Pe>5l i ilno pfoJono v qoIo vini-
Leto LXXII., št. 220
četrtek 28. septembra
Cena
LOTENSKI
fcrhaja vsak dan popoldne tavzemfi nedelje in praznil«. //Ingoti do 80 pet« vrst 6 Din 2. do 100 vrst a Din 230. od 100 do 300 vrst 6 Oin 3. večji inserati petit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebei // Ravenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—. za  inozemstvo Din 25.—     U     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIsTVO LJUBLJANA, k^affievo ulica »ev. 5 Telefon. 31-22. 31-23. 31-K 31-25 in 31-21
Podružnice i MARIBOR. Grajski trg It. 7 // NOVO MESTO tjubnonska cesta, telefon it 26   //    CEUE. celjsko uredništvo   Stroeimaverjeva ulico 1, telefon st 65;
Stružnico uprave-. Kocenova ul. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ  GRADEC   Slomškov trg 5    //    Postno  hranilnica  v  Ljubljani  it. 10.35L
IHnsttlf!
Rusija zahteva novo porazdelitev interesnih področij v Evropi ter si hoče zagotoviti odločujoč vpliv na Baltiku in na Balkanu — Dolgi nočni sestanki Stalina, Molotova in Ribbentropa
Nemci bi sprejeli mir
MOSKVA, 28. septembra, br. Od včeraj dalje je postala sovjetska prestolnica središče obsežne diplomatske akcije, katere izid bo, kakor kažejo vsa poro-ČUa. dalekosežnega pomena za nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev v EvropL Moskva si prizadeva, da kar najbolj uveljavi svoj vpliv v Evropi in zahteva zaradi tega novo porazdelitev interesnih področij. Kakor kaže, si hoče Moskva zagotoviti izključen vpliv na baltske drŽave, na drugi strani pa nevtralizirati južnovzhodno Evropo na ta način, da bi skupno z Italijo prevzela zaščito nad balkanskimi državami, ki naj bi se povezale v nevtralni blok s priključkom Madžarske. Kakor izgleda, vztraja Rusija na tem, da je nemški ekspanziji z osvojitvijo Avstrije, Češke in Slovaške postavljena meja ter da je z okupacijo Poljske dobila dovolj velik življenjski prostor. Zunanji minister Ribbentrop je bil pozvan v Moskvo zaradi tega, da sprejme na znanje te odločitve Moskve ter da se dogovori glede nadaljnjega sodelovanja v tem okviru.
Bllibentrop v Moskvi
Razgovori z ruskimi državniki so se pričeli tako] po njegovem prihodu in so trajali pozno v noč
Berlin, 28. sept. e. Odhod zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo je izzval v tukajšnjih krogih ogromno senzacijo. Ribbentrop je včeraj zjutraj zapustil Berlin in krenil proti Moskvi. Z njim je odpotoval tudi sovjetski veleposlanik Skvar-čev. Pred svojim odhodom je zunanji minister Ribbentrop imel več dolgih razgovorov s sovjetskim veleposlanikom Ribbentrop je tudi topot odletel s Hitlerjevim zasebnim letalom. Ker ni bilo dovolj prostora za njegovo spremstvo, sta odleteli v Moskvo še dve drugi veliki letali.
Potovanje    Ribbentropa     je izzvalo
ogromno zanimanje v vseh političnih krogih in to tembolj ker je prišlo popolnoma nepričakovano. V Berlinu pa ni mogoče dobiti nikakih podrobnih informacij o njegovi misiji v Moskvi. V običajno zelo dobro informiranih krogih pa zatrjujejo, da je eno glavnih vprašanj, o katerih bodo razpravljali v Moskvi, določitev meje Poljske in končno veljavni sklep o njeni nadaljni usodi. V tukajšnjih krogih so prepričani, da o Poljski kot samostojni državi sploh ne more več biti govora. Pri končnoveljavnem reševanju tega vprašanja bodo igrala odločilno vlogo predvsem gospodarska vprašanja. Po vsem, kar se čuje v berlinskih krogih, se da sklepati, da bodo v Moskvi razpravljali tudi o vprašanjih, ki gredo zelo daleč preko poljskih meja. Predvsem gre za vprašanje Estonske, kjer je, kakor znano. Rusija zahtevala dve pomorski oporišči in svobodni prehod rdeče vojske preko estonskega ozemlja. Ni izključeno, da bo Rusija razširila svoj vpliv ne samo na Estonsko, temveč tudi na Litvo in na ostale baltske države. Poudarjajo, da Nemčija sicer ni neraznoložena napram Litvi, vendar na-glašajo. da Litva v sporu med Poljsko tn Nemčiio ni zavzela stališča, kakor so to pričakovali v Berlinu in Moskvi. Ce bi Litva zavzela drugo stališče, bi nedvomno dobila Vilno in še dober kos poljskega ozemlja.
Razgovori med Ribbentropora in Molo-tovom. ki so se pričeli snoči ob 22 moskovskega časa. katerim je prisostvoval tudi nemški veleposlanik v Moskvi Schulen-burg. se drže v največji tajnosti. Rezultat bo vsekakor objavljen v skupnem službenem komunikeiu. ki pa. kakor pričakujejo, ne bo vsega povedal Mislijo, da bo samo poudarjeno sodelovanje med obema državama.
Prvi sestanek Stalin-Molotov-Ribbentrop
Moskva, 28. sept s. Agencija Tas javlja: Sinoči se je vršil med komisarjem sa zunanje zadeve Molotovom tn nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom razgovor o vprašanjih, ki so v zvezi z dogodki na Poljskem. Razgovoru so prisostvovali Stalin, nemški poslanik v Moskvi vos Schulenburg in ruski poslanik v Berlinu Skvarcev. Razgovor je trajal nad dve uri.
de tudi do sklepov, ld bodo politično ločili Poljake od drugih narodnosti. V rimskem tisku poudarjajo, da pade prihod Ribbentropa v času, ko ae mudi ▼ Moskvi turški zunanji minister Saradzoglu in da je zelo verjetno, da bo pojasnjeno zadržanje Turčije glede na njene odnošaje napram Angliji Poleg tega je v Moskvi tudi estonski zunanji minister in pričakujejo, da bodo urejeni estonsko-ruski odnosa ji.
Rim, 28. sept. e. Vsi italijanski listi objavljajo na prvi strani z velikimi črkami vest nemškega tiska, po katerih je Nemčija pripravljena, da sprejme v katerikoli obliki razgovore o miru.
Balkan pod zaščito Rud je in Italije?
Drugi sestanek
Moskva, 28. sept s. Pozno ponoči je bil l v K remiju drugi razgovor nemškega zu-j na nJega ministra Ribbentropa z ruskimi državniki Pri tem razgovoru so bili navzoči samo Ribbentrop, Stalin in Molotov. Razgovor je trajal 3 in pol ure. Danes dopoldne bo tretji razgovor.
Moskovske informacije
Moskva, 28. septembra, e. V tukajšnjih diplomatskih krogih mislijo, da imajo pogajanja, ki se bodo vodila med Ribbentropom in predstavniki sovjetske vlade, mnogo večji pomen kakor je to razvidno iz službenega obvestila. Pogajanja se bodo nanašala predvsem na vprašanja, ki so se pojavila z dejstvom, da je Poljska prenehala obstojati. Prav tako smatrajo, da bo v zvezi z navzočnostjo ostalih tujih diplomatskih delegacij izkoriščena prilika, da se razjasnijo odnosa j i in politika Nemčije in Rusije na Baltskem morju in na Balkanu. Med tujimi delegacijami se v prvi vrsti misli na Turčijo, katere zunanji minister Saradzoglu je že včeraj vodil pogajanja in na estonsko delegacijo, ki se je spet vrnila v Moskvo.
Moskva, 28. sept. e. Dozdaj nI bilo Izdano nobeno poročilo ne z ruske, ne z nemške strani o misiji Ribbentropa v Moskvi, toda iz ruskih virov se doznava, da so glavni predmet razgovorov vprašanja v zvezi z okupacijo Predvsem po-
udarjajo v ruskih krogih, da je treba precizirati definitivno mejo med obema državama ln proučiti novo nastali položaj v vzhodni EvropL
Rimske informacije
Rim, 28. sept. e. Na sestanku v Moskvi med Ribbentropom in sovjetskimi državniki se bo v glavnem sklepalo o usodi Poljske. Ne izključujejo tudi možnosti, da pri-
Estonija pristala na rusko kontrolo
Rusija dobi vsa pomorska oporišča in svoboden prehod preko Estonije, zato pa jamči za njeno nedotakljivost
Moskva, 28. sept Estonski zunanji minister Seldter se je včeraj vrnil v Moskvo ter se takoj po svojem prihodu sestal s Molotovim. Njun razgovor je trajal nad eno uro. O tem sestanku ni bilo izdano nikako uradno poročilo, vendar pa se v diplomatskih krogih zatrjuje, da je med Rusijo in Estonsko že dosežen načelni sporazum. Estonska je morala pristati na ruske zahteve in dovoliti, da zgradi Rusija v estonskih Iukah predvsem pa na estonskih otokih svoja pomorska oporišča. Prav tako Je Estonska po teh informacijah pristala na to, da ima Rusija svoboden prehod preko estonskega ozemlja in svobodno vpo-rabo estonskih železnic za oskrbovanje teb oporišč. Zatrjuje se, da Je Moskvo izvajala na Estonsko zelo hod pritisk tn zagrozila s okupacijo če ne pristane ns ruske zahteve. Ker Je bil neposredno pred pri-
hodom Seldterja v Moskve potopljen pri Ust - Narovu velik maki tovorni parnik »Metalisk« in Je ruska vlada obdolžila Estonijo, da skrivaj podpira sovražne podmornice ter zagrozila t takojšnjo vojaško akcijo na kopnem in m ju, estonskemu zunanjemu ministru ni ostalo nič drugega, kakor da sprejme ruske zahteve, Tozadevna pogodba bo podpisana se danes. Rusija pa bo s svoje strani prevzela Jamstvo sa nedotakljivost estonskih državnih meja in se bo obvezala, da bo Estonijo podpirala tudi na gospodarskem področju. Nemčija Je bila glede Estonske postavljena pred U vi žene dejstvo.
Rim, 28 sept s. »Osservatore Romano« ostro kritizira rusko politiko napram Estonski in ironizira ruske navedbe o begu poljske podmornice OrzeL
Z osnovanjem Zveze Madžarsko na] U na Evropa
London, 28. sept. s. Is Bukarešte poročajo, da je po informacijah tamkajšnjih diplomatskih krogov potovanje nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo v zvezi z niskim načrtom za novo zvezo balkanskih držav, ki bi Jo garantirali Rusija in Italija. Ta načrt, ki naj bi nevtraliziral vpliv Nemčije v jugovzhodni Evropi, je baje tudi glavni predmet razgovorov turškega zunanjega ministra Saradzo-gla v Moskvi. Ruska vlada je baje povabila nemškega zunanjega ministra v Moskvo zato, da si zagotovi tudi pristanek Nemčije. kanskfh f f    J -~» - !
t . . a *. Rusija m
Italija m potem skupno garantirali status ouo v vzhodnem Sredozemlju. Romunija bi pristala na manjšo korekturo meje v korist Bolgarije, obdržala pa bi večji del Dobrudže. Madžarska bi se odpovedala revizionističnim težnjam napram Romuniji in Rusija bi se ponovno odpovedala Be-sarabUL V angleških političnih krogih izjavljajo, da za to vest nI zanesljivega potrdila in da se zdi tudi neverjetna.
Rim, 28. septembra, o. Po informacijah iz zanesljivega vira bodo nemškemu zunanjemu ministru Rlbbentropu sporočili v Moskvi, da namerava Rusija vzeti pod svojo zaščito skupno z Italijo vse balkanska države ter ustvariti blok.
j_4 j. i Ta blok ni imel na-
logo, da prepreci razširjenje vojne na Balkan. Nesoglasja, ki obstojajo med Romunijo in Madžarsko ter Rnm unijo in Bolgarijo, naj bi se uredila po diplomatski poti. Rusija bi Kum uniji priznala Besa rabijo neznatnimi popravki meje, Molotov Je dobil nalog, naj sporoči Ribbentropu. da Rusija ln Italija ne bosta dopustili Nemčiji prevladujočega položaja na Balkanu.
BukareSta 28. septembra, e. Veliko zanimanje povzroča tu potovanje turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvo in podpis rusko-turškega pakta o nenapadanju. To zanimanje Je bilo le stopnjevano po nepričakovanem odhodu Ribbentropa v Moskvo. Zato v tukaišnjfh krogih z največjo nestrpnostjo pričakujejo prihoda Saradzogla, ki se bo na svojem povratka Iz Moskve ustavil v Bukarešti. V tukajšnjih krogih naelašajo. da gre za zelo dalekosežne odločitve, ki bodo dale diplomatskemu zeml.i«»vidn Evrope docela novo razdelitev. Odločitve v Moskvi bodo usodnega pomena za razvoj evropskega položaja.
Pariz. 28 sent. o. Kakor poroča »TnHed Press« iz zasebnega vira. gre nri obisku nemškeea zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi za razdelitev interesnih področij med Nemč'io in Rusijo v Vzhodni Evropi ln na Balkanu. Po tem informacijah bo dobila Rusija proste roke na področju Baltika ter nrevfadn.loč vpliv na Balkanu. Vnrašanje Besa rablje še nI dokončno nerešeno.
Ponovno rusko zagotovilo Romuniji
Bukarešta, 28. septembra, e. Vest, da Je ruska vlada v teku 24 ur ponovila svojo deklaracijo, da bo spoštovala nevtralnost Rum unije. Je v tukajšnjih političnih krogih in v krogih diplomatskih predstavnikov izzvala najpovolfnejsl vtis. V merodajnih krogih poudarjajo, da so bili začudeni, da so se sploh pofavile vesti o nesoglasjih hi sporih na rnsko-rumnnskl meli. Sovjeti niso nikoli imeli namena kršiti varno*« tn Integritete RumunMe. To se vidi tudi is tega. da so vse utrdbe na sovjetski meji ponolnoma defeiv.lv nega značaja. V političnih in diplomatskih krogih, U se smatrajo za dobro obveščene, je zadnja deklaracija sovjetske vlade, da bo spoštovala rumnnske mele. račnnaj«* tudi Besarabl-Jo. bila sprejeta z natveči'm ontlmirmom. Ta deklararlfa Jasno kale. v čem obsto.il politika MoHcve naoram temu delu zlasti i»» THvrvava.
Ministrska k
balkanskih držav vključno nevtralizirala Južno vzhod-
nik vlade Dragiša Cvetković, podpredsednik dr. Maček, pravosodni minister dr. Laza Marković, prosvetni minister Boža Maksimo vič, minister za socialno politiko Sr-djan Budisavljević, minister za kmetijstvo dr. Branko Cubrilovič in minister brez portfelja dr. M. Konstantlnović. O seji ni bil izdan nikak komunike.
Majski pri Halifara
London, 28. sept. poslanik Majski zopet ministra Kalifa* a.
s. Včeraj je ruski posetil zunanjega
Moscicki odpotuje v Francijo
London, 28. septembra, e. Iz Bukarešte javljajo, da je bil na včerajšnji seji romunske vlade sprejet sklep, da se dovoli predsedniku poljske republike Mosrt-skemu. da odpotuje v Francijo.
Poljaki bodo dobili novo vlado
London. 28. sept. o. »Dailv Telegraph« poroča iz   Bukarešte, da   bo predsednik i poljske republike Moscicki.  ki je interni -j ran v Rum uniji, imenoval bržkone za svo-i jega nae^onika bivšega zunanjega ntni-■ stra Zaleskega. ki je sedaj v Paniru. V I tem primeru bo Zaleski poveril voditelju ' kmečke stranke Vitošu sestavo nove poli-ske vlade v emigraciji. V Francijo je odpotoval tudi bivši mn sirski prxisednik in TTn^ni   frankofil   general   Sikoiaki.   ki bo bržkone prevzel v novi poljski vladi kak resor.
Smrt generala Zelikovskega
London, 27. septembra z. »Times« poročajo, da ej padel v bojih na poljsko-! itov?kt meji poljski general JSelik-vr?ki. ki je let* 1920 izvršil vpad v Vilno.
Slovaški poslanik v Londonu odstavljen
Bratislava, 29   sent Slov- r> -v.-v.t-
nje min strstvo uradno objavlja da je slovaški poslanik v Lonaonu Milan Harminc odstavljen ter da je državno tožilstvu po nalogu vlade uvedlo proti njemu kazensko postopanje, ki^r se ni odzval uradnemu pozivu, naj se takoj vrne v Bratislavo. (Kakor znano, je slovaški poslanik v Londonu poslal 'angleški vladi pismo, v katerem protestira proti politiki slovaške vlade in zjavlja. da ves slovaški narod simpatizira z Anglijo in Francijo   Op. ur.).
Beograd, 28. sept. o. Snoči od 18. do 19. je bila ministrska konferenca v predsed-nlAtvu vlada, Prisostvovali so jI predaed-
V Siegfriedovi črti
Francozi so porušili del glavnih nemških utrdb Topniško obstreljevanje se nadaljuje
PARIZ 28 sept. e. Službeno poročilo s fronte je zelo kratko, pp resnih obvestilih kaže, da so uspehi Francozov zadnje dni mnogo važnejši, kakor je bilo to sklepati na podlagi komunikejev. Poleg drugega trdijo, da je v sarskem področju načeta SlegfTiedova linija.
PARIZ, 28. sept. s. Francoska težka artilerlja je hudo poškodovala utrdbe S*eg-friedove Unije na sektorju med Saarbrii-cknoni tn MerzigOm. Nemci z artilerijo močno obstreljujejo francoske postojanke, da Omogočijo zgraditev novih utrdb.
LONDON, 28. sept. e. Iz Pariza javljajo, da se francoske čete ob vsej zapadni fronti utrjujejo na novih pozicijah. Včeraj je težko nemško topništvo bombardiralo več francoskih vasi, ki so bile izpraznjene že v začetku vojne. Nemške čete nedaleč od Saarbruckna delajo velike napore, da popravijo »kodo na Slegfrkdovi čr-
ti, ki jo je napravOa francoska artilerlja s snočnjim bombardiranjem. Franc osle vojaški krogi zatrjujejo, da koncentriranje nemških čet v okolici Aachena ni ollo iz-VTšeno v takem obsegu, kakor je bilo javljeno, temveč je Število čet mnotro manjše. Prav tako zatrjujejo, da so Neme. popolnoma evakuirali Saarbruok S9 B Z\vel-briicken in da se zlasti zadnji kraj nahaja v težkem položaju.
Basel, 28. sept. s. V bližini .Vvicarske meje grade nemški delavski oddelk: z vso naglico novo avtomobilsko resto r*roti Siegfriedovi liniji.
pari z, 28. sept. br. Na seji zborničnega, odbora za vojaške zadeve je minister za koordinacijo Dautrv poročal o francoskem oboroževanju. Produkcija vojne industrije je bila v zadnjih dneh znova znatno pospešena.
Varšava je klonila
Zaradi pomanjkanja vode, živil in municije je bila nadaljnja obramba nemogoča — Mesto bo jutri izročeno Nemcem
Varšava, 28. septembra, e. Snoči ob 18. je Varšava poslala sporočilo Londonu, da ae ne more več braniti, ker so uničene vse bolnišnice, vodovod in električna centrala in ker je branilcem mesta tudi zmanjkalo municije. Ker od zaveznikov nI prispela nobena pomoč, Varšava nima drugega izhoda kakor, da se preda. Vsaka obramba je postala nemogoča in tudi brez smisla, ker bi samo povzročila popolno razdejanje mesta in Izgubo dragocenih človeških življenj. Poročilo je bilo zaključeno takole: Prepričani smo, da bomo našli svoje častno mesto v zgodovini!
Po tej vesti je bilo zahtevano 24-urno premirje zaradi pogajanj o pogojih aa predajo. Ob 20. je nemška vrhovna komanda sporočila, da je obramba Varšave kapitulirala. Poljaki morajo mesto izročiti brez vsakih pogojev. Zadnje sporočilo, ki ga je varšavska radijska postaja oddala, je bilo poslano Zupanu mesta Verduna kot odgovor za čestitke k hrabri obrambi mesta.
Berlin, 28 .septembra, e. DNB javlja: Vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje obvestilo: Varšava je kapitulirala brez vsakih pogojev. Službena izročitev Varšave bo 90. septembra.
Zakaj se ]e morala Varšava predati
28. septembra, o. »Exschange Telegraph« poroča, da je pred predajo Varšave prispela v London naslednja ra-diobrzojavka:
Mesto gori na več krajih. Središče Je —«—f tn so prizori nepopisni. Živimo šansa še v kleteh. Zaloge municije ln ti vil sa Izčrpane. Nimamo več dovolj niti ob i sa neštete ranjence. Število mrtvih Šea vsako ura. Bombardiranje se izvaja na brezobziren način. Duh odpora ne bo dolgo vzdržati.
Budimpešta, 28. sept. s Nekemn poljskemu letalskemu polkovniku se je včeraj posrečil beg z letalom iz Varšave v Budimpešto. Polkovnik pripoveduje, da nudi Varšava Iz zraka strašno sliko. Neprestano se dviga dim streljajo/Ih nemških topov. Na 40—50 mestih je mesto v ognju. Življenje v Varšavi Je Mlo zadnje dni strašno. Otroci in starčki so se skrivali po kleteh noč in dan. Bolnice so bile vse tf* porušene ln zdravniške pomoči nI bilo mogoče dobiti, tako da so ranjenci umirali na cestah. Napad na Varšavo je izvajalo 6 nemških divizij.
Rusko vojno poročilo
Moskva, 28. sept. e. Tas Poročilo generalnega štaba se glasi: 27. septembra so edinice sovjetske vojske nadaljujoč prodiranje proti demarkacijski črti zavzele Grabovo, Mazovec. Drogobin, Kraanostav, Zavalo, 70 milj zapadno o i Zarnošča, K rakov jec, Moačiače in železniško postajo San-tov, kakor tudi področje ob izviru reke San. Čiščenje Bele Rusije in zapadne Ukrajine od ostankov poljske vojske sa nadaljuje.
Poljski petrolejski vrelci »ipet v obratu
Moskva, 28. sept. s. Tajnik ukrajinske komunistične stranke K ruše v je inspirira! petrolejska ležišča v novoosvojenih ozemljih v Galiciji. V Borislavu je že zopet v obratu 140 petrolejskih vrelcev.
Rusi ostanejo na Karpatih
Budimpešta, 28. septembra, z. »Neue ZQ-richer Zeitung« poroča, da Rusi naravnost pospešujejo odtok poljskih beguncev na
Nadaljevanje na Z. strani
Slran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, četrtek, 28. septembra 1989.
»•v. 220
Nadaljevanje s 1« strani
Madzarrko, doći m so odtok beguncev v Rumunijo popolnoma onemogočili. Is tega sklepajo, da smatra Rusija Karpate za svojo definitivno mejo in da bo njena nadaljnja akcija usmerjena drugam.
Rumuni zaplenili poljsko zlato
Rim, 28. septembra, z. »Popolo đ'Italia«
poroča iz Bukarešte, da so rum unske oblasti zaplenile 14 tovornih avtomobilov, na katerih je bil naložen pretežni del zlata poljske narodne banke. Avtomobili so bili ustavljeni na poti v Galac, kjer so name-
ravali zlato vkrcat! na neki angleški par-nik.
Rusi ne poste več beguncev preko meje
Cemovicc, 23. sept. a Ruske oblasta ne pusta nobenega Poljaka vec na rumunako stran, prav tako pa se ne sme nihče iz Rumunije vrniti na Poljsko. Poljski £id-je, ki so pred Nemci pobegnili, bi se radi vrnili v Galicijo, a ne morejo cez mejo. Posamezniki skušajo le vedno priti preko meje -n plavajo preko reke. Seveda je to zelo tvegano, ker je meja selo modno zastražena.
Vedno srditejša vojna na morju
Napad nemških bombnikov na angleške vojne ladje — Ruski parnik potopljen — Zaplenjeno nemško blago
London, 28. septembra, o. Lord Chur-chil je izjavil v spodnji zbornici, da je prišlo na Severnem morju do spopada med štirimi angleškimi vojnimi ladjami ter 20 nemškimi bombniki, ki so jih napadli. Takoj, ko so bombniki prispeli v bližino, so pričele angleške vojne ladje streljati nanje. Enega so sestrelile ter je padel v morje, drugi je bil zadet, tretji pa je moral pristati na morju. Posadko poslednjega so angleške vojne ladje, ki niso imele nobene škode, rešile.
London, 28. sept. s. Angleška admirali-teta je objavila snoči komunike, v katerem ponovno poudarja, da je izjava mornariškega ministra Churchilla o pomorski bitki na Severnem morju popolnoma točna. Nobena angleška ladja ni bila poškodovana, niti en mornar ubit ali ranjen, pač pa so imela nemška letala več izgub. (Nem ško poročilo pa navaja, da so nemški bombniki eno angleško ladjo potopili, drugo pa hudo poškodovali).
London, 28. sept. s. Francoska mornarica je doslej zaplenila 100.000 ton kontra-bandnega blaga namenjenega v Nemčijo, od tega 24.000 ton petroleja. Angleška mornarica je samo v zadnjem tednu za-
plenila 70.000 ton, od tega 23.000 ton železne rude in 14.000 ton petroleja.
Stockholm, 28. sept. s. Dva nemška ru-
šilca sta ustavila na odprtem morju švedski parnik »Kronprincesa Margaretac ter ga prisilila, da jima je izročil 11 mož posadke nekega angleškega parnika, ki jo je ladja pred dnevi rešila, ko je bil angleški parnik torpediran. Ko se je približala švedska torpedovka, sta rušilca pobegnila.
Moskva, 28. sept. p. Agencija Tas Je objavila komunike, po katerem je okrog 18. ure neznana podmornica v zalivu Narwa napadla 4000 tonsko sovjetsko tovorno ladjo Metalist in jo potopila. Od 24 članov posadke je bilo le 13 rešenih.
Nenadni manevri ameriške mornarice
San Diego, 28. septembra, e. Nad sto velikih in malih vojnih enot ameriške vojne mornarice je v spremstvu velikega števila najmodernejših bombnikov, ki jih je tudi deloma vzela s seboj velika matična ladja za letala, zapustilo ameriško vojno luko San Diego in druga pomorska oporišča ob kalifornijski obali. Vojne ladje so krenile na velike manevre ameriške mornarice v neznano smer.
Amerika bo določila nove meje na morju
Atlantskega in Tihega oceana
Meja teritorialnih vod bo razširjena do sredine
Washington, 28. sept. s. Na panameri-feki konferenci v Panami je predlagal zastopnik Kube, da se določi kot meja ameriških teritorialnih vod sredina Atlantskega oceana med Ameriko in Afriko ter sredina Tihega oceana med Ameriko in Azijo. Vsako vojaško akcijo v tem področju bi smatrale ameriške države za nezakonito ter za ogrožanje svoje varnosti. To je doslej ed ni formalni predlog za določitev mej teritorialnih vod, vendar je pričakovati, da bodo druge države predlagale manjše razdalje od obale kot meje, najbrž med 100 in 1800 km. Podtajnik zunanjega ministrstva Zedinjenih držav VVal-les je predlagal, da bi smer ške vojne ladje vršile patromo službo  v teritorialnih
vodah in internirale vsake tujo podmornico, ki bi se tam pojavila.
VVaShington, 28. sept. s. Predlog o spremembi nevtralnostnega zakona bo prišel pred kongres najbrž že v ponedeljek. Senator Borah je izjav.h, da opozicija nima pričakovati nobene koristi od zavlačevanja v zunanjopolitlčnrm odboru senata. Iz tega sklepajo, da bo odbor predlog gotovo odobril.
VVaShington, 28. sept. e. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senator Pittman je izjavil včeraj v govoru po radiu, da nev-tralnestnfi zakon v sedanji obliki predstavlja nevarnost za nevtralnost Zedinjenih držav. S sprejetjem predloga vlade za odpravo prepovedi izvoza orožja bo nevtral-nostni zakon pridobil na modi.
Pomls^snje na denarnem trgu
če ne pride do kakih nepredvidenih dogodkov, bodo vse omejitve glede denarnih vlog v kratkem ukinjene
Beograd, 28. sept. e. Po obvestilih s pristojnega mesta je uredba o hranilnih vlogah pri denarnih zavodih imela zelo ugoden vpliv na denarni trg. Ugotovljeno je, da je po uveljavi jen ju uredbe nastopilo popolnoma normalno stanje. Ne samo da niso bile izčrpane vloge do zneska, kakor ga predvideva uredba, temveč so tudi odpovedi mnogo manjše, kakor pa se je pričakovalo. Nevtralnostna politika, ki jo z uspehom izvaja naša država in normalni razvoj našega gospodarskega življenja sta največ doprinesla k temu, da je v vrstah vlagateljev nastopilo popolno pamirjenje.
če ne bo nepredvidenih dogodkov ln če se izpolnijo pričakovanja, da ne bo realiziranih niti 40 odstotkov vlog, bo že v prvi polovici oktobra mogoče znatno omiliti al: celo popolnoma ukiniti vse omejitve glede razpolaganje s hranilnimi vlogami. Ker se je ugotovilo, da nekatere pošte niso pravilno razumele predpisov uredbe o hranilnih vlogah ln ne izplačujejo v uredbi določenih zneskov, se opozarjajo vlagatelji, ki bi imeli v tem pogledu kake težave, naj se v vsakem takem primeru obrnejo naravnost na ravnateljstvo Poštne hranilnica.
poCUlenl otternH
, i • * i.. « . . »Hrvatska straža" ln shovanstvo
Beograjska revija »Vidici« piše o »Hrv. stražu med drugim: »Hrvatska straža* sovraži vse, kar je slovansko, zlasti pa, kar je rusko in češko in sicer v toliki meri, da se ji že mrači pamet. Največji užitek je bila zagrebškim — propast če-
škoslovaški države. Niti Poljaki, ki so gotovo dobri katoliki, niso bili »Hrvatski stražu dragi kot Slovani, ona jih ima rada samo kot borce proti Rusom, da pa sa pravilno oceni pisanja »Hrv. straže«, naj navedemo iz nekega njenega dopisa pod naslovom »Gospodje, prste proč!« o borbi za hrvatsko občino Štrigovo, ki pripada dravski banovini, tudi tole. »Ako se vozite s vlakom skozi Medjimurje ali se morda o čem informirate pri železniškem osebju, opažate, da so napisi na postajah pisani v jeziku, s katerim nimamo ničesar skupnega. Prav tako dobivate tudi odgovore v tem jeziku.« — Ta jezik ja slovenski! AH je treba in ali se sploh more tu še kaj pripomniti!?«
Na ta ugotovitve revije »Vidici« odgovarja »Hrv. straža* in pravi: »Točno Je, da »Hrv. straža« vidi v slovenstvu v prvi vrsti samo jezikovni pojem. To »slovenstvo« so imeli priliko čutiti na svoji koži mnogi tako zvani slovanski narodi, a tudi v današnjih dneh imamo za to nenavadno ekla-
tanten primer___Naravnost cinično drzno
je stališče revije »Vidici« napram slovenskim napisom v hrvatskem Medjimurju. Njih to nič ne moti, seveda! Oni vpijejo: »Ali Je treba in dali se more tu še kaj pripomniti!« Potrebno je in more se! Zakaj bi na primer v Sloveniji bili napisi v hrvatskem jeziku?! To bi zares ne imelo nobenega smisla! Prav tako tudi nima smisla, da bi bili v hrvatskem Medjimurju slo venski napisi. To je jasno in pravično!«
ttKaj bi HrvatsHo razbilo in potom ubilo"
»Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. šarića, je v svoji zadnji številki objavil članek »Pred novimi nadamU, v katerem piše tudi tole: »Nekaj se v tem za Hrvate zgodovinskem času vsiljuje kot veliki imperativ. Dobro in pravično razmerje s cerkvijo in katoličani... Vprašanje je aktualno samo zaradi nekih inter pretov naukov Antona in Stjepana Radića, ki so v zadnjih letih preveč jasno in napadno kazali nasprotstvo proti krščanstvu in katolicizmu. Mislimo, da je treba te elemente držati  daleč od odločujočih položajev v hrvatskem narodnem življenju in jim resno onemogočiti    vsako lahkoumno igranje s temi kočljivimi zadevami. Katolicizem je hrvatska tradicija, nihče ne more tega zanikati.    Toda on je tudi hrvatska moč: nadnaravna in naravna. Pokazala je to preteklost in sedanjost. Najbolj zdravi elementi v našem narodnem organizmu so katoliški, a najbolj nesebična in narodu na izveste iša inteligenca je duho^ sčina. No, tudi neod\-isno od tega je katolicizem sila. Močna in organizirana sila    Začeti proti njemu boj, bi pomenilo, pognati narod v državljansko vojno. Najpogubnejša državljanska vojna — verska vojna To bi Hrvatsko najprej razbilo, a potem ubilo Katolicizem je treba spoštovati. Hrv. narod je treba odgajati katoliško. On mora imeti krščansko šolo. On mora sodelovati s cerkvijo in s sveto stolico .. Čas, ki ga preživljamo, je zgodovinski Odločevalo se bo morda za stoletja  Živela Hrvatska! Ml priporočamo Bogu, Gospe in vsem pravičnim dušam prednikov, ki uživajo lice božje... Ne bomo menda začeli novo razdobje svobode kot nraktični ateisti!« — 1 / f ■ f t*   «r *   |J       - ■ , »   »* »r
}     \ - 9 V
»V     -    •    ' . . 'k
Petdeset let ljubljanske
Mestne hranilnice
Mostna hranilnica ljubljanska« največji slovenski denarni zavod, je začela poslovati 1« oktobra L 1889
t.
i e>
Preveč žganja
Ljubljana, 28. septembra
Letos nas je narava cbde.rila z najbogatejšo sadno letino,  kakršne skoro ne pomnijo tudi stari ljudje. Obrodilo je vse vrste sadje, da so se stara že napol trhla drevesa, kakor tudi mlada drevesca kar ŠibUa pod težo sadov.    Veliko sadja so naši sadjarji in kmečki posestniki, spravili na trg v Ljubljano in naša mesta sploh, se več so ga pokupili izvozniki, a največ se ga predela v žganje. Prav v tem  času  so oživela hribovska naselja, kjer so očistili kotle in pripravili namočeno sadje za kuho. S pripravami za kuhanje žganja ne hite samo po gorjanskih vaseh, marveč tudi v dolini. Povsod kuhajo žganje, tudi v mestni okolici, na Dolenjskem, Gorenjskem,    Notranjskem in po štajerskem. Priprave za kuhanje so namestili ob studencih,   potokih   in ob vodnjakih, ker jim tekoča voda olajšuje delo. drugod pa, kjer so navezani na kap-nico, morajo hladiti kotle in cevi a vodo, ki jo sproti nanosdjo. Nekateri so že doslej nakuhali ogromne količine žgane pijače. Ce se ustaviš na izletu v hribovskih vaseh, prej mirnih in tihih, čujes od raznih strani, kjer se kadi izpod kotla, robato govorico, ki je prej nisi bil vajen. Kmečki ljudje kuhajo žganje največ ob nedeljah in se pri kuhi zbirajo obiskovalci tudi iz drugih vasi sedaj pri tej tn nato pri drugi nisi. Po dvoriščih postajajo čudno majave postave,    ljudje vpijejo pod učinkom žgane pijače drug na drugega, kriče nad tujcem    ali pa ga že napol omamljeni vabijo, naj pride bliže. Sganje stoji v litrih na mizah in se pije iz kozarcev kakor voda. Na večer poskušajo m petjem, ki pa izzveni v klavrno vzkli-
kanje, ki se nato Se pozno v noč glasi preko dobrav in gričev. V mnogih primerih nastajajo med pijanimi fanti prepiri in divja medsebojna obračunavanja zaradi malenkosti, ki jim je vzrok samo v preobilno zavžiti žgan ji ci. Več žrtev divjih pretepov pod vplivom žganja se že zdravi v ljubljanski bolnici, laže poškodovani leže doma, drugI ae zopet zdravijo v raznih drugih bolnicah. Nekje na Gorenjskem se je stepla med seboj vsa domača družina, od gospodarja ln starega očeta do naj mlajšega vnuka, ki je pograbil poleno in šel nad hlapca, ki je nadlegoval njegovo sestro. Ti primeri niso osamljeni in se take stvari gode najbrže tudi v drugih krajih, kjer polnijo sode s Žganjem, ob nedeljah pa iz njih Utre in kozarce.
Učitelji in drugi inteligenti s dežele nam pripovedujejo strahotne stvari, ki se gode sedaj ob času kuhanja žganja po deželi vsevprek. Posamezniki so skušali vplivati na ljudi, da bi kuhali man] žganja in sadje rajal sušili, vendar pa so imeli bore malo uspeha. Ponekod so sušilnice sadja enostavno podrli že pred leti in so rajši vse odvisno sadje, ki ga niso mogli prodati, predelali v žganjico. Največ sad. ja sune zaenkrat se t hribih v kamniškem okraju in sad Skorjo Loko. dočim na Dolenjskem, kjer imajo vino, sušenja sadja skoro veo ne posna jo. Kakšne bodo letos posledice prebogate sadne letine v znamenju kuhanja žganja posebno na našem podeželju, ve sam bos;, vendar pa bo, če se pitje žganih pijač na kakšen način ne omeji, prišlo prav gotovo že do žalostnih dogodkov.
Inserlrajte v „SL Narodu"!
Vatikansko glasilo o Poljski
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ie ta dni objavilo o Poljski članek, v katerem izvaja med drugim: »Vofna, ki fe na-sta*a zaradi tega, ker nI bil sprefet predlog za sestanek splošne mednarodne konference, na kateri naj bi se rešilo vprašan fe G danska v skladu z življenjskimi interesi Poljske in nacionalnimi aspiracifami Nem-xije obenem g vprašanjem obojestranskih manjšin, nemških komunikacij z Vzhodno Prustfo In poljskih komunikacij z morjem, 'e razp'* na fc-fj Poljsko in tako še enkrat
z postavila mučenju narod   Sobieskegm, ki ie na taka muke že navajen. Toda Poljska ni umrla. Ona živi, ker nanjo svet ni poza bil. To čutijo vsi, ki jih sveta vera veže s Poljaki, *   f * *> -v *   C   < V'*
nr *   i *> i i   sr * • >v      % V ^
z   * a ' s* ^  ' wmT t   - ^s>
„Hrvatska straža" o Rusiji
»Hrvatska straža« Je posvetila prihodu ruske vojske na Karpate članek, v katerem pravi med drugim: »Samo dejstvo prisotnosti Sovjetov v Karpatih brez vsega drugega dobiva samo po sebi ogromen pomen v političnem, socialnem tn kulturno-verskem pogledu. Ogromni ko*os ruskega imperija, ki sa ja danes naslonil na karpatsko bariero, bo izvršil preokret v politiki tega deta Evrope. Rusija se nt še nikdar v zgodovini nahajala v takšni politični situaciji. Zato ne moremo iz preteklosti črpati nobenih naukov, nego si lahko samo predstavljamo, kaj pomeni »naslanjanje* na »okno« Evrope naroda, ki šieje stopetdeset milijonov duš!«.
Ljubljana, 27. septembra Ko se je snovala Mestna hranilnica ljubljanska, je bilo na slovenskem ozemlju več hranilnic, toda med temi samo tri slovenske in Hčer hranilnice v Slovenjem Gradcu, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in v Kozjem. Vse druge hranilnice na slovenskem ozemlju so bile nemške ali italijanske ter so obvaladovale malone ves slovenski denarni trg in z njim slovensko narodno gospodarstvo. Njim na čelu je stala v Ljubljani Kranjska hranilnica, ustanovljena že L 1820.
Gospodarski boj Slovencev za osamosvojitev je prišel na novo stopnjo razvoja, ko so se začeli ustavljati prvi slovenski denarni zavodi večjega obsega. Slovenska prestolnica je v tem pogledu napravila prvi korak, ko je njen občinski svet ustanovil Mestno hranilnico ljubljansko. V aprilu 1.1882 so zmagali pri volitvah v ljubljanski občinski svet slovenski volilci in je Ljubljana dobila prvega slovenskega župana Petra Grassellija. že na prvi seji novega občinskega sveta je po dogovoru z Ivanom Hribarjem ljubljanski odvetnik dr. Alfonz Mosche predlagal, naj se v Ljubljani ustanovi Mestna hranilnica. Pri glasovanju so ostali Nemci, ki so predlogu nasprotovali, v manjšini in novoizvoljeni hranilnični odsek je začel sestavljati pravila za Mestno hranilnico. Toda preteklo je skoraj šest let, preden je vlada odobrila hranilnična pravila. Dne 6. decembra leta 1887 je občinski svet izvolil člane prvega upravnega odbora Na prvi seji upravnega odbora Mestne hranilnice je bil izvoljen za predsednika Fran Ks. Souvan. Dne 1. Oktobra 1.1889 je bila Mestna hranilnica slovesno otvorjena. Naflla je zavetje v skromni pritlični sobici na levi strani magistrat-nega poslopja, župan Peter Gra&selli je zaprisegel dva hranilnična uradnika. Dne 1. oktobra 1. 1889 ob 9. dopoldne je Mestna hranilnica ljubljanska začela poslovati.
Težavna in naporna je bila začetna pot mladega slovenskega denarnega zavoda, ki mu je bila prisojena tako pomembna vloga v boju za gospodarsko osamosvojitev Slovencev, toda vse začetne težave so bile kmalu premagane in napori tujih denarnih zavodov niso mogli zavreti razmaha slovenske Mestne hranilnice. Vloge so stalno naraščale. Ob koncu 1. 1890 je hranilnica imela že 2.322 vlog v skupnem znesku 266.034 goldinarjev, ob koncu 1.1899, torej po 10-letnem obstoju pa je imela že 15.073 vlog z zneskom 14,403.664 kron. Po 10-letnem poslovanju je znašal celotni denarni promet 197,875.051 kron, upravno imetje hranilnice pa je znašalo že blizu is ooo ooo
kron. Lastnega premoženja je v prvih 10 letih hranilnica prigospodarila 249.138 kron.
Prvo desetletje Je Mestna hranilnica preživela brez hudih kriz, le ob potresu leta 1895 so iz neke vasi na Gorenjskem prihiteli v Ljubljano vsi vlagatelji, ker so mislili, da se zavod z njihovimi prihranki vred pogreza, toda v uradnih prostorih hranilnice so naleteli na redno poslovanje. V naglem razvoju so rasla tudi posojila. V prvih desetih letih je Mestna hranilnica posodila skupno 5.250 dolžnikom 9,057.448
kron, občinska posojila pa so znašala po 10 letih obstoja 57 občinam 1.134.30h Kron.
L. 1909, torej ob 20-letnem jubileju, je znašal denarni promet hranilnice ie 58 miljonov 135.626 kron, vlo^je pa so prekoračile vsoto 25.000 000 kru:i. Dne 1. oktobra L 1891 se je hranilnica preselila v nekdanjo Galetovo hišo, de3no od magistrata, kjer je sedaj v pritličju prodajalna mestne elektrarne. V sedanjo lastno palačo v Prešernovi ulici, ki jo je zgradil gradbenik Filip Supančič po načrtih sarajevskega arhitekta Josipa Vancaža, se je Mestna hranilnica preselila 1. maja 1, 1905.
Na prelomnici 19. in 20. stoletja je Evropa doživela denarno krizo večjega obsega. Začela se je 1. 1898 in dosegla višek L 1900 ter se obnovila 1. 1905. Ta doba denarne krize Mestne hranilnice nI močno prizadela, kurzna Izguba pri vrednostnih papirjih je bila malenkostna. Po septembrskih dogodkih 1. 1908 so Slovenci začeli dvigati denar iz nemških denarnih zavodov in ga nositi v slovenske hranilnice. NaSa gospodarska zgodovina je tedaj doživela velik denarni preobrat, kajti okoli 30 milijonov kron slovenskega premeženja se je preselilo lz tujih denarnih zavodov v slovenske.
Med 20. in 25. letom delovanja je nastal v razvoju zavoda majhen zastoj zaradi pomanjkanja gotovine na denarnem trtru. Sredi pripravljalnih del za 25-letnico obstoja Mestne hranilnice je izbruhnila svetovna vojna. Mestna hranilnica je med vojno preživljala težke čase. Po razglasu mobilizacije 1.1914 je dvignilo 1825 vlagateljev 1.0S5 951 kron, kar je bilo za tfets čase nekaj nepričakovanega, zanimivo pa je, da ie v istem razdobju 222 strank vložilo 403.188 kron gotovine. Že v prvih dneh avgusta 1. 1914 je bil proglašen za vse denarne zavode moratorij, s katerim si je avstrijska vlada zagotovila gotovino v denarnih zavodih za vojna posojila.
V svobodni državi Jugoslaviji so denarni zavodi prestali hude pretrese, preden so se uredile razmere na denarnem trgu. V prvem povojnem letu 1919 so vloge dosej 'e 102 352.662 kron, v naQlednjem letu psj so se dvignile kar za 75,707 480 kron. Skupno stanje vlog je bilo 21. decembra 1. 1022 330.822.514 kron. Dne 1. januarja 1 ItU pa je začeli Mestna posojilnica poslovati v dinarjih in so v tem letu narasle viot^e
na 97,141.551 din. VLSek so dosegle vloge v septembru 1. 1931. torej pred priči-t kom svetovne gospodarske krize, z zneskom 472.225 000 din. Z uspehom je zavod lzvo-jeval tudr-boj s težko gospodarsko krizo od 1. 1931 do 1. 1933. ko je izplačal ogromne vsote na račun vlog. L 1937 je bil po krizi zabeležen prvi dvig vlog in sicer na 379004 212 din. Lani so »e vlocfe hitro dvignile ln dosesrle ob koncu leta že 406 mlL 848.693 din. Dne 1. anrila 1. 1938 je hranilnica stopila iz zaščite ln začela zopet redno poslovati. Niti para denarja njenih vlagateljev se med krizo ni izgubila. Mnenje vseh gospodarskih ljudi je, da je Mla odlično prestana preizkušnja v dobi krize najboljši dokaz za trdnost Mestne hranilnice in njenih globokih korenin med vsemi sloji našega ljudstva.
Nasilna smrt v valovih Save
Bučanova nI skočila sama v Savo, pač pa jo je vanjo pahnil njen razočarani mož v trenutku razburjenosti
Nov potres v okolici Smirne
Rim* 27- sept. AA. Havas ponoča iz Ankare: Danes je bilo v pokrajini Smirne zabeleženih vec novih potresov. Materialna Skoda je velika. Porušenih je bilo mnogo his. Po potresu je bila velika nevihta, ki je istotako povzročila veliko materialno škodo. NI znano, koliko človeških žrtev sta zahtevala potres ln nevihta, vsekakor pa Je več ljudi Izgubilo življenje.
delegacija v Londonu
London, 27. sept. a Danska trgovska delegacij* je danes preko Amsteidsms s letalom odpotovala na pogajanja v London.
Kranj. 27. septebra Kakor so poročali listi, so našli v petek pri Majdicevem jezu utopljeno 261etno tovarniško delavko Heleno Bučanovo. Po izpovedi delavke Podlipnikove, ki je stanovala v Isti hiši, in kateri je Bučanova večkrat izjavila, da bo šla v smrt, so bili vsi prepričani, da gre za sanomor. To dejstvo je podkrepila tudi zdravniška preiskava, ki je ugotovila, da na utopljenki ni opaziti nobenih znakov nasilja.
V soboto je policija zaslišala še Buča-aovo prijateljico in sostanovalko, delavko Heleno Trobčevo. Na podlagi njene izpovedi je pričela policija sumiti, da gre za umor, ne pa za samomor, kakor so sprva domnevali. Trobčeva je izpovedala, da ji je Bučanova večkrat potožila da jo njen mož, od katerega je bila že 3 leta ločena, -stalno zalezuje in se zato boji najhujšega. Sama je bila priča, kako jo je mož lani pričakoval zvečer na savskem mostu z odprtim nožem, ko sta se vračali iz tovarne domov. Tedaj je Bučanovo rešila Trobčeva s tem, da je njenemu možu izbila nož. Pozneje je mož Bučanovo še večkrat nadlegoval in ji pisal pisma, v katerih jo je stalno prosil, naj se vrne nazaj.
Bučanova je bila namreč že 8 let poročena • čevljarjem Cirilom Bučanom iz Bri-tofa pri Kranju. V zakonu ie jima je rodil sin, toda pred 3 leti je žena zapustila moža in otroka ter se je preselila v Struževo in si poiskala službo v tovarni. Mož jo je skozi vsa ta leta neprestano prosil, naj se vrne, toda zaman. Pred 14 dnevi na Malega Šmarna dan, se je s kolesom pripeljal v Kranj, ker sta imela pismeno dogovorjen sestanek. Sešla sta se ▼ srednjem savskem drevoredu in ob tej priliki je Bučan ponovno pričel moledovati, naj se vrne k njemu in sicer predvsem zaradi otroka. Ko žena o vrnitvi sploh ni hotela ničesar slišati, se je Bučan močno razburil in jo najprej pretepel, nato pa jo je pahnil po bregu proti Savi. Na spodnji poti ae je Bučanova vjela za veje, toda mož je skočil za njo in jo odtrgal od vejevja. Bučanova je zavpila na pomoč, toda njen klic je v naslednjem trenutku zamrl v savskih valovih.
Bučan je na policiji dejanje ▼ celoti priznal in je tudi pokazal mesto, kjer se je odigral ves prizor. Njegova izpoved je polna življenjske tragike. 2cna zanj sploh ni marala in se je poročila z njim zgolj is ko-rlstoljubjs in udobnega življenja. Dokler je s Čevljarstvom ie dobro zaslužil, je njuno življenje ie nekam mirno teklo, toda že tedaj se žena ni dosti brigala sa dom ln otroka ter se je raje družila s drugimi moškimi. Ko pa je možu pričelo primanjkovati dela in so prisil za družino težji časi, je žena zapustila dom m odila v tovarno. V tem času, ko je živela ločeno od moža, si je nakopala nezakonskega otroka in hudo bolezen (sifilis). Toda mož bi ji kljub vsemu temu vse odpustil, če bi te vrnila
nazaj, končno pa je v razburjenosti napravil vsemu konec.
Da so Bučanove izpovedi resnične, dokazujejo tudi pisma, ki so jih naSli na Ao-mu pokojne Bučanove. V nekem pismu jo naproša njena mati, naj se vrne k mužu. saj jo je morala vendar že bolezen izpame-tovati. V drugem pismu jo zopet naproša ondotni župnik (iz Britoia). naj se vrne nazaj k družini.
Brezbrižnost voznikov
Brežice, 27. septembra Kako brezobr:mi in nesrnmnl so nekateri na« vozniki priča slednji primer. Preteklo nedeljo se je peljal s kol?aom po cesti iz Brežic proti Bineljskernu Averust Osojnik iz 2upelevcev. Nedaleč od Buko-ška je srečal okoli 21. neznanega voznika, ki mu je pridrvel nasproti z enovpr?žn1m vozom brez luči po leti strani ceste. Pri «rr*»<*->- - — *'v4ojTiik tako nesrečno za-. _ ,anca, da je Izglibil ravnotežje in v velikem loku zletel v obcestni jarek, kjer je obležal. Vsled močnih poškodb, ki jih je dobil pri padcu, se Osojnik m mogel graniti z mesta >n je klical vozn'.ka na pomoč, povzročitelj karambola pa je na klicanje na vso moč p^trnal konja in v diru nadaljeval pot proti Brežicam. Osojnik je ležal skoro nezavesten in nepremično vso noč v jarku na kraju nesreče in čakal pomoči. Sele zjutraj se je prpeljal s kolesom mimo Alojz Godler iz Buko&ka. ki mu je nudil prvo pomoč in ga odpeljal v brežiško bolnico.
Kljub poizvedbam dobovskih orožnikov doslej se niso mogli zaslediti voznika, da j bi pred oblastjo odgovarjal za svoje podlo j ravnanje. — Ni bil to prvi primer v našem okolšu, da so lastniki raznih vozil povzročili hude nesreče, nato pa piistili na kraju neegode žrtve, ne da bi se količkaj zmenili zanje.
It it«***«*1*-*
— V nedeljo 24. septembra bo v Narodnem domu ob 11. slovesna služba božja, h kateri je vstop vsakoniur prost, za vernike starokatoliške cerkve pa je udeležba strogo obvezna.
Omejitev konimna živil v Svlcl
Bern, 28. sept. s. Z oktobrom bodo v Švici uvedene omejitve pri prodaji živil. Omejtve se nanašajo predvsem na sladkor, riž mast in moko.
Curih, 28. septembra. Pariz 10.05, London 17.75. New York 441.50, Bruselj 74.75, MIlan 22.25. Amsterdam 234.75, Berlin 176.—, Stockholm 105 25, Osk> 100.12. Kopenhagen 85.25. Ostali tečaji ne notirajo.
Štev. 990
Sto0R 9
Rudolf Kovači«
je odprl danes novo gostilno
„PRI AMBROŽU"
na Ambroževem trgu
ter se vsem prijateljem in znancem toplo priporoča. Novi lokali, izborna vina, odlična kuhinja. — Jutri morske ribe, izboren dalmatinski mošt. — Konaumne cene!
DNEVNE VESTI
— iz »Službenega »sta«. >Službeni list kr Danske uprave dravske banovine« st 77. z dne 27. t. m. objavlja spremembe in dopolnitve o oprostitvi mož od vojaške služoe. ureubo o spreminjanju obstoječih predpisov m izdajanju novih uredbo o izdaji posebnih blagajniških zapiskov pri Narodni banki, navodila o načinu brez plaćnega oddajanja zdravil biološkega iz vora. tolmačenje odločbe o določanju osnove (količine) za pobiranje uvoznižkega prispevka. najemne pogodbe carinarnic uvrstitev avtobusnih prog Maribor— Hoče —Pohorje in Maribor—Ljutomer med državnim železnicam nekonkurenčne proge in razne objave iz »Službenih Dovin«.
— Razpis zdravniške službe. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zirav-nika uradniškega pripravnika v banov, bolnišnici v Mariboru, Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih
v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v Ljubljani do 10. oktobra.
— l)va milijona za zaKlonišča. Na zadnji seji mestnega sveta v Novem Sadu je bil odobren kredit 2,000.000 din ki se bo porabil za gradnjo zaklonišč in drugih obrambnih objektov proti nevarnosti napada iz zraka. V Koprivnici pa je mestne poglavarstvo pozvalo vse hišne posestnike, naj začno graditi zaklonišča in kopati rove za zaščito proti sovražnemu napadu iz zraka.
— Pogozdovanje ftibenlškega s^eza. Ministrstvo za šume in rude je odobrilo 60 tisoč din za pogozdovanje golicav na pod ročju šibeniskega sreza.
— Velika poneverba v Dubrovniku. No
vi sreski poglavar Božo JambriSak. ki je bil imenovan tudi za zaupnika mestne občine v Dubrovniku, je med revizijo poslov občinskega sveta ugotovil, da je odstavljeni   komisar  dubrovniške   mestne občine
dr. Buconjić s sodelovanjem blagajnika Branka Hopeka porabil okrog 881.000 din tujega denarja, ki ga je imela občinska blagajna v shrambi. Razen milijonskega dolera je prejšnja občinska uprava napravila še 800.000 din letečih dolgov in je dajala po zakonu prepovedana posojila uradnikom.
— Kdo bo plača! Škodo. Pri zadnjih poplavah je voda uničila vinograde, sadovnjake in vrtove med Miracem in Su-Detrom na otoku rvraču. Voda je odnesla s pobočii plodno zemljo na zemljišče, ki je last no se stri i kov v dolinah in prizadeti
posestnik: zahtevajo, naj jim dolinci plodno  z^rr.lio vrnejo.
— General Blasko\vitz   je Karlovčan
Zasren?ki »Jutarnji list« poroča, da je nemški general Blaskovvitz, ki je vodil pog-aianja za predajo Varšave, rojen Karlovčan.
— Trgovinski razgovor? z Nemčijo- Da
nes so se v Beogradu sestali predstavniki našes'a erospodarstva z nemškimi delegati in so začeli razgovore o sklenitvi nove trgovinske pogodbe. Nemško delegacijo vodi pomočnik ministrstva za narodno 2T05;rt^'-r»rstvo Landried.
— 20 km .je prehodil, da bi vrnil najdenih 11 din. Kako so pošteni bosanski kmetje, nam kaže primer Pera Miličiča iz Tišine, ki je na sejmu v Bosanskem samcu našel staro denarnico s 14 din. V denarnici je bil tudi živinski potni Ust. Miličić je nepismen in je prosil soseda, naj mu prečita ime lastnika, ki -ie bilo napisano na listu. Denarn co je izgubil neki kmet iz Dolenje Slatine, ki je 20 km oddaljena od Tišine. Miličić se je peš napotil v Slatino, da jfe lahko vrnil najdeno denarnico. Izgu-bftelj je izredno poštenega kmeta pogostil s kavo in rak;jo ter mu tudi plačal za vožnjo nn za j v Tišino.
— Med poroko je pobegnila iz cerkve V Crtmdlncih pri Djakovu se je dogodila nenavadna otmica neveste. Siromašen mladenič šandor Nikolič je bil že dolgo zaljubljen v bogato mladenko Maro Ljubic. Marini starši pa niso hoteli nič slišati o poroki hčere s siromnSnim mladeničem, temveč so Maro dali bogatemu sinu posestnika Gjorgjeviča Stevu. Ko je bila s Stevom že v cerkvi in je bilo vse pripravljeno za poroko, je nevesta pobegnila iz cerkve in se pustila ugrabiti od šandorja Nikoliča ki je preža! na njo v bližni. Oba sta neznanokam izginila. Marini starši pa so razglasili, da se poroki s šandorjem ne bodo več proti vili. samo če se hči čim prej vrne domov.
— Zan'roanje fcvtce za na* trg Švicarski gospodarstveniki se čim dalje bolj zanimajo za i u gosi oven sko tržišče. Ker je uvoz iz severnih držav v Švico prenehal, bo Švica blago, ki ga je doslej nabavljala v Skandinaviji, kupovala na bližnjih balkanskih tržiščih. Neko švicarsko podjetje je že zaključilo večje kupčije za dobavo mesa, katerega bodo uporabljali v zelo razviti mesni industriji. Doslej je tako blago dobavljala 8vW natveč Danska. Neko veliko podjetje iz Basls pa se pogaja za nakup večie količine pšenične moke.
— Izkopani okostnjaki. Delavci, ki kopljejo kanale na Vidovdanskem trgu v Varaždinu, so izkopali dobro ohranjene okostnjakov. Na tem trgu je bilo nekdaj
staro varaždinsko pokopališče na katerem so po cerkvenih knjigah zadnjega mrliča pokopali 1. 1845.
— Stroga kazen za tihotapca valut. Pred meseci so carinski organi na Sušaku zaplenili denan pismo s 1.327 dolarji, ki ga je neka Irena Dekonja poslala zagrebškemu trgovcu Milanu Rosnerju. Minister za finance je Ireno Dekonj*. po zakonih o pobijanju tihotapstva z valutami kaznoval z globo 90.000 din.
— Rekord 201etnega tatu. V Varaždinu so aretirali 201etnega Mija Kukca iz Vrče. Ki je bil zaradi tatvin že 42kiat predkaz-novan. Ukradel je kolo pred neko gostilno v Varaždinu. Ko so preiskali njegovo hišo, so našli zalogo ukradenega blaga in več lovskih pušk ter samokresov.
— Naš uvoz iz Nenv3»je. Od skupne vrednosti našega uvoza v prvih 8 mesecih tega leta odpade na viednost uvoza iz Nemčije 45a 0. a za 8 mesecev lanskega leta je odpadlo okrog 40%, Kar potrju je. da se je uvoz iz Nemčije povečal. Tr novinska  bilanca za prvib os m mesecev
1. z Nemčijo izkazuje pasi'-'o 512.4 mil; Mn. Za isto dobo preteklega leta je pasiva znašala 133.000.COO din.  pasiva v letošnjem letu se je torej povečala za 379 4 milj. din ali za 285^.
VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učilišču »Christofov učni za\od<. Ljubljana,  Domobranska  15, se prične v
četrtek dne 5 oktobra kot običajno vsake leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca a trgovinstvom, pisarniška dela. nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebno aH pismeno. Vpisovanje vsak dan do d. oktobra. LTradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Šolnina nizka!
— Izvoz našega lesa. V prvih osmih mesecih tega leta je znašal izvoz našega lesa 851.000 ten v vrednosti 7oT,000.0u0 din. V istem razdobju lani je znašal \7 voz lesa 639.000 ton v vrednosti 588 OOl tisoč din. Po tem je nns izvoz losa v prvih osmih mesecih tega leta po Količin večji za 212 000 ton ali 33%. pc vrednosti pa večji za   ±60.000.000 din aH 30« ». Naj-
večji konzumenti na^a lesa so Italija Madžnrska, Anglija, Nemčija.  Belgija ter Kgipt.
— Če imate radif««U! Sp?ejemrrifc morate imeti tudi tednik za radio, gledališče in film >NAŠ VAL«, k; je najboljši vodnik po rad jskem svetu in princa obširne sporede najvažnejših evropskih radijskih postaj na vseh valovnih dolžinah. Poleg sporedov objavlja tudi poučne č.anke. novele, zanimivo rubri'-o »Kadio '.n televizija«, filmski pregled smešnice in druge zanimivo branje. Najnovejša številka ZR prihodnji teden objavlja na uvodnem me stu zanimiv članek *Rp.rtio m sedanja vojna«, slede mu pa nnveia »Nakit £Osp<^ Vere«, pregled najvažnejših dogodkov pc radijskem in televizijskem svetu svneani-
ce in fllmsk: pregled. Zahtevajte *e danes na og-led brezplačno številko k3 vam jo bo uprava tako; poslala. Naslov: »NA? VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 Mesečna naročnina stane samo 10 nnarjev.
— Odkritje spominske plošče na rojstni hiši p°k. pisatelja Peiruske v KaniniKu, ki je bilo napovedano za 1. oktobra, je bilo po sporazumu z vsemi sodelujočimi preloženo na poznejši čas m se bo najbrž izvršilo v nedeljo 15. oktobra, o čemer bomo se posebej poročali. Pripravi jaim odbor za odkritje te spominske plošče prosi vse tiste, ki so dobili okrožnice s položnicami, pa se doslej še niso odzvali, aa izpolnijo svojo dolžnost in s svojim prispevkom omogočijo tm lepšo počastite\ pok. Petruške.
— Slab ribolov na Jadranu. Letošnji poletni ribolov na Jadranu je bil med najslabšimi v zadnj'h 10 letih. V avgustu so ribiči polovili na vsem Primorju samo 340.380 kg sardel. skuš. lokard in snjur.
— Ponesrečenci. V bolnico so prepeljali SSletno ženo strojnika Marijo Vcrbičevo iz Logatca, ki je doma padla in si zlomila desno nogo. — Delavec Anton Levičnik, zaposlen pri delu na banovinski cesti v Besnici, je včeraj padel s kolesa in se huje poškodoval na glavi. — Delavec Peter Perko iz Tržiča je včeraj zjutraj vstal, ko pa je stopil proti vratom, mu je postalo slabo. Padel je in si zlomil levo ključnico. — Pri prenašanju vreč z moko je včeraj padel delavec Avgust Troha iz Most in si zlomil levo ključnico. — V bolnico so spravili noči tudi 31etno hčerko maglstratnega uslužbenca Francko Vidmar, ki je padla z voza ln si zlomila levo nogo.
— Napaden na cesti. Ko se je snoči vračal    SSletni    zidarski    mojster Janko
Breznik z Vira domov, so ga na cesti blizu vasi iz zasede napadli neznanci. Planili so nanj s palicami in koli ter ga zbili na tla. Breznika, ki ima poškodbe po ^lavi in po životu, so morali prepeljati v bolnico.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo po večini jasno in zmerno hladno vre me. Včeraj je nekoliko deževalo v Man boru, Zagrebu in na Rabu. Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku tn Kum boru 22. na Rabu 18 v Splitu in Visu 11 v Beogradu 15, v Mariboru 14.5 v Ljub liani 13.2. v Sarajevu 12 v Zagrebu 11 Davi je kazal barometer v Ljubljani 766 6 temperatura je znašala 6.4.
Iz Lfnbllane
—lj Vprasalne p°le je mestno poglavarstvo dostavilo že vsem hišnim gospodarjem, vendar so se pa pri pobiranju Izpolnjenih pol pojavile težkoče, da morajo slu-žitelji po dvakrat in tudi po trikrat k posameznim gospodarjem prihaajti ponje. Izgovori, zakaj pole Se niso izpolnjene, so pač različni, toda z večino je kriva mnogim   nepotrebnim   potom   predvsem po-
Naročniki »Slov. Naroda72
ob Ižanski cesti do črne vasi
bodo odslej prejemali >SLOVENSKI NAROD« na dom po raanaealkt
Novi naročniki ee lahko naroce na »SLOVENSKI NAROD« tudi po raz-nasalkl. Mesečna naročnina z dostavo na dom Din
vrsnost.  Zato mestno  poglavarstvo spet
prosi vse Mine gospodarje, naj brez odlašanja takoj razdele pole vsem strankam
in jih spet vrnejo mestnim služi tel jem. ee se niso prisil ponje. Ce je bil pa aluHtelj že brez uspeha spet v nisi, naj hišni gospodarji ne čakajo več in naj pravilno izpolnjene vprasalne pole pošljejo sami mestnemu poglavarstvu, Mestni trg Štev. 2, I. nadstropje, vrata 44.
—Ij Pevski zbor Glasbene Matice bo imel d revi pevsko vajo izjemoma že ob pol 8. Vajo bo vodil ravnatelj Polič. Odbor vabi vse pevce, da pridejo točno ob napovedanem času k vaji.
—lj Idrijski krožek. Vsi rojaki vabljeni na sestanek, ki bo v soboto, 30. septembra, ob 20. v gostilni rojaka Vidmarja na 3v. Jakobu trgu St. 5.
—lj Izlet v Slovenske gorice priredi Tujskopiometna zveza dne 8. oktobra. Vse informacije in spore-e dobite v biletarnah Putnika, Tvrševa 11 in Masarvkova 14. 4G9—n
—lj Xa trgu aretiran žepar. Na živilskem trgu so davi prijeli 241etnega Janka L., ki je skušal ukrasti neki gospodinji v gneči ob stojnici iz ročne torbice denarnico z 200 din. Na policiji so Ugotovili, da je Janko, ki je doma iz, ljubljanske okolice, že dolgo zasledovan zaradi sUčnih tatvin, ki jih je nekaj zagrešil že med katoliškim kongresom in ob drugih priiikah. Fant se je zadnje čase potikal po Mariboru in Zafrrebu, kjer bržkone tudi ni hodil skrčenih rok.
u— Trgovski tečaji sa Izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvorilo začetek oktobra na trgovskem uči-TiŠču »Christofov učni zavod* v Ljubljani, Domobranska 15. Poiasnila daje ravnateljstvo (—)
—lj Do nezavesti so ga opijanili. Včeraj noT>oIdne je prišel pekovski raznasalec Ivan H. iž Trnovega po opravkih v neko gostilno v Linhartovi ulici. V gostilni je sedeža vesela družba, ki je fanta iz objestnosti povabila k mizi in ga silila s pt-mčo. Nudili so mu vse mogoče likerje ln žgane pijače tako ćolgo. da je mladi dečko omrdlel in so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnico. Pač lepo spričevalo za gostitelie!
—lj Italijanske ln nemSke, začetne !t» nadaljevalne tečaje Driredi v večernih Ufali Trgovsko dru£ty€ '»Merkur« v Ljubljani. Priiave v društveni nišami. GrejBor©čeva ul. 27. pritličje, med 8. in 14. uro. 470—n
GRILLROM in
BatjM*esai restavracija ^Slotl14
se odpre v začetku prihodnjega, meseca.
—lj Tečaji za nemščino so se iz Delavske zbornice preselili v Tavčarjevo ul. 4. Začetniki, nadaljevalni ln konverzacijski. Dnevni  in večerni   Tavčarjeva 4-II.
—lj Plesne Vaje Sokola Vič bodo tudi letos vsake nedeljo in praznik od 15. do 19. v Sokolskem domu. Prva otvoritvena plesna vaia bo v nedeljo 1. oktobra t. 1. ob 15. Igral bo prvovrstni Falceton.-jaaz. Članstvo^uijudno vabljeno. Zdravo: 471—n
—lj Plesni zavod Jenko v Kazini, edina = ola 7a dru/ahni ples v Ljubljani, ki si-
štematično vodi pouk v posebnih tečajih otvori  sezono v torek   3. oktobra  ob Ž0.
t nadaljevalnim tečaiem za lanskoletne plesalce. Zaretniški tečaj za novince-dame in gospode se prične v četrtek 5. oktobra ob 20. Informacije za posebne Dlesne ure in vpisovanje Dreti legitimiranju vsak dan od 11 do 13. in od 17 do 19. ure Dijaki (nje)  imajo popust. 466—n
Iz Celja
—c Sejem bikcev. Jesenski sejem ple nenskin bikcev rodovniškega porekla si-opSenične pasme bo 3.  novembra v St. u riju ob -juž žel-
—c Dve nesreči. V Laškem se Je v torek ponesrečil lTletnl mesarski vajenec Vladimir Ivekovič iz Celja. Ko je gnal te-!ico po cesti, ga je dohitel neznan avto m ga podrl na tla. Ivekovič se je močno poškodoval po glavi in desni nogi. V Ju-vanju pri Ljubnem je padel enoletni dninarjev sinček Ivan Naglic doma Čez prag in si zlomil levo roko. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico.
—c Nedeljski nogomet. V nedeljo 1 oktobra bo v Celju drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo ln SK Borutom iz GotovelJ ter prvenstvena tek ma mladic SK Jugoslavije in SK Celja. Prdsavezne prvenstvene tekme ne bo v Celju nobene.
—c Zahvala. ?r^ski odbor Rdečega križa v Celju se Iskrene zahvaljuje vsem in vsakomur, ki je pripomogel k lepemu uspehu v tednu Rdečega kriza Posebno se zahvaljuje komandi mesta za dva brez-Diačna koncerta vojaške godbe in prebivalstvu mesta Celja, ki Je v tednu Rdečega križa izkazovalo društvu svoje razumevanje in naklonjenost. Teden Rdečega križa je bil zaključen v soboto 23. t. m. s koncertom vojaške godbe v Celjskem domu v korist Rdečega kriza. Odbor izreka kapelniku g. Petru Fabijanoviću svoje priznanje in najlepšo zahvalo.
Iz Ppdeč
Uprava »Slovenskega Naroda*4 {
Važno opozorilo vsem vinogradnikom. Opaža se. da nekateri vinogradniki že se-iaj trgajo pozne vrste jrrozd.ln. dasi Je rok ra aplošno trgatev deločen šele za mesec ->ktob°r Prebivalstvu se sporoča, da Je rok za obiranje poznih vrst grozdja določen šele po 3. oktobru Pred tem časom se sme obirati samo grozdje, ki je izredno zgodno n pr.  portugalka in drugo.
V Radečah so zopet dovoljeni živinski ln svinjski sejmi. Z dovoljenjem banske uprave v Ljubljani se lahko zopet vršilo v Radečah živinski in svinjski sejmi. Na snime se smejo pripeljatt praiiči samo s konjsko vprego ali avtomobilom.
Opozorilo gostilničarjem. Opozarjamo vse gostilničarje, da je prepovedano točenje alkoholnih pijač vsem vojaškim obveznikom, ki so vpoklicani na orožne vaje. Enaka prepoved velja tudi za spremljevalce konj.
Izredno dobra sadna letina. Letošnja sadna letina je Izredno dobra. Posebno dobro so obrodile slive. V naših krajih Jih je toliko, da nimajo skoro nobene cene. Sadjarji jih pridno pobirajo in spravljajo v sode za kuhanje slivov'^e, Id je bo letos Izredno veliko. ž> sedaj se dobi liter po 10 din, bržkone pa bo še cenejša. Zelo dobro so obrodila tudi jabolka in hruške. V naših krajih je posebno mnogo voečenk in kanadk ter vseh vrst koemaeev. ki ee bodo dobili prihodnji mesec po 1.— do 1.50 din za kg. Sadjarji se pritožujejo, da jim primanjkuje sodov, kajti le sedaj »o skoro vse napolnili z jabolčnlkom. Zaradi lepe solnčne jeseni kaže grozdje prav lepo. S dneva v dan postaja sladkajte. Umni vino- i
Na krivih i
Krasen film po znamenitem romanu >Dodsworthe od Sinclaira Lewisa. pisatelja, ki je bil odlikovan z Noblovo nagrado. — V glavnih vlogah: VVaiter Huston - Ruth Chatterton - Marj Aator. DANES ob 1«-, 19. ln 21. url. Roman žene, ki je iskala zgolj zabavo, razvedrilo ln uživanje zemskih dobrot... Film iz bogate ameriške družbe. Dejanje se godi v Ameriki, Parizu, na Dunaju ln na velikem prekooceanskem parnlku >Queen Mary«. KINO UNION, tel. 22-21
i
KINO MATICA, tel. 21-24
ob 16.. 19. in 21. uri
PUSTOLOVCI NA RIVIJERI
Sijajna komedija z najboljšim komikom FRANK MCRGAN-om.
Amerike
CD
TRADER HORN
(Klic pragozda).
Predvaja danes in jutri ob 16., 19.
Največji ekspedirljski film vseh časov!
Neizprosna borba za obstanek med prebivalci prostrane afriške džungle, in 21. uri KINO SLOGA, tel. 27-30.
gradniki bodo pričeli trgatev šele ob koncu prve polovice meseca oktobra. Vinska letina bo prav dobra. Vina bomo imeli polne polovnjake! Tudi poljani pride J Ki Razejc prav dobro.
— Prekinitev pouka na ljudski šoli. Zaradi ogromnega dela, ki ga ima naš kmet s pospravljanjem poljskih pridelkov in zaradi bližajoče trgatve se je vodstvo tukajšnje ljudske šole sporazumno s krajevnim
šolskim svetom zaprosilo višjo šolsko ob-
lriM da začasno prekine pouk. Ljudskošol-ski otroci pomagajo namreč staršem pri debn Banska uprava le te dni ugodila upravičeni želji prebivalstva ter dovolila prekinitev pouka v vseh razredih od 29. septembra do 8. oktobra Ta ukrep je za le-tošnie leto Se tem rumejsi, ker )e mnogo kmetov
Sh*wov »Hudičev učenec«
Duhovita in originalna komedija je žela kot aktualna
umetnina Izreden uspeh
Ljubljana, 28. septembra Hudičevo imenitna komedija! Tale Sha^v bo prav gotovo posebno privlačna predsta va letošnje sezone »Hudičev učenec« je kakor vse Shawove igre blesteče duhovita, vseskozi originalno zajeta in podana, polna osvežujoče ironije in satire ter prav do aktualnosti sodobna komedija. Namestu Severne Amerike si kar mislimo kako državo v srednji Evropi in namesto 1. 1777 postavimo n. pr. 1938 ali 1939, pa gledamo bridko veselo igro iz današnje dobe. Da, celo v zaključek trdno verujemo, da se ponovi, saj je večna resnica: vsaka krivda se maščuje že na zemlji.
Sha\va kot dramatika »zgodovinskih« dram že poznamo, ker smo gledali »Cezarja in Kleopatro« ter »Sveto Iv »no« T> iv tako nas v »Hudičevem učencu« shaw p c-pričuje, da zgodovina v istini ni patettćao romantična in heroična, temveč računarsko trezna in preprosta,, da ie tako zvano junaštvo navadno izsiljeno, slučajno a!i »skoraj noro«, da so v zgodovini prav najmanjši često največji, najvažnejši zmagovalci th prinašalci odrešitve, svobode. Shaw doka zuje vse to a nič ogorčeno, jezno, dogma-tično, temveč z nepopisno prijetni'u hu morjem, s posebno duhovito ironijo, ki deluje na gledalca v izvrstnih prizorih vprav satanski, a mu izziva hkratu največje zadovoljstvo.
Shaw je vilk mojster v podajanju najsil-nejSih kontrastnih občutkov v isti secoi. Ko smo n. pr. priča na »krvavi rihti«, pri vojnem naglem sodišču, ki je že vnaprej odločilo, da bo junak čez par ur, točno opoldne obešen, nas grabi groza, a obenem se krohotamo ob duhovitih komičnih situacijah in impertinentnih izrekih Ko ima junak vrv že okoli vratu in je le še treba, ds mu izpodbijejo podstavek pod nogami, se krese pred nami komedija, ki nam stresa trebuSno prepono, da bruhamo v kro hot. To je umetnost, ki jo zna le Shaw, in na čast je naši inteligentni publiki, da jo uživa z naslado, ki se sprošča v spontanih aplavzih.
Shaw pa je povedal s to svojo komedijo še več: kako je sovraštvo podobno ljubezni, kako je navidezni propalež lahko najplemenitejša. najbolj požrtvovalna duša, da so farizejstvo, hudobnost, zlobnost še prav posebno zaničljiva pod plaščem puritanstva, verskega zunanjega fanatizma, da je mogoče državi izrabiti ogromen kos sveta po krivdi enega samega zanikrnega birokrata in da »britski vojak prenese vse, samo britskega vojnega ministrstva ne ...« Pa se glavno misel: »V uri preizkušnje najde človek    svoj pravi poklic«. Objestno
uporni mladenič, ki zaničuje svojo mater zaradi njene puritanske brc/.srčnosti in se je prebijal skosi življenje kot tihotapec, spozna v usodnem tienutku, ds je njegova "us« Ja trpeti in biti zveat do smrti«, a pastor, učitelj evangelija miru in odpuščanja, se izpremeni v vojščaka. poveljnika,
zmagoval
Upor, 'tev. tveganje prineso svobodo Američ ' i Uporniki so zmerom in povsod aol zgodf < ne, napredka, resničnega življenja. In nr. • * prikupna upornika sta Rihard Dodge^r pastor Anderson. Prvi nas neprestan^ , ominja Tila Eulenspieg-la aH isšcga P lihe. simboia ljudstva v vsej objestno* I svobodo! jubnosti. požrtvovalnosti in komediantski patetiki. polni prisrčnosti in hrabrosti. Krasna figura najbolj pristne ljudske poezije'
Tako smo zelo zadovoljni, da je prišla U komediia prav danes na naš repertoar, tem bolj. ker nam je podal režiser dr. Hratko Kreft z njo odlično predstava. Scenograf inž. Franc ji je oskrbel zelo smiselne dekoracije, izražajoče kolonialni gradben1 s'og v doni ameriške osvobodilne vojne in slikoviti obe dekoraciji za sodno dvorano in javni tr<j.
Naslovna vloga vražjega Riharda. hudičevega učenca, je dala našemu Junu priliko, da se je odlično uveljavil s svojim pristnim temperamentom. iskren<m patosom iron'ka, cinika in plemenitaša, pravega grntlcmena. Nova zmaga njegove umetnosti, ki se poglablja in razširja.
Prav posebno nas je obradovala Sariče-vm, ki smo jo končno zopet gledali v veliki, psjhoTotni, krasni, bogati vlogi Judite. Zopet nam je podala noblesno, globoko prečuteno, nežno in hkrati pogumno celo ženo ter smo ji iskreno ploskali.
Marija Vera je bila plastična puritanka, gospa Dudgeonova, 5ever izvrstno pogođen omejsnec Krištof Dudgeon, Plut Viljem. Brczigar Tit, Ančka l.evarjevm ljubka nezakonska sirotka Esaie iskrene čustvenosti. Jermen prav dober pastor, zlasti učinkovit ob slovesu in vrnitvi pod vislice, odličen, rezko duhovit in strupeno humoren je Skrbinš:*k s svojim imenitnim generalom, a prav ustrežljiv in prepričljiv Dre~ novec Al. kot major in Rratina kot dobrodušni, kavalirsko premeteni korumniranec seržant. Vseskozi prav skrbno preučene in podane kreacije. >
Komed'ja je Žela vseobče izrslano zadovoljstvo, prinesla damam in gospodom cvetja in daril, pa dala tudi režiserju dr. Kreftu priliko, di se je za navdušeni splav« uprizoritvi, prišel pred rampo osebno zahvalit. Krasen večer. Fr G.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 28. septembra: Kacljanar. Red Četrtek
Petek. 20. septembra: zaprto
Sobota, 30. septembra: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene
Nedelja, 1. oktobra: Kacljanar. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 2. oktobra: zaprto
Torek, 3. oktobra: Številka 72. Premiera. Premieraka abonma
*
Zelo zanimiva premiera se nam obeta
s vprizoritvljo Langerjevega dela »številka TI«. Delo je grajeno predvsem za oder-sko učlnkovitoart. Delo je zrežiral prof. Sest. Originalno inscenacijo je zamislil ing. arh. Franz. Osrednjo osebo v igri kažnjen« ko, številko 72, bo kreirala Mira panilova. Premiera bo v torek 3. oktobra z^ Premi erski abonma.
OPERA
Začetek ob 20.
Sobota, 30. Sabaka kraljica. Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostlča
Nedelja, 1. oktobra: Madame Butterflv. Gostovanje Zlate Gjungjenee. Izven. Znižane' cene
Ponedeljek. 2. oktobra: zaprto
Torek, S. oktobra: Manon. Gostovanje Zlate Gjurujjenac. Izven
Gostovanje Josipa Gostlča, Pri otvoritveni predstavi operne sezone bo pel odlični član zafrrebske opere Josip Gostlč tenorsko partijo Asa da, naslovno partijo v »S abaki kraljici« pa Kogejeva. Nadalje bodo sodelovali v velikih vlogah: Janko — Salomon, Betetto — Veliki duhovnik, Heybalova — njegova hči, Sokova — Asterot, Dolničar — tempeljski nadzornik. Blesk Salomonovega dvora, kamor pride sabaka kraljica na oblek, sluti kot prizorišče duševnega konflikta glavnega junaka Asa-da, ki se bori med dobrim in zlom. Muzikalno vodstvo opere ima dirigent fttrltof, režijo Pebevec. Premiera v soboto bo za
Gostovanje Zlate Gjnngjenac. Nase občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo vest, da bo gostovala ga. Zlata Gjungje-nac v nedeljo 1. oktobra v partiji »Madame Butterflv«. 3. oktobra v torek pa kot Manon. V teh dveh partijah iz svojega bogatega repertoarja je ostala našemu občinstvu nepozabna. Moč njene pevske in igralske interpretacije Je tolikšna, da občinstvo vedno na novo očara in privlači. Vsi ljubitelji njene umetnosti ne bodo zamudili prilike, ki se jim nudi, ter bodo §11 znova uživat njeno v vseh odtenkih blostečo Igro,
KOLEDAR
Usnee: četrtek, 28. septembra katoličani: Venčeslav
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Pustolovci na rivijeri Kino Union: Na krivih potih Kino Sloga: Trader Horn T*metnHka razstava slikarja Prana S trpio vška v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg t,
Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
SPORT
Raspis međklntokegm attefcakega mlrha-jra SK Bratstva na JeeosdesJft. SK Bratstvo na Jesenicah bo priredil v nedeljo 1. oktobra medkluboki atletski miting sa senlorje, omladince ln juniorje, združen i dvobojem juniorjev ASK Gorenjca m SK Bratstva. Pričetek prireditve bo ob 9.80. Tekaliiče je dolgo 300 m in Ima dva ne-dvignjena zavoja. Pokrito je z ugsskl. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in ne* verificirani atleti klubov, včlanjenih v JAK, Prijave se sprejemajo pol ure pred pri četkom prireditve. Prijavnlne nI. Discipline so naslednje: seniorji ln omladinci, teki 200 m, 800 m, 3000 m ln štafeta 4X100 m, meti diska, kopja ln kladiva, skoki v visino, daljino in perico. Junior ji. teki 100 za, 1000 m in štafeta 4X100 m, meti krogle« diska in kopja, skoki v visino ln
Sliuii 4
»SLOVENSKI NAROD«. Mrtdt. 18. aejrtcmbr* 1B39
.220
Paderevvski je na oddihu
v Švici
Lik velikega umetnika in državnika ter soborca za svobodno in neodvisno Polj*lu>
Prve dru junija se je pripeljal iz Amerike v Evropo Ignac Padere\vski. Več tednov se je mudil v Parizu. kjer Je konzultiral svojegra zdravnika znanega dr. Ghoussauda. nato pa jo odpotoval v svojo vilo Morges ob ženevskem jezeru v Švici. Zdravnik mu je svetoval, naj se nekaj mesecev odpoč je. V Ameriki se je zdravstveno stanje 76 let starega slavnega pianista in državnika na koncertni turneji po državah Amerike nenadoma poslabšalo in Paderevvski je odpotoval v Evropo na oddih.
pred 51 leti je Paderevvski prvič nastopil v Parizu. Ta njegov prvi nastop je bdi tudi njegov prvi triurni, toda v domovini je bil tedaj že priznan in slaven. 17 let mu je bilo, ko je prvič nastopil na Poljskem s samostojnim koncertom. Z 20 letom je bil slaven in imenovali so ga Chopina št. 2. Slavni virtuoz Saint-Saens je dejal o njem: Paderevvski je genij, ki slučajno igra na klavir.
Vas drugačen kakor so drugi slavni virtuozi je Ignac Paderevvski. Obvlada angleščino in francoščino m je odličen govornik ter sposoben ocenjevati najtežja politična vprašanja. 50 let slave ima za seboj, med temi je bilo pet let apostolskega dela za blagor njegove domovine. Ta doba petih let jc začrtala v zgodovini
i tako moćno njegovo ime, kakor njegovi
j uspehi, ki j h .je dosegel kot vutuoz in Komponist. L. 1916 je pričel propagando za Poljsko s svojimi neštevilmmi predavanji in intervencijami pri vod:ln:h in odločilnih državnikih. Ameriški p rezident VVilson ga je ob prtčetku 1. 1917. sprejei ji je bd njun pogovor usoden za bodočnost Poljske. Po razgovoru s Padarevv-skim si je VVilson zabeležil v svojo belež-nico besede: Ne pozabi, da mora Poljska biti neodvisna in da mora imeti izhod na morje.
Ta misel se je pozneje izražala v VVdso-novih 14 točkah in je bila podlaga izdelavi za mirovno pogodbo. Res je, da si je predsednik Wilscn predstavljal Poljsko manj centralizirano spričo različnosti prebivalstva, ki je bilo v novo državo vključeno, toda Paderevvski glede tega ni bil več odgovoren. Drugi ustanovitelj Poljske maršal Piisudski je imel svoje ideje m njegov vpliv je zmagal pri določanju nove poljske ustave.
Solnčen dan je tki za Paderevvskjega, ko ga je maršal Piisudski poklical v domovino in mu poveril vodstvo v vladi. Za mirovne konference v VersaHlesu je bi na čelu poljske delegacije, za katero je sam nosil stroške iz svojega zasebnega premoženja.
Leta 1921 je Paderevvski odložil vse politične funkcije in je postal zopet potujoči virtuoz. Preveč samostojen in prepo-nosen je bil, da bi se mogel trajno razumeti, s tako avtaritativmim šefom, kakor je bil maršal Piisudski. Leta 1921 poleti, ko so boljševiki začeli prodirati proti Varšavi in se jim je postavil v bran Piisudski s pomočjo francoskega generala Weyganda, je  Paderevvski   novinarjem v Parizu izjavil: Ni povoda za malodušje, osvobojena Poljska   ne   more propasti. Uresničene sanje  stoletij se ne morejo porušiti v nekaj mesecih. Videli boste, da bo kmalu vse v redu. Najhuje je to, da sem sedaj v Parizu in ne v Varšavi.
V naslednjih letih je Paderevvski prirejal koncerte v Ameriki. Njegova zadnja tu:neja je obsegala 24 koncertov. Na tej turneji je obolel in moral je odpotovati v Evropo na zdravljenje. Nove koncerte je priredil v prid dobrodelnim društvom. V svoji vili Morges ob Ženevskem jezeru je Paderevvski preživljal zadnje za njegovo domovino usodne dneve. Po nekateri! poročilih naj bi zopet postal predsednik Poljske.
je posvetil Ludviku XIV. ob poroki. Solnem kralj mu je podelil ob tej priliki doživljenjsko rento. Naslednji dve leti je Radne preživel v deloma prisilnem, deloma prostovoljnem pregnanstvu na posestvu nekega svojega sorodnika. Tja so ga poslali, da bi ga spravili k redu ln da bi se mladi Račine, ki je zašel v pariško družbo lahkoživ cev, spreobrnil, pozabil na stihe in pričel živeti pošteno življenje. Po dveh letih pregnanstva se je Radne vrnil v Pariz z rokopisom svojega prvega dela »Te-balda ali sovražni si bratje«. Moliere je vprizoril >Tebaido* v Kraljevi palači in Račine je postal slaven. Janzenisti prvega dela svojega bivšega učenca niso sprejeli posebno navdušeno. V >Tebaidl«, kakor v naslednji tragediji »Aleksander*, je Radne še posnemal svojega učitelja Cornellla. La Fon talne ga je pregovarjal, naj bi spisal samo verze, Moliere mu je svetoval, naj ostane pri teatru.
L. 1868 se vprizorili v Parizu Racineovo »Andromaho«, tragedijo, ki je uspela in s katero je dokazal, da je sposoben za samostojno umetniško ustvarjanje. Tedaj je bil Radne 29 let star.
Z največjim uspehom so vprizarjali njegove nadaljnje tragedije »Britannlcus«, »Berenice«. »Bajazet«, ^Ml tri dat«, Ifigeni-jo in »Fedro*. S >Fedroc je bil Racine. ki mu je bilo 38 let. na vrhuncu svoje slave
in ustvarjalne sile. Ničesar ni bilo srn Ra-cinea bolj svetega na svetu, kakor so bila njegova dela. Svojemu delu na ljubo je žrtvoval svoje prijatelje, užalil Moliera in Corneilla-
L. 1777 je nastal velik škandal, ko je bil Racine osumljen, da je zastrupil svojo prijateljico igralko Du Pare Ta dogodek je povzročil v Racineovem življenju popoln prevrat. Zavdajalka La Voisim ga je obtožila, da je dobil prt njej strup, s katerim je zastrupil igralko Du Pare, in da je Racine oropal umirajočo igralko ter njene dragocenosti podaril drugi prijateljici, igralki Champmesle. Solnčni kralj sam je moral poseči vmes, da Racinea niso tedaj aretiran.
L. 1677 se je Radne oženil s pobožno Katarino de Romanet, ki nI nikoli videla nobenega izmed njegovih gledaliških del ln s katero je Imel 7 otrok. V zakonu je postal Racine nenadoma zelo pobožen. Hotel si je utrditi tudi položaj in kmalu je postal historiograf kralja Ludvika XIV. Na prošnjo kraljeve ljubice Madame de Maln-tenon je Racine v zrelih letih spisal še dve tragediji religioznega značaja in sicer leta 1689 >Esther< in 1.1691 >Athalie«.
Osem let kasneje dne 26. aprila 1.1699 je Racine umrl. S svojimi nesmrtnimi deli se je uvrstil med največje klasike francoske in svetovne literature.
tančno tistih besed, ki Jih Je rekel ob poroki svoji ioni.
Režiser Cecil Mille še vedno bodi po ateljejih, opremljen • staromodnim režiserskim plaščem in s čepico s sskIonom ter z megafonom, ki gs je uporabljal še v časih, ko je režiral neme filme Njegovi tovariši že dolgo niso več med delom opremljeni s temi potrebščinami. Toda Cecil Mille jih se vedno nosi kot talismane in je prepričan, da mu pomagajo k uspehu.
Mobilizirana Igralka
Francoska filmska igralka Germaine Aussev se je prijavila prostovoljno v službo francoske vojske. S svojim avtomobilom prevaža otroke in noseče matere Iz Pariza v varnejše zaledje. Odkar je evakuacija Pariza izvršena, pa je igralki poverjena nova misija, V svojem avtomobilu prenaša zaupna ln važna sporočila na naslove, kakor ji odreja poveljstvo vojaške oblasti, h kateri je dodeljena. Nove posle opravlja igralka, opremljena s plinsko masko in z znakom Rdečega križa na rokavu.
Praznoverje filmskih igralcev
Kaj delajo ljudje, ki jim je umetnost spekulacija
Kako je nastala Železna garda
Kakor drugod po svetu med ljudmi v najrazličnejših poklicih in položajih ima tudi v HoHywoodu skoraj sleherni med igralci in igralkami svoje tajno praznoverje.
Dorotbv Lamour noče igrati prizorov, v katerih je potreben mrtvec V pogodbah s filmskimi podjetniki si je izvojevala pravico odkloniti igranje v filmih, kjer bi morala sama umreti ali povzročiti smrt drugega. Smrt nekega njenega sorodnika jo je pred leti tako globoko zadela, da od tega časa ne prenese niti razgovora o mrtvih Ijudeh.
Akim Tsmirov, ki je odličen igralec in se docela predaja med igro svoji vlogi, prav dobro razlikuje igro od resničnega življenja; je na svoj način prsznoveren, ker nikoli ne pobere knjige ali česarkoli, kar mu pade iz rok na tla, ne da bi se prej vsedel na na tleh ležeči predmet. Prepričan je. da mu to prinaša srečo. Kadarkoli odide iz svoje garderobe v atelje, potrka trikrat na zid. Kadar se udeleži premierske predstave svojega novega filma, se vsede vedno na 9tol v drugi vrsti na skrajni desni v dvorani, kjer predvajajo premiere
Bob Burns, Tom Mix in Ken Mavnard ne naredijo v svojih vlogah ničesar takega, kar jim ni v navadi že iz vsakdanjega življenja Burns. Mix, Mavnard in drugi filmski cow-boyi nikoli ne kadijo, ne pijejo in ne preklinjajo v filmskem ateljeju. Joe Brown odkloni vsak prizor, s katerim bi slabo vplival ns mlajše kinematografske igralce.
Bing Crosbv načelno ne strel;* v filmih. Eden izmed njegovih tovarišev je po nesreči izgubil oko, ko je nepravilno ravnal s samokresom in od tega časa Crosbv ne prime več za orožje.
Georgc Raft. grozoviti gangster v filmu, spoštuje materinstvo. Odklanja sodelovanje v filmih, kjer bi moral narediti kakršnokoli kretnjo ali izgovoriti besedo, ki bi se ne strinjala z njegovim globokim spoštovanjem do matere. Raft je v nežni mladosti izgubil mater, ki jo je oboževal. VVilliam Dieterle, filmski režiser je pacifist Sovraži vojno in je prepričan, da je vsak film. ki ima vojne prizore, čeprav |e tendenca filma pacifistična, propaganda za vojno in militarizem Zaradi tega odklanja dosledno režiranje filmov z vojnimi prizori.
Barbara Stanvvvck ne prične nikoli novega filma, ne da bi prej dala za več maš in si na ta način izprosila uspeh.
Ray Milland Še v nobenem filmu ni izg.v voril besede »I love you, dear« Svoji ženi je obljubil, da ne bo vpričo nobene ženske nikoli več izgovoril besede ki jih je rekel svoji ženi, da sta se vzela. Rekel j* je namreč »I love vou, dear«. Ker Milland igra tudi ljubezenske vloge, v kateri mora svoji partnerici povedati, da jo ljubi, si pomaga na ta način, da izreče besede »I love you« ali kako drugače spremeni stave* m mu doda pridevnike, ki izražajo njegovo filmsko ljubezen, toda nikoli ne izreče na-
Smrt čeikega pravnika
V Cernošicah pri Pragi je te dni umrl prof. Karel Herman-Otavskv. češki pravnik ln tudi v mednarodnem svetu mani strokovnjak za trgovsko ln menično pravo Pokojnik je bil ponovno dekan pravne fakultete na Karlovi univerzi, bil je pa tudi rektor vseučilišča. Dvanajst let je urejeval strokovno glasilo čeških pravnikov.
Petek 29. septembra
12.00: plošče; 12.45: Poročila; 13.00: Napovedi; 13.20: Koncert radijskega orkestra; 14.00: Napovedi; 18.00: Ženska ura: Otrok in cesta (ga. Zora Orel); 18.20: plošče; 18.40: Prosvetni radijski spored v prihodnjem letu (rav. Vinko Zor); 19.00: Napovedi, poročila; 19.30: Zanimivosti; 19 40: Nac. ura: Naši književni časopisi (Živko Milečevič — Bgd); 20.00: Pevski koncert zbora ^Ljubljanski zvon«; 20.45: Koncert radijskega orkestra; 22.00: Napovedi, poročila;  22.30: Angleške plošče.
Sobota 80. septemhra
12.00: plošče; 12.45: Poročila; 13.00: Napovedi; 13.20: plošče; 14.00: Napo%edi; 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Kramljanje z otroci (gdč. Manlca Koma-nova); 17.50: Pregled sporeda; 18.00 Radijski orkester; 18.40: Zabavni spored v prihodnjem letu (prof. Nlko Kuret); 19 00 Napovedi, poročila; 19.40: Kako odpraviti slabe navade pri mladini (nac. ura) (g. 3. Hercl — Bgd); 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar); 20 30 V. Večer slovenskih humoristov: Z Damlrjem Fei-glom. — Besedilo pripravil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. družine; 22 00 Napovedi, poročila; 22.1 -V. Radijski orkester.
Železna garda v Rumuniji je bila organizacija, katere člani so bili predstavniki stremljenja mladih rumunskih generacij, ki so smatrale po tujih vzorih parlamentarizem in demokratična načela za preživela in rumunskemu nacionalnemu življenju škodljiva. 2elezna garda je predstavljala pokret rumunskih skrajnih brezkompromisnih nacionalistov, ki so hoteli za vsako ceno preobraziti rnmunsko politično življenje. Za desego svojih namenov so se nicn: člani posluževali najrazličnejših sredstev. Hotel: so socialno obnoviti politično življenje po fašističnih načelih, uporabljali pa so tudi teror in najbolj brutalen nač:.n pritiska in vpliva. Med prvimi žrtvam! Železne garde ie bil dne 29. decembra 1. 1933 na sinaiski železniški postaj: umorjeni predsednik rumunsske vlade Duca. Po tem atentatu so člani Železne garde izvršili še mnoge druge atentate in teroristična dejanja proti vladajo-
čim ljudem. Dne 15. aprila 1. 1934 je bilo več atentatorjev iz vrst Železne garde obsojenih. Med temi je bil tudi Kornelij Codreanu. Ko je bil Codreanu v zaporu, so njegovi pristaši organizirali nove teroristične akcije. Obstojala je že nevarnost, da se jim bo posrečilo izpodkopati temelje, na katerih je zgrajena politična in socialna stavba Rumunije. Usoden pa 1e bil za Codreana in njegove zaprte tovariše poskus pobega iz vojaških zaporov v času. ko so na kaznence najbolj pazili, ker ie policija zvedela, da se pripravljajo za beg iz zaporov. Codreana in mnoge njegove tovariše so vojaške straže na begu postre-lile. Po smrti voditelja Codreana in njegovih najzvestejših pomagačev o 2elezhi gardi ni bilo več slišati. Rurnunsko politično življenje je prišlo zopet v normalen tir. drzen atentat na predsednika vlade Calinesca pa dokazuje, da ie 2elezna garda v Rumuniji še nadalje rovarila
Tristoletnica velikega trageda Racinea
. Zaradi vojn** je Francija odpovedala proslavo 300 letnice rojstva svojp^a največjega klasika.
2e pred meseci so se v Franciji vsa kulturna društva pripravljala na proslavo 300 letnice rojstva klasičnega dramatika Jea-na Racinea. ki se je rodil 21. decembra 1.1639. Vojna vihra je preprečila proslavo pomembne kulturne obletnice.
Ko je bil dve leti star, je izgubil svojo mater, dve leti nato pa še očeta. Od 1. 1643 je Jeana Racinea vzgajal njegov stari oče, ki je bil nižji uradnik v kraju La Ferte Milon v departementu Aisne. Prvo šolsko
izobrazbo je dobil pri janzenlstlh v Port Rovalu. V študij klasične posebno grške literature ga je uvedel helenist Lancelot. Ko je dokončal študije v Pariškem kolegiju Harcourt se je Racine docela posvetil leposlovju.
Ob polnoletnosti je Racine obvladal grščino in latinščino. L. 1660 se je Že znašel po dokončanih študijah med nevarnostmi svojega stoletja, ki se imenuje po pravici »veliko stoletje*-. Zahajal je k cenzorju Bouilleauju, kjer je spoznal tudi La Fon-taina in Molierea. L. 1660 je dosegel tudi prvi uspeh z odo »Nimfe na Seinl«, ki jo
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede 1 malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— Din
Okasa tablete
Pri
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete na
molke
100 tablet Din 220.— proti povzetju. Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Hr. Rotmsn Miroslav,
Beograd — Terazl je 5 OgL reg. S. Br. 5846/39
MED V SAJlOVJU
m medico dobite v MEDARN1, Ljubljana. Židovska ul. 6. 2824
KLIŠEJE
ve;?a;vne -JUGOGKAHKA
^VfiTtA NASIPA
PRODAM
Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— Din
SMEDEREVSKO GROZDJE sladko in selo poceni pri Gospodarski zvezi. 2835
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo ln vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
1. T.
KROMPIR
čebulo, zelje v glavah, jabolka, namizna ln za prešanje, dobavlja Josip Lah, Osluševci pri Ljutomeru. 2846
NOVE OREHE La
50 kg Din 245.—, 1. suhe bos cešplje 50 kg Din 215.—, zaboji po 10 kg din 60.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler. Tuzla. 2845
93— DIN
m* žaganih prima bukovih drv dostavljenih na dom, prodaja, dokler traja zaloga, PUTR1CH. Dolenjska cesta. Tel. 48-55.
2S49
Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— Din
OPREMLJENO SOBO lepo, veliko tn zračno, oddam 1. oktobra boljšemu gospodu ali gospodični event. tudi z vso oskrbo. — Naslov pove uprava »Slov. Narodac. 2848
KUPIM
4 JEKLENE BLAGAJNE
manjše, prostostoječe, event. 2 vzidani, tresor era 50 x 40 x 30 cm, kupimo. Ponudbe na ogl. upravo zdravilišča Slatina Radenci. 2847
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
„NAŠ VAL"
sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice.
Izhaja vsak petek in Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica 3. Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev!
A P MEUsTtKOV.
60
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROM.4 s
Murzajev je poiskal usmiljenko.
— Povejte mi sestrica, kako se piše ta težko ranjeni vojak, ki so ga prinesli danes v sobo številka sedem.
— Rožnov.
— A njegovo krstno ime? je vprašal Murzajev ves razburjen.
— Njegovo krstno ime je dokaj čudno. Čakajte no... če se ne motim, mu je ime Varlam.
— Kje je pa ranjen?
— V hrbet.
— Ali je kaj upanja, da bo ostal živ?
— Nobenega. S smrtjo se bo boril kvečjemu še do večera.
Ko je Murzajev drugo jutro odhajal iz bolnice, je stopil v sobo številka sedem. Postelja Rožnova je bila pa že prazna.
Naključje ie pomagalo Murzajevu, da je prišel V Rim. V svetih razvalinah tega starodavnega mesta, v tem večnem središču kulturnega sveta in zato mestu za vsakega kulturnega človeka ie našel Murzajev prvič mir svoji bolni duši. Spomnil se je nesrečnih besed Goetheja, ki je dejal, da tisti, ki je kdaj videl Rim, nikoli več ne bo povsem nesrečen. Zanimanje Murzajeva iz mladih let za italijansko antropološko šolo za kazensko pravo, mu je zdaj nekoliko koristilo. Naučil se je takrat italijanščine, kar mu je zdaj pomagalo, da je lažje dobil službo, kakor drugi- Čeprav je bila skromna,
je zaslužek zadostoval za preživljanje za Drvo silo. da mu ni bilo treba stati pred vrati samostanov in čakati na miloščino ali pa nadlegovati s prošnjami odbora emigrantov V prostem času je hodil po mestu, ki ga je bilo očaralo in ogledoval je njegove znamenitosti Stanoval je blizu Tverskega vodnjaka, ki je črpal vodo iz antične Aqua Virgo Večkrat je gledal kako prinašajo Rim zapuščajoči turisti žrtve oceanu s tem. da mečejo v bazen vodometa kovance v zastavo, da jih bo usoda znova privedla v Rim. Murzajev je vedel po sebi, da mnogi izmed njih niso jemali te vraže samo za šalo. temveč da opravljajo ta obred pod dojmom čarov mesta, po sugestivni sili edinstvenega na svetu. Čutil je, da kdor se le enkrat dotakne z ustmi roba te čaše večnega življenja, da ga bo potem vse življenje močno vleklo k nji. Spomnil se je besed na podstavku Garibaldovega spomenika, in ponovil si jih je: Rusia o Roma o morte.
Hrastova senca se je umaknila. Vroči solnčni žarki so vzdramili Murzajeva iz zamišljenosti. Vstal je in odšel iz Gardino di Lego na vrh hriba. Spodaj pod pobočjem je stala palača sodobne umetnosti, kjer so prirejali umetnostne razstave, in ena je prirejena prav sedaj. Odšel je s hriba in zavil v palačo. V veži je zaslišal besede, izgovorjene po enem izmed Italijanov, ki jih je bil srečal.
— Med Rusi naletimo na velike talente
— Le kdo je s svojim delom pripomogel našemu narodu do takega priznanja, — je pomislil Murzajev in odšel skozi več dvoran, ne da bi se kje ustavil
Pred eno izmed slik je vedno stala večja gruča Dosetnikov. Murzajevu je jelo močno utripati srce ko je zagledal veliko sliko.
Prvi jutranji žarki vzhajajočega solnca so poljubljali gore, ki je ob njih vznožju tekla rečica.
rdečkasta od njihovega odseva. Pod vejami na bregu rastočih vrb. med belimi oblački, je vabila voda h kopanju. Toda to va veselo skakljajoči tok vode se je polagoma izpremenil v teman šumeč tolmun. Nad rečico je štrlela kvišku črna skala in na njeni strmi strani se je dvigal kvišku stolp napol porušenih obrobnih sten. Ob žarkih vzhaja-iočega solnca sta bila črna skala in z mahom poraščena stena na nji še mračnejša. Murzajev se je spomnil:
Sad globoko sotesko Darfaia
kjer Tarek moli iz megle
Tam, kjer je v sotesko tekoča rečica izgubljala rdečkasto barvo in zrcalni sij, se je videla pod površino gladine oblika trupla, odnašanega v globino..
Murzajev je zadrhtel ob pogledu na znane mrli-čeve poteze.
To so bili samo postranski motivi, glavni motiv slike je bila postava ženske, stoječa na strmih v skalo vsekanih stopnicah. Samo velik umetnik je mogel upodobiti podobo tolike lepote in ujeti na nji kruti boi duše in strasti, besneč v nedrijih te ženske.
Nedolžni, nežni pogled njenih oči je silil človeka pokloniti se do tal in zreti na njo kakor na boginjo.
Toda globoko v njem je plamtela neobrzdana živalska strast
In ne samo na njenem obrazu, temveč tudi v vsej njeni postavi v njenih kretnjah se je videlo, da se skriva pod krinko božanske nedolžnosti satanska pretkan ost.
Murzajev je stal dolgo nepremično, ne da bi
mogel odvrniti pogled od slike. Spoznal je bil obraz, ki mu je bil nekoč tako neskončno drag in ki mu še sedaj ni bil izginil iz spomina, bolestno vrnernirjajoč njegovo izmučeno srce. Z drhtečimi rokami je listal po katalogu. Ko je našel številko slike je prečita!:
Knez Oleg Kostrov — kraljica Tamare.
Šele tedaj se je spomnil kdo je bil mrlič, ki ga je odnašala izdajalska rečica v globino. To je bil obraz umorjenega kneza Vsevoloda Kiriloviča Ko-strova.
Murzajev je takoj odšel v razstavno pisarno, da bi zvedel za naslov slikarja, avtorja te slike. Tam so mu pa povedali, da knez Kostrov ne biva v Rimu, temveč trideset kilometrov za Rimom, nekje za mestecem Tivoli in vilo d' Este.
Večji del tega kar gledamo ne vidimo, a kar nam prihaja na uho — tega ne slišimo. Vsak hip pada na zenico našega očesa mnogo slik in mnogo zvokov poganja zapleten organizem našega ušesa, toda večina slik in zvokov, ki so prodrli v našo zavest, pa jih ni prestregla, izginejo za nas brez učinka. Tako je tudi ob srečanju z ljudmi. Dolgo lahko dan za dnem srečavamo na ulici človeka, ki pa za nas ne obstoja kakor poljubni drugi človek, živeč na drugem delu sveta. Kar pa vendar le eden izmed mimoidočih slučajno, morda samo za kratek trenutek, obrne nase našo pozornost, pa naj bo s čemer koli, recimo z malenkostjo, z obliko nosu, obrisom obrvi, z malenkostno posebnostjo v hoji ali neznatnim krojem obleke. Od tistega trenutka pustimo tisoče ljudi mimo ne da bi jih opazili vedno pa opazimo človeka, ki je bila njegova zunanjost prodrla v našo zavest. V takih primerih pravimo, da dotičnega človeka že nekaj časa srečavamo čeprav smo ga že prej pogosto srečali. Toda mi smo ga samo gledali, ne da bi ga bili videli.
Ureiuie Josip Zupančič II Za »Narodno tiskarno' fran Jeran H Za upravo m msesotm del bsto Oton Chratoi // Vsi v Ljubljani