bi bila nujno potrebna tudi nova fasada. Foto: MH Za zamenjavo dotrajanih oken iščejo izvajalca. V zadnjih letih v Zavrču pote- ka izgradnja pločnikov in javne razsvetljave. Na občini si prizade- vajo, da bi postopoma uredili ključ- ne odseke cest. Vsako leto dogra- dijo nekaj novih sto metrov, letos pa bodo začeli dela na odseku Gori- čak–Turnški Vrh v izmeri slabih 500 metrov. Nov odsek pločnika bo tako še posebej uporaben za kra- jane naselij Goričak in Drenovec. Namreč doslej je ob pet metrov široki cesti potekala obojestranska bankina v širini enega metra, ki pa ni omogočala ustrezne površine za varno gibanje pešcev. Z izgradnjo pločnika pa bo zagotovljena tudi varna pot v šolo vseh šoloobve- znih otrok iz tega območja. Občina bo zagotovila dobrih 74.000 evrov Površina za pešce bo v širino merila 1,6 metra, od vozišča pa bo dvignjena za 15 centimetrov. Prav tako pa bodo vzdolž celotne dolžine novega pločnika namestili cestno razsvetljavo; gre za 12 sve- tilk. Obnovili bodo tudi dotrajan vodovod v dolžini 384 metrov. Dela na terenu bodo predvidoma začeli kmalu po izbiri izvajalca, zaključena pa naj bi bila do konca oktobra v prihodnjem letu. Celot- na investicija je bila ocenjena na skoraj 340.000 evrov. Od tega naj bi občina zagotovila 74.302 evra iz proračuna, 176.245 evrov bo nepo- vratnih sredstev, 88.123 pa povra- tnih sredstev po 23. členu ZOF. Izvajalci z ugodnejšimi ceni Na javnem razpisu so kandidirali trije izvajalci: Cestno podjetje Ptuj, Asfalti Ptuj in GMW, gradbeništvo, mehanizacija Weindorfer iz Raden- cev. Višina ponudb se je gibala od 268.293 do 287.754 evrov. Ponud- be so bile bistveno ugodnejše, kot so predvidevali na občini. Za zdaj izvajalca še niso izbrali, saj mora- jo na občini ponudbe preučiti, a v tem trenutku najbolje kaže izvajal- cu iz Radencev, ki je bil na razpisu najugodnejši. Zavrč  Kmalu bodo začeli gradnjo pločnika Najugodnejši izvajalec iz Radencev Okoli 300.000 evrov je težka investicija, ki se je lotevajo v Zavrču. Na javni razpis, s kate- rim je občina iskala izvajalca gradnje pločnika in javne razsvetljave, so se prijavili le trije izvajalci, razpon njihovih ponudb pa ne presega niti 20.000 evrov. Fo to : K G Ormožani bodo letos prvič pra- znovali občinski praznik. Za da- tum so izbrali 16. junij, v spomin na najstarejšo omembo imena Holermuos – Ormož v ohranjeni listini (leta 1273). Da si tudi občina Ormož, ki je sicer bila ustanovlje- na leta 1994, zasluži praznovanje občinskega praznika, je prepri- čan prvi mož Danijel Vrbnjak. Ob tej priložnosti se je ozrl na po- membne investicije preteklega leta in omenil nekaj načrtov za v prihodnje. Kot je povedal, jim je uspelo zaključiti naložbe v skupni vred- nosti okoli 5,7 milijona evrov. Med večjimi projekti so: 925.000 evrov težka modernizacija dobrih 9 kilo- metrov cest, dokončanje komu- nalnega opremljanja v Podgorcih, prizidek k športni dvorani Hardek, razširitev vrtca v Ivanjkovcih ter izgradnja sodobnih tribun na no- gometnem igrišču. Prav tako so zagrizli v skoraj 400.000 evrov tež- ko sanacijo plazu v Vičancih. Poleg rednih nalog so poskrbeli za kup drugih pomembnih naložb in aktiv- nosti, kot so postavitev turistično obvestilne signalizacije, zagon hostla, odkup starega sodišča … Tudi v tem trenutku se v občini precej gradi. V teku je izgradnja na- makalnega sistema, modernizacija cest, obnova dvorane v Miklavžu pri Ormožu, kmalu se bo začela nadgradnja zbirnega centra Dob- rava, v pripravi so projekti za raz- širitev podgorskega vrtca in ener- getsko sanacijo javnih stavb ... Veliko napora in dogovarjanj še naprej vlagajo v pripravo treh ključnih projektov, ki jih želijo iz- peljati z evropskim in državnim de- narjem. »To so 3,9 milijona evrov vredna rekonstrukcija čistilne na- prave Ormož, več kot 11,5 milijona evrov težka obnova vodovodnega sistema in približno trimilijonska širitev ekonomsko-poslovne cone. Denar za čistilno napravo in vodo- vod je odobren, čakamo le še na odločbe pristojnih ministrstev. Za cono je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, vse potreb- ne obrazce smo poslali na MGRT. Lovimo viške sredstev, saj so šte- vilne občine zaradi nepridobljenih dovoljenj odstopile. Upamo, da nam bo država glede na stanje go- spodarstva v občini prisluhnila in uvrstila naš projekt v dogovor za razvoj regij, saj je nujno potreben,« meni župan, ki ima v prihodnje še velike načrte, tudi na turističnem področju. Pri tem računa na nova lastnika ormoškega hotela in stare šole Svetinje, veliko pa stavi tudi na domače turistične ponudnike. Lokalnim vinarjem bo občina že kmalu omogočila promocijo in prodaja lastnega vina v vinoteki v ormoškem gradu. Obetavne načr- te imajo tudi s stavbo ob mestnem vinogradu, vlagali bodo v označe- vanje kolesarskih poti in turističnih točk ... Hkrati bodo skrbeli za izboljša- nje kakovosti življenja vseh obča- nov. Želijo razširiti podgorski in miklavški vrtec, energetsko sa- nirati OŠ Podgorci, poskrbeti za urejeno mestno središče z novim parkom ob avtobusni postaji ter omogočiti čim ugodnejše pogoje za mlade in mlade družine in na drugi strani institucionalno varstvo starejših. Foto: ČG Ormož  Po 26 letih prvi občinski praznik Z evropskim denarjem do gospodarskega razvoja V občini Ormož so v pričakovanju prvega občinskega praznika. Z osrednjo slovesnostjo ga bodo obeležili ta petek, 19. junija, ob 19. uri pred ormoško grajsko pristavo, na kateri bodo podelili občinska priznanja. S p o š t o v a n e o b č a n k e i n o b č a n i o b č i n e O r m o ž D a n i j e l V r b n j a k , m a g . , ž u p a n I r m a Mu r a d , p o d ž u p a n j a O b č i n s k a u p r a v a O b č i n e O r m o ž Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 5 lo. Kot je razumeti, je Furek z ime- novanjem na mesto podžupana izgubil podporo stranke. Občin- skemu odboru SDS v Staršah predseduje odstavljeni podžupan Pišek, ki je povedal: „S sklepom izvršnega odbora stranke smo že lani novembra zavzeli stališče, da delujemo kot konstruktivna opo- zicijska stranka, ki bo dosledno in brezkompromisno opozarjala na nepravilnosti. Brez spremem- be tega sklepa podžupan iz vrst SDS ne more biti imenovan,“ trdi Pišek in dodaja, da Fureku izvršni odbor OO SDS ni dal zelene luči za nastop podžupanske funkcije, prav tako o tem Furek sploh naj ne bi obvestil svojih strankarskih kolegov. „Moralno in pošteno bi bilo, da bi nas seznanil s pogovori z županom o podžupanski funk- ciji!“ je povedal Pišek. S tem, ko tega ni storil, naj bi Furek kršil interna pravila stranke. Ali ga bo to stalo članstva v stranki, nato mesta v občinskem svetu ali na- zadnje še podžupanskega, še ni jasno. Je pomembnejši interes strankarskih veljakov ali občanov?! „Dokler Furek upošteva interna pravila stranke, je dobrodošel član SDS. Če pa član ugotovi, da vnap- rej znanih in sprejetih pravil ne želi ali noče več spoštovati, lahko kadarkoli odstopi od vseh funkcij, tudi kot svetnik,“ je bil neizprosen Pišek. Furek za zdaj ne podlega pritiskom: „Še vedno sem član stranke in svetniške skupine. Svo- je delo bom kot član stranke tudi nadaljeval. Če bi v stranki prišlo do drugačne odločitve, pa jo bom pri- moran spoštovati.« Pri tem pa je poudaril: „Interesi občanov in ob- čine morajo biti nad strankarskimi interesi. V svoji odločitvi ne vidim nič spornega in menim, da stranki lahko prej koristi kot škodi.“ torek  16. junija 2020 5Politika Začelo se je z vprašanjem svetnice Milene Donaj, kdaj bodo vendarle izpolnili predvolilne ob- ljube o postavitvi otroških igral po občini. Župan Jožef Kokot je – tako kot to ponavlja že zad- njih nekaj let – znova dejal, da jih bodo naprej namestili v središče občine, v športni park, toda šele takrat, ko bodo zgrajene tribune in slačilnice ter urejeno parkirišče. Kar se tiče igral po drugih va- ških središčih, pa ni želel dejati nič konkretnega, saj da imajo števil- ne druge večje investicije v teku, ob tem pa znova navrgel, kako draga igrala (od 20.000 evrov …). Nekateri opozicijski svetniki so kritizirali dejstvo, da niso v dveh letih postavili niti enega samega igrala. »Kar sem obljubil, bomo po- skušali spraviti skozi. Vendar igra- la bodo tu, v parku, za vse obča- ne,« je odgovoril župan in dodal, da ne bo hodil na sodišča in prev- zemal odgovornosti v primeru morebitnih nezgod: »To niso enostavne zadeve. Če se kaj zgo- di, kdo bo odgovarjal?! Vi? Ne! Žu- pan! Ne bom jih postavljal, dokler ne bodo zadeve pravno rešene. Ne bom prevzel odgovornosti, ne bom hodil po sodiščih. Dokler ne bodo stvari urejene oz. dokler ne bomo imeli za to usposoblje- nega človeka, ne bom postavil niti enega«. Da ni treba odkrivati tople vode, medtem ko po vsem svetu uporabljajo javna igrala, pa je na slišano pokomentiral Silvo Sok. Kako bodo izgledale seje, ko bodo predvajane v celoti Miran Černesl je med drugim že na začetku seje župana dregnil z vprašanjem, kako je s snema- njem občinskih sej, ki ga je večina svetnikov (po besedah Soka tudi občanov) zahtevala v tem letu. Župan je hitel odgovarjati, da je domačemu podjetniku lokalne te- levizije že naročil pripravo predra- čuna, a da bodo za to potrebne kar tri kamere ter da je vprašanje, ali bo zagotovljen denar v prora- čunu zadostoval. Na drugi pa so svetniki poudarjali, da ni treba predvajati sej v živo ter da želijo zgolj to, da so posnetki sej obja- vljeni v celoti in javno dostopni vsem, na lokalni televiziji in/ali pa na spletni občinski strani. »Nisem proti snemanju. Če želite, bo, toda takrat bodo seje drugače potekale,« pa je pristavil župan. Kaj točno je s tem misli, ni jasno. Morda to, da se bodo vsi po vrsti (od župana do svetnikov) začeli obnašati nazivom primernejše ... Kokot: »Dokler boste vi svetnik, mosta ne bo!« Na trenutke vročo razpravo pa je župan dodatno začinil še z besedami svetniku Darku Valen- ku. Zabrusil mu je, da dokler bo on svetnik, dotrajanega mostu v Tibolcih ne bodo obnovili: »Most bomo naredili v naslednjem man- datu, ko vi ne boste svetnik! Vam kar odkrito povem!« Razgrete strasti pa so se na koncu vsaj na videz pomirile s ko- zarčkom ... Gorišnica  Občinske zdrahe brez konca Otroška igrala kot znanstvena fantastika Medtem ko so na zadnji seji svetniki opravili z devetimi točkami dnevnega reda (med drugim so potrdili zaključni proračun občine) v vsega pol ure, so se dvakrat dlje zadržali pri zadnji točki, predlogi in vpraša- nja, kjer se je na trenutke še kako iskrilo. Razprava bi glede na obnašanje in dialoge akterjev bolj sodila pod rubriko Saj ni res, pa je! Foto: MH Statut Občine Starše pred- videva, da župan za pomoč pri opravljanju nalog lahko imenu- je enega do tri podžupane. Do novembra v preteklem letu sta funkcijo podžupana opravljala Marjan Malek iz vrst DeSUS-a in Ivan Pišek iz SDS-a. Slednjega je župan Kirbiš s funkcije razrešil, njegovo področje gospodarstva pa nato za nekaj mesecev prev- zel kar sam. Aleksandru Fureku, ki je prav tako kot bivši podžupan Pišek v stranki SDS, je zaupana skrb za razvoj gospodarstva, infrastruk- ture in komunale. Kot podžupan bo tako tudi vodil dve največji občinski naložbi: projekt medge- neracijskega središča ter izgra- dnjo šole v Marjeti. „Ne bojim se odgovornosti. Funkcijo sem spre- jel, ker želim, da gremo naprej. Zavzemal se bom, da dosežemo soglasje in delujemo na podlagi dogovora,“ je povedal Furek. Pišek grozi Fureku z izključitvijo iz SDS Kljub temu da sta tako Furek kot Pišek kandidirala na volitvah 2018 kot člana SDS ter dobila svetniška mandata, je zdaj med njima oz. kar v strani očitno poči- Starše  Imenovanje Aleksandra Fureka presenetilo vse Novi podžupan razklal občinski odbor SDS Župan Bojan Kirbiš je prvega junija imenoval novega podžupana. To funkcijo je zaupal svetniku Aleksandru Fureku iz SDS. Imenovanje pa je spet razplamtelo politične strasti v občini. Žetale  Z junijske seje občinskega sveta Denarja za luksuz ni Občina Žetale, ki se že leta bojuje z upadanjem prebivalstva na eni, na drugi strani pa s preštevilnimi kilometri občin- skih cest, manevrskega prostora za deljenje bombončkov ob- čanom ali razkošno zapravljanje nima. To kaže tudi zaključ- ni račun za preteklo leto, v katerem sta bila največja izdatka modernizacija cestnih odsekov in šolstvo. Lani je Občina Žetale upravljala z 1,4 milijona evrov prihodkov in od- hodkov. Od tega so investicijski odhodki predstavljali četrtino proraču- na (v Majšperku 36 %), kar je, kot je poudaril župan Anton Butolen, manj v primerjavi s preteklimi leti, ko so imeli dostop do evropskih sredstev. Osrednji investiciji sta bili modernizacija slabih dveh kilometrov občin- skih cest in ureditev pločnika ob cesti Podlehnik–Žetale–Rogatec. Foto: Mojca Vtič Prva seja letos je bila v znamenju poročil javnih zavodov. Obravnava pacientov po telefonu in e-pošti ostaja Svetniki so se seznanili še z letnim poročilom OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki jo obiskujejo štirje učenci iz Žetal, s poročilom Lekarn Ptuj in ZD Ptuj. Direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič je izpostavila delovanje priročne zaloge zdravil, ki deluje v ambulanti zdravnice Darje Dove- čar v Žetalah. Ocenila je, da gre za uspešen projekt. Seje občinskega sveta se je s poročilom o delu v lanskem letu udeležila tudi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Svetnik Silvo Potočnik je opozoril, da obravnava po telefonu ali elektronski pošti, ki je številni, predvsem starejši, niso vešči, ni enako kakovostna kot obisk pri zdrav- niku. »Tudi nam ni všeč takšen način dela,« je priznala Petek Uhanova, a dodala, da ni pričakovati rahljanja ukrepov, saj da nevarnost okužbe s covid-19 še vedno ostaja. Nejc Sakelšek pa je izpostavil potrebo po defi bratorju v Žetalah, ki bi bil nameščen na prostem. »Če ga imate gasilci, bi ga lahko društvo namestilo nekje na prostem, bomo pa vaš predlog uvrstili v fi nančni načrt. Namreč defi brilator rešuje življenje, njegova dostopnost pa je po- membna še posebej za vas, ki ste resnično oddaljeno območje. Ravno danes smo imeli primer gospe, ki je infarkt preživela brez posledic, ker ji je pomagal prvi posredovalec.« Optika ponekod še letos Župan Butolen je svetnike seznanil še s potekom projekta izgradnje širokopasovnega omrežja oziroma optike. »V jeseni naj bi se začela gradnja na terenu, za zdaj le tisti del, kjer je komercialni interes.« Poko- mentiral je še projekt oskrbe s pitno vodo v Podravju in poudaril, da bo občina Žetale krila le tisti del stroškov, ki se bo nanašal na njihove pot- rebe. Žetale bodo prihodnji mesec deležne tudi obiska iz prestolnice, in sicer naj bi se v Halozah ponovno sestala ekipa kmetijskega ministrstva tudi tokrat na temo preživetja hribovskih kmetij. Foto: KG Aleksander Furek: „Funkcijo podžupana sem sprejel z vso odgovornostjo. Želim si, da občinski svet deluje složno.« Je župan res zavrnil 1.200 brezplačnih mask? Debato je zaznamoval tudi zaplet med županom in svetnikom Borutom Kolarjem, ki ga je pobaral, kaj se je zgodilo z okoli 1.200 kosi zaščitnih mask, ki naj bi jih občini brezplačno ponudila domača nogometna šola. »Prvič slišim. To bomo preverili in prišli na čisto,« se je čudil Kokot. Foto: MH Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 6 Zavod za blagovne rezerve od razglasitve konca epidemije ni več pristojen za centralno nabavo zašči- tne opreme, za kar ga je ob izbruhu virusa pooblastila vlada. Nabava tako odtlej znova poteka tako, kot je pred razglasitvijo epidemije, kar pomeni, da so zanjo znova odgovorne bol- nišnice, zdravstveni zavodi in druge zdravstvene institucije same. Zavod za blagovne rezerve brez podatkov o proizvodnji Na gospodarskem ministrstvu o morebitnem zagotavljanju domače proizvodnje zaščitne opreme niso odgovorili, pač pa so vprašanja preu- smerili na zavod za blagovne rezerve. Tam niso znali natančno povedati o vrstah in količinah zaščitne opreme, ki zdaj nastaja pri različnih proizvajal- cih v Sloveniji. Kot so povedali, so iz medijev seznanjeni z vzpostavitvijo in proizvodnjo nekaterih vrst zaščitne opreme tudi v Sloveniji. »Vsekakor gre za korake v pravo smer iz vidika vzpostavitve vsaj delne samooskrbe, ki bo v morebitnih naslednjih valih za Slovenijo izjemno pomembna,« so povedali na zavodu, ob tem pa dodali še podatek, da je bilo v času izbruha epidemije manj kot 5 % vse opreme, ki so jo nabavili, slovenskega izvora. Trobiš: »Mask po kitajskih cenah ne moremo izdelovati« V času pomanjkanja zaščitnih mask se je proizvodnje lotilo marsikatero podjetje, tudi nekateri manjši obrtni- Izmed 22 občin izdajajo glasilo v kar 19 občinah. V največ občinah, kar dvanajstih, izdajajo glasilo tri- do petkrat na leto. Županje in župani teh občin so izdajanje glasi- la utemeljili kot potrebo po infor- miranosti občanov. Njihove misli lahko strnemo z besedami županje občine Majšperk Darinke Fakin, ki je povedala: „Največji pomen ima občinski časopis na področju infor- miranja občanov o vseh dogodkih tako na ravni občine in njenih orga- nov. V časopisu so objavljeni tudi različni občinski razpisi, podane so informacije o investicijah, pred- vsem pa je namenjen predstavitvi dela naših posameznikov in dru- štev, ki so vsa zelo aktivna, naše osnovne šole in vrtca, ki predsta- vita svoje delo in dogodke ter tudi uspehe.“ Po številu izdaj občinskega gla- sila močno prednjačita mestna občina Ptuj in Lenart, kjer glasilo izdajo kar enajstkrat na leto. Pov- sem enako kot glasila v drugih občinah sta glasili namenjeni infor- miranju občanov, med seboj pa se močno razlikujeta. Ptujčan, glasilo MOP Ptuj, prinaša vsebine izključ- no iz območja občine, medtem ko glasilo Ovtarjeve novice „pokriva“ območje več občin. Župani: Glasila imajo arhivsko vrednost „Občinsko glasilo je obraz, be- seda in slika naše občine in s tem naše celotne lokalne skupnosti in vsakega posameznika v njej,“ je povedala Simona Antolič, urednica občinskega glasila v Račah. Podo- ba kraja in dogajanja v kraju je v glasilih obravnavana periodično, zato ima po mnenju župana občine Središče ob Dravi Jurija Borka gla- silo tudi arhivsko vrednost. Temu mnenju se pridružujejo še v občini Markovci, kjer so povedali: „Naše glasilo je bogat arhiv dogajanja za naše zanamce.“ Povedano je sicer le ena plat res- nice. Drugo plat resnice so zapisali preiskovalni novinarji portala pod- torek  16. junija 20206 V središču Spodnje Podravje  Občinska glasila izdajajo skoraj vse občine v pokrajini Občinski časopisi - plačani br Pri veliki večini občin je izdajanje glasil ustaljena praksa. Izdajajo jih predvsem z namenom posamezne občine. Slov. Bistrica  Svetniki predlagali vladi zaostritev zakonodaje Kdo se boji Šiškove varde? Andreju Šišku z vardisti so zadnje mesece (po nastopu nove vlade) očitno zrasla krila; skorajda ne mine teden, da ne bi mediji poročali o takšnih ali drugačnih »ak- cijah« uniformiranih pripadnikov Šiškovih enot. Ena odmevnejših je bil vpad vardistov na Policijsko posta- jo v Slovenski Bistrici, kjer pa je – kot kaže – prestopil zadnje meje potrpežljivosti ne samo tamkajšnjih obča- nov, ampak tudi župana Ivana Žagarja; na četrtkovi seji občinskega sveta so namreč svetniki obravnavali poročilo varnostnega sosveta o nedopustnosti takšnega obnašanja in sprejeli sklep, s katerim vlado pozivajo, naj sprejme zakonodajo, ki bo policistom omogočala ustre- zno ukrepanje. Foto: Sta/M24 Zaradi tematike se je tokratne seje udeležil Franc Kangler, državni sekretar na notranjem ministrstvu. V sejno dvorano so želeli vstopiti tudi vardisti s Šiškom na čelu, a so jim to preprečili. Kangler je pozdravil vsebino sklepov in poudaril, da bodo izhodišče za nadaljnje delo ministrstva. Delovanje varde sredi maja v Slovenski Bistrici pa je označil za nedopustno in nekorektno, njihov tabor pa označil za nesprejemljivega. Dodal je, da če želi biti varda civilna druž- ba, za kar so se oklicali, potem naj svoje obhode, tudi ob državni meji, opravlja v civilu. »Če pa nosijo uniformo, vznemirjajo ljudi.« Poudaril je še: »Glede na aktivnosti varde, k so prikazane v njihovih fi lmih in obja- vah na spletnih straneh, potem ne gre več za civilno družbo, temveč izvajajo naloge, ki so zaupane le Slovenski vojski in Policiji.« Napovedal je tudi, da bo država v dveh ali treh mesecih sprejela za- konodajo, ki bo omejila delovanje t. i. vard. Notranje ministrstvo se skriva za »nespremenjeno« zakonodajo Na ministrstvu za notranje zadeve so sicer povedali, da že obsto- ječa zakonodaja prepoveduje in omogoča sankcioniranje delova- nja vard, če te pri aktivnostih z videzom ali delovanjem povzročajo vznemirjanje državljanov in ti podajo prijavo, saj to predstavlja pre- kršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. »V preteklosti ni bila sprejeta sprememba zakonodaje, ki bi zaostrila sankcioniranje delova- nja vard. Novi predlogi v državnem zboru so le delno sprejemljivi, ker jih je treba vsebinsko dopolniti,« so zapisali. Šiško: »To se ne bo dobro končalo za nikogar!« A na drugi strani Šiško zatrjuje, da varda ne krši zakonodaje in na- poveduje, da bodo svoje aktivnosti nadaljevali, napovedal pa je tudi, da bodo aktivno sodelovali pri morebitnih spremembah zakonodaje. Sicer pa konec meseca že vabijo na nov tabor, ki ga bodo ponov- no organizirali na Bistriškem, udeležili pa naj bi se tudi slovesnosti ob dnevu samostojnosti na vojaškem skladišču na Zgornji Ložnici. Dotak- nil se je uniformiranosti varde, ki pri številnih vzbuja največ nelagodja. »Če bodo lahko uniformirani gasilci, lovci, taborniki, skavti, vardisti pa ne, potem bomo šli na evropsko sodišče.« Šiško je v videu, ki ga je objavila varda na njihovem Facebook profi lu, ošvrknil še županovanje Kanglerja, slovenjebistriške svet- nike in občinsko politiko.»Obravnavali so nas, niso pa nam dovolili vstopa, zagovora, nismo se imeli pravice braniti. To je fašizem. Ni po- membno, ali je levi ali desni.« Dodal je še, da upa na državniški posluh predsednika vlade, ki da naj nekatere osebe odslovi iz vlade. »Sicer se to ne bo dobro končalo, za nikogar,« je zaključil. dajajo. „Svoje občane o dogajanjih in delu v občini obveščamo preko spletne strani občine, družabnih medijev, regionalnih časopisov in radia, z obvestili po gospo- dinjstvih,“ so pojasnili na občinah. V obči- ni Sveti Tomaž pa za namene informiranja izdajajo uradno glasilo. „Objavljamo vse odločitve občinskega sveta in vse javne raz- pise ter druge pomembne odločitve. Poleg tega pa v decembru izdamo Bilten, ki na 14 straneh prinaša informacije o predvide- nih investicijah. Na letni ravni nas ta način obveščanja ne stane več kot 3.000 evrov, strošek občinskega glasila pa bi znašal med 10.000 in 15.000 evrov.“ Cena občinskega glasila je tudi vpliva- la na odločitev v Podlehniku: „Razlog za prenehanje izdajanja glasila so bili visoki stroški, ki so nastajali z izdajo,“ je sporočila direktorica občinske uprave Nina Lozinšek. Prihodki od prodaje oglasov v občinskih glasilih Občine, kjer tržijo oglase Prihodki od oglasov v letu 2019 v evrih Ptuj 16.560 Duplek 500 Juršinci 530 Kidričevo 858 Lenart 26.000 Majšperk 197 Markovci 1.123 Ormož 700 Rače-Fram 0 Slovenska Bistrica 6.000 Središče ob Dravi 1.400 Starše 25 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 0 Trnovska vas 200 Zavrč ni podatka Žetale 115 Oglasov ne prodajajo v vseh občinah, tudi zato, ker marsikje, kljub možnosti, niti ni interesa oglaševalcev. Po prihodkih iz oglaševanja izsto- pata Ptujčan in Ovtarjeve novice. crto.si, ki med drugim ugotavlja- jo, da so občinska glasila izjemno dobro (in zlati v ruralnem okolju tudi zelo močno) sredstvo vpliva aktualnega župana na občane, še zlasti pred volitvami: »Slovenske občine za medijske dejavnosti vsako leto porabijo več milijonov evrov. Toda nad njihovo uporabo ni učinkovitega nadzora, zato lah- ko župani občinska glasila zlora- bljajo za samopromocijo in napad na nasprotnike.« V nekaterih občinah so ugotovili, da je predrago V Podlehniku, Dornavi in v Sve- tem Tomažu občinskih glasil ne iz- Slovenija, Podravje  Kljub pozivom domače proizvodnje zaščitnih mask ni na vidiku Kdo in kakšne zaščitne maske bo priskrbel Na vrhuncu epidemije, ko je Slovenija komaj zagotavljala zadostne količine zaščitne opreme iz tujine, je bilo v javnosti tudi Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov, a kot kaže, za zdaj o tem resno ne razmišlja Foto: arhiv ŠT Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  16. junija 2020 7V središču ezplačniki v korist občanov ali županov? obveščanja občanov z dogajanjem v občini. Občani glasila v svoje nabiralnike prejmejo brezplačno. Kolikokrat na leto, je odvisno od politike Ovtarjeve novice „Mesečnik Ovtarjeve novice izdaja Razvojna agencija Slovenske gorice za območje občin Benedikt, Lenart, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Sv. Ana in Sv. Trojica v Slovenskih goricah, ki izhajanje časopisa sofi nancirajo,“ so zapisali na občini Lenart. Skupna naklada je 6.045 izvodov, izide pa 11 številk na leto. Tanja Vintar iz Razvojne agencije za Slovenske gorice je še pojasnila: „Stroške lahko okvirno ocenimo, letno znašajo približno 48.000 evrov. Prihodki od oglaševanja močno variirajo. Sicer pa ocenjujemo te vire na približno 26.000 evrov na letni ravni. Sem štejemo tako oglaševanje kot naročnino oziroma kupnino, ki pa predstavlja manj kot tri odstotke.“ Ovtarjeve novice so za občane brezplačne, za druge zainteresirane pa so na voljo v prodaji. Foto: Isuu Foto: ČG Občinska glasila – nenavaden medijski fenomen Slovenska občinska glasila so sicer zelo nenavaden medijski fenomen, še ugotavlja- jo v portalu podcrto.si. Uradno ne sodijo med medije, saj so uradna glasila lokalnih skupnosti izključena iz zakona o medijih. Toda njihovi izdajatelji so jih hkrati dolžni vpisati v medijski razvid, če ustrezajo defi - niciji medija po medijskem zakonu (uredni- ško oblikovane vsebine, periodičnost izha- janja …). V tem primeru morajo izdajatelji upoštevati določila medijskega zakona ter med drugim zagotoviti uredniško avtono- mijo, ločevati propagandna in novinarska sporočila in upoštevati pravico do poprav- ka. Pravno podlago za njihovo izdajanje so občine našle v zakonu o lokalni samoupravi Pregled podatkov občinskih glasil po občinah. Občina Glasilo Število izdaj letno Obseg strani Nakla- da Stroški na letni ravni v evrih Stroški na izvod v evrih Ptuj Ptujčan 11 36 9200 70.000 0,7 Cirkulane Glasilo občine Cirkulane 2 52 900 2.500 1,4 Duplek Novice 4 8 0 2700 28.000 2,6 Gorišnica Vesti iz vasi 4 46 1200 10.550 2,2 Hajdina Hajdinčan 6 60 1400 39.200 4,7 Juršinci Juršinske novice 3 24 810 3.700 1,5 Kidričevo Ravno polje 5 35 2000 27.700 2,8 Lenart Ovtarjeve novice 11 20 2914 15.000 0,5 Majšperk Majšperčan 5 60 1600 10.650 1,3 Markovci List iz Markovec 4 28 1250 9.250 1,9 Ormož Ormoške novice 4 32 4270 13.800 0,8 Rače-Fram Novice občine Rače-Fram 4 64 2.700 20.000 1,9 Slovenska Bi- strica Informator 6 40 9500 38.000 0,7 Središče ob Dravi Sredica 4 34 850 10.000 2,9 Starše Glasilo občine Starše 2 56 1500 6.000 2 Sveti Andraž Novice občine 4 27 450 5.000 2,8 Trnovska vas Trnovski zvon 3 28 500 4.000 2,7 Zavrč Dober den 4 20 500 6.350 3,2 Žetale Žetalske novice 4 30 500 7.200 3,6 Skupaj Občinska glasila 326.900 Vir: Občine Foto: dreamstime/M24 Za glasila letno vsaj 400.000 evrov „Občani glasila prejmejo v nabiralnike brezplačno,“ so zatrdili na občinah. Njihova izdaja se fi nancira iz ob- činskega proračuna. Občine so nam posredovale uradne podatke, koliko proračunskega denarja na letni ravni namenijo za izdajo glasila. Res pa je, da so dejanski stroški precej višji od uradno posredovanih podatkov, saj so honorarji marsikje »skriti« v drugih postavkah občinskih proračunov ... Skupno naj bi torej anketirane občine za svoja glasila letno namenile 326.900 evrov. Daleč največ proračun- skega denarja na letni ravni za glasilo nameni MOP Ptuj, in sicer 70.000 evrov. Hkrati pa je Ptujčan tudi ugodno glasilo, za posamezni izvod občina odšteje slabih 70 centov, podobno ceno na posamezni izvod doseže tudi Informator, glasilo občine Slovenska Bistrica. Na drugi strani pa za posamezni izvod odštejejo visoko vsoto v občini Hajdina, in sicer kar 4,7 evra na izvod. Na razliko v ceni močno vplivata naklada in število strani. Ptujčan prinaša 36 strani, Hajdinčan pa kar 60. (ZLS), ki občinam med drugim do- voljuje »pospeševanje informacij- sko-dokumentacijske dejavnosti na območju občine, pospeševanje kulturno-umetniške ustvarjalnosti in omogočanje dostopnosti do kulturnih programov.« ZLS pa ne opredeljuje, kako naj občine zado- voljujejo potrebe prebivalcev na področju medijev. Prav tako niso nikjer določena pravila, na kak- šen način se lahko občinski mediji (glasila) fi nancirajo iz proračunov lokalnih skupnosti. To pomeni, da imajo občine pri izdajanju glasil zelo veliko svobode – tako vsebin- ske kot fi nančne. ob morebitnem novem valu? nekaj pozivov, da je potrebno za opremo v večji meri poskrbeti doma. Na to je opozorilo več nihče. ki, ki so pomagali izdelati maske vsaj za lokalno prebivalstvo. Med tistimi, ki sta proizvajala za državo, sta bila kidričevski Boxmark in celjska Prevent & Deloza s svojimi partnerji. Prvi mož Boxmarka Marjan Trobiš je povedal, da trenutno mask ne izde- lujejo več, saj potrebe za to ni, zato so proizvodnjo ustavili že konec aprila. Maja se je namreč uredila dobavitelj- ska veriga iz Kitajske po zelo nizkih cenah, zato je cena dobila prednost pred domačo proizvodnjo. »Žal mask po kitajskih cenah ne moremo izdelati, zato smo se odlo- čili, da proizvodnjo ustavimo in se znova vrnemo k naši osnovni dejav- nosti. Upam, da ne pride do drugega vala ter da nam ne bo potrebno spet ugotavljati, da je domača proizvodnja ključnega pomena,« je še dodal Trobiš. Tudi v Preventu & Delozi zaščitnih mask trenutno ne proizvajajo, sicer pa so jih več kot državnim kupcem pro- dali industriji. Kot je povedal direktor podjetja Boštjan Marolt, še vedno že- lijo vzpostaviti dolgoročno ponudbo tovrstnih izdelkov, a trenutno čakajo na pridobitev certifi katov. Zanima jih namreč izključno certifi cirana pralna maska, ki bo po njihovem mnenju edinstvena na svetu. Bodo potencialno nevarne maske še naprej izdelovali krojači?! Prav na nenadzorovano proizvo- dnjo vseh mogočih vrst zaščitne opreme pa so opozorili v Združe- nju proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov, ki je organizirano pod okriljem Gospo- darske zbornice Slovenije. Kot opozarja predsednica združenja SLO-MED Mojca Šimnic Šolinc, so bili v zadnjih tednih kljub znanim pogojem priča nebrzdanemu in vztrajnemu razmahu in celo me- dijsko nagrajevanemu slavospevu požrtvovalnosti »proizvajalcev« zaščitnih mask. »Žal je govora o podjetjih, ki do danes niso počela drugega, kot zgolj krojila blago, zato obstaja nevarnost, da na ravni dejavnosti ne izpolnjujejo osnovnih zahtev za vpis v register proizvajalcev medicinskih pripomočkov, niti na ravni izdelkov ne obvladujejo in izpolnjujejo bistvenih zahtev, določenih s standardi s področja medicinskih pripomočkov ali za- devne respiratorne osebne zašči- tne opreme,« pravi Šimnic Šolin- čeva. Združenju se zato zastavlja vprašanje, ali in na osnovi česa je bilo v dosedanjih razmerah dopustno tovrstnim »krojačem« na trg dajati neskladne in poten- cialno nevarne izdelke neprever- jene kakovosti in varnosti ter kdo nosi odgovornost zaradi morebi- tne škode pri uporabi tovrstnih sredstev. Za certifi cirano proizvodnjo potrebna pomoč države Po njihovem mnenju bi se traj- nostno gledano bolj obrestova- lo, če bi država z zagonom zares certifi cirane proizvodnje, ki bi sledila evropsko harmoniziranim predpisom, lahko ob dogodkih, kot je aktualna pandemija, zago- tovila vzdržen dostop do oseb- nih zaščitnih sredstev. Slednjo predvsem v kriznih časih nujno potrebuje za varovanje svojih na- cionalnih interesov, saj v izrednih razmerah vsaka država najprej poskrbi zase, pravijo v združenju. Zagotavljanje lastne proizvo- dnje pa je mogoče zgolj ob pri- merni pomoči države, in sicer z odločno podporo deležnikom v regulirani dejavnosti na tem po- dročju, ki že razpolagajo s pot- rebnimi znanji, kvalifi kacijami, izkušnjami, certifi kati in dovoljenji pristojnih organov, ter z odloč- nim ukrepanjem proti nezakoni- tim tržnim praksam, ki pomenijo objektivno nevarnost za končne uporabnike. Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  16. junija 20208 Popravek V članku z naslovom Zakaj je toliko otrok v OŠ dr. Lju- devita Pivka, objavljenem 9. junija 2020, na strani 5, smo navedli, da je OŠ Cirkulane–Zavrč v letu 2018 poslovala z izgubo. To ne drži, saj je zavod poslovno leto 2018 končal s presežkom prihodkov nad odhodki v znesku 1.658 evrov. 15.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki (izgube) pa se je nanašalo na poslovanje po načelu denarnega toka. V letu 2019 je OŠ Cirkulane–Zavrč poslovala s presežkom pri- hodkov nad odhodki v višini 2.107 evrov in ne 5.000 evrov, kot smo zapisali. Za napačne navedbe se opravičujemo. Podravje »Oblikovala sem Jahalni center Lippitt Turnišče. Zakaj Lippitt? Ker je to priimek znane konjerejske družine, ki je vse do druge svetov- ne vojne živela na Turniščah in ime- la veliko kobilarno za rejo kasačev. Sicer pa sem vaditeljica v centru za zdaj jaz, imam tudi vse potrebne opravljene tečaje, dodatno pa se šolam še na Danskem, udeležujem se tekmovanj, sedaj sem vpisala še študij psihoterapije …,« je začela naštevati Panikvarjeva. Njeni na- črti so smeli. Za Turnišče si namreč želi, da bi park in grajski zidovi oživeli, da bi se na območju parka lahko izvedlo konjeniško tekmova- Ptuj  Katja Panikvar odprla vrata Jahalnega centra Lippitt Konjeništvo na Turniščah oživljeno, dvorec ne Biotehniška šola Ptuj je konjski hlev in s tem del posestva oddala v najem Katji Panikvar. Ptujčanka, miss Štajerske 2007, sicer pa mama dveh otrok, tam z vzpostavitvijo jahalne šole oziroma centra Lippitt Turnišče uresničuje svoje želje. Načrti so veliki, priznava. Foto: Katja Panikvar Jahalni center Lippittje že vpisal prve udeležence jahalne šole. Ormož  Ormoško poletje bo Prireditve bodo brezplačne Koronavirus ne bo zaustavil poletnega festivalskega dogajanja v ormoški občini. Tudi zgodbo Ormoškega poletja, ki vsako leto privabi v mesto šte- vilne obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, je zaznamoval koronavi- rus. Toda kljub vsemu se bo ta odvila, kar prinaša pozitivno sporočilo. Zaradi vseh okoliščin bo festival potekal v nekoliko okrnjeni izvedbi, tako po številu dni kot po obsegu, kljub temu pa bo ponudil precej, obljublja v. d. direktorice zavoda za turizem, kulturo in šport Andreja Brglez. Glavnino dogajanja so preselili pred ormoško grajsko pristavo oz. v hardeško športno dvorano v primeru dežja, kjer bo mogoče za- gotavljati večjo varnostno razdaljo med obiskovalci. Foto: Arhiv JTKŠ Ormož Vse prireditve v okviru Ormoškega poletja bodo za obiskovalce letos brezplačne. Program med 20. junijem in 5. julijem ponuja osem dogodkov. Gre za preplet koncertov, predstav, športnega dogodka, otroških anima- cij ... Gotovo velja izpostaviti uradno odprtje ormoškega poletja, ki bo tudi letos združeno s proslavo ob dnevu državnosti in bo potekalo v sredo, 24. junija, zvečer bo sledil še ormoški nočni ulični tek. V prihod- njih dneh se bosta zvrstila Šukar open air koncert in stand up kome- dija Tadeja Toša, dogajanje pa bodo zaključili s koncertom znamenite a capella zasedbe vokalne skupine Jazzva. Tudi letos niso pozabili na najmlajše. Poleg že tradicionalnega Rožmarinkinega festivala in špor- tnega buma s Športno šolo DADA bo na sporedu tudi otroška lutkov- na predstava. »Splačala so se vsa tiha dogovarjanja z izvajalci in trud, ki smo ga vložili v izvedbo Ormoškega poletja, čeprav so bili številni v dvomih, ali bo letos zaradi epidemije sploh mogoče izvesti večje pri- reditve. Verjetno bomo eni prvih, ki bodo izvedli poletni festival. Ve- selimo se obiskovalcev. Upamo, da bomo s tem dogajanjem razgibali mrtvilo, ki je s koronavirusom zajelo vso državo,« je dejala Brglezova in dodala, da želijo obiskovalce privabiti tudi s prostim vstopom na vse prireditve. Slednje pa bodo znova začinili s ponudbo domačih ponu- dnikov. Za izvedbo festivala letos namenjajo 25.000 evrov. Tudi O.F.A.K. bo, to pa ni vse Sicer pa bodo za glasbeno dogajanje v mestu že pred tem prvič le- tos poskrbeli organizatorji dobro znanega ptujskega glasbenega festi- vala Arsana. V soboto, 20. junija, namreč pripravljajo glasbeno-plesni večer z mednarodno uveljavljenimi umetniki Tango Story, vstopnice so že v prodaji. S tem pa dogajanja čez poletje v malem mestu ne bo konec. V avgustovskih dneh bodo sledile prireditve v sklopu tradicio- nalnega O.F.A.K. festivala, ki ga organizira Klub ormoških študentov. Foto: Katja Panikvar Ptujčanka Katja Panikvar je vzpostavila Jahalni center Lippitt na Turniščah. nje. »Lokacija je fenomenalna,« je z zanosom dejala. Delček tega mo- zaika je sestavila že sama. Uredila je manežo in del posestva, odprla vrata hleva obiskovalcem in vsem, ki imajo radi konje, vsaj pol toliko kot ona. »Interes je izjemen. V dob- rem tednu sem vpisala 20 udele- žencev v jahalni tečaj, organizirali bomo še tabore, delavnice.« Poleg svojih treningov in tekmovanj, te- čajev in taborov za druge skrbi tudi za urejenost konj in hleva. Koliko ur torej šteje njen dan? »Če delaš nekaj s srcem, to ni služba. V tem projektu nisem zaradi zaslužka, vo- dita me srce in duša. Rada delam z ljudi,« je odgovorila. Življenja poln konjeniški center je svetla protiutež pogledu na za- puščen in osamljen dvorec Turniš- če čez gramozirano cesto. Grajski park je sicer bil deležen nekaterih investicij v okviru projekta Hicaps, v katerem sodeluje ZRS Bistra Ptuj, a je šlo bolj za lepotne popravke (lesene klopi, konec maja še zasa- ditev dreves …). Grajsko poslopje pa deli žalostno usodo številnih slovenskih gradov. Dvorec Turniš- če je od leta 2012 v občinskih ro- kah, a denarja za njegovo sanacijo občina nima, kar je pred časom na seji mestnega sveta priznala tudi županja Nuška Gajšek. Na drugi strani pa ima občina do leta 2023 zvezane roke, saj iz pogodbe z dr- žavo izhaja, da objekta pred tem letom ni mogoče prodati. »V tem trenutku tudi ni zanimanja poten- cialnih investitorjev za omenjeni objekt,« so povedali na občini. Tre- tja možnost je vračilo dvorca drža- vi, z ministrstvom o tem še niso govorili. O usodi dvorca je torej še preuranjeno govoriti, bo pa o ka- teri koli od rešitev odločil mestni svet. Dotlej pa v proračunu MO Ptuj za dvorec Turnišče v letu 2020 namenjajo sredstva v višini 3.000 evrov, in sicer za stroške vode, elektrike in tehničnega varovanja objekta, ter okrog 9.700 evrov za predvideno vzdrževanje (košnja), ki ga izvajajo Javne službe Ptuj. Otroci, ki so se pred petimi leti z vstopom v vrtec prvič izvili iz varnega in toplega objema star- šev, sedaj že samostojno koraka- jo, mislijo in govorijo. Postali so mini maturanti, ki bodo igralnice vrtca v jeseni zamenjali za šolske učilnice. A izzivov, ki jim jih na pot nastavlja življenje, se ne bojijo. »Vznemirjeni so, cel teden so že spraševali, kdaj bo petek, torej dan mini maturantov, ko se bodo poslovili od vrtca,« je zaupala ena izmed vzgojiteljic Vrtca Ptuj iz Enote Narcisa. In ne, šole se mali učenjaki ne bojijo, težko jo priča- kujejo. Bojda se veselijo tudi nalog in učenja. Morda bi lahko slednje pripisali otroški naivnosti ali pa ve- doželjnosti. Sicer pa bodoča gene- racija šolarjev zatrjuje: »Šole prav nič se ne bojimo hej, hej, hej, šole vsi se veselimo hej, hej, hej …« Vznemirjeni pa niso bili le vrtčevski otroci enote Narcisa in Marjetica, temveč tudi njihovi starši, razneženi ob tem poseb- nem dnevu. »Ta dogodek nas spomni, kako hitro minejo leta,« je dejala mamica dečka Vala, ki bo v jeseni prestopil prag OŠ Mladika, in si obrisala solzico. Da je vrtec pomemben gradnik in temelj otro- kovega razvoja in dobra popot- nica za naprej, je prepričana tudi mamica dečka Maja, ki bo postal prvošolec OŠ Ljudski vrt. In čeprav bodo sedaj otroci igrače zamenjali za zvezke, si ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak želi: »Odrasli, ne po- zabimo, kako pomembna je igra v življenju šolskega otroka; če se ot- rok v igri sprosti, ima potem tudi energijo za učenje.« Od vrtca se letos poslavlja 224 otrok, 23 malčkov pa bo imelo od- ložitev šolanja. Ptuj  Vrtcu v slovo pomahalo 220 otrok Srečno, mini maturanti! Smrkajoči noski in orošene oči ponosnih staršev, dedkov, babic ter vzgojiteljic so bili pravo nasprotje veselim, razposajenim in vznemirjenim otrokom, ki so s himno mini maturantov pomahali vrtcu v slovo. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2018  COLOR CMYK stran 9 Poslovna cona je gonilo razvoja občine Selekcijsko-poskusni center Ptuj naj ostane slovenski Vlada je na predlog ministrstva za kme- tijstvo Slovenskemu državnemu holdin- gu (SDH) predlagala, da izvede postopke za odplačni prenos Selekcijsko-poskusne- ga centra Ptuj, obrata družbe Semenarne Ljubljana v lasti družbe Villager, na državo. Gre namreč za obrat strateškega pomena za državo. Kot so pojasnili na vladi, odplačni prenos Se- lekcijsko-poskusnega centra Ptuj – obrata, namenjenega vzdrževalni selekciji semen in drugim strokovnim opravilom – na državo v skladu s strategijo upravljanja pri razvršča- nju kapitalskih naložb med strateške, po- membne in portfeljske ter pri pridobivanju novih naložb sledi kriterijem, ki med drugim neposredno izhajajo iz stopnje strateškega pomena družb, kot so opredeljeni v nacio- nalnih strateških dokumentih. je bila želja in nuja po ustvarjanju spodbudnega podjetniškega oko- lja, ki bi na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Poslov- ne cone so namreč eden izmed vzvodov občine, s katerim lahko te uspešno in učinkovito pripo- morejo k razvoju novih delovnih mest, spodbujajo domače in tuje investicije ter v veliki meri pripo- morejo k pospešenemu prenosu inovacij. Tega se zaveda vse več občin. V Sloveniji in tudi v Podravju je ve- liko poslovnih con, čeprav enotne evidence ni, kar je slabost, opo- zarja direktorica Štajerske go- spodarske zbornice Aleksandra Podgornik. V Podravju je 41 ob- čin in sedem upravnih enot. Pre- gled po upravnih enotah pokaže: UE Ptuj ima 15 poslovnih con, sledi UE Maribor, ki jih ima 12, v UE Slovenska Bistrica jih je šest, v UE Lenart in UE Ruše v vsaki pet, sledi Ormož s termi in eno v ustanavljanju ter Pesnica, ki ima tri poslovne cone. »Skupaj ima- mo torej v Podravju 50 poslovnih con, plus – minus kakšna, saj tudi v vseh upravnih enotah niso čis- to prepričani, ali podatki držijo,« je dejala Podgornikova. Dodala je, da obstaja ocena, da je con v Sloveniji med 300 in 350, zaslediti je mogoče tudi višjo šte- vilko. »Prvi hip bi lahko bili nad podatkom navdušeni, saj pome- ni, da si Slovenija resnično želi in je tudi pripravljena na nove pod- jetniške izzive. Zelo hitro pa spoz- namo, da govorimo o majhnih lokacijah, izjemno pomanjkljivi opremljenosti in, v veliko prime- »Strateški cilj Slovenije je, da ima pod nad- zorom lastne genske vire, oziroma da ostaja- jo slovenske sorte semena kmetijskih rastlin v slovenski lasti. Selekcijsko-poskusni center Ptuj ima strateški pomen, saj upravlja narav- ne vire (rastlinske genske vire) ter ima izje- mno pomembno vlogo za trajnostni razvoj slovenskega semenarstva in kmetijstva. Gre za dejavnost ohranjanja rastlinskih genskih virov in semenarjenja lokalnih sort kmetij- skih rastlin, katerih ponudba je v Sloveniji iz- jemno omejena,« so poudarili. Semenarno Ljubljana je Deželna banka Slo- venije (DBS) marca prodala ljubljanski druž- bi Villager iz srbske agroživilske skupine Agromarket. Posel je vključeval prenos vseh vrtnih centrov pod blagovno znamko Kalia ter vseh poslovnih pogodb z dobavitelji in naročniki oziroma kupci. Obrtna cona Novi jork v Mar- kovcih diha s polnimi pljuči in velja za eno uspešnejših con na širšem Ptujskem nasploh. V coni, ki jo občina razvija že dve desetletji, deluje 20 podjetij, ki povezujejo okrog 400 zaposle- nih. V dobro razviti in delujoči obrtni coni, na površini nekaj manj kot 20 ha, danes prevladuje dejav- nost kovinske predelave, monta- že, trgovine. S programiranjem robotov, CNC-obdelavo, var- jenjem, elektro montažami se ukvarja tudi največje podjetje v coni INT Težak. »V coni smo si prostor poiskali pred petimi le- ti. Zakaj? Ker nam cona nudi vso potrebno infrastrukturo, ob tem pa je tudi avtocesta oddaljena le nekaj minut,« je dejal direktor Ivi- ca Težak, ki zaposluje okrog 80 ljudi. Sicer pa je občina Markovci ena prvih občin, ki je po svoji usta- novitvi začela urejati obrtno co- no. Temeljni razlog za odločitev Občina Markovci ne podpira gospodarstva le z urejanjem in šir- jenjem obrtne cone, temveč podjetnikom omogoča tudi prido- bitev nepovratnih sredstev po razpisu. Letos je občina Markovci podjetnikom na pomoč priskočila z 80.000 evri nepovratnega denarja. Z razpisom občina sofinancira materialne investicije podjetij ter tako spodbuja nastajanje podjetij oziroma njihovo hitrejšo rast na eni strani, na drugi pa lahko podjetniki in s. p.-ji kandidirajo za sredstva za samozaposlovanje ter odpiranje no- vih delovnih mest. Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije oziro- ma mora zaposlitev trajati najmanj tri leta. Da je Obrtna cona Novi jork strateška točka za gostinsko de- javnost, ugotavljata tudi podjetnika Vlasta in Dejan Topolnik, ki vodita bar La Siesta in ki sta v svojo ponudbo vključila še pre- nočišča. »Že ob gradnji objekta, torej pred štirimi leti, smo ime- li v načrtu, da zagotovimo tudi nočitvene kapacitete.« Začetno idejo, ki je podjetnika stala okrog 150.000 evrov, so uresničili v začetku maja. Uredila sta sedem sob, ki sodijo v kategorijo treh zvezdic. »Žal nam je epidemija rahlo zagodla, tako da uradne- ga odprtja še nismo imeli, so pa prenočišča že na voljo,« je de- jala Topolnikova. Promocijsko sporočilo Fo to : Č G ustreznem in urejenem zemljiš- ču, na drugi strani pa imamo ve- liko majhnih, občinskih poslovnih con, nepovezanih med seboj, sla- bo opremljenih, s skromno po- nudbo in praktično nevodenih,« je kritična direktorica zbornice. Obstaja seveda tudi nekaj dobrih in svetlih izjem. Izpostavila je po- slovno cono Tezno in tudi poslov- no cono Novi jork v Markovcih. »Slednja je zgleden primer dobro upravljanega poslovnega okolja,« je izpostavila. rih, prostorih brez ideje in strate- ške usmeritve. Na eni strani torej obstaja zanimanje podjetnikov, ki bi radi gradili in investirali na Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 10 GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika10 Talum lani z dobičkom, letos epidemija oklestila načrte Aluminij za zeleno prihodnost Kidričevska skupina Talum je la- ni ustvarila 327 milijonov evrov čistih prihodkov, leto pa zaklju- čila s skoraj 680.000 evri čis- tega dobička. Kot je povedal predsednik uprave Marko Drob- nič, so dobrih 290 milijonov evrov ustvarili iz prodaje alumi- nijskih proizvodov, ki so jih v 87-odstotnem deležu prodali na tuje trge. Talum je lani prodal za dobrih 136.000 ton proizvodov iz alu- minija, poslovni rezultati pa so po besedah Drobniča nekoliko zaostali za načrtovanimi, kar je predvsem posledica manjše pro- dajne cene večine proizvodov iz aluminija predvsem zaradi nizke vrednosti borzne cene aluminija. Kidričevska skupina je konec leta zaposlovala 1530 ljudi. V družbi, ki je preko Elesa še ved- no v pretežno državni lasti, so po razglasitvi epidemije ob zagota- vljanju zdravega in varnega dela proizvodni proces za zagotavlja- nje dobav v oskrbovalni verigi ter odprem kupcem ohranili ne- prekinjen, vse ostale aktivnosti pa izvajajo zgolj v minimalnem obsegu, da vzdržujejo raven pro- izvodnje. »Kjer je mogoče, smo preventivno zmanjšali tudi pro- izvodne ekipe. Tako en del ekip, ki so potrebne za neprekinjeno proizvodnjo, dela, drugi del je preventivno doma, nato se zame- njajo. Na enak način je naša pro- izvodnja organizirana že celotno dvomesečno obdobje epidemi- je,« je pojasnil Drobnič. Ob tem je dodal, da so razme- re na trgih, kjer delujejo, izredno Zaradi svojih specifičnih in edin- stvenih lastnosti ter široke upo- rabnosti se aluminij uvršča med kovine z najvišjo napovedano rastjo porabe v naslednjem de- setletju. Pandemija koronavi- rusa, ki je pretresla svet, nam je še enkrat potrdila, da evrop- ski proizvajalci pri dobavi ključ- nega materiala za industrijsko proizvodnjo ne smejo biti odvis- ni od drugih regij. Izdelki iz aluminija (al profili) se uporabljajo pri gradnji mobilnih bolnišnic, dihalnih aparatih (res- piratorjih) in drugih medicinskih instrumentih ter opremi. Alu- minij je pomemben del pakirne industrije za farmacevtsko in- dustrijo oz. zdravila ter v živilski industriji, zato je njegova konti- nuirana dobava tudi v zahtevnih razmerah izjemnega pomena. Evropski proizvajalci alumini- ja in izdelkov iz aluminija, ki so povezani v Evropskem aluminij- skem združenju (European Alu- minium Association) – član je tudi kidričevski Talum –, Evrop- sko komisijo pozivajo, da mora aluminijsko industrijo identificira- ti kot industrijsko panogo poseb- nega pomena za EU, aluminij pa kot pomemben gradnik stra- teške verige dodane vrednos- ti tako v novi industrijski politiki kot v prihajajočem programu pomoči za ponoven zagon gos- podarstva po epidemiji korona- virusa. V združenju poudarjajo, da mora industrijska strategija EU podpirati prizadevanja evro- pske industrije za razogličenje in zaščititi svojo industrijo pred zahtevne, pandemija pa jih je še poslabšala. Borzna cena alumini- ja vztraja na izjemno nizki ravni, pritisk na zniževanje premij se ve- ča, prihaja do zamikov odprem in v avtomobilski panogi tudi že od- povedi naročil. Znižanje povpraševanja v Talumu čutijo praktično na vseh področ- jih. V trenutnih razmerah glede na konzervativne napovedi za ce- lotno aluminijsko industrijo oce- njujejo vsaj 25-odstotni padec prihodkov iz prodaje do konec le- ta, kar bo v prihodnje vplivalo tudi na njihovo delo in odločitve. V podjetju zato še naprej vztra- jajo v preventivnem načinu dela in maksimirajo ukrepe države, ki jih je sprejela za ponovni zagon gospodarstva. Izkoristili so tudi ukrep odloga plačil kreditov, pri- čakujejo pa še tretji sklop proti korona ukrepov, ki jih bodo prav tako izkoristili v skladu z zmo- žnostmi. »Večkrat v zadnjih dveh mesecih sem povedal, da nas naj- težje čaka poleti in jeseni. Še ved- no menim enako, pravzaprav me zadnje dogajanje na trgih še bolj utrjuje v tem razmišljanju. Pred oktobrom ne pričakujem bistve- nih sprememb pri obsegu pov- praševanja, korona kriza nas bo izrazito spremljala vsaj leto, po- sledice pa bomo merili v letih,« je dejal prvi mož Taluma. Kljub nepredvidljivim časom v skupini niso prenehali razmišlja- ti razvojno, saj nadaljujejo z ak- tivnostmi strukturnih sprememb, aktivnosti na področju razvoja in dobav novih zlitin rondelic za pa- kirno industrijo so tekle celo v najbolj zaostrenih korona razme- rah marca in aprila. Za svoje ra- zvojne in investicijske projekte bodo izkoristili spodbude EU in ukrepe, ki jih prinaša država z no- vim svežnjem za ponovni zagon gospodarstva. V Talumu so sicer v zadnjih de- setih letih za prestrukturiranje proizvodnje v smeri ogljično nev- tralnih izdelkov namenili okoli 145 milijonov evrov. Fo to : Č G Mariborsko letališče morda parkirišče za odvečna letala Mariborsko letališče, ki je še vedno brez potniškega pro- meta, bo morda postalo parkirišče za odvečna letala, ki so zaradi pandemije novega koronavirusa obstala na tleh. Kot poroča letalski spletni portal Sierra5, naj bi DRI, ki upravlja z letališčem, in družba Aero4M letalskim družbam ponudila srednje- in dolgoročno parkiranje letal. Pandemija je po vsem svetu prizemljila na tisoče potniških letal, ki so bila doslej parkirana na mnogih letališčih, kjer pa po vno- vični vzpostavitvi letalskega prometa ne bo prostora za vse. Ker se potniški promet še nekaj časa ne bo povrnil na raven izpred treh mesecev, bo odvečna letala treba nekje parkirati. Navedbe portala so potrdili tudi v DRI, kjer so iz infrastrukturne- ga ministrstva prejeli soglasje za izvajanje storitev parkiranja in linijskega vzdrževanja letal. Kot so ob tem dodali, je letališče za- radi lege in infrastrukture potencialno zanimiva lokacija za par- kiranje letal srednje- in vzhodnoevropskih letalskih in lizinških družb, zato so se dogovorili za sodelovanje z omenjeno družbo, ki je slovenski letalski prevoznik in imetnik licence za vzdrževa- nje, sicer pa del francoske skupine Amelia Group. Prevoznikom je na letališču na voljo več parkirnih mest, ustrez- nih za parkiranje vseh tipov ozkotrupnih in manjših širokot- rupnih letal (Boeing 767, Airbus 330 ...) in storitev linijskega vzdrževanja, ki ga bo opravljala družba Aero 4M. Ministrstvo za infrastrukturo sicer načrtuje pridobitev novega dolgoročnega upravljavca letališča, zagotavljajo pa tudi, da na- meravajo skupaj z izbranim upravljavcem posodobiti letališče glede na potrebe sodobnega civilnega potniškega in tovornega prometa ter oživiti letališko in neletališko infrastrukturo. Fo to : M 24 Promocijsko sporočilo nepošteno mednarodno konku- renco. Talum se je ciljem krožnega gos- podarstva zavezal še veliko prej, preden so se le-ti pojavili v na- cionalnih dokumentih za izva- janje ukrepov za racionalno rabo surovin, saj je bil aluminij prepo- znan kot neskončno reciklabilen material brez izgube osnovnih lastnosti. V Talumu so zato v zad- njem desetletju še intenzivirali usmeritve v izdelke z višjo do- dano vrednostjo, v energetsko učinkovitost, višji delež upora- be sekundarnega aluminija v proizvodih ter v inovativnost in odličnost na vseh ravneh poslo- vanja. To v Talumu npr. med dru- gim pomeni, da so v letu 2019 kot prvi in do sedaj edini proi- zvajalec rondelic v Evropi na trg poslali rondelice, ki vsebujejo več kot 25-odstotni delež odpadne- ga aluminija. Z razvojem legiranih rondic, ki omogočajo proizvodnjo aerosol-doz s tanjšimi stenami in posledično prihranek materiala, so uspešno pozicionirali blagov- no znamko Talum na trgu ae- rosol-doz. Posredno, preko svojih kupcev, pa jim je uspelo prepričati multinacionalke, kot so Unilever, L‘oreal, Henkel, Procter and Gam- ble ipd. o smotrnosti uporabe le- giranih rondelic. V Talumu verjamejo, da je alumi- nij ključna kovina zelene prihod- nosti. Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 11 GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika 11 • • • • • • • HITRI KREDIT BREZ POLOGA . Prodaja vozil: Servis & rezervni deli: Plinarniška ulica 1, Maribor ! Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 12 12 Preteklo leto je Ljudska uni- verza Ptuj beležila že 80-letni- co delovanja. Prav neverjetno je, koliko različnih programov, projektov, izobraževanj se je v tem času že zvrstilo pod njiho- vo streho. V zadnjem času, pravzaprav že nekaj let, pa so njihov fokus delo- dajalci oziroma njihovi zaposleni. Izkušeni svetovalci nudijo kakovo- stno karierno orientacijo, usposo- bljeni so za beleženje kompetenc zaposlenih, svetujejo delodajal- cem o smiselnih ukrepih na po- dročju vodenja kadrov, pomagajo ob prijavi na razpis in poročanju za njegove potrebe, svetujejo o potrebnih izobraževalnih progra- mih in so, na željo delodajalca, lahko podaljšana roka kadrovske službe. Uspešnost lokalnega gospodar- stva ima velik vpliv na kakovost življenja prebivalcev in njihovo povezovanje v skupnosti. Ker je javno dobro njihovo temeljno poslanstvo, so se že med izvaja- njem nacionalnih projektov za podjetja odločili, da nadaljujejo s podporo lokalnim podjetjem v sklopu novooblikovane ponud- be centrov za razvoj kadrov, ki so jo poimenovali Korak. Podjetjem stojijo ob strani skozi celoten pro- ces razvoja kadrov: od prepo- znavanja potreb in načrtovanja dejavnosti, preko njihove izvedbe do spremljanja učinkov. Zapos- www.lu-ptuj.si Korak za zaposlene, skok za podjetje. l , j j . Prepoznajte vrednost vaših zaposlenih Promocijsko sporočilo leni so tudi pri njih največji kapi- tal. Združeni pod okriljem Zveze Ljudskih univerz Slovenije štejejo preko 200 strokovnih delavk in delavcev z dolgoletno prakso na področju izobraževanja odraslih. Seznanjeni so z razvojnimi trendi in posvečeni enemu samemu ci- lju: s posredovanjem novih znanj krepiti posameznike in graditi za- dovoljne ter uspešne skupnosti. Preko zaupanja, ki so ga zgradili z gospodarskimi partnerji v svojih okoljih, in z dodatnimi, načrtno opravljenimi raziskavami so pri- dobili jasen vpogled v kadrovske potrebe lokalnega gospodarstva po vsej Sloveniji. Skozi ocene doslej izvedenih izobraževanj za poslovne uporabnike pa so na- tančno seznanjeni z aktualnostjo in uporabno vrednostjo izobraže- valnih programov ter kakovostjo predavateljev v Sloveniji. Ob aktualnih gospodarskih tren- dih, ob nepredvidenih razmerah in ukrepih, ki so nas doleteli v po- mladnih mesecih, delodajalcem zagotovo ni lahko. Izkoristite nji- hova znanja in kompetence in jih vključite v kadrovsko svetovanje. Preizkusite njihovo kadrovsko podporo in prepoznajte vrednost vaših zaposlenih. Fo to : i z ar hi va M ar k M et al , p ro iz vo dn ja in tr go vi na , d . o . o . Za izvajanje pouka na daljavo štiri milijone evrov Število srednješolcev še upada Služba vlade za razvoj in evrop- sko kohezijsko politiko je izda- la odločitev o finančni podpori programu Covid-19 - dodatna podporna IKT za izvajanje vzgoj- no-izobraževalnega procesa. Z njo bo ministrstvo za izobraže- vanje financiralo orodja za izva- janja izobraževanja na daljavo in kupilo 4220 prenosnih raču- nalnikov za tiste, ki nimajo pot- rebne opreme. Namen programa, ki spada pod okrilje ministrstva za izo- braževanje, znanost in šport, je zagotovitev IKT ogrodja (informa- cijsko-komunikacijske tehnologi- je) kot osnove za izobraževanje na daljavo. S tem bodo učencem in V študijskem letu 2019/20 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 76.728 študentov, en odstotek več kot v prejšnjem študijskem letu. Zadnjih devet let je število študentov vztrajno padalo, v povprečju za več kot 4320 na študijsko leto. Lani je bilo študentov 75.991, kar je skoraj 39.000 manj kot pred de- setimi leti. V letošnjem študijskem letu pa je bilo študentov spet več kot prejšnje leto. Število študen- tov je najopazneje zraslo med doktorskimi študenti za sedem od- stotkov in študenti visokošolskega strokovnega izobraževanja za 3,2 odstotka, navaja Surs. V srednješolsko izobraževanje se je v tem šolskem letu na 145 jav- nih srednjih šolah, šestih zasebnih ter v petih zavodih za mladostni- ke s posebnimi potrebami vključi- lo 72.738 dijakov. Njihovo število še vedno upada. Ta generacija sre- dnješolcev je sicer ena najmanjših v zadnjih 70 letih. Na Sursu pri- čakujejo, da se bo ta trend začel obračati, saj bodo prihajajoče ge- neracije 15-letnikov številčno če- dalje močnejše. Med 20.098 dijakov prvih letni- kov je bilo 19.258 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preos- tali so ali ponavljali prvi letnik ali so zamenjali program. V srednje- šolsko izobraževanje je bilo sicer vključenih 90,6 odstotka mladih, starih od 15 do 18 let, oziroma 92,8 odstotka, če upoštevamo tu- di tiste 15- do 18-letnike, ki so bili vključeni v izobraževanje za odra- sle. Letos je bilo v srednje splošno izo- braževanje vpisanih 35 odstotkov vseh dijakov, od tega je bilo 62 od- stotkov deklet. V poklicno in stro- kovno izobraževanje se v precej večjem številu vključujejo fantje kot dekleta. V šolskem letu 2018/19 je sre- dnješolsko izobrazbo zaključilo 17.368 dijakov. 5906 dijakov (34 odstotkov) je pridobilo srednjo splošno izobrazbo. Srednjo stro- kovno izobrazbo je pridobilo 7927 dijakov (45 odstotkov), srednjo poklicno 3183 (18 odstotkov) in nižjo poklicno 352 (2 odstotka), so navedli na Sursu. dijakom, ki nimajo na voljo ustre- zne opreme za izobraževanje na daljavo, omogočili enakopraven dostop do izobraževanja. Program bo izvajala Akademska in raziskovalna mreža Sloveni- je - Arnes, zanj pa je odobrenih štiri milijone evrov evropskih sredstev. Cilj naložbe je na eni strani večkratno povečanje zmogljivo- sti storitev, kot so Arnes učilnica, Arnes videokonferenca, Arnes splet, Arnes strežnik po meri in Arnes webmail, na drugi strani pa z nakupom 4220 prenosnih ra- čunalnikov učencem, dijakom in učiteljem, ki trenutno nimajo pri- merne opreme, omogočiti učenje in poučevanje na daljavo, so zapi- sali v omenjeni vladni službi. V času epidemije je namreč po- uk za učence in dijake potekal na daljavo. Ob koncu epidemije so se osnovnošolci vrnili v šole, dija- ki pa se še naprej izobražujejo na daljavo. Večino pouka na dalja- vo je potekalo oziroma še poteka preko Arnesovih spletnih učilnic. Za potrebe učencev in dijakov, ki niso imeli potrebne opreme za pouk na daljavo, sta ministr- stvo za izobraževanje in zavod za šolstvo zbirala potrebno opre- mo. Na pomoč so priskočila tudi mnoga podjetja in različne orga- nizacije. Fo to : g ov .s i Fo to : S ta /M 24 GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 13 začetne enajsterice Severja, Steva- novića in Zebića, vsi imajo kartone. Grubor: »Moji igralci so super fantje, zelo mirni, včasih si želim, da ne bi bili tako mirni« Slobodan Grubor, trener Alumi- nija: »Maribor je zasluženo zmagal, sam pa težko povem kaj novega. Trenutno tekmeci kaznujejo vsako našo najmanjšo napako, pri tem mislim na zadetke, ki smo jih prejeli na zadnjih treh tekmah. Mentalno trenutno nismo na takšnem nivoju, kot smo bili, zato v teh tekmah ne- koliko več 'trpimo' – med igralci je premalo komunikacije. Trenutno se na praznih stadionih več sliši mene kot igralce, kot da jaz igram – mora- lo pa bi biti obratno. Igralci morajo spodbujati drug drugega, morajo si pomagati med sabo, to je prava pot iz trenutnega položaja. Proti Mariboru smo imeli vsaj dve pravi priložnosti, tudi proti Muri je bilo tako. Namesto da bi jih izkoristili, si jih na drugi strani zabijamo sami. Ekipa si je želela pozitiven rezultat, a je pri tem storila preveč individu- alnih napak. Na treningih moramo še bolj zasukati rokave. Zagotovo nam manjka Marti- nović, a ne samo on, tudi nekateri drugi, ki so odšli iz kluba ali so poš- kodovani. Moji igralci so super fan- tje, zelo mirni, včasih si želim, da ne bi bili tako mirni – v nogometu je treba na igrišču včasih koga tudi pretentati. Ob zaostanku 0:2 smo naredili nekaj menjav in izvedli dober pri- tisk, kljub nekaj priložnostim pa nismo zadeli. Če bi znižali, bi lah- ko morda računali na nekaj več, morda bi ekipa dobila novo ener- gijo. Težko se je vzdigovati proti Mariboru, to bo treba storiti proti naslednjim tekmecem (Tabor, Tri- glav, op. a.).« Jakirović: »Vesel sem, ker smo v dveh tekmah prepolovili zaostanek za vodilno Olimpijo« Sergej Jakirović, trener Maribo- ra: »To je bil mini derbi 3. in 4. mo- štva lige, kljub temu pa smo večino tekme kontrolirali potek igre, po- sebej do rezultata 2:0. Pomemben je bil prvi gol na tekmi, ki je padel po nespretnosti v obrambi Alumi- nija. Ni mi bilo všeč, da smo se pri vodstvu 2:0 spustili v nekontroli- rano igro 'gor in dol', zaradi česar bi lahko bili kaznovani, posebej ob priložnosti Pantalona. Z menjava- mi smo znova stabilizirali igro in celo povišali vodstvo. Vesel sem, ker smo v dveh tekmah prepolo- vili zaostanek za vodilno Olimpijo. Pomembne bodo medsebojne tek- me, še naprej pa moramo čakati na spodrsljaje Celja in Olimpije.« Jakšić: »Od desetih prejetih zadetkov smo jih osem prejeli zaradi lastnih napak« Nemanja Jakšić, Aluminij: »Prvi polčas smo lepo kontrolirali potek tekme, a se nam je v zaključku zno- va primerila individualna napaka kot že na vseh zadnjih tekmah. Vsi delamo napake, od desetih preje- tih zadetkov smo jih osem prejeli zaradi lastnih napak. To moramo nujno popraviti, če želimo konkuri- rati za mesta pri vrhu.« Jože Mohorič Nedeljski popoldanski in večerni dež za igralce Aluminija ni prinesel kakšnega olajšanja v rezultatskem smislu, še na tretji zaporedni tek- mi so ob porazu prejeli najmanj tri zadetke, znova vse po lastnih na- pakah. Tekma je bila na nek način odločena že po prvi, ko se je žoga po posredovanju Janžekoviča in nespretni reakciji Konteka odbila v gol … To se je zgodilo v drugi minuti enominutnega sodniškega podaljška prvega polčasa … Trener Slobodan Grubor je po napovedih opravil nekaj sprememb v začetni enajsterici: na gol se je vrnil Luka Janžekovič, v zvezno vrsto pa Sanin Muminović in Nik Marinšek, slednji je imel precej ofenzivno vlogo. Na rezervni klopi sta ostala Kovačič in Šaka, Vrbanec pa se je preselil celo na tribuno. Bo zaradi napovedanega odhoda v Celje tako ostalo do konca sezone? »Ne, Vrbanec je še naprej naš kapetan, naredili smo le manjšo rotacijo v ekipi. Na njegovem mestu je zaigral Marinšek, ki je prihodnost Aluminija, delamo z njim, a pri mladih igralcih se nič ne zgodi preko noči,« je pojasnil Grubor. Šumarji tudi tokrat v igri niso bili v kakšnem posebej podreje- nem položaju, v obrambi so delo- vali kompaktno, organizirano in čvrsto, na nasprotni strani pa so prežali na nasprotne napade. Tako se je v 29. minuti Matjašič znašel v nevarnem položaju, a je v bližini gola slabo zadel žogo. Vse se je porušilo v sodnikovem podaljšku prvega polčasa, ko je najprej Kronaveter močno udaril po žogi, Janžekovič pa je njegov strel odbil v kot. Iz tega se je na koncu izcimil gol, a ne po zaslugi vijoličastih, ampak kar samih šumarjev – Kontek je žogo poslal v lastno mrežo – 1:0. Odhod v slačilnico je bil za goste zaradi tega precej drugačen, kot bi bil v primeru rezultata 0:0. Ko k temu dodamo še naslednji spodrsljaj, ki si ga je v 52. minuti privoščil Pantalon (slabo izbija- nje žoge iz svojega petmetrskega prostora), darilo pa je izkoristil Za- hović – 2:0 –, potem je bilo jasno, da bodo točke ostale v Ljudskem vrtu. Rdeče-beli so sicer v nadalje- vanju opravili tri menjave in naredi- li dober pritisk proti golu Pirića, a učinek je bil v rezultatskem smislu ničen. V 64. minuti je Pantalon po podaji Matjašiča iz vsega petih me- trov lepo streljal z glavo, a je Pirič njegov strel z lepo parado odbil v kot. Piko na i previsoki zmagi Mari- bora je postavil Derviševič iz naj- strožje kazni, ki jo je tokrat zakrivil Vrdoljak – 3:0. V sredo se bodo Kidričani na do- mačem stadionu – še vedno brez prisotnosti gledalcev – pomerili s Taborom. Sežančani so na uvodnih dveh pokoronskih tekmah doži- veli dva poraza (Olimpija, Mura), a niso pustili slabega vtisa. Pred- vsem izenačenje v Murski Soboti po zaostanku 2:0 je spoštovanja vredno … V Kidričevo bodo prišli precej oslabljeni, brez treh igralcev 1. SNL, 28. krog: Aluminij – Tabor Sežana, v sredo, 17. 6., ob 18.00 (brez gledalcev). Odigrane medsebojne tekme v sezoni: 1. krog: Tabor – Aluminij 0:2; Leko, Štor; 10. krog: Aluminij – Tabor 3:0; Vrbanec 2, Živković; 19. krog: Tabor – Aluminij 1:1; Babič; Leko. Nogomet Dravaši popolnjujejo igralski kader Stran 14 Matjaž Rozman »Čestitke seveda 'pašejo', a čaka naš še veliko dela« Stran 14 Atletika Čeh še enkrat preko 65 metrov Stran 15 Poli maraton Kolesarski Poli maraton letos v virtualni obliki Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Maribor – Aluminij 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Kontek (45 + 2., av- togol), 2:0 Zahović (52.), 3:0 Dervi- šević (84., z 11 m). MARIBOR: Pirić, Klinar, Viler (od 40. Milec), Rajčević, Mitrović, Vr- hovec (od 77. Dervišević), Cretu, Kronaveter (od 77. Pihler), Meša- nović, Bajde (od 69. Santos), Zaho- vić. Trener: Sergej Jakirović. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić, Ploj (od 60. Vrdoljak), Pantalon, Kontek, Muminović, Čermak (od 83. Horvat), Marinšek (od 60. Šaka), Matjašič (od 74. Pečnik), Klepač, Živković (od 59. Flakus Bo- silj). Trener: Slobodan Grubor. REZULTATI 27. KROGA: Maribor – Aluminij 3:0 (1:0); Triglav – Domžale 1:1 (0:0); strelca: 1:0 1:0 Beciri (50.), 1:1 Ibričić (86.). Rdeči karton: Šoštarič Karič (77., Domžale); Rudar Velenje – Bravo 1:3 (0:3); strelci: 0:1 Baturina (17.), 0:2 Baturina (30.), 0:3 Ogrinec (33.), 1:3 Tri ović (60., z 11 m); Olimpija – Celje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Lotrič (9.); Mura – CB 24 Tabor Sežana 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Bobičanec (19.), 2:0 Gorenc (33.), 2:1 Stevanović (52.), 2:2 Sever (54.), 3:2 Bobičanec (76.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 27 16 5 6 55:30 53 2. CELJE 27 14 9 4 56:25 51 3. MARIBOR 27 14 7 6 46:27 49 4. ALUMINIJ 27 13 6 8 45:30 45 5. MURA 27 11 11 5 43:33 44 6. BRAVO 27 9 7 11 35:44 34 7. CB24 TABOR SEŽANA 27 8 5 14 31:43 29 8. TRIGLAV KRANJ 27 8 4 15 33:61 28 9. DOMŽALE 27 7 6 14 36:50 27 10. RUDAR VELENJE 27 0 10 17 24:61 10 RAZPORED TEKEM 28. KROGA: V TOREK OB 19.00: Mura – Celje; V SREDO OB 18.00: Aluminij – CB24 Tabor Sežana; OB 20.00: Rudar Vele- nje – Domžale; OB 20.30: Olimpija – Bravo; V ČETRTEK OB 18.00: Triglav – Maribor. Izjemni Rozman zaklenil gol … in povsem »odprl« prvenstvo Glavno vprašanje pred 27. krogom je bilo, ali lahko Celjani v dvoboju vodilnih ekip lige zmagajo v Ljubljani in posledično »odprejo« boj za vrh lestvice; zmaga Olimpije bi namreč pomenila naskok (nedosegljivih) sedmih točk pred tekmeci, remi pa bi še ohranjal nekaj negotovosti. Zgodilo se je tisto prvo in državno prvenstvo bo za nevtralne ljubitelje nogometa znova pridobilo na negotovosti in razburljivosti. Kaj šele za tiste, ki so se jim ob zdrsu vodilnega moštva pocedile sline po najvišjih mestih! Prvo ime sobotne tekme v Stožicah je bil vratar Celja Matjaž Rozman, ki je med drugim Cekičiju ubranil celo enajstmetrovko! V napadu je svoj del posla z odliko opravil kapetan Mitja Lotrič in varovanci trenerja Dušana Kosiča so še deveto zaporedno tekmo igrišče zapuščali neporaženi. Sedem zmag in dva remija v tem času jih zasluženo postavljajo v ožji krog favoritov tudi za končni naslov. Zanimivo je, da imajo najboljši napad (56 doseženih golov) in najboljšo obrambo lige (25 prejetih golov). S petimi zmagami in dvema remijema v spomladanskem delu sezone so Celjani prevzeli štafeto od ekipe Aluminija, ki je na podoben način začela jesenski del. V tem delu sezone odlične predstave kaže tudi Bravo, ki je tokrat v Velenju zabeležil četrto zaporedno zmago (Domžale, Maribor, Triglav, Rudar)! S tem so se Ljubljančani nekoliko oddaljili od spodnjega dela lestvice, kjer ob odpisanem Rudarju ostajajo Sežanci, Kranjčani in Domžalčani. Domžalčani odpustili Razdrha, Ljubljančani Hadžiča Eden od pomembnejših obračunov tega dela sezone je bil v Kranju, kjer so bili domačini na pragu po- membne zmage proti neposrednemu tekmecu za obstanek iz Domžal. Kljub vodstvu 1:0 in igralcu več na igrišču jim vodstva ni uspelo zadržati do konca tekme. Kljub temu lahko še enkrat več ugotovimo, da Domžalčani niso vajeni boja za obstanek, kar je zanje močno oteževalna okoliščina. Za zdaj ostajajo na 9. mestu, ki prinaša dodatne kvalifi kacije za obstanek z Gorico … Da bi se izognili temu, so včeraj izvedli še drugo zamenjavo na trenerski klopi v tej sezoni: najprej je Andrej Razdrh zaradi slabih rezultatov nasledil Simona Rožmana, načeto »rumeno barko« pa bo po novi menjavi reševal Dejan Djuranović. Za menjavo trenerja so se po porazu s Celjani odločili tudi pri Olimpiji, Milan Mandarić je novico osebno sporočil Safetu Hadžiču. »Na zadnjih tekmah igra ni takšna, kot bi si jo želeli,« je dejal ob tem. Nogomet  1. SNL, 27. krog Kidričani s »kiksi« radodarni tudi do Mariborčanov Foto: Grega Wernig / m24.si Vijoličasti so rutinirano izkoristili ponujeno od gostov iz Kidričevega. Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 14 33-letnega vratarja iz Gerečje vasi smo po odlično odigranem derbiju v Stožicah priklicali v ne- deljo opoldan, po opravljenem regeneracijskem treningu. »To je za tiste, ki smo dan prej igrali ce- lotno tekmo, le razgibavanje in re- generacija, drugi pa so imeli pravi trening. Po zmagi itak ni težko tre- nirati,« je v smehu povedal Matjaž Rozman. Izgleda, da prihajaš v vratarsko najboljša leta: kako se počutiš kot trenutno eden najboljših, če ne kar najbolj vroči vratar lige? M. Rozman: »Počutim se odlič- no, ne vem pa, če so to moja naj- boljša vratarska leta. Pri vsem tem je najbolj pomembno to, da lahko s svojimi obrambami pomagam eki- pi k dobrim rezultatom. Čestitke mi seveda 'pašejo', a nas čaka še veliko dela, ki ga želimo kar najbo- lje opraviti.« Vsi govorijo o tvoji ubranjeni 11-metrovki Cekičiju. Kako si sam videl ta trenutek? M. Rozman: »Forma je prava, zato je vse skupaj seveda lažje. Pomembna je tudi priprava na tek- mo, ki jo opraviva s trenerjem vra- tarjev (to je pri Celju Amel Mujčino- vić, op. a.). Kot na možne izvajalce najstrožje kazni sva se z ogledom posnetkov pripravila na Vukušića, Menala in Cekičija, izvajalec je bil slednji. Tako sem imel določene in- formacije, uganil sem stran strela in tako pomagal svoji ekipi. Morda pa je bil del vsega tudi to, da je bil penal vsaj malo sumljivo dosojen in sem želel to z obrambo na nek način dokazati.« S to zmago ste močno zapletli položaj na vrhu lestvice. M. Rozman: »Ja, smo kar 'zaku- hali' prvenstvo (smeh)! V zadnjo četrtino sezone vstopamo na 2. mestu, do konca še vsak igra z vsa- kim, tako da je še vse odprto. Tukaj V skladu z napovedmi so se ita- lijanski vlagatelji v NK Drava po us- pešno opravljenem licenčnem po- stopku lotili sestave ekipe za nasle- dnjo sezono. »Nedvomno si želimo sestaviti konkurenčno ekipo, ki bo zmes starejših, izkušenejših igral- cev in ambicioznih ter kakovostnih mladincev. Pri tem bomo posebno pozorni na domače mladince. Ne- kaj jih bo že v kratkem podpisalo pogodbe s člani, še več pa jih bo sodelovalo na pripravah. Ena od ključnih usmeritev kluba so mladi,« je pred časom povedal predsednik NK Drava Ptuj Salvio Passante. Gle- de na prve konkretne poteze je to kar očitno … Trije rojeni v tem tisočletju V zadnjih dneh predsednika si- cer ni bilo v Sloveniji, glavne ope- rativne naloge sedaj opravlja špor- tni direktor Gennaro Chietti. Ta je v imenu kluba v preteklih dneh uspešno zaključil pogovore s kar šestimi igralci in z njimi podpisal pogodbe. Kar polovica izmed njih je stara 20 let ali manj! V to skupino spadajo vratar Anej Milič (letnik 2000) ter obrambna igralca Fran Šlamberger (2000) in David Živič (2001). Milič je nedvomno vratar z ve- likim potencialom. Do kadetske kategorije ga je razvijal pri Alumi- niju, v zadnjih treh letih na Ptuju. Velika verjetnost je, da bo že v nas- bo potrebno igrati tudi na rezultat, ne samo na lepoto. Evropa ostaja naš osnovni cilj, to je uvrstitev do 3. mesta, če se nam bo ponudilo kaj več, morda celo borba za na- slov prvaka, pa bomo seveda po- skušali vzeti tudi to.« Omenil si lepoto v igri: zdi se, da trenutno igrate izjemno poletno in učinkovito, obenem pa preje- mate zelo malo zadetkov. M. Rozman: »Ko stopimo na igri- šče je naš prvi cilj ta, da ne prejme- mo gola, kot drugi pa ta, da jih čim več dosežemo. Pozna pa se nam, da že dolgo časa igramo v podobni zasedbi in da se odlično razumemo med sabo.« V soboto si okoli desne roke no- sil črn žalni trak. M. Rozman: »To je v spomin na Herberta Vabiča, legendarnega vratarja Maribora in v mlajših letih krajši čas tudi mojega trenerja. Pri mladincih Aluminija me je najprej lednji sezoni prevzel odgovornost prvega vratarja. Podobno velja za Šlambergerja, ki je do zaključka mladinskega staža igral za mlajše selekcije Maribora, v zadnji sezoni pa je že zaigral na sedmih tekmah članov Drave v 2. članski ligi (361 minut). Še mlajši je David Živič (av- gusta bo dopolnil 19 let), ki je bil letos pomemben člen mladincev Drave pri napredovanju v 1. mla- dinsko ligo. Med naslednjimi koraki ome- njajo pri Dravi podpis pogodb še z dvema domačima mladincema, to naj bi storila Niko Drevenšek in Jaša Bojnec (oba letnika 2001). Pomembna vloga za Marciusa V naslednjo skupino spadata Matic Marcius in Petar Turković, oba sta stara 23 let. Slednji je k Dravi prišel iz Brežic avgusta lani, doslej pa ni imel opaznejše vloge v moštvu. Povsem drugače je z Ma- ticem, ki je bil eden ključnih mož modre zasedbe, tako pri kreaciji igre kot pri doseganju zadetkov. Marcius naj bi bil tudi v prihodnje eden izmed nosilcev igre. treniral Janko Veselič, potem pa je on odšel v Maribor, od tam pa je v Kidričevo prišel Herbert Vabič. Nisva sicer sodelovala daljši čas, saj sem sam kmalu odšel v Interblock, »Predsednik je bil že ob prvem stiku z mano zelo odkrit, povedal mi je, da me v pomembni vlogi vidi tudi v novi zgodbi, ki jo začenjajo tu- kaj na Ptuju. Takoj sem se odzval in zato sva se hitro dogovorila o vseh kljub temu pa sva ostala zelo po- vezana. Lahko kar rečem, da me je imel zelo rad in da sva zato ostala v stikih. Tako mi je žalostno novico o njegovi smrti sporočila njegova vnukinja. S črnim trakom sem se mu želel pokloniti, srečen sem, da sem ob tem prikazal dobro predstavo.« Jože Mohorič podrobnostih,« je povedal 23-letni Celjan, ki na Ptuju s presledki igra od leta 2017: »Na Ptuju mi je zelo lepo, nasploh se tukaj dobro počutim, vsi so me odlično sprejeli.« Dodal je nekaj podrobnosti o ambicijah kluba. »Sprva je bilo go- vora o tem, da je potrebno klub najprej stabilizirati, kar jim je z us- pešno pridobljeno licenco tudi us- pelo. Cilji bodo v naslednji sezoni višji, z določenimi okrepitvami naj bi bil cilj naskok na vrh. Seveda bo veliko odvisno od sestave ekipe, a zastavljeni in predstavljeni cilji so visoki,« je dejal Marcius, ki se je do- taknil tudi minule sezone 2019/20, ki je bila na koncu prekinjena: »Le- tošnja sezona bi morala biti boljša, iz rezultatskega vidika smo zago- tovo zaostali za načrti. Odnosi v ekipi so bili dobri, tudi fi nančne te- žave v zadnjem obdobju niso odlo- čilno vplivale na našo igro. V števil- nih tekmah nismo imeli niti kančka sreče, nekatere tekme smo izgubili po spletu res nesrečnih naključij,« je dejal ofenzivni igralec zvezne vrste, ki je doslej ob Dravi zaigral že v dresih Celja, Brava in Brd. Z novim trenerjem Viktorjem Trenevskim se je takoj ujel. »Že v prvih stikih je na treningih pokazal veliko mero profesionalnosti, še posebej pa me je navdušil in prep- ričal s tem, da je prišel k meni v Celje in mi osebno predstavil svoje videnje nove ekipe in moje vloge v njej,« je zaključil Marcius, ki je doslej za Dravo odigral 46 tekem (10 v sezoni 2016/17, 16 v sezoni 2017/18 in 20 v sezoni 2019/20). Presenečenje je Sven Dodlek Za konec predstavitve uvodne- ga dela igralcev Drave smo pustili presenečenje: 23-letnega Svena Dodleka. Gre za nekdanjega obe- tavnega člana mlajših selekcij Ma- ribora, za najuspešnejši slovenski klub je zaigral tudi v tedanji B-ekipi. V sezonah2014/15 in 2015/16 je na 29 tekmah v 3. ligi dosegel zavidlji- vih 28 zadetkov. Po razpustu B-ekipe Maribora je leta 2016 sledil odhod k Ru- darju, v Velenju je ostal eno leto. Naslednji klub v njegovi karieri je bil Ankaran, od koder se je podal v avstrijske nižjeligaše (Voitsberg, Kalsdorf, Gleisdorf), kjer je v 3. in 4. ligi pri naših severnih sosedih ig- ral zadnji dve leti in pol. Od 1. julija bo član Drave. Jože Mohorič torek  16. junija 2020Šport14 Nogomet  Matjaž Rozman, NK Celje »Čestitke seveda 'pašejo', a čaka nas še veliko dela« Nogomet  NK Drava Dravaši popolnjujejo igralski kader Foto: Jurij Kodrun / m24.si Matjaž Rozman je v tej sezoni doslej ostal nepremagan na kar 13 tekmah, med drugim na zadnjih štirih srečanjih! Zadnji zadetek je prejel v 23. krogu proti Domžalam, pa še to je bil avtogol njegovega soigralca Adnana Kadušiča – od takrat je minilo 375 minut igre. Še nekaj minut več je do zadnjega zadetka, ki mu ga je dal igralec nasprotne ekipe – to je v 22. krogu nazadnje uspelo Sandiju Ogrincu (Bravo – Celje 2:2). Od takrat je minilo natančno 491 minut … Foto: Črtomir Goznik 23-letni Matic Marcius je bil v letošnji sezoni eden izmed nosilcev igre Drave, zaigral je na vseh 20. tekmah in dosegel šest zadetkov. Foto: Črtomir Goznik Mladinec David Živič je v letošnji sezoni zaigral na 13 mladinskih tekmah v dresu Drave, enkrat je dobil priložnost tudi pri članih. Seznam igralcev, ki so sklenili pogodbo z Dravo: - Anej Milič, 19 let, vratar - Matic Marcius, 23 let, zvezni ali krilni igralec - Sven Dodlek, 23 let, ofenzivni vezist - Petar Turković, 23 let, centralni vezist - Fran Šlamberger, 20 let, bočni branilec - David Živič, 18 let, branilec Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 15 Kolesarski Poli maraton bo le- tos potekal že osemnajsto leto za- pored, tokrat prvič v virtualni obli- ki. Inovativnost izvedbe prestopa meje in tako se bodo maratonu letos lahko pridružili vsi, ki želijo, ne glede na državo ali lokacijo, kjer so. Poli maraton, kolesarski praznik prijateljev blagovne znamke Poli, ki vsako leto poteka v organiza- ciji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in družbe Perutnina Ptuj ob podpori partnerjev in več kot 500 prostovoljcev, bo letos potekal v novi obliki. O inovativnem pristo- pu smo se pogovarjali z mag. Da- vidom Visenjakom, predsednikom kolesarskega kluba in direktorjem za trženje v Perutnini Ptuj. Letošnje izredne razmere, ki jih je povzročila pandemija koro- navirusa, so vplivale na izvedbe dogodkov, tudi vašega Poli mara- tona. Kako ste prišli do ideje o vir- tualnem maratonu? Poli maraton smo izvedli že sedemnajst let zapored. Letos postaja polnoleten, torej poteka osemnajsto leto zapored. Zato smo iskali ideje, da ga na vsak na- čin izpeljemo. Enostavno se nismo mogli sprijazniti, da bi ga letos od- povedali. Sodelavci so mi predsta- vili idejo o virtualnem maratonu in lotili smo se dela. Kakšne spremembe prinaša vir- tualna izvedba maratona? Ideja Poli maratona je bila in os- taja tudi letos druženje vseh prija- teljev blagovne znamke Poli in Pe- rutnine Ptuj. Izkazalo se je, da vir- tualna izvedba omogoča interna- cionalizacijo Poli maratona. Tako širimo naše druženje prijateljev, družin in naših zaposlenih. V pre- teklih letih je obstajal izziv, kako bi se Poli maratona udeležili naši sodelavci iz regije, prav tako naši distributerji in poslovni partnerji, ki smo jih vabili. Letošnja oblika Poli maratona omogoča udeležbo vseh, ne glede na to, kje so. V koliko državah pričakujete, da se bodo udeležili virtualnega Poli maratona? Pričakujemo udeležbo iz vseh držav Balkana, pa tudi iz drugih trgov, kjer prodajamo poli. Raču- namo, da se bo kolesarilo v osem- najstih državah. Video in fotograf- ske zapise udeležencev iz različnih držav pa bomo na koncu strnili v zgodbo o blagovni znamki Poli in njeni moči v širši regiji. Prvi Poli maratonu ste izvedli leta 2003. Kako se je porodila ideja o njem? Po eni strani smo izhajali iz naše osnovne dejavnosti, saj v Perutnini Ptuj proizvajamo hrano in hrana povezuje ljudi. Želeli smo ustvariti dogodek na osnovi vrednot bla- govne znamke Poli, kot so veselje do povezovanja in druženja ter do gibanja za zdrav način življenja. Ideja je bila in ostaja še danes ak- tivno druženje, na katerem nista pomembna ne čas in ne hitrost. Po drugi strani pa se z našimi izdelki želimo čim bolj približati Velika večina najboljših sloven- skih atletov se je v soboto predstavi- la na stadionu v Slovenski Bistrici na prvem mitingu sezone mednarodne atletske lige Telekom Slovenije oz. na 20. mitingu Slovenska Bistrica ter Stepišnikovem memorialu v metu kladiva. V tej memorialni disciplini je zmagal Nejc Pleško (Olimpija) z metom 67,96 metra, medtem ko je najboljši rezultat na tekmovanju dosegel Kristjan Čeh (Atletski klub Ptuj), ki je disk vrgel 65,58 metra. 21-letni atlet je prejšnjo nedeljo v Domžalah v metu diska postavil državni rekord 66,29 metra, z no- vim metom preko 65 metrov je znova potrdil odlično formo. Po zmagi je dejal: »Tudi na tej tekmi sem metal sproščeno in sem toč- no vedel, kaj moram narediti za dober rezultat. Najdaljši met je bil iz tehničnega vidika zares dober, a imam še rezerve. Na splošno gle- dano pa sem vesel novega vrhun- skega rezultata in zmage med vse- mi atleti na mitingu.« Dolžina 65,58 metra je Čehu pri- nesla 1163 točk, kar je zares lepo število točk, ki pa bi lahko bilo še višje. Ob omenjenem veljavnem metu je imel Čeh le še enega veljav- nega – 64,75 metra – in štiri presto- pe. A pri dveh prestopih je disk le- tel še bistveno dalje, kar je potrdila tudi neuradna digitalna meritev. To samo dokazuje, da ima Kristjan Čeh še rezerve in da je v fantastični formi, do katere je prišel s pomoč- jo trenerja Gorazda Rajherja. Zmaga Domjanove Atletski klub Ptuj je imel ob iz- postavljenem Krisu na tekmovanju v Slovenski Bistrici na tekmovališču še nekaj nadarjenih mladih atletov. Med njimi je prvič v tej sezoni na- stopila Veronika Domjan in je brez težav slavila v metu diska med dekleti. Njen zmagovalni met nosi solidno dolžibo 54,76 metra, sicer pa je njena celotna serija vsebova- la naslednje rezultate: 52,94, 51,86, 54,76, prestop, 52,98 in prestop. O treniranju v času korona kri- ze, načrtih za to sezono in svojem nastopu na mitingu je Veronika de- jala: »Zadovoljna vsekakor nisem, a glede na to, da imam še nekaj tehničnih težav, je rezultat temu primeren. V času koronakrize sem morala veliko improvizirati, metala sem namreč z asfalta, improvizira- la sem tudi pri treningih moči, saj doma nimam uteži. V tej situaciji mi je bil v veliko pomoč moj kolega Jurček Korpič Lesjak, ki mi je omo- gočil treninge moči pri njem doma. Letošnja sezona je sama po sebi že drugačna zaradi celotne situacije, ki se je pripetila. Eksperimentira- mo in poskušamo vpeljati nekate- re nove stvari, potrebujem pa še nekaj časa, da se bo to poznalo tudi na tekmi. Prepustila se bom sezoni in videla, kaj bomo ustvarili. Naslednja tekma bo že čez dobre tri tedne na državnem prvenstvu.« Ob najboljši slovenski tekmo- valki v metu diska je v tej disciplini zdravemu načinu življenja. Piščan- čje meso vsebuje veliko beljakovin in je v trendu, izdelki Poli imajo v primerjavi s podobnimi izdelki dru- gih proizvajalcev večjo vsebnost mesa, izdelki Slim & Fit pa vsebu- jejo manj soli in manj maščob. Tru- dimo se slediti vsem prehranskim trendom, da zadovoljimo potrebe najzahtevnejših potrošnikov. Od kod pa ideja o kolesarskem maratonu, obstaja kakšna poveza- va s kolesarjenjem? Kolesarski klub Ptuj deluje že od leta 1985 in Perutnina Ptuj ga je podpirala že od prvih let. Od leta 1991 naprej pa je postala generalni pokrovitelj in klubu dodala svoje ime. Povezava kolesarstva in Pe- rutnine Ptuj traja že 35 let. Čeprav ima Poli maraton v imenu besedo maraton, pa le-ta nima tekmoval- nega namena. Kolesarjenje danes tudi vse bolj pridobiva na veljavi. Se to odraža tudi na Poli maratonu? Res je, Primož Roglič in Tadej Po- gačar sta z izjemnimi rezultati od- prla novo dimenzijo temu športu, ki je zelo naporen in zahteven, kar se tiče discipline in treningov. Ver- jamem, da je tudi število rekreativ- nih kolesarjev v porastu, kar odraža tudi informacija, da je po ponov- nem odprtju trgovin ob zaključku epidemije v njih zmanjkalo koles. Tudi Poli maratona se vsako leto udeleži več ljubiteljev kolesarjenja. Kakšni so odzivi na novo obliko Poli maratona do sedaj? Odzivi so zelo dobi, trenutno imamo prijavljenih že več kot dva tisoč udeležencev. Pričakujemo, da nas bo v soboto kolesarilo pre- ko tri tisoč. Odzvali pa so se tudi naši poslovni partnerji, ki so nam čestitali za idejo. Na tem mestu bi rad še izpostavil, da ima Poli mara- ton tudi dobrodelno noto – za vsa- kega prijavljenega udeleženca bo Perutnina Ptuj v posebej vzpostav- ljen sklad dodala en evro in nato zbrana sredstva namenila desetim gasilskim društvom, ki so bili par- tnerji Poli maratona v preteklosti. Še posebej nas veseli samodejni odziv naših poslovnih partnerjev z željo, da prispevajo v ta sklad. Se tudi sami ukvarjate s kolesar- jenjem? Ja, rad rekreativno kolesarim. Prisoten sem bil tudi na vseh se- demnajstih Poli maratonih in le dvakrat nisem kolesaril zaradi poškodbe. Letos sem si privoščil novo kolo, na katerem sem preko- lesaril že več kot tisoč kilometrov. Kolesarjenje me sprošča, mi daje občutek svobode in moči. UR tekmovala še ena mlada ptujska metalka Zala Cunk, ki je zasedla 3. mesto z rezultatom 36,57 metra. Na stopničke se je v skoku v daljino uvrstila Maja Bedrač, saj je s 593 cm zasedla 2. mesto. Razred zase je bila v omenjeni disciplini članica Massa iz Ljubljane Neja Filipič, ki je pristala kar pri 656 cm. Ob treh atletinjah, ki so stale na stopničkah, so se v teku na 200 metrov predstavile še tri zelo mla- de tekačice, in sicer je Sara Šeruga tekla 27,83 sekunde za 10. mesto, Gaja Elena Stanovnik 28,13 sekun- de za 11. mesto in Pia Kramberger 28,96 sekunde za 12. mesto. V moš- ki konkurenci je v metu kladiva Jur- ček Korpič Lesjak z izidom 59,08 metra zasedel 2. mesto. Prav tako drugo mesto je osvojil v skoku v daljino Žan Viher. V tej disciplini je bilo zelo napeto, saj so bili prvi trije tekmovalci razvrščeni v treh centi- metrih: 1. Nino Celec (ASB) 726 cm, 2. Viher 724 cm. V sprintu na 100 metrov sta nastopila Anej Čurin Prapotnik – zasedel je 8. mesto, v fi nalu B je tekel 11,16 sekunde – in Alen Smiljan, ki je zasedel 16. mes- to s časom 11,70 sekunde. Ob članskem tekmovanju je or- ganizator atletskega mitinga, ki si ga je na tribunah ogledalo kar nekaj gledalcev, izpeljal nekaj di- sciplin tudi v mlajših starostih kate- gorijah. V njih sta tekmovala še dva ptujska atleta, med katerima je bil med mlajšimi mladinci Andraž Raj- her tretji v metu kladiva z izidom 40,20 metra, Zala Kramberger pa je v teku na 60 metrov dosegla re- zultat 9,65 sekunde. David Breznik torek  16. junija 2020 Šport, rekreacija 15 Kako bo potekal virtualni Poli maraton 2020 Kdaj? V soboto, 20. junija 2020, med 11. in 18. uro. Kje? Progo odpelješ blizu svoje- ga doma, izbereš in določiš jo sam. Kako? Skupen virtualni start bo ob 11. uri. Do 18. ure moraš odpe- ljati vsaj 18 kilometrov za 18 let Poli maratona. Družabni program bo potekal cel dan na Live Facebook dogodku POLI MARATON 2020. Prijava Prijaviš se na spletni stra- ni www.poli.si/poli-maraton. Vsak prijavljeni udeleženec prej- me tekstilno zaščitno masko za obraz. Kako dokažeš svojo prevoženo vožnjo? Prevožene kilometre dokažeš z eno od sledilnih aplikacij na pame- tnem telefonu in jo objaviš na svo- jem Facebook profi lu z dopisom #polimaraton. Če sledilne aplikaci- je ne uporabljaš, objavi fotografi jo svojega števca ali selfi e s poti z do- pisom #polimaraton. Prvih 1.000 kolesarjev, ki boste delili svoje objave s sledilno aplika- cijo, prejmete za nagrado kolesar- sko majico Poli. Ne pozabi na varnost! Uporaba čelade je obvezna! Uporabljaj ročne signale. Med vožnjo ne uporabljaj telefo- na ali slušalk. Pazi na otroke, če kolesarite skupaj. Pozorno spremljaj promet in upoštevaj cestnoprometne pred- pise. Poli maraton  Mag. David Visenjak, direktor za trženje, Perutnina Ptuj Kolesarski Poli maraton letos v virtualni obliki Atletika  Tekmovanje v Slovenski Bistrici Čeh še enkrat preko 65 metrov Foto: Črtomir Goznik Mag. David Visenjak, direktor za trženje, Perutnina Ptuj Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh je v Slovenski Bistrici potrdil izjemno formo. Foto: Črtomir Goznik Žan Viher (AK Ptuj) Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan (AK Ptuj) Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 16 končno opogumi, mu jo uspe tudi osvojiti. Pripravljajo pa že nove skladbe, ki bodo v celoti njihovo avtorsko delo (melodi- ja in besedilo); sodelujejo tudi z Matejem Kocjančičem in Marjanom Turkom. Repertoar sestavljajo iz skladb, ki so jim všeč, in iz zimzelenih uspešnic ter skladb, ki jih predlagajo poslušalci. „Naša glasba teme- lji na resničnih dogodkih, ki smo jim priča danes. Poskuša- mo ustvariti pristno narodno- -zabavno glasbo, ki gre v uho, ne dodajamo pa nekih novih, svojih ritmov,“ je v imenu an- sambla povedal Žiga Podlo- torek  16. junija 2020Na sceni16 Avgusta letos bodo potekla tri leta od ustanovitve an- sambla Šentjanci, oktobra pa tri leta od krstnega nastopa. Trije mladi fantje so ga usta- novili iz želje po preigrava- nju narodno-zabavne glasbe. Sestavljajo ga Žiga Podlogar (harmonika, 1. bas), Vid Žga- njar (bas kitara, 1. tenor) in Jernej Erman (ritem kitara, 2. tenor). Sedež imajo v Šen- tjanžu na Dolenjskem, od koder prihajajo tudi vsi trije člani. Za ime ansambla so se odločili skupaj, drugega kot Šentjanci ne bi mogli izbrati. Tudi z imenom tako ostajajo zvesti svojemu kraju. Ni pa samo glasba tista, ki jih po- vezuje, vsi trije so tudi člani PGD Šentjanž, kjer opravlja- jo vlogo mentorjev gasilske mladine. Žiga in Vid se veliko ukvarjata tudi s popravlja- njem računalnikov in telefo- nov, lotevata pa se tudi ele- ktroinštalacij. Jernej v pros- tem času rekreativno igra še košarko in odbojko ter dela preko študentskega servisa. V največji meri preigravajo narodno-zabavno glasbo, radi pa igrajo tudi zabavno glasbo. Lani so izdali svojo prvo lastno skladbo z naslovom Ko z mano si ti. Besedilo in melodijo je napisal kitarist Jernej. Pesem pripoveduje o zaljubljenem fantu, ki si želi dekle, in ko se gar. Nastopajo povsod, kamor jih povabijo. Največkrat so to rojstnodnevne zabave, različ- ne prireditve in občni zbori. Doslej se jim je najbolj vtisnil v spomin nastop na koncertu ob 150-letnici slovenskega gasil- stva v Cankarjevem domu. Na- rodno-zabavna glasba jim zelo veliko pomeni, nadvse uživajo v tem, da s svojo glasbo širijo veselje med ljudmi. Narodno-zabavna scena v Sloveniji se po njihovem mne- nju v zadnjih letih deli na so- dobno in klasično. Veliko več je ansamblov, ki v narodno- -zabavno glasbo vključujejo modernejše ritme, kot tistih klasičnih. Poslušalci pa so tisti, ki odločajo, glasbeniki se jim poskušajo v kar največji meri prilagajati. Za festivale pa pra- vijo, da so neke vrste odskočna deska za glasbenike, ki še niso tako popularni, kot bi si žele- li. Na festivalih se le-ti lažje predstavijo širšemu občinstvu, spoznajo druge glasbenike, obenem pa imajo priložnost pridobiti neke vrste pogled nad tem, kako dobri glasbeniki so. Z največjim veseljem pa bi se člani ansambla Šentjanci od- zvali povabilu na ptujski festi- val narodno-zabavne glasbe. Obdobje koronavirusa so dobro izkoristili. Veliko časa so preživeli pri šolskih knjigah, saj so še v srednji šoli oz. na fa- ksu. Sedaj že pridno vadijo za nove nastope, na katerih želijo še dolgo razveseljevati vse ljubi- telje narodno-zabavne glasbe s kakovostno narodno-zabavno glasbo kot tudi s svojimi novi- mi skladbami. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Šentjanci Zvesti pristni narodno-zabavni glasbi Foto: zasebni arhiv Ansambel Šentjanci Prejšnjo ladjico, s katero so iz- vajali skrbništvo nad plovbnim režimom, so zaradi slabega stanja prodali. Novo ladjico, sicer rabljeno, so kupili v začetku letošnjega leta v Trbovljah. Za popolno prenovo in dodelavo so člani BD Ranca Ptuj vložili 1.200 prostovoljnih ur. Pred- sednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič se je zahvalil vsem, ki so se trudili za to pomembno pridobitev. Posebej pa je izpostavil vodjo motonavtične sekcije Darka Skoka, ki je tudi dal pobudo za nakup ladjice in je pri- speval okrog 500 ur prostovoljnega dela. Še več prostovoljnih ur pa je v obnovo ladjice prispeval Jelko Vel- din, ki je izvedel brušenje, laminira- nje in barvanje rabljene barke, da je lahko zasijala v novi podobi. Botra nadvse pomembne pridobitve za BD Ranca ptujska županja Nuška Gajšek se je za svoje prvo botrstvo zahvalila s kompasom, da bo ladjica vedno plula v pravo smer. BD Ptuj se je zahvalila za dobro opravljeno dosedanje delo, zaželela dobro so- delovanje vnaprej, da bodo naše vode vedno varne. Rancarka 2, ki bo stalno v vodi, kar je zelo pomembno, zlasti še pri intervencijah, je opremljena z reševalnimi obroči, jopiči, lestvami, prvo pomočjo, skratka z vsem, kar je potrebno za morebitno reševa- nje iz vode ali v primeru nesreče v pristanišču ali na plovbnem obmo- čju. „Včasih se navtikom zgodi tudi kakšna nesreča, se porežejo, pri čemer lahko pride do močnih krva- vitev. Če si s takšnim plovilom že na licu mesta, lahko nudiš takoj prvo pomoč, kar je zelo pomembno,“ je povedal Darko Skok, vodja skrbni- štva nad plovbnim območjem, vod- ja izpitov in skrbnik Rancarke 2. Ob krstu je obljubil, da bo ta varno plu- la in skrbela za varnost. Kot skrbniki v zadnjem obdobju opažajo veliko desk na jezeru, na katerih se ljudje vozijo, a nimajo reševalne opreme. Zato so že dali upravljavcu navodi- la, da naj bdijo nad vsemi suparji in kajtarji, ki se podajo na jezero, da se z njega tudi vrnejo. „Ob sedmih zvečer, ko se zapira plovbno ob- močje, mi tudi z barko še naredimo pregled, ali so res vsi doma in na varnem,“ je še posebej izpostavil vodja skrbništva Darko Skok. Ptuj  Rancarka 2, pomembna pridobitev za BD Ranca Za večjo varnost na Ptujskem jezeru in delu Drave Na Ptujskem jezeru je bilo v začetku junija še posebej slovesno, ne samo zaradi ekipnega državnega prvenstva 2020 v jadralnem razredu Optimist, temveč zaradi težko pričakovanega krsta, splavitve nove ladjice Rancarke 2, s katero bodo 365 dni v letu lažje zagotavljali varno plovbo na Ptujskem jezeru in delu Drave. V mesecih, ko je dovoljena plovba, bo vedno v vodi, sicer pa jo bodo hranili v klubskih prostorih, pripravljeno na morebitne intervencije. Novo plovilo bodo uporabljali tudi pri izvedbi tečajev za vaditelje čolnov na morju in celinskih vo- dah, kjer so še vedno vodilni v državi. Prav tako pa bo v veliko pomoč tudi pri izvedbi vseh tekmovanj na Ptujskem jezeru. Foto: Črtomir Goznik Najzaslužnejša za obnovo Rancarke 2: Jelko Veldin in Darko Skok Foto: Črtomir Goznik Krst Rancarke 2 so pospremili tudi udeleženci ekipnega državnega prvenstva 2020 v jadralnem razredu Optimist. Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  16. junija 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 250 g moke, 160 g sladkorja, 100 ml jogurta, 100 ml olja, 4 jajca, 1 pecilni prašek, 2 vanilijina sladkorja, ribez ali drugo sezonsko sadje Jajca, sladkor in vanilijin sladkor penasto zmešamo, dodamo olje in jogurt in premešamo. Pri- mešamo moko, ki smo ji dodali pecilni prašek, in ponovno premešano. Zmes prelijemo v pekač (velikost pribl. 30 x 20 cm – lahko tudi večji, le da bo potem pecivo tanjše), ki smo ga predhodno namasli ali obložili s papirjem za peko. Po vrhu testa posujemo očiščen ribez. Pečemo v ogre pečici pri 170 stopinjah Celzija okrog 1 uro v manjšem – globljem pekaču, v večjem pa 50 minut. Pečeno je, ko ob robovih odstopi od pekača in dobi po vrhu lepo zlatorjavo barvo. Pecivo ohladi- mo, po želji obrnemo in posujemo s sladkorjem v prahu. TOREK SREDA ČETRTEK korenčkova kremna juha, polpete v omaki, pire krompir, solata, sladoled ričet, buhteljni milijonska juha, piščanec z zelenjavo, pečen krompirček, zelena solata, jagode s smetano PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, ocvrt oslič, krompirjeva solata, malinova strjenka čevapčiči, lepinje, kajmak, mešana zelenjava, banane na žaru s sladoledom goveja juha, mrežna pečenka, kruhova štruca, solata, jogurtovo pecivo z ribezom zelenjavno-mesna enolončnica, jabolčni zavitek Jogurtovo pecivo z ribezom Polpete v omaki Blitva ali mangold namesto špinače in še več Špinača je že od nekdaj znana kot zdrava zelenjava, za tiste, ki želijo biti močni in zdravi. A ima eno napako, pridelujmo jo lahko samo v kratkem dnevu, torej zgodaj spomladi in v jeseni. A ljubitelji špinače, nič skrbi. Namesto nje lahko poleti pridelujmo kar nekaj rastlin. Zagotovo najbolj poznana je blitva ali mangold. Je zelo uporabna in resnično dokaj enostavna rastlina. Posadimo sadiko ali dve, pa imamo celo leto ve- liko koristnih vitaminov na mizi. Blitva je lahko v različnih barvah, njeno listje je zagotovo lep okras tudi na okrasnih gredicah in v balkonskih posodah. Več listov boste porezali, višji pridelek bo dala. Blitvo sejemo vse od sredine aprila naprej direktno na stalno mesto. Vendar je v tem primeru posevek pogosto treba redčiti. Izpuljene rastline lahko podarimo sosedom, mlade rastline pa so odlične tudi v mešanih solatah. Še bolje pa je vzgojiti sadike s koreninsko grudo in jih v sredini aprila posaditi na stalno mesto na vrtu, okrasni gredici ali v lonec. Sadimo pa jo lahko praktično celo leto, sploh še ni prepozno. Blitva naredi veliko listne mase, zato zahteva veliko hranil. Na vrtu jo pognojimo z organskimi gnojili, sodi na 1. poljino, potrebuje 2,5–3 l hlevskega gnoja/m2, 1–15 l komposta/m2 ali kakovostna peletirana organska gnojila. Če sadimo v lonce, je potrebno redno dognojevanje. Blitva potrebuje 40 cm med vrsta- mi in vsaj toliko tudi v vrsti. Nima visokih zahtev po vodi, seveda pa je za višji pridelek v suši potrebno zalivanje. Še nekaj vode boste privarčevali, če boste blitvo obdali z zeleno zastirko (pokošena trava). Rade jo napadejo uši, a samo, če vremenske razmere zanjo niso ugodne. Najlažje jih odpravimo tako, da napadene liste kar porežemo. Vedno režemo posamezne liste, tako ostane na vrtu celo rastno sezono. Vse- kakor pa je potrebno blitvo pustiti tudi čez zimo, saj jo spomladi še velikokrat porežemo, preden zacveti. V loncu sama ob blitvi posejem še novozelandsko špinačo, saj je to plazeča rastlina, ki porabi še prostor pod loncem. Na vrtu pa jo lahko sadite pod paradižnik, saj se z njim dobro razume. Zeleni nasveti Zelenjava za štiri letne čase Vedno več zaposlenih si želi, da bi si vsaj nekaj hrane pridelali na svojem vrtu ali celo na balkonu in terasi. Koronakriza je še povečala število Slovencev, ki bi želeli zelenja- vo gojiti tudi sami. Pridelava zelenjave običajno zahteva kar nekaj časa in dela, se pa najdejo zelenjadnice, ki dajejo na vrtu pridelek kar nekaj mesecev. Pridelujemo jih lahko v loncih, na balkonih in terasah, na visokih gredah ali v rastlinjakih. Lahko jih posadimo celo na okrasne gredice, saj so lepe in užitne. Sestavine: 600 g mletega mesa, 1 rezina belega kruha, mleko, sol, poper, peteršilj, 1 strok česna, 1 jajce, moka, olje, jušna kocka, paradižnikova mezga, kisla smetana. Mletemu mesu dodamo rezino v mleku namočenega kruha (ali žlico z mlekom namočenih drob- n), sol, poper, sesekljan peteršilj, strt česen in jajce. Maso dobro pregnetemo in oblikujemo polpete. Počivajo naj približno pol ure, nato jih povaljamo v moki in jih hrustljavo opečemo na vročem olju. Polpete poberemo iz ponve. V ponev prilijemo malo vode in dodamo jušno kocko. Ko voda prevre, polpete položimo nazaj v ponev in dušimo četrt ure. Primešamo malo paradi- žnikove mezge ter dodamo podmet iz moke in kisle smetane. Omaka naj vre še približno 10 min. Listnati ohrovt je prava super hrana z domačega vrta V zadnjih letih številni prehranski strokovnjaki tako radi pišejo o super živilih. Po večini omenjajo številne eksotične sadeže in rastline. Zelo redko kdo omenja zelo preprosto in res odporno vrtnino, listnati ohrovt. Pa se zagotovo lahko meri z vsemi, zdaj tako modernimi eksoti. Tudi listnati ohrovt najdemo v različnih barvah in oblikah. Je mogočna rastlina, ki potrebuje vsaj 50 cm prostora v vrsti in med vrstami. Prav tako sodi med vrtnine, ki jih pridelujemo na 1. poljini, gnojeni z organskimi gnojili. Liste lahko trgamo in uporabljamo v številnih zelenjavnih jedeh celo poletje. Listnati ohrovt zagotovo ne pomrzne, pa naj bodo zime še tako mrzle, snežene, mokre ali suhe. Zato je ena izmed pomembnih vrtnin na zimskem vrtu. Zelo redko ga napadejo škodljivci, bolezni pa praktično ne. Zato je to zelo pri- merna vrtnina za začetnike in tiste, ki nimajo veliko časa. Listnati ohrovt in njegovega najbližjega sorodnika brstični ohrovt sejemo prav zdaj, lahko pa tudi že presajate sadike. Peteršilj je nepogrešljiv Še ena vrtnina, ki jo lahko sejemo tudi v lonce, posadimo v posode ali na okrasne gredice. Verjetno ni vrta brez peteršilja. V zadnjih letih se pojavlja z njim kar nekaj težav, saj je to vrtnina, ki za uspešno kaljenje potrebuje topla tla. Mnogi pa menijo, da sodi peteršilj med vrtnine, ki jih sejemo najprej. Spomladi namesto hitre setve na prosto posejemo peteršilj na toplem v lončke. Za eno sadiko posejemo več semenk. Bolje kali na svetlem kakor v temi, zato setve ne prekrijemo z zemljo. Zagotovo nekaj rastlin posadite tudi v rastlinjak. Za sadike ga sejemo že od januarja naprej na toplem, na prosto pa šele, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 oC. Raje ga posejte precej na gosto in ga kasneje zredčite. Potem se ne boste jezili nad slabim vznikom. Korenasti peteršilj ne prenaša gnojenja z gnojem. Če se pojavi pepelasta plesen, liste preprosto porežite, s curki vode operite in kasneje s curki vode ščitite tudi mlade liste. Peteršilj povsem brez težav prezimi na prostem, zato ga pustite vsaj vrstico na vrtu čez zimo. Zagotovo pa je smiselno, da si v septembru nekaj rastlin presadite v lonce. Te pustite na prostem vse do prvega mraza. Potem pa jih imejte v neogrevanem, svetlem prostoru. Celo zimo boste tako imeli zelene lističe za zimske juhe. Uživanje domače, sveže zelenjave zagotovo odtehta delo, čas in strošek, ki ga imamo z njo. Pa čeprav je to samo lonec peteršilja ali ena blitva med okrasnimi rastlinami v loncu. Poskusite, za omenjene rastline še ni prepozno. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Listanti ohrovt v koritih z balkonskim cvetjem Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 18 POLETJE NA KOLESIH, oglasna priloga Štajerskega tednika Kljub toplim marčevskim in aprilskim dnem se je sezona iz- letov in potovanj, tako z avtomo- bilom, motorjem ali avtodomom kot s kolesom in drugimi prevo- znimi sredstvi, zaradi izrednega stanja v državi in po svetu zače- la kasneje. A ne glede na to, s katerim prevoznim sredstvom se odpravljate na pot, bodite spočiti in pripravljeni tudi na ne- predvidljive situacije. Vsekakor, če ste motoristi, ne smete pozabiti na varnostno opremo, kamor spadajo čela- da, ustrezna obutev in kombine- zon. Ker so imeli motorji skoraj dva meseca več zimskega span- ca, je treba še toliko podrobneje preveriti brezhibnost jeklenega konjička, prav tako pa na nova odkrivanja postopno in previdno pripraviti sebe. Potem ko ste pre- verili delovanje motorja, količino motornega in zavornega olja, de- lovanje zavor, luči in smernikov ter potrdili brezhibnost, je čas za prvi »sprehod«. Motoristi – previdno in postopoma Neustavljiva želja po novih po- teh in cestnih avanturah od vsa- kega motorista zahteva tudi veliko zbranosti, zato je še kako Od začetka leta do konca maja je bilo v Sloveniji prvič registriranih 21.440 osebnih avtomobilov, kar je 12.715 oz. 37,2 % manj kot la- ni v tem obdobju. Samo v maju je bilo prodanih 5086 osebnih avto- mobilov, kar glede na maj lani po- meni 31,7-odstotni padec. Med znamkami osebnih vozil je sicer tudi v maju prednjačil Vol- kswagen z 892 vozili oz. 17,5-od- stotnim tržnim deležem. Sledili so Renault (665 vozil oz. 13,1 od- stotka), Škoda (472 vozil oz. 9,3 odstotka) ter Kia (368 vozil oz. 7,2 odstotka). Najbolj priljubljen model med osebnimi vozili je ostal renaul- tov clio - maja jih je bilo prodanih 323, kar je 6,4 % vseh prodanih osebnih avtomobilov, od januar- ja do konca maja pa 1533, kar je 7,2 odstotka vseh v tem obdob- ju prodanih osebnih avtomobilov. Podoben padec prodaje se v ob- dobju epdemije kaže tudi pri lah- kih gospodarskih vozilih. Teh je bilo maja letos prodanih 600, kar je 310 oz. 34,1 % manj kot v pe- tem lanskem mesecu. Med znamkami lahkih gospodar- skih vozil pa je maja prednjačil Ford s 133 prodanimi primerki oz. 22,2-odstotnim deležem na trgu. Sledili so mu Renault (105 vozil oz. 17,5 odstotka), Volkswagen (86 vozil oz. 14,3 odstotka) ter Fi- at (64 vozil oz. 10,7 odstotka). Ne pozabite na varnost, ko poti k doživetjem in raziskovanju Koliko goriva porabi klima Najbolj prodajan osebni avto še vedno Renault clio Kaj je sharrow Sharrow je izraz, ki bi ga moral poznati vsak kolesar. Gre za so- uporabo voznega pasu, ki je označen s piktogramom kolesa ter dveh puščic v smeri vožnje. Na teh cestah lahko tudi kolesarji vozijo po sredini pasu in si ga tako enakovredno delijo z motor- nimi vozili. Po pločniku nikoli! V mestih ali predelih, kjer ni kolesarske steze, se kolesarji po- gosto vozijo po pločniku. Toda vožnja po pločniku ni dovolje- na. Na predelih, kjer ni kolesarske steze, bi moral kolesar voziti po vozišču, in sicer ob desnem robu voznega pasu. Razen, če signalizacija to prepoveduje. Ne glede na to, ali gre za kolesar- sko stezo ali ne, pa lahko kolesarji vozijo drug za drugim zgolj v smeri vožnje in nikakor obratno. Klimatsko napravo imajo danes vgrajeno skoraj vsi avtomobili. A ne pozabite tudi na redno vzdrževanje. Res je, da njeno delovanje ni zas- tonj, strokovnjaki pa priporočajo preventivni pregled po vsakih 30.000 prevoženih kilometrih. Takrat bodo izmerili učinkovitost delovanja in dočrpali manjkajočo količino plina. Klima za delovanje porabi energijo, ki jo pridobiva iz motorja, ta pa za delovanje potrebuje gorivo. Največja potrata energije je začetna sto- pnja ohlajevanja, sploh če je avto nekaj časa stal na soncu in je notra- njost razgreta. Če ima notranjost 32 stopinj Celzija in bi jo radi ohladili na 22, bo klimatska naprava porabila od 2,45 do 4,15 litra goriva več na 100 kilometrov. Takšna je poraba v prvih 15 minutah, kasnejša po- raba goriva pa je precej manjša in se giblje okoli 0,76 do 2,11 litra za delovanje in uporabo. Med lahkimi dostavnimi vozili pa kraljuje ford transit custom; teh so maja prodali 68 (11,3-odsto- tni delež) in s tem le enega več kot drugouvrščenega renault masterja, med januarjem in ma- jem pa je njegova prednost pred tekmeci s 505 prodanimi vozili in 16,5-odstotnim deležem pre- cej večja. Fo to : M 24 pomembno, da se na daljša po- tovanja pripravite z vožnjami na krajše razdalje ter nove cestne poti in kraje odkrivate postopo- ma in počasi. Za začetek izberite manj zahtevne vožnje, na kate- rih boste hitro spet pridobili lan- ski motoristični občutek in znova postali eno z motorjem. Ne po- zabite, da se motor premika ze- lo hitro, dogodki si zato sledijo bliskovito, vaše telo in um pa jih morata procesirati in se ustrezno odzvati. Še preden se odpravite na prvo daljšo vožnjo, ne pozabite po- drobno pregledati motorja. Pre- verite delovanje zavor in stanje zavornih diskov ter raven zavor- ne tekočine. Dolgo stanje motor- ja na enem mestu lahko povzroči manjšanje tlaka v pnevmatikah, zato pred daljšo vožnjo preverite tlak pa tudi ustreznost pnevma- tik, saj je lahko že manjša poškod- ba pnevmatike usodna. Preverite, v kakšnem stanju je veriga, in jo po potrebi podmažite ali navij- te ter, kot zadnje, ne pozabite na Povprečna dodatna poraba goriva z vključeno klimatsko napravo je pri mestni vožnji, potem ko smo avto že nekoliko ohladili, od 0,09 do 0,66 litra. Poraba je pri podeželski vožnji precej konstantnejša in se giblje okoli 0,42 litra na 100 kilometrov. Vplivi na porabo Največji vpliv imajo zagotovo temperature, ki nam niso po godu. Na porabo goriva vpliva tudi vožnja in stanje na cestah. Več bomo pora- bili, če bomo stali v zastojih in če bo vožnja počasnejša, nekoliko manj pa pri vožnji na avtocesti. Razlika je tudi glede zasnove klimatske na- prave. Pri preprostih klimatskih napravah kompresor neprestano de- luje s polno močjo, medtem ko pri sodobnih in varčnejših elektronika sama prilagaja delovanje. Strokovnjaki opozarjajo, naj klimatska naprava deluje vse dni v letu, tudi pozimi, ker suši zrak, kajti v primeru izklopa in dolge neaktivnosti lahko pri vklopu pride do okvare. Tega ne moremo popolnoma zanikati, čeprav bi lahko bila narejena tudi za daljše izklope. Po drugi strani nam mora biti jasno, da vsak de- lujoč sistem v vozilu vpliva na porabo goriva. Ni pa čisto jasno, koliko vpliva, zato večinoma operirajo z oceno, da prižgana klima zmanjša doseg s polnim rezervoarjem za pet do 10 odstotkov. Nekaj tančice glede porabe poleti pa so odkrili v nemškem združenju ADAC. Pred leti so namreč izvedli test učinkovitosti, ki je pokazal, da pri nekaterih vozilih v fazi hlajenja od sonca razbeljenega vozila klimat- ske naprave porabijo res veliko goriva. Za znižanje temperature notran- josti z 31 na 22 stopinj so testirana vozila porabila med 2,47 in 4,15 litra goriva na 100 kilometrov. Ko je vozilo enkrat shlajeno, pa vzdrže- vanje temperature zahteva dodatnih 0,76 do 2,11 litra, merjeno pri vo- žnji po mestu, na avtocesti pa le med 0,09 in 0,66 litra. Kot je razvidno z nemškega testa, je poraba odvisna predvsem od tipa vozila oziro- ma vanj vgrajene klimatske naprave. Udobje torej nekaj malega stane. Kdaj je potreben obisk serviserja Če klimatska naprava v avtomobilu ne deluje pravilno in ne hladi do- volj, bo potreben obisk serviserja, ki bo dopolnil hladilni plin. Če ob vključitvi klimatske naprave iz zračnikov prihaja neprijeten vonj, pa bo treba zamenjati filtre, na katerih se zaradi kondenza lahko razvije- jo bakterije in plesni, ki povzročajo neprijeten vonj in so škodljive za zdravje. Zato najprej zamenjajte filtre, če slab vonj kljub vsemu ne iz- gine, pa lahko kupite tudi antibakterijski sprej za klimatske naprave ter tako očistite in razkužite še dovode, ki vodijo v avtomobilsko kabino. Fo to : d re am st im e/ M 24 18 Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 19 POLETJE NA KOLESIH, oglasna priloga Štajerskega tednika Renault ZDAJ 0% obrestna mera** Odlog plačevanja do 4 mesece*** Do 6.000 € popusta za vozila iz zaloge* *Pri pooblaščenem prodajalcu Renault preverite vozila iz zaloge in z Renault financiranjem izkoristite do 6.000 € popusta. Popusti se razlikujejo glede na model. Posamezni koncesionar lahko odobri tudi dodaten popust. **Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Stranka je do promocijske obrestne mere upravičena v primeru minimalne financirane vrednosti 3.900 € in trajanjem od 12 do 48 mesecev. Mak- simalna financirana vrednost je omejena glede na model vozila. ***Odlog pričetka plačevanja mesečnih obrokov do 120 dni je omogočen v primeru nakupa avtomobila prek Renault financiranja z minimalnim 20% pologom in v primeru ustrezne bonitete stranke. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Poraba pri mešanem ciklu 4,1–7,3 l/100 km. Emisije CO2 109–158 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča renault.si Če potrošniki gledamo na čim manjše stroške in možnost var- čevanja, izdelovalci iščejo re- šitve in želijo svojo ponudbo prilagoditi potrebam in povpra- ševanju. Celoletne pnevmatike se s svojimi lastnostmi želijo postaviti ob bok tako letnim pnevmatikam, kar po- meni, da morajo imeti dobre voz- ne lastnosti v veliki vročini, kot tudi zimskim, izkazati se morajo v sne- gu, ledu in pri nizkih temperaturah. Testi so pokazali, da imajo celole- tne pnevmatike v povprečju dob- re lastnosti tako na suhi kot mokri cesti, kjer se močno približajo lastnostim tako letnih kot zimskih pnevmatik, a težava se pojavi na snegu, kjer celoletne pnevmatike po navadi »pokleknejo«, pa tudi visoke vročine ne prenašajo tako dobro kot letne. Strokovnjaki za čiščenje av- tomobilov priporočajo, da se najprej lotimo čiščenja notran- josti. Najprej odstranite gumijaste pre- proge in jih dobro sperite z vro- čo vodo in nekaj detergenta ali pa si opravilo poenostavite s po- močjo visokotlačnega čistilca. Nato posesajte sedeže in prago- ve in očistite predalčke v vratih, pri menjalniku in pri deljivi klopi. Armaturno ploščo in predel do menjalnika očistite s krpo iz mi- krovlaken. Nato površine obrišite še z mokro krpo, ki ste jo pomoči- li v mešanico vode in detergenta, in tako odstranite še trdovratne madeže. Na koncu nanesite še zaščitni lak in ga s krožnimi gibi nežno vtrite v površino. Na koncu očistite še stekla, pri čemer upo- rabite mešanico vode, kisa in de- tergenta ali specializirano čistilo za steklene površine. Platišča Na platišča najprej nanesite ne- kaj razmaščevalca, ki ga lahko pripravite tudi sami. V veliko po- moč bo mešanica kisa, detergen- ta za ročno pomivanje posode in vroča voda. Razmaščevalec na- nesite tudi na odbijače, masko, predel z registrsko tablico, torej kličejo k novim Celoletne ali sezonske pnevmatike? Za pranje avtomobila ne uporabljajte detergenta brezhibnost svetlobnih signalov. Na pot se ne odpravljajte v ne- ugodnih vremenskih razmerah, kot so plohe in nevihte, ter upo- števajte nasvete o odmorih v po- letnih mesecih, saj se telo kljub vetru in hitrosti pod debelo mo- toristično opremo hitro pregreva. Nikar ne zanemarjajte znakov ut- rujenosti, ki se kažejo tudi kot bo- lečine; ko jo začutite, se ustavite in naredite premor, ki naj bo dolg najmanj 15 minut. Vožnja z električnim skirojem V zadnjih letih so električni skiroji najhitrejša mobilna rešitev za pre- magovanje kratkih razdalj. Skoraj preplavili so ulice mest, srečuje- mo jih na pločnikih, kolesarskih stezah in cestah; kam spadajo, zakonodaja še ni natanko opre- delila. Tako je vožnja sicer uradno še prepovedana, a ob normal- ni uporabi ni sankcionirana. Tudi pravila o tem, kje naj bi se vozili z električnim skirojem, še ni. Hit- rost vožnje električnega skiroja lahko doseže tudi 25 kilometrov na uro, a nikar ne divjajte, temveč se zavedajte, da je vaša vožnja ti- ha, zato se lahko hitro zgodi, da vas pešec ali kolesar presliši. Ne pozabite, da ima skiro majhna kolesa, kar pomeni, da lahko že manjše luknje in nepravilnosti na o uporabi zimskih oziroma letnih pnevmatik. Menjava pnevmatik opazno vpli- va na porabo goriva. Pri nekaterih avtomobilih se lahko poraba po- veča celo do 20 %. Gre za posle- dico kotalnega upora – upora pri kotaljenju. Ta nastane med pnev- matiko in cestiščem. Po mnenju strokovnjakov se poraba goriva zaradi zimskih pnevmatik pove- ča za 0,1 litra na prevoženih 100 kilometrov. Kljub temu pa je po- raba zelo majhna, če se zaveda- mo, da so pnevmatike narejene za zimske razmere, v katerih so ključni varnost, boljši oprijem in boljše obvladovanje vozila. Zim- ske pnevmatike so mehkejše in bolj elastične, pri vožnji posledič- no ustvarijo več neenakomerne- ga kotalnega upora, kar vpliva na večjo porabo goriva. površine, kjer se nabira trdovrat- na umazanija. Pustite učinkovati nekaj minut, nato pa predele ope- rite z visokotlačnim čistilcem. Predpranje in šele nato pranje Strokovnjaki pred temeljitim pra- njem priporočajo še predpranje. To pomeni, da jeklenega konjič- ka v celoti operete z visokotlač- nim čistilcem, da odstranite del umazanije in prahu ter razrahljate trdovratno umazanijo. Šele nato naj nastopi pranje. Priporočljivo je, da za pranje uporabljate meh- ke gobe in specializirana čistila za avto, ki ne bodo poškodovala la- ka avtomobila in tako povzročila korozije na površini. Milnico nato ponovno izperite z visokotlačnim čistilcem. Voskanje avtomobila ni prestiž Če je voskanje nekoč veljalo za prestiž, danes spada med osnov- na opravila čiščenja avtomobila. Vosek namreč zaščiti zunanjost avtomobila pred UV-žarki, ki povzročajo bledenje barve av- tomobila tako na jekleni kon- strukciji kot tudi na kromiranih in plastičnih površinah. Pri voskanju nanesite manjšo količino voska na gobo in ga s krožnimi gibi ne- žno vtirajte v lak. Kot omenjeno, ga lahko uporabite tudi na kro- miranih površinah in plastičnih odbijačih oziroma upoštevajte navodila, ki so zapisana na em- balaži voska. Na voljo so različni voski, ki se razlikujejo po količini sijaja in predvsem višine cene. Prebivalci Slovenije se med prebivalci EU v največji meri od- ločajo za potovanja z avtom, so pa tudi med tistimi, ki se naj- pogosteje odpravijo v tujino. Podatki kažejo, da so bila med prebivalci Slovenije osebna vozila najbolj priljubljeno potoval- no sredstvo; kar 85 odstotkov vseh potovanj so opravili z mo- tornimi vozili. Sledili so prebivalci Portugalske (80 odstotkov), Češke (79 odstotkov) ter Španije in Bolgarije (77 odstotkov). Na drugi strani so osebna vozila najmanj uporabljali v Luksem- burgu in na Cipru (48 odstotkov) ter na Irskem (49 odstotkov). Skupna ocena celoletnih pnev- matik se tako v povprečju giblje od 2,4 do 3,6, če je 5 najvišja ocena. Nič ne bo narobe, če jih boste izbrali za vožnjo po mestu in če se vozite na krajše, nezah- tevne razdalje. Če pa vaša pot vključuje ekstremne razmere, na primer klance, gorske poti ali vroč, razbeljen asfalt, razmislite Fo to : Č G Fo to : M 24 Fo to : Č G cestišču zamajejo vaše ravnotež- je. Za vožnjo z električnim skirojem žal še ni predpisanih varnostnih ukrepov. Na pot z avtomobilom ali avtodomom Če se boste na daljšo pot ali iz- let odpravili z avtomobilom oziro- ma avtodomom, ne pozabite, da morate biti ustrezno pripravljeni tako vi kot vozilo. Daljše potova- nje zahteva temeljit pregled vozi- la, saj boste le tako lahko potovali mirno in brez presenečenj; na pot naj se primerno pripravijo tudi vo- zniki in sopotniki. Preglejte avtomobil Pred začetkom poti preverite koli- čino olja in zavorne tekočine. Ne pozabite doliti sredstva za pranje vetrobranskega stekla ter preve- riti delovanja svetlobnih teles in akumulatorja. Po potrebi zame- njajte obrabljene brisalce. Nikar ne pozabite pregledati pnevmatik in po potrebi dodati nekaj zraka. Preverite stanje rezervne pnev- matike in upoštevajte, da bo avto verjetno zaradi potovalne opre- me na poti bolj obremenjen. Tlak tako povečajte za 0,2 bara. Ne pozabite preveriti delovanja kli- matske naprave ter jo po potrebi prečistiti in dopolniti. Fo to : p ro fim ed ia /M 24 av to do m Fo to : a vp -rs .s i 19 Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  16. junija 2020Križemkražem20 CVEN - kraj pri Ljutomeru, star kasaški center, DENIKIN, Anton - ruski general, eden od vodij protiboljševistične bele garde, KALIKO - redka bombažna tkanina v platneni vezavi Včasih je treba tudi globoko izdihniti z močnim izdihom. Globok vdih in prav tako globok izdih do konca bosta sprosti- la vaše telo, odpravila stres in negativna čustva. Pomagalo vam bo že od tri do pet minut globokega dihanja. Tudi vaše srce bo zaradi tega bolj zdravo. Da ne boste pozabili, si na pametni telefon lahko na- ložite aplikacijo, ki vam pri tem pomaga. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (58) Življenje na ladji je podobno delu trgovca, ki tedensko me- nja rajon. Zahtevne stranke te ne spravijo s tira, saj bodo jutri trn v peti komu druge- mu, a na žalost to pomeni, da bodo odšli tudi ljudje, ki so ti pri srcu. Na srečo pa življenje včasih poskrbi, da nekatere izmed njih srečamo večkrat ... V roki drži dve čeladi. Pa men- da ne misli …? Čeprav ima Tajska na stotine otokov, se danes oba, jaz in nekdanji sodelavec Ole- ksandr, znajdeva na istem. Phu- ket je največji otok, velja tudi za enega najlepših in najbolj obiska- nih. »In najpriročnejše ga je razi- skati z motorjem,« se nasmehne kolega, ko pomigne proti težki mrcini (očitno se je odločil, da mi razkaže ves otok). Oleksandr živi tukaj že kakšno leto – boljše- ga vodiča si ne bi mogla zamisliti. Panoramska vožnja po viju- gastih cestah razkrije smaragdni zaliv za zalivom, bujno zelenje in številne popotnike, ki tako kot jaz napenjajo vse sile, da bi v objektiv ujeli kakšno opico ali slona. Ustaviva se na mnogih razglednih točkah, kjer so doma- čini postavili kioske z navitimi ce- nami – za tiste, ki mislimo, da bo vročina minila, če bomo popili še več vode. Ah, voda! Namakanje v enem izmed zalivov štejem med svoja najlepša kopalna do- živetja in to predvsem zaradi pri- jetnega občutka, da čofotam po veliki banji in ne po morju. Vmes si ogledava nekaj templjev, po- skusiva precej neznanega ekso- tičnega sadja, in ko končno zač- nem uživati v vožnji, sonce poča- si spolzi proti horizontu. Da bi ga ujela, se fi jakava po šestkilome- trski poti na hrib (Nakkerd Hills), kjer sedi petinštiridesetmetrski Buda, ena najbolj cenjenih zna- menitosti otoka. Od tam se po- nuja 360-stopinjski pogled na otočje, ki je ob sončnem zahodu obarvano v najtoplejše odtenke. In tam, ob mrmranju menihov, občudujem svoj prvi sončni za- hod na Tajskem. Foto: M. Toplak Phuket, Tajska Območje ob gramoznici sicer živi že nekaj let, v poletnem času, zlasti ob koncih tednov, pritegne obiskovalce od blizu in daleč. A upravljavci območja zgodbe nika- kor ne uspejo pripeljati do točke, da bi športno-rekreacijski center tudi uradno odprli in bi zaživela gostinska ter ostala turistična ponudba z možnostjo kampira- nja. Poleg epidemije jim v letošnji sezoni težave povzroča še padec nivoja podtalnice. Gladina vode v gramoznici se je znižala za kakšna dva metra. To pomeni tudi doda- tna dela na žičnici na vodi, s kate- Kidričevo  Dogajanje ob Zelenem jezeru Veliko krčev pred zagonom dejavnosti Epidemija koronavirusa je zagodla tudi upravljavcu območja v kidričevski gramoznici Pleterje, kjer ob vodni površini nastaja športno-rekreacijski center z imenom Green lake oziroma Zeleno jezero. Foto: ŠRC Pleterje Tako je bilo ob kidričevskem jezeru prvi konec tedna v juniju. Majšperk  TIC in pošta ponovno odprta Turizem že bogati ponudbo Z junijem sta tudi na Ptujski Gori vrata odprla tamkajšnji TIC in pogodbena pošta. »Krajani so nas pogrešali, še posebej sta- rejši, pa tudi kakšen obisk turista smo že zabeležili,« je poveda- la predsednica TD Ptujska Gora Tanja Leskovar. Trg pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem je med epidemijo same- val, v cerkvi mašnih obredov ni bilo, pogodbena pošta in TIC sta bila zaprta. S sproščanjem ukrepov se je tudi življenje vrnilo in v TD Ptujska Gora pričakujejo, da bo letos, ko se veliko govori o slovenskem turizmu, trg še bolj obljuden kot navadno. »Obogatili smo ponudbo z ročnimi izdelki in še jo bomo. Dogovarjamo se, da bi oblikovali tudi turistične pakete, kajti marsikaj se da doživeti in videti ne le na Ptujski Gori, tem- več v celotni občini Majšperk,« je povedala predsednica. Prav tako pa bodo nadaljevali z vinskimi večeri, ki so se izka zali za pravilno odločitev. »Vsi večeri, ki smo jih priredili, so bili polni. Tokrat razmišljamo, da bi ga organizirali na trgu, kajti v naših prostorih težko zagotovimo primerno razdaljo,« je še dejala Leskovarjeva. ro tako ali tako zaradi nesrečne roke pri izbiri partnerja iz Hrvaške (izvajalca postavitve žičnice) ni- majo sreče. Te dni naj bi bila žični- ca vendarle končana. Da se nekaj premakne tudi na gostinskem delu, so na lokacijo pripeljali ponudbo hitre hrane, tako imenovani »food truck«. Po besedah direktorice ŠRC Pleter- je Sare Kaučič bo ponudnik na lokaciji prisoten skozi celotno sezono, v prihodnje bi gostinsko ponudbo poskušali razširiti. »Na voljo je najem igrišča za odbojko na mivki, računamo, da bi v nekaj dneh odprli prostor za avtodome, končujemo postavitev žičnice za deskanje na vodi. Postavili smo tudi spletno stran, kjer so na vo- ljo vse aktualne informacije o naši dejavnosti in ponudbi,« je poveda- la Kaučičeva. Foto: Mojca Vtič Prva prireditev po več kot trimesečnem zatišju naj bi bil julijski vinski večer. Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 16. do 22. junija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€  Bik  ☺☺☺ €  Dvojcka  ☺☺ €€  Rak  ☺☺☺ €  Lev  ☺ €€€  Devica  ☺☺ €€€  Tehtnica  ☺☺ €  Škorpijon  ☺☺☺ €€  Strelec  ☺☺ €  Kozorog  ☺☺☺ €€  Vodnar  ☺☺ €€€  Ribi  ☺☺☺ €€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. junija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Mia Marinič, 2323 Ptujska Gora. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 16. junij 17:00 Večnamenska dvorana Spuhlja, predavanje Začimbe z domačega vrta, vodili ga bosta Metka Ternjak Gomboc in Tina Ternjak, voditeljici oddaje Vrtičkanje na POP TV 19:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj; Predstavitev kataloga in voden ogled razstave Sandija Červeka 1+1 =11 20:00 Ptuj, Dom Kulture Muzikafe: Aleš Šteger, glasbeno pesniško pričevanje, pesmi, ples; Jure Tori, skladbe in harmonika 20:00 Ptuj, dvorišče Stare steklarske delavnice, premiera predstave Gledališkega studia DPD Svoboda Ptuj – Mali strah Bav Bav, zaključna produkcija Sreda, 17. junij 20:00 Ptuj, dvorišče Stare steklarske delavnice, predstava Mali strah Bav Bav Četrtek, 18. junij 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, muzejsko-športno obarvana prireditev, Moja pot – premagovanje lastnih mej, pogovor z Matejem Markovičem, ekstremnim športnikom in predsednikom humanitarnega društva Vztrajaj – Never Give Up 19:00 Knjižnica Ormož, Beletrinini trubadurji – Marko Radmilovič, v ospredju pogovora bo njegov prvenec, kriminalni roman Kolesar, pogovor bo vodila Marijana Korotaj 20:00 Ptuj, dvorišče Stare steklarske delavnice, Predstava Mali strah Bav Bav Petek, 19. junij 17:00 Ptuj, CID, Osojnikova ul., Jaz tebi – ti meni, izmenjava oblačil, obutve in modnih dodatkov, pomlad, poletje 17:00 Spodnja Hajdina, I. Mitrej, Evropski arheološki dnevi, ogled I. Mitreja na Spodnji Hajdini Mestni kino Ptuj Sreda, 17. junij: 20:00 Nenavadni teden s Tesso. Četrtek, 18. junij: 20:00 Tu je bila Britt – Marie. Petek, 19. junij: 17:00 Pat in Mat: Mojstra na delu; 18:00 Visoka nota; 20:00 Liffe po Liffu; Žvižgači. Prireditvenik Foto: ČG 9 6 2 5 8 3 9 2 8 2 6 3 7 1 8 4 2 9 6 3 4 9 7 1 4 torek  16. junija 2020 Za kratek čas 21 Kaj pa naj bi se drugega v teh dneh pogovarjali, če ne o pranju umazanega perila v slovenskem parlamentu. Pri čemer niti tega nihče ne ve zanesljivo, ali je perilo sploh umazano, da o tem, kdo naj bi ga umazal, ne govorimo. »Vsi smo delali, kot smo lahko in kot smo najbolje znali,« pravijo tisti, ki ‚niso nič krivi‘. »Vi ste lopovi, kradljivci in lažnivci!« pravijo oni, ki so videli pokakane pleničke, ampak jih niso uspeli najti, da bi nam jih pokazali. Da o dokazih o tem, kdo je kakal (če je kakal), ne govorimo. ‚Kruha in iger!‘ so vedeli že stari Rimljani. Svoje ničvredno ljudstvo so nahranili (bi temu lahko rekli univerzalni temeljni dohodek?), nato pa ga povabili na slavnostne igre s polno krvi – človeške, živalske ... ni bilo važno, samo da je bilo krvavo. Edina razlika v teh dveh tisočletjih razvoja zahodne civilizacije je ta, da se nam kri na domačem pragu več ne zdi simpatična, ampak raje gledamo obračunavanja po televiziji. Izvolimo tistih 90 gladiatorjev, potem pa gledamo njihove spopade. Nekateri nas prepričajo s svojim videzom, drugim njihov videz pokvari priljubljenost pri občinstvu. Nekateri so spretni z besedami, drugi pa ‚govorijo‘ s svojim molkom. Ene imam radi, ker sedijo na desnici, drugi, ker so na levici. Eni navdušujejo z rdečo barvo, drugi s črno, modro, rumeno, zeleno, spremenljivo ... Prava mavrična ponudba. Ampak bojevanje med temi mavričnimi bojevniki je večinoma za oslovo senco. Ki nam jo uspejo prikazati kot veliko nevarnost. Ali pa kot izjemno dragocenost. Ali pa kot kruto dejstvo, ki nam je zameglilo pogled na resničnost. Skratka: nekoč, v slavni grški mitologiji, so imeli zlato runo, ki naj bi nekaterim pomagalo na oblast, danes imamo oslovo senco. Ker so osli najbrž našim gladiatorjem dosti bližje kot tisti grški zlatodlaki ovni. Po poznavanju, po mišljenju, po karakterju ... Prvi krog letošnjih gladiatorskih iger je torej končan, minister je s svojimi inovativnimi sekret maskami uspel prepričati več kot polovico gladiatorjev, da ga proglasijo za zmagovalca. A zdaj pride drugi krog: novi igralec na gladiatorijadi nam mora dopovedati, da hrvaški velepevec v pesmi ‚daleko, daleko iza devet sela‘ ne opeva svojih ustaških prijateljev, ampak se dogovarja za srečanje s punco. Ki ne sme iti levo po ‚prašnjavom putu‘, ampak mora iti desno ‚do velike stjene‘! (Sicer pa vam pesmico na slovenskih radiih veselo vrtijo interpelacijam in ustaštvu navkljub!) Tam na koncu poti (ali pa na novem začetku) ga bodo najbrž navdušeno sprejeli slovenski oboževalci tega pevca, ki ga je Evropa spoznala kot nezaželenega ustaškega simpatizerja, Slovenci pa kot ljubitelja narave in lepih deklet ... Se vidimo in kakega spijemo, ko se spet srečamo! Za šankom Zlato runo in oslova senca Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  16. junija 2020Poslovna in druga sporočila22 Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  16. junija 2020 Oglasi in objave 23 Že vstaja zlato sonce, se že dela beli dan, vstani, oj, mamica moja, je že krasen, sončen dan. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Angele Jeza – Elice Z GRAJENŠČAKA, NAZADNJE STANUJOČE NA PTUJU se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli besede sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Hvala vsem, ki ste jo cenili, spoštovali in se z lepo mislijo pos- lovili od nje. Mami, hvala za vse in mirno spi. Njeni najdražji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob izgubi dragega brata, strica in botra Alojza Goloba S POBREŽJA 109 VIDEM PRI PTUJU se iskreno zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Mir, patru Antonu Borovnjaku za obred. Zahvala podjetju Talum Kidričevo. Zahvala sosedom za pomoč. Vsi njegovi. Kar je dragoceno, ostane nepozabljeno in ne more umreti. SPOMIN V teh dneh mineva leto, odkar nas je nena- doma zapustil Vinko Mlakar IZ ZG. LESKOVCA 10A Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Anja in Ida S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal! SPOMIN 17. junija bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, svak in stric Vinko Mlakar IZ ZG. LESKOVCA 10A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče! Vsi njegovi KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz in ostale znamke v kateremkoli sta- nju. Kupim tudi kmetijske priključ- ke. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Go- rica pri Slivnici. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAM bikca in teličko simentalca, sta- ra 10 in 11 dni. Tel. 070 250 441. PRODAM prašiče v teži od 100 do 140 kg, mesni tip, po ceni 1,90 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. Vsako sredo ZA ZVEZDE Antonija Podpečan, roj. Kevp, Stogovci 45, roj. 1931 – umrla 3. junija 2020; Stanislav Erbus, Ptujska Gora 99, roj. 1931 – umrl 4. junija 2020; Angela Jeza, roj. Jeza, Grajenščak 25b, roj. 1940 – umrla 5. junija 2020; Ana Vodušek, roj. Galun, Kupčinji Vrh 18, roj. 1935 – umrla 5. junija 2020; Miran Cafuta, Ptujska Gora 110b, roj. 1955 – umrl 6. junija 2020; Milan Tucović, Majšperk 27, roj. 1938 – umrl 5. junija 2020; Štefanija Fridauer, roj. Kušer, Ptuj, Zagrebška c. 78, roj. 1947 – umrla 6. junija 2020; Avgust Pintarič, Sejanci 9a, roj. 1927 – umrl 9. junija 2020; Marija Krepek, roj. Sužnik, Gomila 3, roj. 1936 – umrla 10. junija 2020. Umrli so Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2), Sklepa o začetku priprave Občin- skega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora (EUP) CE23 Ptuj – ob Osojnikovi cesti – severno in za del EUP CE21 ob Potrčevi cesti severno od CE23 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/17, 6/18 in 7/19) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) županja mestne občine objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora (EUP) CE23 Ptuj – ob Osojnikovi cesti – severno in za del EUP CE21 ob Potrčevi cesti severno od CE23 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora (EUP) CE23 Ptuj – ob Osojnikovi cesti – severno in za del EUP CE21 ob Potrčevi cesti severno od CE23 (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba OSA arhitekti, d. o. o., št. projekta 16-213, v juniju 2020. 2. Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od srede, 24. 6. 2020, do vključno petka, 24. 7. 2020, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). Digitalno gradivo do- polnjenega osnutka navedenega prostorskega akta je dostopno na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: http://www.ptuj.si/obcinski_ppn. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 1. 7. 2020, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s pote- kom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka: 3505-20/2016 Datum: 11. 6. 2020 Nuška Gajšek županja mestne občine Ptuj PRODAM odojke. Tel. 02 755 31 21. PRODAM odojke. Tel. 031 789 629. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bikca simentalca, težkega nad 120 kg. Tel. 041 274 634. NEPREMIČNINE V NAJEM dam poslovni prostor na Ptuju v Platani. Tel. 031 663 445. Štajerski TEDNIK torek, 16. 6. 2020  COLOR CMYK stran 24 Na celotnem ormoškem obmo- čju so policisti zabeležili 127 ilegal- nih prehodov državne meje, kar je kar 453 % več kot leto poprej; takrat so jih zabeležili 28. Zaradi nedovoljenega vstopa so zazna- li kar 750 oseb, leto poprej 162. Večino, kar 114 ilegalnih preho- dov, so obravnavali na območju središke občine (v letu 2018: 24). »Problematika ilegalnih migra- cij se je v primerjavi z zadnjimi desetimi leti izrazito povečala, pustimo leti 2015 in 2016, ko je bil dejansko migrantski val. Struktu- ra ilegalnih migrantov po drža- vljanstvu je različna, prevladujejo pa državljani Pakistana, Alžirije, Iraka, Maroka in Sirije,« je na zad- nji seji povedal komandir PP Or- mož Edvard Cvetko in dodal, da so 536 tujcev vrnili hrvaškim var- nostnim organom. Kot ugotavlja, se je trend ilegalnih prehodov nadaljeval tudi v prvih treh mese- cih letošnjega leta, v času korona- virusa so opazili upad, v zadnjih tednih pa zopet beležijo ilegalne prehode, toda v manjšem številu kot v enakem obdobju lani. Več kriminala V policijskem letnem poročilu o trendih varnostnih pojavov pa med drugim izstopa tudi poda- tek, da so na območju omenjene občine hkrati zaznali tudi porast kaznivih dejanj na področju kri- minalitete. Tako so zabeležili 25 kaznivih dejanj, kar je za 277 % več kot v letu 2018. Povečanje beležijo predvsem pri kaznivih dejanjih zoper premoženje; bilo jih je 11, leto poprej štiri. Pri teh prevladujejo tatvine (4), sledijo goljufi je (3), velike tatvine (2), odvzem motornega vozila (1) in prikrivanje (1). Lani migranti ukradli dva avtomobila Ali so ta kazniva dejanja pove- zana z migranti, na policiji ne mo- rejo odgovoriti, saj ne vodijo evi- dence sumov kaznivih dejanj po statusu, kot je migrant, temveč le po državljanstvu. So pa s PU Maribor že pred časom potrdili, da so migranti na območju celotne ormoške policij- ske postaje lani ukradli dva avto- mobila: »Policisti PP Ormož so v letu 2019 skupno obravnavali le dva primera odvzema motornega vozila, za katera so vodili predka- zenski postopek. V obeh primerih so storilce prijeli. To so bili tujci (ilegalni migranti), ki so jih pri- jeli in zoper njih podali kazenski ovadbi pristojnemu državnemu tožilstvu. Obe kazenski ovadbi je državno tožilstvo s sklepom, za- radi nesmotrnosti nadaljevanja postopka, zavrglo. Medtem ko drugih kaznivih dejanj ali prekr- škov, ki bi jih bili osumljeni tujci (nedovoljeni migranti), na obmo- čju PP Ormož v lanskem letu niso obravnavali,« je pred časom zatr- dil tiskovni predstavnik PU Mari- bor Miran Šadl. Policisti so lani na območju PU Maribor skupno obravnavali 1449 (491) nedovolje- nih prehodov državne meje, kar predstavlja porast za 195 odstot- kov. Največ tujcev so beležili prav policisti PP Ormož 750 (162) ali 363 % več, sledi PP Podlehnik 356 (133) ali 167 % več ter PP Go- rišnica, ki jih je obrav- navala 267 (144) oz. 85 % več. Foto: MZ Danes bo večinoma oblačno s pogostimi plohami ali nevihta- mi. Najnižje jutranje tempera- ture bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 16 do 22 °C. V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami. V četrtek bo več sonca, čez dan bo še nekaj ploh ali neviht. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Gasilci PGD Videm in Tržec so na intervencijo odhiteli nekaj pred 13. uro. »Sodelovalo nas je 25 gasilcev s petimi gasilskimi vozili. Gorelo je v mansardi stanovanjske hiše. Izved- li smo notranji napad, požar smo pravočasno omejili, da se ogenj ni širil še na druge dele hiše. Uspešno smo odstranili stropno konstrukci- jo in izolacijo ter ustavili gorenje in tlenje ognja. Intervencija je trajala osem ur,« je povedal poveljnik PGD Videm Tomaž Muršek. Policisti so dan po požaru sporo- čili, da je na objektu nastalo za oko- li 40.000 evrov materialne škode. Zgorelo je okoli 150 m² ostrešja in mansardno stanovanje. Razlog za požar za zdaj še ni znan. Dravci  Požar na stanovanjski hiši Za 40.000 evrov škode V petek popoldan se je rdeči petelin oglasil v Dravcih v občini Videm. Gorela je stanovanjska hiša, v požaru ni bil nihče poškodovan, po nestrokovni oceni policistov je nas- talo za okoli 40.000 evrov škode. Foto: PGD Tržec Gasilci so bili v petek ves popoldan in še del večera na intervenciji. Uspešno so pogasili požar v podstrešnem stanovanju. Ormoško  Velika rast ilegalnih migracij in kriminala Več ilegalcev, več kriminala V občini Središče ob Dravi so v lanskem letu zaznali bistveno večje število ilegalnih prehodov meje. Za- nimivo pa je, da so hkrati zabeležili tudi več kaznivih dejanj na področju kriminalitete. Rojstva: Katja Vodišek, Cankarjeva ul. 8, Zg. Polskava – deklica Lara; Edna Nukić, Kajuhova ul. 7, Kidričevo – deček Ernad; Mi- hela Kukovec, Nova vas pri Markovcih 31, Markovci – deklica Ema; Nina Ficko, Mestni Vrh 104, Ptuj – deklica Mia in deček Teo; Urška Robič, Apače 126, Lovrenc na Dr. polju – deček Jaša; Melita Novačan, Ptujska cesta 29, Pragersko – deček Mark; Aleksandra Špela Lukas – deklica Zala; Tea Simonič – de- ček Lovro; Zorica Kodrič – deklica Maša in deklica Nuša; Maja Klemenčič – deklica Lorena; Sara Krajnc – deček Patrik; Nastja Glušič – deklica. Poroke – Ptuj: Dragomir Tacl, Osek 37, in Danica Serdinšek, Ptuj, Gregorčičev dr. 13; Marko Premšak in Slađana Solak, Šmarje pri Jelšah, Cankarjeva ul. 9; Robert Jerenec in Martina Kronvogel, Prerad 11a; Luka Birk, Gabrje pri Jančah 22, in Leja Topolovec, Hajdina 145a; Boštjan Frangež in Suzana Steiner, Gerečja vas 40a; Jani Izlakar, Šmartno pri Litiji, Staretov trg 25, in Ana Jerenko, Gerečja vas 109. Šiškova varda redno na ormoško-haloškem območju Tudi na območju središke občine so ob slovensko-hrvaški meji in v eni izmed tamkajšnjih gostiln pred kratkim opazili člane Štajerske varde. Da so redno prisotni na celotnem šir- šem območju Prlekije in Haloz, je potrdil njihov vodja Andrej Šiško ter dodal: »To območje je absolutno zanimivo. Gre za mejna območja, kjer konstantno prihaja do ilegalnih migra- cij. Hodimo ob meji, opazujemo, kaj se dogaja in nadziramo morebitne nelegalne prehode meje. Mi oseb ne legitimira- mo, ne opravljamo nalog policije, smo samo v pomoč policiji in jih v skladu s pravicami, ki jim ima vsak državljan, ob- veščamo o morebitnem ilegalnem prehajanju meje.« Kot je še zatrdil Šiško, pravega orožja ne nosijo, na taborih, ki jih sicer ne izvajajo več ob državnih mejah, pa da nosijo airsoft replike pušk: »To ni strelsko orožje, to je igrača. Smo pa jih absolutno prenehali uporabljati v bližini državne meje.« Šiško: »Na tem območju bomo še pogosteje kot doslej! Po besedah Šiška bodo tudi v prihodnje prisotni na ormo- ško-haloškem območju, ob poletnih mesecih še pogosteje, napoveduje. Med člani varde naj bi bili tudi domačini. Za območje Ljutomera in Ormoža so ustanovili Prleški vod, ki šteje od 15 do 20 članov: »Velikokrat se zgodi, da nas pokličejo kar ljudje, ki so doma ob meji. Takrat se skuša- mo čim hitreje organizirati. Aktiviramo tiste, ki so v bližini doma, ker pa zaradi služb nimajo vsi vedno časa, na pomoč pošljemo še koga. Natančnih podatkov, ali in koliko ilegalnih migrantov smo na tem območju naleteli, v glavi nimam, lah- ko pa rečem, da naj bi že bili takšni primeri …« Da so prisotnost varde na ormoškem območju zaznali tudi policisti, je potrdil komandir PP Ormož Edvard Cvet- ko. S pripadniki varde tako kot ob vsakem srečanju oseb v bližini meje izvedejo uradne postopke, pri čemer pa doslej niso zaznali elementov prekrškov ali kaznivih dejanj. Zaradi nošenja uniform oz. maskirnih oblačil pa niso v prekršku. Foto: Sta/M24 Foto: Profimedia/M24