66 Skiing for young children Abstract A game is the key method used to teach children how to ski. Many of the games can be carried out directly on the snow, and through them children, motivated by fun, learn the basic elements of skiing. Spearing the children of unnecessary guidance, we let their creativity flow. It is crucial for a child to show interest in skiing, while teaching should be gradual and adjusted to his or her developmental stage. Key words: skiing, child, teacher, parents, game, learning, equipment. Dušan Videmšek, Damir Karpljuk, Tasja Videmšek, Mateja Videmšek Smučanje za mlajše otroke Izvleček Igra je temeljno sredstvo, s katerim pri- stopimo k smučarskemu opismenjeva- nju mlajših otrok. Izvajamo lahko številne igrice na snegu, s pomočjo katerih otroci z veseljem in mimogrede usvajajo osnov- ne elemente smučanja. Otroke čim manj obremenjujemo z odvečnimi napotki; pustimo prosto pot njihovi ustvarjalno- sti. Pomembno je, da otrok sam pokaže zanimanje za smučanje, učenje pa naj bo postopno in prilagojeno njegovi razvojni stopnji. Ključne besede: smučanje, otrok, učitelj, starši, igra, učenje, oprema. Foto: N. Makuc iz prakse za prakso 67 Uvod „ Ustrezne športne dejavnosti imajo velik pomen za otrokov celostni razvoj. Otrokovi potreba in pravica po igri in gibanju mo- rata biti zagotovljeni tako v vrtcih in šolah, kot tudi v otrokovem prostem času. Tako moramo otroku omogočiti športno de- javnost tudi v zimskem času, ko so igrišča pokrita s snegom in je temperatura neko- liko nižja. Prav z gibanjem na svežem zraku izdatno pripomoremo k ohranjanju in kre- pitvi otrokovega zdravja in k pozitivnemu odnosu do narave. Zato so vse dejavnosti v naravi v zimskem času prijetna in kori- stna popestritev (Videmšek, Pišot, Flisek in Pustovrh, 2010). Otroci z radostjo, veseljem in sproščenostjo na nevsiljiv način vzljubijo novo vrsto gibanja in se prilagodijo na no- ve življenjske razmere. Foto: M. Videmšek Smučanje je priljubljena športno-razvedril- na dejavnost v naravi v zimskem času. Zara- di številnih pozitivnih učinkov, ki jih ima na človeka, je prav, da jo približamo tudi otro- kom. Pri poučevanju moramo predvsem spoštovati pravilo: smučanje naj bo za otro- ke igra in zabava (Videmšek, Gregorčič, Šti- hec in Karpljuk, 2004; Dobida in Videmšek, 2005). Otroka nikoli ne silimo na smučke, če na to še ni pripravljen. Pomembno je tudi, da se učenja smučanja lotimo postopno. Le na ta način bomo pri otrocih zasejali kal želje in potrebe po prijetnem in zdravem zimskem športnem razvedrilu tudi v po- znejših starostnih obdobjih. Izbira osnovne „ opreme Pri smučanju ima pomembno vlogo smu- čarska oprema, ki naj otroku omogoča udobno, varno in sproščeno smučanje (Pi- šot in Videmšek, 2010). Dolžina smu č i naj bo primerna velikosti otroka; začetniku naj ne segajo prek brade. Smuči morajo imeti urejene robnike ter na- stavljive varnostne vezi, ki smučarski čevelj varno pritrdijo na čevelj. Smuči morajo biti torej prilagojene otrokovi višini in teži. Ve z i morajo biti nastavljene tako, da ustre- zajo teži otroka in da brezhibno delujejo. Zato je najbolje, da jih nastavi serviser, ki jih prilagodi tudi velikosti čevlja. Posebno pozornost moramo nameniti tudi s m u č a r s k i m če v l j e m , ki naj bodo udobni. Ne smejo biti ne premajhni, ne preveliki, ampak ravno pravšnji. Zapenjajo naj se z dvema ali več zaponkami, kar omogoča dober oprijem stopala in gležnja, po mo- žnosti naj imajo v goleni izražen rahel na- klon naprej. P alic e naj otroku segajo do višine za 90 stopinj skrčene roke v komolcu. Dolžino palic izmerimo tako, da otrok narobe obr- njeno palico prime nad krpljico in palico navpično postavi pred sabo na tla. Palica je ravno prav dolga, če je med nadlahtnico in podlaktnico pravi kot. V a r n o s t n a če l a d a je zelo pomemben, v vseh starostih vedno bolj prisoten, pri otro- cih pa obvezen del smučarske opreme. Nu- di zaščito pred udarci v glavo, ki so lahko zelo nevarni ali celo usodni. Nekateri otroci čelado odklanjajo, ker nanjo niso navajeni, jo težje prenašajo ali pa želijo posnemati učitelja. Zato je zaželeno, da jo uporabljajo tudi starši in učitelj smučanja. Tudi starejši otroci bodo varnostno čelado radi uporabljali in jo smatrali kot del smu- čarske opreme, ne kot prisilo ali oznako majhnosti. S tem bo prispevek staršev in učiteljev k večji varnosti na smučišču dolgo- trajnejši in širšega pomena. Smučarska če- lada za otroke se mora glavi trdno prilegati, pa tudi zapeta naj bo vedno dovolj čvrsto. Dobro je, da ima tudi ščitnik za obraz. V zelo mrzlem vremenu ima lahko otrok pod čela- do tudi tanko podkapo, ki se tesno prilega glavi. Sicer pa je čelada običajno že sama dovolj topla in ni smiselno, da bi otrok nosil pod njo še kapo. Ta je lahko tudi razlog, da se čelada ne prilega dovolj varno in izgubi svojo vlogo (Videmšek in Pišot, 2007 b). Priprava na smučanje „ Priprava na smučanje se ne začne šele s pr- vim snegom, ampak traja vse leto. Otroka je potrebno spodbujati in mu omogočiti, da ima vsakodnevno možnosti za različne gibalne dejavnosti, zlasti na prostem, s či- mer bo razvijal svoje gibalne in funkcional- ne sposobnosti ter nekatere gibalne kon- cepte oziroma sheme. Privajanje na smučar- „ sko opremo Privajanje na smuči se lahko prične že do- ma ali v športni igralnici. Otrok lahko po- skusi, kakšen je občutek drsenja na snegu. V ta namen potrebujemo improvizirane smuči iz lepenke ali drseče krpe ter nekaj domišljije. Če na krpljice pritrdimo pluto- vinaste zamaške (zaradi zaščite tal), lahko pri hoji uporablja tudi smučarske palice. Otrok se lahko s prestopanjem premika po prostoru, se obrača v obe smeri (krivi- ne ali zadnji deli »smuči« ostanejo skupaj), hodi slalom mimo ovir (na primer plastenk, praznih jogurtovih lončkov itd.), hodi skozi predor (pod vrvico, ki jo napnemo v viši- no otrokovih prsi) itd. Krpljico palice lahko damo otroku med noge in ga vlečemo po prostoru (Videmšek in Pišot, 2007 b). Tako Foto: N. Makuc Foto: M. Flisek 68 bo otrok dobil občutek drsenja na vlečnici, še preden bo stopil na sneg. Na podlagi, ki je otrok ne more poškodovati, pa se lahko privaja že na pravo smučarsko opremo. Otroka spodbujamo, da si sam obleče in sleče smučarski komplet ali kombinezon in da poskusi, kako lahko z okorno rokavi- co oprime smučarsko palico. Nauči naj se obuvati in zapenjati smučarske čevlje, nosi- ti smuči, preizkušati smučarsko prežo, hojo, obračanje, prestopanje itd. Otroku z igro in različnimi gibalnimi naloga- mi nudimo možnost pridobivanja občutka za obremenitve različnih delov stopala (pr- sti, peta, celo stopalo) v smučarskem čevlju. Pomembne so tudi igre vlečenja vrvi za pridobivanje občutka bočne obremenitve stopala, kar je dobra izkušnja za podobno vajo na snegu s smučmi za nastavek robni- ka, ki ima pomembno funkcijo pri obvlado- vanju smeri in hitrosti smučanja (Videmšek, Gašperšič in Videmšek, 2000). Z redno in raznovrstno pripravo na smu- čanje ter prilagajanjem na opremo se bo otrok bolje zavedal lastnega telesa in začel pridobivati zaupanje v svoje sposobnosti. Celovita razvitost otroka je tudi najboljša zaščita pred nezgodami, saj je sposobnost obvladanja lastnega telesa prvi pogoj za premagovanje okoliščin, v katerih se lahko otrok ponesreči. Izmed gibalnih sposobnosti, ki so še pose- bej pomembne pri smučanju, je potrebno izpostaviti zlasti koordinacijo gibanja, rav- notežje in moč. Vsebine, kot so rolkanje, vožnja s skirojem, kolesarjenje in drsanje bodo otroku še posebej koristile, saj bo tako posredno usvojil tudi vzorce gibanja in drsenja skozi prostor, ki mu bodo kasne- je pri učenju smučanja še kako koristili. Če pa obstaja tudi možnost, da se otrok pred smučanjem preizkusi v smučarski hoji in te- ku, je to nadvse priporočljivo (Flisek, Pusto- vrh in Videmšek, 2010; Makuc, Videmšek, Rodošek in Štihec, 2011). Igre na snegu brez „ smuči Če imamo na voljo dovolj snega, skupaj z otrokom naredimo velikega snežaka. Kdo bo prvi odbil snežaku lonec z glave? Kdo bo vrgel kepo višje? Kepe lahko mečemo tudi preko določenega cilja – to je lahko visoka ograja, smreka ..., z določene raz- dalje lahko ciljamo različne cilje in šteje- mo zadetke. Kdo bo naredil lepšo sliko? V novozapadlem snegu slikamo po snegu s svojim lastnim telesom. V takem snegu lah- ko izvajamo sonožne poskoke z namenom, da je vsak skok daljši in da sneg v prostoru med odtisom nog ostane nedotaknjen. S staro zračnico ali polivinil papirjem se lahko spustimo po bregu navzdol tudi brez sank. Kupimo lahko najrazličnejše drsne podloge, kot je na primer lopata, krožnik ali bob. Ker so majhne in lahke, so zelo prak- tične, vendar pa nekoliko manj udobne in varne, saj otrok sedi skorajda na tleh. Z drsnimi podlogami se lahko spuščamo samo po gladkih in položnih terenih, nikakor pa ne preko skakalnic ali visokih grbin! Foto: N. Makuc Še vedno pa so zelo priljubljene običajne lesene sanke, ki so namenjene otrokom različnih starosti. Z otroki se sankamo tudi starši, zato naj bodo dovolj dolge in moč- ne. Vlečenje sani po bregu navzgor je zelo učinkovita oblika rekreacije, zato naj otroci vlečejo sani najprej skupaj s starši, nato pa še sami. Foto: N. Makuc Opisane dejavnosti pomenijo pomemb- no pripravo na smučanje, saj otrok preko njih spoznava zimsko naravo, različne vrste snega, značilnosti gibanja in drsenja skozi prostor, hkrati pa si tudi razvija potrebne gibalne sposobnosti. Igre na snegu s smu- „ čmi Otrok se mora najprej privaditi na podalj- šano stopalo. V ta namen je smiselno, da se sreča z različnimi drsenji – predvsem potiskanji in vlečenji. Otrok, ki je doma iz- Foto: M. Videmšek iz prakse za prakso 69 vajal gibanje z improviziranimi smučmi, bo tudi na pravih smučeh hitreje napredoval. Na smuči in palice se lahko prilagaja s po- močjo različnih igric: otrok hodi naravnost, v krogu, po večji osmici, ki smo jo narisali v sneg, sprva počasi, potem pa vedno bolj hitro; vlečenje voza – otroka vlečemo po ravnini, potiskanje starega avtomobila – otroka potiskamo pred seboj; hodi in drsi po nekoliko nagnjenem terenu s podalj- šanim korakom; odriva se s palicama čim dlje – palici vbada med vezi in krivino ob zunanjem delu smuči; vozi skiro – drsi z eno smučko, z drugo nogo se odriva, zamenja smučko na drugo nogo in si pri tem poma- ga z eno ali obema palicama (Rausavljević, Videmšek in Pišot, 2012). Ko je otrok že pridobil prve izkušnje, naj ho- di po ravnini brez palic. Njegovo pozornost skušamo preusmeriti s smuči na okolico. Lahko gremo na krajši sprehod ali pa po- stavimo ovire, okoli katerih otrok hodi. Če ima otrok težave, ga primemo za roko. Na začetku bo lahko otrok med hojo dvigoval smuči. Nekaj časa ga pustimo, nato mu pokažemo hojo brez dvigovanja smuči; s smučmi med hojo podrsamo naprej. Foto: M. Makuc Otrok lahko izvaja različne igrice (Pišot in Videmšek, 2004): drsi po eni smučki kot pri vožnji s skirojem; drsi s smučmi naprej, nazaj, na mestu; dviguje smuči z visokim dvigovanjem kolen; dviguje krivine izme- nično; nagiba se s telesom naprej in nazaj; v razkoraku se nagiba v stran z upogibanjem ene in druge noge v kolenu izmenično; dotika se krivin in zadnjih delov smuči; pre- stopa okrog svoje osi, okrog krivin, okrog zadnjih delov; izvaja poskoke z ene nogo na drugo; naredi širok razkorak z nogami, dvigne roke (»klip«), nato izvede globok nihajoč predklon (»klop«) ter s snegom po- škropi nazaj; oponašamo živali in igramo, da smo miške (otrok izvaja kratke korake), sloni (otrok hodi z dolgimi koraki). Otroka primemo za roko in ga vlečemo na smučeh; vlečemo ga s pomočjo smučar- skih palic; palico ima med nogami, tako da se z zadnjico opira na krpljico – naloga je pomembna, ker navaja otroka na vožnjo z žičnico. Drsenje in smuk na- „ ravnost Dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na učenje prvih korakov na snegu, je izbira primernega terena. Začnemo na zelo blagi in kratki strmini z ravnim, dolgim, širokim in varnim iztekom. Še bolje je, če iztek preide v blago protistrmino. Na vrhu brega, po ka- terem se spuščamo, naj bo ravnina, da se otroci lahko pripravijo za smuk. Vadimo različne drže na mestu (Pišot in Vi- demšek, 2004): smo leseni vojaki – drža je toga, vzravnana; smo zmečkana obleka – globok predklon, nizka preža; zdaj pa smo smučarji – smuči so razklenjene v širini bo- kov, stojimo enakomerno uravnoteženi na obeh smučeh, telo je primerno pokrčeno v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu obeh nog, trup je rahlo nagnjen naprej, gledamo naprej. Ko si otrok zaželi spuščati po bregu nav- zdol, izberemo blago strmino z iztekom v ravnini. Na začetku je najbolje, da se otrok spušča od enega do drugega odraslega, ki ga čaka na izteku. Foto: N. Makuc Ko se otrok že počuti toliko varnega, mu smuk naravnost popestrimo na naslednje načine (Videmšek in Pišot, 2007 c): izvaja smuk z nihanjem rok v odročenju – opona- ša ptička; ploska pred in za telesom; med smukom nekajkrat počepne in se vzravna; med vožnjo navzdol pobira predmete na eni in drugi strani; smuča skozi predore, narejene iz treh smučarskih palic, skozi raz- lične penaste ovire iz pravljičnega sveta – prehaja iz visoke v nizko prežo; izmenično dviguje zadnje dele smuči – najprej v po- časnem ritmu medveda – copa-cop, po- tem hitrejšem zajca – hop-hop; izmenično smuča po eni smučki; prestopa iz smučine v smučino; preskoči oviro – vejico, kepo ... Seveda pri učenju prvih korakov na snegu brez padcev ne gre. Otroka naučimo, kako se v primeru padca najlažje pobere. Smuč- ki je treba potegniti čim bolj pod telo, se nagniti naprej, opreti na palici in dvigniti. Ko se bo otrok na ta način pobral na bre- gu, mora imeti smuči vzporedno z bregom (pravokotno na vpadnico), drugače se bo odpeljal navzdol. Otroka naučimo, da mora najprej postaviti smuči na spodnjo, nižjo stran smučišča. Poskrbimo, da bo razpo- loženje čim bolj sproščeno (Videmšek in Videmšek, 2000 a). Klinasti položaj „ Večina otrok bo med drsenjem sama poi- skala najprimernejši položaj smuči in prešla v prežo oziroma »klin«. V klinastem položa- ju so smuči v krivinah v širini bokov, v za- dnjih delih pa širše razklenjene. Ta položaj je za otroka in začetnika najlažji in še vedno naraven način drsenja, tako bo olajšano tu- di prvo spreminjanje smeri in pot do prvih zavojev (Pišot, Videmšek in Fabretto, 2008). Zaustavljanje „ Pomembno je, da otroka že na samem za- četku naučimo tudi zaustavljanja na snegu. V ta namen je najlažje in naravno priti iz klinastega položaja s potiskom kolen nav- znoter v nižjo prežo – plug in tako ustaviti smuči. Uporaba smučarske „ vlečnice Na smučarsko vlečnico začnemo otroka prilagajati čim prej, tako bo smučanje zanj veliko bolj zabavno in manj utrudljivo. Na začetku učenja smučanja pa tudi kasneje je namreč smiselno otroku olajšati vzpenjanje v izhodiščni položaj, saj je to zanj naporno in dolgočasno. Otroka najprej spremljamo na vlečnici, kmalu pa bo smučarsko vlečni- co uporabljal tudi samostojno (Videmšek in Videmšek, 2000 b). 70 Otroka odpeljemo do vznožja, kjer si ogle- da, kako naj se postavi, sprejme sidro ali krogec in nadaljuje vožnjo proti vrhu. Ob tem poudarimo, da med vožnjo ne sme sesti, ker to vodi v zanesljiv padec. Pri pr- vih poskusih potrebujemo vsaj dve odrasli osebi. Ena pomaga pri vstopu, druga pri iz- stopu z vlečnice. Otroku naročimo, naj se v primeru padca čim hitreje pobere in uma- kne izpod vlečnice na stran ter nas tam počaka. Negotovemu otroku pomagamo tako, da ga nekajkrat med nogami peljemo na vrh. Tako bo otrok dobil potreben obču- tek za samostojno vožnjo. Otrok naj prvih nekaj voženj z vlečnico opravi brez palic. Palice na vrh po potrebi prinesemo sami. Lahko izvaja različne igri- ce za p r i v a j a n j e o t r o k n a v l e č n i c o : Igra Konj in voz – otroku damo palico med noge (uporabimo našo palico), tako da je naslo- njen na krpljico in se z obema rokama drži za palico. Konj vleče voz (otroka) in spremi- nja hitrost, otrok je naslonjen na krpljico. Otroka pripravimo tudi na v z p e n j a n j e z v l e č n i c o . Palici primemo z zunanjo roko (držimo jih na sredini), notranjo roko pripra- vimo na prijem sidra ali krožca. Hitro stopi- mo v smučino – naravnamo smuči v smer vožnje, stojimo vzravnano na obeh nogah, pripravljeni na rahel sunek. Pomembno je, da na sidro ne sedemo, ampak se le naslo- nimo! Med vožnjo navzgor smo ves čas vzravnani in pazimo na ravnotežje (se ne oziramo). Če med vožnjo pademo, takoj izpustimo sidro (krožec) in se umaknemo izpod vlečnice. Otroku razložimo, kako varno i z s to p i m o z v l e č n i c e . Ko pridemo na vrh, se rahlo po- vlečemo naprej in spustimo sidro (krožec). Nato stopimo v stran in hitro zapustimo izstopno mesto, da naredimo prostor dru- gim. Veliko bolj enostavna in otroku prijazna pa je nedvomno t e k o č a p r e p r o g a . Otrok si z njo na enostaven način pomaga navzgor, hkrati pa pridobiva tudi izkušnje za nadalj- nje učenje. Zabavno učenje smu- „ čanja Ko je otrok usvojil smuk naravnost, mu lahko organiziramo različne igrice, s kate- rimi ga navajamo na b o č n o d r s e n j e . Igra Super radirke – iz kratkega smuka poševno na prelomnici popustimo nastavek robni- kov in začnemo bočno drseti (radiramo). Kjer radiramo sledove svinčnika, nastavek robnikov bolj popustimo, kjer radiramo ke- mični svinčnik, pa manj (Pišot in Videmšek, 2004). Otrok lahko smuča tudi p o š e v n o p r e k o s m u č i š č a – n a k l o n i n e . Izvajamo lahko igrice (Pišot in Videmšek, 2004): Prečrtamo smučišče – imamo dve ravnilci (smučki), spustimo se poševno po bregu navzdol v eno in nato v drugo stan ter tako prečrta- mo smučišče; Pobiramo smeti – med vožnjo pobiramo namišljene ali pripravljene pred- mete (smeti, kepe, vejice ...), ki so na spodnji strani smučke; Polnimo blazino z nožno tla- čilko – dvigamo zadnji del zgornje smučke; Zaviramo, rišemo – na nekoliko bolj strmem delu z obema palicama (konicama) drsamo po snegu pod smučmi; Stopimo v zgornje nadstropje – iz poševnega smuka paralel- no prestopimo navzgor – v višjo smučino; Rišemo črko C – v visoki smučarski preži se spustimo v strm, poševen smuk, počasi začnemo z enakomernim gibanjem nav- zdol pritiskati na notranji robnik spodnje smučke. Tako vodimo smuči v zavoj, ki ga zaključimo v nizki preži; Pozabljivi Miha – prekinemo smuk in preidemo v škarjasto prestopanje (pozabljivi Miha neprestano nekaj pozablja, zato se zaustavlja). Nato otroka z igricami postopno navajamo na prenos teže na strmini: Hi, konjiček – kol si damo med noge. Držimo ga z obema ro- kama pred seboj. S premikom levo in desno usmerjamo nagib telesa in smuči v zavoje. S tem, ko otrok s smučarskim kolom vesla, igraje pridobiva izkušnjo prenosa teže, se nagiba v zavoj in spreminja smer; Veslanje – kol prime- mo prečno pred telesom. Med vožnjo navzdol “veslamo”, tako da se izmenično dotikamo tal s koncema kola, kar nas bo usmerjalo v zavo- je; Trkanje na sosedova vrata – tulci (kanglice, škatle ...) so razvrščeni na levi in desni strani širšega hodnika. Otrok s palico izmenično trka na tulec, palico prelaga v desno ali levo roko. Otrok nagaja – trka na sosedova vrata, to ga usmerja k prenosu teže, kar ga vodi v zavoj (Vi- demšek in Pišot, 2007 c). P l u ž n i p o l o ž a j (krivini smuči sta skupaj) izvajamo kot vajo za pridobivanje občut- ka nastavka robnikov in kot preizkušnjo zaustavljanja. Izvajamo lahko igrico (Pišot in Videmšek, 2004): Škarjice Hrustalke – iz smuka naravnost preidemo v plužni polo- žaj in nazaj v smuk naravnost. Škarjice Hru- stalke strižejo “šlik” (smuk naravnost), “šlak” (plužni položaj). Vajo izvajamo ritmično in pazimo na vzdrževanje hitrosti. Otrok lahko z igricami vadi tudi k linas t i p o l o ž aj (krivini smuči sta v širini bokov): Iz- plužimo ovinke – vozimo po ozki cesti (smuk poševno v klinastem položaju), ovinke pa razširimo z izpluženjem obeh smuči. Plug po zavoju zapremo in nadaljujemo smuk poševno do naslednjega “ovinka”. Postopoma lahko otroka navajamo na na- v e z o v a n j e z a v o j e v . Igramo se različne igrice (Pišot in Videmšek, 2004): Gor / dol – vajo izvajamo na ravnem delu. “Gor” – smo lahki, “dol” – smo težki (kolena!). “Gor” – so- nožno, “dol” – nagib izmenično na eno in drugo stran; Razveselimo žalostno plužno vozilo –smo zaprta plužna vozila (pokaže- mo položaj smuči), ki so jih peljali na od- pad, ker ne znajo široko plužiti in na vsa- kem zavoju škripajo. Otroci pa so jih danes razveselili in jih pripeljali na naše smučišče, kjer bodo veselo vijugala in na “ovinkih” glasno “škripala”: “Škrip” (gor – razbreme- nitev), “škrap” (dol – obremenitev bodoče zunanje smučke). Poudarjeno je gibanje v kolenih, pogled je usmerjen naprej. Vozila so navdušena, želijo preizkusiti, če znajo voziti okrog tulcev. Igro ponovimo, pope- strimo z ovirami (tulci) – ne pozabimo na škrip pri tulcu; Igre s palicami – med vožnjo podajamo palico, ki jo držimo pokončno, iz roke v roko. Palico vržemo v zrak (se dvi- gnemo gor) in jo ulovimo (se spustimo dol). Poudarjamo izrazito gibanje »gor« (med iz- menjavo palice iz roke v roko) in »dol« (ko je palica v eni ali drugi roki). Vozimo med različnimi oznakami (vejice, tulci …). P o s to p o m a d o d a m o š e v b o d p a l i c i n s m u č i b o d o v e d n o b o l j d r s e l e v p a r a- lel n i p olo ž a j. Ta bo s hitrostjo smučanja še bolj izražen in otrok bo kmalu spretno nadziral smuči v paralelni drži. Igrice lahko Foto: N. Makuc iz prakse za prakso 71 izvajamo na položnem terenu: Pok/pik – va- dimo gibanje dol – gor ob vbadanju palice. Za lažjo uskladitev vboda z razbremenitvijo uporabimo izraz “PIK”– gor, izgovarjamo ga z visokim tonom glasu, “POK”– dol, izgovar- jamo ga z nizkim tonom glasu. Različne igrice otroka pritegnejo in zabava- jo, hkrati pa ga zaradi domiselne vsebine, ki spodbuja primerno izvedbo gibanja, vo- dijo v spremembo smeri in usvajanje nove pomembne stopnje smučarskega znanja – o s n o v n o v i j u g a n j e (Pišot in Videmšek, 2004). Učenje smučanja na „ bolj zahtevnem smu- čišču Kadar je smučišče bolj zahtevno, s priho- dom otroka na vrh nastopi nova težava: obstaja namreč nevarnost, da nam otrok »uide« po bregu navzdol. Uporabimo lah- ko enega od naslednjih načinov (Videmšek in Videmšek, 2000 b; Pišot in Videmšek, 2010; ): · Otroka postavimo predse med noge, • z rokami ga držimo pod pazduho. Sla- bost tega načina je, da se otrok med smučanjem velikokrat prepusti vode- nju odraslega. Da to preprečimo, otroka večkrat za hip spustimo, s tem pa se bo prisiljen postaviti v pravilen položaj. Na ta način lahko premagujemo bolj strme odseke smučišča. · Položaj odraslega in otroka je enak kot • pri prvem načinu. Oba držita za pali- ci (odrasli za en del, otrok za drug del palic). Odrasli s palicami vodi otroka v zavoj. · Otrok stoji poleg nas (ob boku). Pali- • ce držimo vodoravno pred otrokom. Otrok jih prime z obema rokama. Med smučanjem otrok poskuša samostojno izpeljati zavoj, odrasli mu sledi. Pri tem pazi, da s svojimi smučmi otroka ne ovi- ra. · Otroku okoli pasu privežemo vrv. Otrok • poskuša samostojno izpeljati zavoje, vrv pa mu preprečuje pobeg po bregu navzdol. · Odrasli lahko z vzvratno vožnjo vodi • otroka v zavoje. Med vožnjo lahko drži za krivine otrokovih smuči. S tem kon- trolira otrokovo hitrost, hkrati pa mu z gibi rok pomaga izpeljati zavoj. · Otroku lahko omogočimo izkušnjo • drsenja z didaktičnim pripomočkom – »pilotom«, s katerim ga lahko usmer- jamo in mu zagotavljamo občutek var- nosti. Kmalu bo otrok brez strahu drsel tudi sam. · Otroka lahko vodimo po smučišču tudi • s smučarskimi vajetmi. Gre za pripomo- ček, ki ga pritrdimo otroku okoli pasu in stegen. Z njimi se otrok med smuča- njem počuti varno. Poskusimo več načinov in izberemo naj- ustreznejšega. Izkušnje kažejo, da že po nekaj skupnih vožnjah otrok pridobi dovolj samozavesti in znanja za samostojno smu- čanje. Te načine uporabljamo tudi pri zače- tnikih, ki jim že uspeva izvesti nekaj zavojev. Otrok namreč z daljšim spustom pridobi veliko več kot z nekaj krajšimi. Uporaba pripomoč- „ kov Pri delu na snegu je priporočljivo, da upo- rabljamo številne učne pripomočke, ki so prilagojeni razvojni stopnji otrok in vsebi- nam, ki jih posredujemo otrokom. Služijo predvsem sprotni in lažji kontroli, kako so izvedene naloge, ki jih učimo (Matijevec, 2003). Izbira ustreznega pripomočka naj bo skladna z namenom vadbe ter cilji, ki jih skozi proces učenja želimo doseči. Pri mlajših otrocih pogosto uporabljamo pri- pomočke tudi za popestritev vadbe, saj lahko hitro postane monotona in preveč enostranska. S pripomočki otroku lažje omogočimo no- vo izkušnjo in bogatimo njegovo gibalno znanje. Obogatimo čustveno učenje in ga za delo dodatno motiviramo, s čimer po- sredno omogočimo razvijanje tudi drugih dejavnikov (Flisek in Žvan, 2004). Učni pripomočki različnih oblik in barv otroka pritegnejo; želi si jih uporabljati in jih preizkusiti. Z njim si želi izvajati dejavnosti kot učitelj in drugi sovrstniki. Barvni pripo- močki, kot so žoge, obroči, kiji itd., povzro- čijo reakcijo v otrokovem doživljanju. Posebnost poučevanja otrok je v tem, da jim tako hitro omogočimo novo izkušnjo in s tem obogatimo njihovo gibalno zna- nje (Flisek, Pustovrh in Videmšek, 2010). Ob tem se moramo zavedati tudi drugih pred- nosti, ki jih ima tak način dela. Pripomoček, na primer rumen obroč, ki ga vključimo v gibalno nalogo, ima pomembno vlogo tu- di zato, ker hitro preusmeri otrokovo pozor- nost. Tako pozabi na strah pred padcem, odsotnost staršev, nepoznane sovrstnike itd. in se hitro aktivno vključi v vadbo. Tak način dela otroka dodatno motivira in obogati čustveno učenje, posredno pa razvija tudi občutek odgovornosti in pozi- tivnega odnosa do opreme. V otrokovem razvoju so izredno pomembne raznovr- stne izkušnje. Vsaka sprememba situacije, okolja, modifikacija gibalne naloge ali igre pomeni otroku nov problem. K reševanju le-tega pristopi celostno (integrativno), ob upoštevanju poprejšnjih informacij (iz- kušenj) in ob vplivu značaja, spoznavnih, čustvenih in socialnih razsežnosti (Makuc, Videmšek, Rodošek in Štihec, 2011). Pri učenju mlajših otrok izbiramo med naj- različnejšimi pripomočki. Učni pripomočki so sredstva, ki jih učitelj aktivno vključuje Foto: N. Makuc 72 v procese poučevanja (odnos učitelj – učenec) in delujejo kot podkrepitev pro- cesa učenja. V ta namen lahko velikokrat uporabimo tudi različne športne rekvizite (športna orodja, drobni rekviziti). Primerni morajo biti za delo na snegu (mraz, vlaga), biti morajo varni (celi, nepoškodovani in brez ostrih delov) in iz ustreznih materia- lov (guma, primerna plastika, zaščiten les ...) (Pišot in Videmšek, 2004). Njihov videz mora biti zanimiv in prijeten, kar dosežemo s pisanimi in živimi barvami. Uporabimo lahko: visoke in nizke stožce, obroče, žoge, palice, različno dolge količke, različne talne označbe, balone, kolebnice, kocke, blazine, kije itd. Pogosto učitelji smučanja nimajo na voljo ustreznih športnih pripomočkov. Problem je rešljiv z malo domišljije in ustvarjalnosti. Ta nam pomaga do improviziranih pripo- močkov, kot so prazne plastenke, napol- njene s pobarvanim peskom, živo obar- vane pločevinke, kosi starih pisanih cunj, žoge iz prelepljenega časopisnega papirja, smrekove vejice in še marsikaj drugega, kar lahko uporabimo v enake namene. Pripo- močki, ki jih lahko otroci pripravijo sami, so velikokrat še bolj zanimivi. Kljub pestri ponudbi različnih pripomoč- kov so učitelji pri učenju smučanja otrok pogosto omejeni. Večkrat je to tudi razlog za neuporabo količkov, stožcev, obročev, markerjev, vrvi, elastik, balonov itd. Vadba s pripomočki namreč zavzema veliko pro- stora na smučišču, poleg tega obstajajo še drugi problemi, kot so pomanjkanje časa, transport pripomočkov na smučišče in drugi dejavniki, ki učitelje smučanja od- vračajo od pogostejše uporabe didaktičnih pripomočkov. Po zakonu lahko učitelj smučanja deluje na smučišču le z dovoljenjem upravljalca smu- čišča. Tako je učitelj smučanja dolžan pred- hodno najaviti število učencev in sporočiti, ali bo pri poučevanju smučanja uporabljal ustrezne pripomočke. V primeru vadbe z uporabo učnih pripomočkov (količki, stožci, itd.) je upravljalec smučišča dolžan prostor z omenjenimi poligoni zavarovati z obvestilnim znakom in trakom (Makuc, Vi- demšek, Rodošek in Štihec, 2011). Obnašanje na smuči- „ šču Smučanje je prijetna aktivnost tako za otroke kot tudi za odrasle, vendar obstaja tveganje in možnost poškodb. Doslednost upoštevanja pravil in določil varnosti na smučiščih mora biti vedno na prvem me- stu, kar velja tako za posameznike kot za vodene skupine. Ne pozabimo, da »nesre- ča nikoli ne počiva«, hkrati pa se moramo zavedati odgovornosti in posledic krivde, ki jih vsem udeležencem na smučišču, pred- vsem pa učiteljem smučanja nalaga zako- nodaja (Lešnik in Žvan, 2007). Foto: N. Makuc Ko otrok usvoji osnovne elemente smuča- nja, ga naučimo spoštovati FIS-ova vedenj- ska pravila za smučarje, ki veljajo za otroke in tudi za odrasle. Smučar se mora na pri- mer obnašati tako, da nikogar ne ogroža ali mu škoduje; hitrost mora prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču; preden odsmuča po progi, mora pogledati navzdol in navzgor, če je varno zanj in za druge; ne sme se ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili; za vzpenjanje in sestopanje lahko uporabi le rob smuči- šča; upoštevati mora signalne in prometne znake na smučiščih, izogibati se mora usta- vljanju na ozkih in nepreglednih delih, če to ni nujno potrebno; smučar, ki je tam padel, se mora čim hitreje umakniti in opozoriti na svojo navzočnost … (Pišot in Videmšek, 2004). Pomembno je, da otroci poznajo in upoštevajo ta pravila, saj je del poučevanja smučanja tudi vzgoja dobrega in varnega smučarja. Literatura „ 1. Dobida, M. in Videmšek, M. (2005). Analiza poučevanja alpskega smučanja najmlajših. Šport, 53(4), 49–53. 2. Flisek, M., Pustovrh, J. in Videmšek, M. (2010). Oblikovanje akcijske strategije uveljavljanja teka na smučeh v predšolskem obdobju. Šport, 58(3/4), 119–125. 3. Lešnik, B. in Žvan, M. (2007). Naše smučine: teorija in metodika alpskega smučanja. Lju- bljana: SZS – Združenje učiteljev in trenerjev Slovenije. 4. Makuc, N., Videmšek, M., Rodošek, D. in Šti- hec, J. (2011). Analiza uspešnosti različnih nači- nov vadbe smučanja predšolskih otrok. Ljublja- na: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 5. Matijevec, V. (2003). Pot mojstrov: smučati z glavo. Ljubljana: Marbona. 6. Pišot, R. in Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trener- jev smučanja Slovenije. 7. Pišot, R., Videmšek, M. in Fabretto, M. (2008). Sciare è un gioco. Udine: Forum, Editrice Uni- versitaria Udinese. 8. Pišot, R. in Videmšek, M. (2010). Smučanje je igra: didaktični film. Koper: Univerza na Pri- morskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, Za- ložba Annales, Pedagoška fakulteta. 9. Rausavljević, N., Videmšek, M. in Pišot, R. (2012). Igrom do prvih koraka na snijegu. Za- greb: Hrvatska olimpijska akademija. 10. Videmšek, M. in Videmšek, D. (2000 a). Veselo na smuči. Šport, 48 (4), 15–16. 11. Videmšek, M. in Videmšek, D. (2000 b). Me- tode in oblike dela pri učenju alpskega smu- čanja. V: Smučanje 2000+ gradiva teoretičnih predavanj. Ljubljana: ZUTS Slovenije. 12. Videmšek, D., Gašperšič, B. in Videmšek, M. (2000). Varno in igraje na smuči. Ljubljana: ZUTS Slovenije. 13. Videmšek, M., Gregorčič, I., Štihec, J. in Kar- pljuk, D. (2004). Analiza razlogov za vključe- vanje otrok v šolo alpskega smučanja. Šport, 52 (4), 65–69. 14. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007 a). Šport za naj- mlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 15. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007 b). Otrokova prva smučarska oprema. Polet: magazin Dela in Slovenskih novic, 6 (5), 54–55. 16. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007 c). Igraje na smuči. Polet: magazin Dela in Slovenskih novic, 6 (7), 52–54. 17. Videmšek, M. in Pišot, R., Flisek, M. in Pusto- vrh, J. (2010). Hoja in tek na smučeh za mlajše otroke. Šport, 58 (3/4), 126–129. Pred. Dušan Videmšek, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo dusan.videmsek@ffa.uni-lj.si