Leto LXVI
PoStnina plaïana v gotovini.
V Ljubljani, v torek, dne 22. marca 1938
^tev. 661 Gena 1.50 Din
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/111
Telefoni «rednHtva la a prave: 40-01, 404)8, 40-08, 4004, 40-06 — Izhaja vsak dan zjatral razen ponedeljka in dneva po praznikn
Cek. rnčnn : Ljnfe-
Ijana it 10.690 in 10.344 za inse^ate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb itv. 39.011. Praga-Ounaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva niioa štev. 6.
Velika Nemčija
S priključitvijo Avstrije nemški državi je končano zgodovinsko dogajanje, ki je potrebovalo dvesto let, da zedini ves nemški narod.
Ko so začeli pred tristo leti veliki kurfiirst nemškega cesarstva Friderik Viljem, ki je posedoval malo zemljo ob ustju Odre in Labe, in njegovi nasledniki deloma dedovati deloma z mečem osvajati razne nemške deželice zdaj na skrajnem vzhodu, zdaj ob Reni, zdaj nn jugu, nihče ni mislil, da bo iz tega brez vsake naravne zveze zmetanega kupa nastala Prusija, ki bo zbrala okoli sebe vse države nemškega cesarstva, ene izlepa, druge izgrda, s tipično prusko vztrajnostjo, brezobzirno smotrnostjo in železno disciplino. Friderik Veliki, ki je že nosil kraljevski naslov, je prvi začel odkrito borbo s Habsburžani, imejitelji nemške cesarske krone, in si izvojeval v zvezi nemških kraljev in knezov enakopraven položaj z njimi. Medtem ko so Habsbnržani težili proti jugovzhodu, so pruski kralji nemoteno nadaljevali osvajanje večjega dela Nemčije nn vzhodu do ust ja Njemena med Litovci, odtrgali od Poljske poznanjsko deželo, si od avstrijskih dežel izvojevali večji del Šlezije, na zapadu pa spodnji tok Rene, tako da so ostale ob prelomu 18. in 19. stoletja neodvisne samo še Saksonska, Bavarska in srednje Porenje ter dežele ob Majni. Napole-onovske vojne so imele za posledico, da je avstrijski cesar, ki je bil odložil nemško cesarsko krono, igral v Nemčiji samo še vlogo prvega statista, Prusija pa, ki si je bila v osvobodilni vojni zoper Korza pridobila velik ugled, se je povečala ter leta 1850 začela misliti na cesarsko krono v zboru nemških kraljev, knezov in vojvod, kolikor jih je še ostalo. Avstrijski vladarji so se temu izprva uspešno uprli, so pa po svoji nesrečni politiki, ki je odbila od njih njena naravna zaveznika v boju zoper pruski imperializem, Rusijo in Francijo leta 1866 ostali popolnoma sami, tako da je prišlo do usodnega poraza pri Kraljevem Gradcu. Avstrijski cesar, ki je bil obdržal predsedstvo zveze nemških držav, je moral prepustiti vodstvo nemške zveze Prusom in je poslej bil popolnoma izločen iz usode nemških dežel, ki jih je Prusija po zmagi nad Francozi 1870/71 zedinila v eno cesarstvo, čigar krona je pripadla pruskemu kral ju. Svetovna vojna je pomedla vse še ostale kraljevine, kneževine in druge sledove fevdalne dobe, Hitler pa je napravil konec poslednjim ostankom raznih deželnih avtonomij.
Svetovna vojna pa je zapečatila tudi usodo Avstrije, ki je po določilih mirovnih pogodb ostala le še na vseh straneh okrnjen trup, ki so mu vdahnili golo umetno življenje. Prav za prav je predstavljala samo poizkus, kako nemški narod za vselej razdvojiti, in še ta poizkus je bil skažen, zakaj tak cilj je zahteval vse večjo operacijo na nemškem telesu nego je bila ta. Notranje življenje so skušali avstrijskemu nestvoru dati krščanskosocinlni politiki Seiplo-vc šole, pa niso uspeli, ker se je medtem razmahnil sodobni nemški nacionalizem, kateremu niso znali postaviti nasproti ničesar, kar bi bilo elementarnejše od misli naroda, ki se hoče zedi-niti, dvigniti in zopet poseči v zgodovino kot enakopraven tvorec človečanske usode. Posebnemu avstrijskemu državnemu telesu, v katerem naj bi se vsak čutil kot integralen del enega samega nemškega naroda, svojo državno ločenost od njega pa opravičeval s svojo posebno kulturno miselnostjo in nalogo, bi bilo mogoče podaljšati življenje, če bi se bil zvezal z drugimi podonavskimi državami. Toda ne glede na to, da bi bilo čisto protinaravno siliti 7 milijonski nemški narod Avstrije, da se priveze na sebi čisto drugorodne sosede v popolnem nasprotju z elementarnim stremljenjem 67 milijonov svojih sonarodnjakov, je pokazala politična zgodovina minulih dvajset let, da je taka državna zveza ali zvezna država ali pa tudi samo gospodarska enota bila neustvarljiva in bi bila evropski mednarodni položaj bolj obremenila in zapletla nego olajšala. Spričo tega je to, kar se je zgodilo v noči od 11. na 12. marca, bilo čisto naravna in neizogibna ter zdravi pameti ustrezajoča rešitev.
Velika Nemčija, ki je danes druga največja država Evrope, v njenem osrčju zgrajena iz enega samega naroda z velikim akcijskim radijem na vse strani, je postala dejstvo in njen narod važen činitelj bodoče zgodovine pod vodjem, ki ve, kaj hoče, in zna ustvariti, kar je zamislil. Naj se je to dejstvo zgodilo v nasprotju z zamislom zmagovalcev leta 1918, ki so hoteli z določili, pakti in varščinami mednarodnega značaja in obveznosti tako možnost preprečiti, naj ogroža vodilni položaj skupine bivših zmagovalcev in pomeni nevarnost, da se točka evropskega ravnotežja in vodstva premakne drugam, naj se načinu priključitve Avstrije kot takemu dd oporekati s katerega koli stališča — po svojem bistvu je to dejstvo eden izmed tistih elementarnih pojavov, ki pomenijo izbruh in rezultat dolgega življenjskega dogajanja v narodni duši in bi bilo nespametno, če bi ga kdo skušal s silo zavreti ali zadušiti. Mi vemo, da je habsburška velesila prav zato podlegla in razpadla, ker se je upirala težnji podložnih in odvisnih narodov ter držav po osamosvojitvi in zedinjenju ter po lastnem udejstvo-vanju na torišču mednarodnega življenja. Na vsak način imajo prav tisti in taki narodi, ki so se izoblikovali v politično in kulturno enoto po zedinjenju vseh svojih članov v državo, svobodno vsakega tujega posega v svoje samostojno bitje, najinunj vzroka, da bi iz zedi-njènja vseh Nemcev delali vprašanje, ki naj Evropo zopet pretrese do dna, razpali strasti dveh tekmujočih državnih skupin in sil do skrajnosti in požene svet v največjo katastrofo, kar si jih moremo misliti. Če pa koga moti, da se je nemški narod zedinil pod vodstvom hitlerizma, pa mora pomisliti, da zgodovino izbira po drugih kriterijih in končnih smotrih, nego so naši večinoma strankarski pogledi in okusi: kakor ima kdo na podlagi svojega ideološkega nazora pravico želeti, dn bi se svet zedinil, recimo, pod Stalinovo diktaturo, tako ima drugi, ki si pod tako hegemonijo ne more misliti kulture, moralnega reda in krščanske demokracije, prav tako pravico, če ne večio,
Poljska vojska se je vrnila z litovske meje
Na obeh straneh proslavljajo mirno rešitev spora
Varšava, 21. marca. AA. Pat: V veeh poljskih mestih so včeraj priredili proslave zaradi pomirjanja med Poljsko in Litvo. V Vilnu so priredili navdušene manifestacije vojski, ki 6e je vrnila z litovske meje. Množica je vojake obsipala 6 cvetjem. Po mimohodu бо čete odšle pred Mavzolej, kjer je shranjeno srce maršalla Pilsudskega. Krajevna organizacija narodnega edinstva je objavila proglas, v katerem pravi, da ee je zdaj nehalo umetno razpihnjeno 20 letno sovraštvo med Poljsko in Litvo. Maršal Rydz Smigly je zdaj uresničil 6en maršala Pilsudskega in rrru poljski narod zato izreka posebno priznanje.
V mnogih trgovinah so včeraj visele slike zunanjega ministra Becka. Prebivalstvo je hotelo na ta način pozdraviti zunanjega ministra in njegovo politiko, ki je privedla do obnovitve stikov med Litvo in Poljsko.
Ves poljski tisk prinaša obširne članke o re-
šitvi spora med Poljsko in Litvo. Vsi listi brez razlike pišejo, da pomeni ureditev odnošaiev med obema državama velik zgodovinski dogodek. To je velilko zgodovinsko delo, da je Litva sprejela po-nudeno poljsko roko za časten in iskren mir. Litovska neodvisnost ie bila spoštovana in zaključek spora bo zelo koristil splošnemu miru.
Tabor narodne edinosti'je sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja začetek sodelovanja med Poljsko in Litvo, obenem pa izraža priznanje maršalu Rydzu Smiglyj-u.
Poljsko železnišlko ravnateljstvo v Vilnu je pregledalo etaro železniško progo, ki vodi iz Vilna mimo Zaviasa v Kovno in ki že 18 let ni bila v prometu. Ker na progi v dolžini 20 km ni tirnic in ker bo treba popraviti tudi železniški nasip, bo treba še precej časa do obnove železniškega prometa med Poljsko in Litvo.
Kovno, 21. marca. c. Litovska vlada je odsto-
pila. Predsednik republike Smetona pa ostavke še ni sprejel.
Poljska snuje blok baltskih držav
Rim, 21. marca. b. Po vesteh iz Varšave trdijo v poljskih uradnih krogih, da bo kmailu pobuda za ustvaritev bloka baltskih držav. Sedaj, ko je omogočeno zbližanje Poljske in Litve, bo Poljska skušala izvesti svojo davno željo, ustvaritev prijateljskega in nenapadalnega pakta med Poljsko, Litvo, Estonsko, Latvijo in Finsko. Zaradi odnosov do Litve dosilej Poljska ni mogla ničesar storiti v tej smeri.
Varšava. 21. marca. b. Umik poljskih čet je trajal vso noč. Pri povratku je Ijuositvo burno pozdravljalo poljsko armado.
V Londonu pripravljajo varnostni načrt za CSR
A se ne zanašajo na sedanjo vlado v Franciji
London, 21. marca. b. Nekateri londonski jutranjiki poročajo, da se angleška vlada bavi z rešitvijo češkoslovaškega vprašanja. Zunanji minister lord Halifax je zaposlen 7. izdelavo načrta, ki naj bi zadovoljil Nemčijo. >Daily Télégraphe piše o tem načrtu in poudarja, da bo češkoslovaško vprašanj© ta teden večkrat predmet ministrskih razgovorov. Predvsem je potrebno proučiti zahteve sudetskih Nemccv.
Nezaupanje Шитц,
Londonski dopisnik »Figara« poroča, da je angleški kabinet trenutno zaposlen tudi e proučevanjem notranjega položaja v Franciji. Nekaterim državnikom je poverjena naloga, da temeljito proučijo razmere v francoski državi. Poročevalec tega lista trdi, da se tudi v francoskih vladnih krogih opaža podobno stališče glede češkoslovaškega vprašanja, kakršnega je zavzel Chamberlain z drugimi člani angleške vlade. Po j>oročilu »Figara« smatra angleški kabinet, da današnja francoska vlada ni izraz volje francoskega naroda.
Chamberlain bo v četrtek pojasnil angleško politiko
Po precejšnji napetosti zaradi dogodkov v preteklem tednu je eedaj nastopila pomiritev in zatišje. Vsi dogodki preteklega tedna so močno ogrožali Chamberlainov položaj, posebej pa šc, zelo vidne Francove uspehe v Španiji in pa spor med Poljsko in Litvo. Po informacijah iz vladnih krogov so sedaj vse nevarnosti odstra- . njene in bo Chamberlain lahko v četrtek imel j svoj napovedani veliki govor o smernicah svoje vlade v zunanjepolitičnem oziru. Chamberlain bo poudaril, da bo ostal pri svoji zunanji politiki, ker je prepričan, da se samo na ta način lahko zavarujejo interesi Vel. Britanije po vsem svetu. Chamberlain se l>o dotaknil tudi stališča posameznih članov nove vlade in raznih mnenj svojih ministrskih tovarišev. Vsi zadnji dogodki so zelo ugodno vplivali na Chamberlainovo vlado, njegov položaj pa utrdili. Avstrijski problem je stavljen z dnevnega reda brez prelivanja krvi in brez drugih nevarnosti. Tudi spor med Litvo in Poljsko je ugodno rešen,
medtem ko je češkoslovaška vlada storila zelo pohvalne korake, ki bodo doprinesli k boljšim odnosom med njo in Nemčijo. Pogajanja v Rimu potekajo ugodno. Tako ugodni potek najvažnejših dogodkov zadnjega tedna in nagla odstranitev nevarnosti je ugodno vplivala tudi v Veliki Britaniji ter rešitev raznih sporov pripisujejo pomirjevalni taktiki Chamberlaina, ki od nje ni odstopil niti v najkritičnejšem času.
Kot velik uspeh ministrskega predsednika Chamberlaina smatrajo mednarodni krogi zlasti dejstvo, da se mu je posrečilo preprečiti nevarno pustolovščino, v katero se jo hotela spustiti
Francija v republikanski Španiji na pritisk ekstremnih elementov. Takšen nastop bi brez dvoma pomenil vojno. Po zadnjih poročilih iz Španije se tam razvija položaj tako, kot je to domneval Chamberlain. Republikanska Španija jo sedaj prisiljena, da sc pogaja z nacionalistično Španijo, ker ni dobila iz inozemstva pričakovano pomoči. To pa je tudi edina pot za rešitev španskega problema, ki itak neprestano ogroža svetovni mir. Vsi znaki kažejo, da je republika Španija tudi poslušala ta nasvet, ker so v Burgosu nahajajo predstavniki republikanske vlade, ki se že pogajajo za premirje. Tudi Katalonija je poslaia svoje predstavnike v San Jean de Luz na pogajanja.
Iz zanesljivega vira pa poročajo, da general Franco odločno vztraja na stališču, da je potrebna kapitulacija republikansko Španijo, predvsem pa izgon vseh tujih prostovoljcev, ki so republikansko Španijo zasužnjili. Ni izključeno da res pride do sporazuma. Ako pa se sporni stranki ne sporazumeta, bo treba borbo pač nadaljevati in bo konec takšen, kakor si ga je zamislil Chamberlain. V tem priment pa I» Anglija znala zaščititi svoje interese.
Po španskih bojiščih
Opreznejše prodiranje Francove vojske
Po vesteh, ki prihajajo iz španskih bojišč, se Francova ofenziva v smeri proti Kataloniji nadaljuje. Vendar pa se čuti vedno hujši odpor rdečih, ki so na desni etrani reke Guadalope v kotu med njenim izlivom v Ebro in Ebro samo nakopičili velike množine vojaštva in vojnega materiala. Prav tako se zbirajo tudi na levem bregu reke Ebro velike množice rdeče vojske, ki groze z bočnim vpadom od leve strani prodirajoči Francovi vojski. Zaradi tega je prodiranje narodnih čet postalo počasnejše in opreznejše. Kljub temu pa se je Francu posrečilo, da je v širini kakih 40 km prekoračil reko Guadalope in polagoma pričel prodirati na desni etrani omenjene reke. Prednje straže so prodrle že 10 do 15 km onkraj Guadalope. Na desnem krilu pa 6e prodirajoča armada počasi bliža reki Guadalope, sedaj ko je očistila obširno gorovje Sierra de San Just, ki je pred-
stavljalo dobro utrjen obrambni sistem rdečo vojske.
Alcanis, 21. marca. AA. (Havas.) Legionar-skečete so dokončale predvčerajšnjim pričete operacije vzhodno od Capsa in zavzeie most, ki vodi v Rio Marten. Nacionalisti obvladajo sedaj vso pokrajino v obliki četverokotnika, ki ga omejujejo ceste iz Tore Velille proti severu in proti Ce-Iici. Vendar pa še niso gospodarji teh prometnih zvez in vasi ob njih. Kaže, da razpolaga nasprotnik v tem odseku s številnimi efektivi. Njegov odpor je zaradi tega zelo močan.
London, 21. marca. c. Angleška vlada je po-б1аЈа državnemu tajništvu pri Vatikanu noto, v kateri proei, naj Vatikan posreduje pri vladi v Sa-lamanci, da bi ee bombardiranje mest v ozadju fronte ustavilo. Agencija Štefani poroča, da je Vatikan prepis angleške note poslal v Salamanco.
Franco o neodvisnosti Španije
Pariz, 21. marca. (Havas.) Dopisnik Havaea je vprašal generala Franca o bodoči zunanji politiki Španije. Franco mu je odgovoril:
»Od našo strani no bo pogodba, ki se nanaša
da bi se človeštvo usmerilo po ravno nasprotnih drugih političnih in svetovnonazorskih vidikih, čeprav ni treba, da bi bili ravno hitlerjanski. Sicer pa zgodovina sledi svoje zakone, ki so mnogokrat v polnem nasprotju z ideologijami človeških črvičev in njej je pač vseeno, kdo je Nemce zedinil in prevrgel vse načrte, zamisle in papirnate stavbe diplomatov te ali one skupine.
Mussolini, ki gotovo ne spada med one, kateri bi si morali k ustvaritvi Velike Nemčije s čustvi radosti čestitati, je v svojem govoru našel besede, ki najbolje izražajo zadržanje, ki ga mora k marčnim dogodkom v Avstriji zavzeti vsak Evropejec, komur ideologijo raznih blokov ne znmeglujejo jasnega in treznega razgleda, to je: bol je jc. če se spri jaznimo z dejstvi, ki jih zaradi njihove naturne neizogibnosti ne moremo ustaviti, in se usmerimo k njim po razumevanju njihovega izvora in postanka ter po pametni prilagoditvi svojega političnega stališča, da to, kar se more v svojih posledicah izdejstvovati ugodno, prijateljsko in v korist miru ter soglasja narodov, ne prisilimo. da se obrne proti nam. Če tako govori vodja velesile, velja to še veliko bolj za male narode, v čijili korist je, če imajo čim manj sovražnikov in čim več prijateljev, in če najdemo tako stališče izraženo tudi v »Venkovu«, ki je glasilo najmočnejše češkoslovaške vladne stranke, potem ga smemo pač sprejeti tudi mi, ki nam more vsaka politična histerija le nn.j-občutneje škodovati, mirna in trezna presoja dogodkov pa le koristiti. Mi ne moremo ničesar doprinesti k temu, ali se bo evropsko ravnotežje izravnalo na osnovi ženevskega pakta, kolek-
tivne varnosti in političnega znmisla, ki je utelešen v paktu med Parizom in Moskvo, ali pa če se bo nagnilo k rimsko-berlinski osi ali pa se bosta oba taboru pametno in odkrito sporazumela na osnovi moralnih vrednot in varščin, ki počivajo v vsakem narodu Pač pa je edino v našo narodno korist, da se ohrani mir, ki je za majhen narod, kakor je naš, posebno danes absolutna dobrina, ko nam vojna ne more prinesti ničesar drugega, ko same razru-šine, popolni nič in kaos ter konec vsake kulture. Evropski sporazum, ki ne sme prinesti zmage ne enemu ne drugemu ideološkemu bloku, ampak sodelovan ju enakovrednih in enakopravnih. je naš edini in najvišji interes. Vsako drugo modrovanje in prerokovanje, zapičeno v gotove ideologije, jc prazno, brez koristi in jalovo za Slovence in za jugoslovansko narodno državo.
Naša dolžnost je le ta, da priznavajoč neizogibno dejstvo, storimo vse, da zavarujemo pravice naše narodne manjšine in da te svoje naloge ne otežujemo z apriornimi negativnimi stališči, ideološkimi predsodki in najčrnejšim pesimizmom, ki je znak notranje slabotnega in razpadajočega naroda. Najbolje bo prestal sodobne in bodoče velike preizkušnje, kdor trdno veruje v sporazum vseh narodov glede vseh problemov, med katerimi je zdaj zopet naenkrat eden najvažnejših problem narodnih manjšin v Evropi, in si ne pusti zapirati te poti, ki jo narekuje naša dvaiisočletna krščanska zn-pndnu omika, od fanatizma gotovih ekstremnih ideologij, čijili glasniki, ki sicer propovrdujejo splošni človečanski mir in soglasje, zdaj na vse grlo vpijejo po krvavi rešitvi.
na Sredozemsko morje, prav nič spremenjena. Niti koščka zemlje, to vam ponavljam, ne bo Španija po naši popolni zmagi odstopila katerikoli državi od svojega sedanjega ozemlja. Vojna j« pokazala, da imajo moderna bojna sredstva na vodi in v zraku veliko moč in da morejo obvladati velik okoliš. To narekuje vsem narodom, ki žive ob Sredozemskem morju, prijateljstvo, kajti Sredozemsko morje se jo zaradi novih bojnih sredstev spremenilo v celinsko jezero. Moji cilji so popolnoma jasni. Hočem uresničiti zgodovinsko nalogo domovine, in upostaviti veliko, svobodno in spoštovanja vredno Španijo. S ponosom morem trditi, da je Španija s svojo krvjo doprinesla civilizaciji največjo žrtev, ker je preprečila komunizmu, da bi so zasidral na zapadu. Želimo sodelovati v miru z vsemi narodi. Zaupam, da nas bo Francija razumela, kakor tudi Velika Britanija in in da bodo bodoči odnosi med nami kar moč prisrčni. Bistvo našega gibanja je neodvisnost Španije, njena veličina, njena enotnost in absolutna nedotakljivost.«
Volitve v Bolgariji
Sofija, 21. marca. AA. Pri včerajšnjih volitvah nista bila izvoljena bivši predsednik vlade Kimon Georgijev in vodja bivše eocialiiodenio-kratske stranke in bivši minister Krsta Pastnov. Izvoljeni pa so Gičev, Stojan Marčevski, Canov in Georgij Govedarov.
Od 130 dosedaj izvoljenih poslancev se jih je 80 izreklo za podjioro vladi. Prihodnjo nedeljo IkkIo volitve še v sofijski pokrajini.
Sofija, 21 marca. b. Pri včerajšnjih volitvah v sobranje je vlada dobila 30, opozicija pa 11 mandatov
Zcnmnska vremenska napoved: Toplo vreme, večinoma oblačno, v zapadnih krajih ulegne nekoliko deževati.
/agrnhšk» vremenska napoved : Toplo in oblačno.
Proračunska razprava v senatu
Bolgrad, 21. marca. m. Za današnjo eejo ee-nata, na kateri ee je pričeJa proračunska razprava v načelu, je vladalo v senatorskih krogih precejšnje zanimanje ter eo prišli na eejo skoraj vsi senatorji. Bilo je na prvi pogled jaeno. da vlada razpolaga v senatu z močno večino. Opozicija ima evoje sedeže no levici, število njenih članov ee je od lanske proračunske razprave tako ekrčilo. da je danee v senatu neznatna manjšina, ki v nobenem primeru ne more več vplivati na delo senata, še manj ga pa ovirati.
Svoje elaboeti se je (»pozicija očividno zavedala ter je za letošnjo proračunsko razpravo i« brala drugo taktiko, s katero misli, da bi jo mogla rešiti iz politične brezpomembnce^. To namero je odkril na dopoldanski seji že prvi govornik dr. Andjelinovič, ki se je ne veo moč trudil, da bi notranji in zunanjepolitični položaj države naslikal v tako črnih barvah, da bi nepoučeai Človek mislil, da emo neposredno pred razeulom, tega stanja pa da sedanja vladna kombinacija ne more ozdraviti sama, temveč koncentracija veeh tvornih sil v državi. Govornik je eeveda v prvi vreti mislil nase, nato pa na evoje tovariše v JNS, ki bi na ta nočin radi prišli 6pet na površje. Zaradi nekaterih izrazov ga je predsednik senata dr. Ma-žuranič kaznoval tudi s pismenim opominom.
Pred prehodom na dnevni red je bido eporo-čeno, da je ekupščina poslala senatu v nadaljnji pretres zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah v zakonu o graditvi in razširitvi zdrav-etvemih ustanov. Prečitano je bilo tudi poročilo finančnega odbora, da je bil izvoljen za predsednika tega odbora dr. Miškulln.
Poročilo senatorja Smodeia
Nato ee je takoj pričela razprava o proračunu
hi je predsednik podal be«edo poročevalcu vladne večine senatorju Smodeju. V poročilu večina finančnega odbora ugotavlja, da predlog proračuna in finančni zakon za 1938-39 karakterizira težnja kr. vlade, da oživi gospodarsko aktivnost, da dvigne narodno blagostanje v državi ki da reši važne gospodarska, finančna, socialna in druga vprašanja. Po objektivnih znakih 6e je gospodarsko stanje v država zboljšalo in je zaradi tega kr. vlada mogle ne eamo nadaljevati svojo dosedanjo gospodarsko in socialno politiko, temveč je v finančnem zakonu s posebnim amandeinentom napovedala tudi važna javne dela za polnih šeet let naprej. Nadalje ugotavlja v evojem poročilu večina finančnega odbora, de naš narodni denar v Evropi velja kot ena najstabilnejših valut Cene na deliolo in drobno kažejo «talno in znatno dviganje. Naša zunanja trgovina je aktivna ter njen višek presega milijardo dinarjev.
Naš železniški promet kaže velik napredek nasproti prejšnjim letom. Tudi skupne hranilne vloge pri denarnih zavodih eo v stalnem dviganju. Posledica tega ugodnega gospodarskega razvoja v letu 1937 je bila tudi okrepitev državnih financ. Pohvalno omenja večina finančnega odbora dejstvo, da državna blagajna izplačuje redno evoje obveze iz prejšnjih let kakor tudi tekoče obveze. Doseženi proračunski dohodki eo bili večji, kakor so bili v proračunu določeni. Z največjim zadovoljstvom ugotavlja finančni odbor, da je sedanja vlada dœeegla pravo in zgUedno finančno gospodarstvo in da je pravočasno predložila zaključne račune za 1936-37 skupno 6 proračunom za 1938-1939. To ве je v naši državi letoe zgodilo prvič po zedinjenju. Povečanje predloženega proračuna v znesku 1 milijarde 270 milijonov od lanskega leta 6e bo v glavnem porabilo za potrebe državnega gospodarstva in za narodno obrambo, ostanek je pa določen za povečanje plač državnem« ueliižbenstvu. Kar ee tiče ocen in ve državnih dohodkov, smatra finančni odbor, da je ta ocenitev docela realna in da je bila izvršena na podlagi najnovejših podatkov glede gibanja proračunskih plačil. Zboljšanje naših državnih linanc je omogočilo vladi, da ee je lahko lotila reševanja mnogih važnih in neodložljivih vprašanj. Osnova gospodarske politike sedanje kr. vlade je zboljšanje razmer v kmetijstvu. Po znižanju kmečkih dolgov je vlada izdala celo vrsto ukrepov za boljše vnov cevanje kmečkih pridelkov. Na ta način je povečala kupno moč kmeta. Kr. vlada je posvečala veo pozornost tudi razvoju naše industrije, toda pri tem je upoštevala vedno interes kmeta kakor tudi interes naše državne obrambe. Nazadnje finančni odbor senita poudarja in priznava velike uspehe sedanje kr. vlade v zunanji politiki, s čimer se je varnost države na zunaj okrepiîa. V vodstvu naše zunanje politike je sedanja vlada vsemu evetu nudila najboljše dokaze, da naša kraljevina želi z vsemi eosedi miru in prijateljstva. Cdede notranje politike pa finančni odbor ugotavlja z zadovoljstvom, da je politika sedanje vlade naletela na razumevanje in odobravanje pri najširših narodnih slojih Kr. vlada izvaja politiko pomirjenja in je vsa objektivna javnoet priznala, da je tudi v tem pogledu imela velike uspehe. Politična napetost je popustila na vseh straneh, taiko da 6e počasi, toda z gotovimi koraki bližamo konsolidiranju гагтет v državi. Vse težnje in pretiranoet, bodiei da je prihajala s skrajne levice ali pa s вктајпе desnice, niso mogle omajati kr. vlade, da bi odstopila od smeri evoje politike zmernosti, zakonitosti in varstva državne avtoritete. Finančni odbor odobrava tako dtfo kr. vlade in smatra za evojo dolžnoet, da ji za vse to izreče popolno zaiinan-je m priznanje.
Poročilo manjšine finančnega odbora je prečital dr. Nemec, član senatnega khAa JNS.
Proračuni posameznih ministrstev
Nato je dobil besedo finančni minister Dušan Lctica, ki je, kakor že prej v skupščini, podrobno in pregledno razčlenjeval državni proračun in poudarjal smernice tinančne in gosjwdarske politike sedanje vlade.
Po govoru ministra Letice je dobil besedo senator dr. Mile Miškulin, član delovnega kluba.
V	evojem daljšem govoru je poudarjal vse dobre strani eedanjega proračuna in velik napredek, ki ga je od svojega prihoda na oblast pa do današnjega dne omogočila sedanja vlada v vseh smereh našega gosj>odar9kega, finančnega, socialnega, političnega in kulturnega življenja. Pohvalno je omenjal vse tozadevne važnejše ukrepe sedanje vlade, kakor razdolžilev kmetov, okrepitev dinarja, ki je ena najstabilnejših valut v Evropi, okrepitev državnega kredita, znižanje mo-nopolskih dolgov, izvajanje javnih del, v zvezi s tem pobijanje nezaposlenosti, važnost socialne zakonodaje, ki ji jc sedanja vlada poklonila toliko pozornosti, kakor še nobena druga doslej, nove trgovinske pogodbe, ki so šle vse za tem, da bi lahko kmet čim bolj vnovčeval evoje pridelke.
V	krajših izvajanjih se je bavil nnto tudi z zunanjo politiko in je poudarjal tudi tu velike uspehe. ki jih je dosegla sedanja vlada. Primerjal je »tanje, ki je bilo tedaj, ko je sedanja vlada prevzela oblast, in dane». Tedaj je uila država obkoljena od samih neprijateljev. Nekatere države so nam pošiljale celo zarotnike, peklenske stroje
in bombe. Danes smo obkoljeni s samimi prijatelji. Govornik se nadalje bavi tudi z najvažnejšimi zunanje-političnimi dogodki iz zadnjega čaea, s priključitvijo Avetrije k Nemčiji, in i>oiidarjai dobre prijateljske odnose naše države do Nemfije. Nazadnje se je bavil tudi z vladno notranjo politiko in obsojal metodo gotovih opozicionalnih krogov, ki so jo pričeli vnašati v naše politično življenje. Omenjal je tudi glavne očitke opozicije proti vladni notranji politiki in pravi, da je sedanja vlada takoj j>o prevzemu oblasti odprla ventile političnemu življenju, ki so bili dotlej her-metično zaprti. V takem primeru je čisto naravno, da so nastopili gotovi izpadi, ki so tudi obsojanja vredni in ki jih je težko razumeti, toda razumeti ee vendar dajo. Primerjal je tudi stanje, ki je bilo pod prejšnjimi režimi v tem pogledu, e stanjem, ki ga je uvedla sedanja vlada. Rekel je, da je tedaj vladal čisto policijski sistem, kjer pa vlada tak sistem, morajo igrati važno vlogo groba sila, puška in temnice. Za časa prejšnjih režimov so bili organi javne varnosti noč in dan na poslu, eamo da bi zatrli tudi najmanjši blisk političnega življenja, kaj pa še kakršnokoli politično delovanje v strankarskem splošnem pogledu. Govornik z močnim poudarkom izjavlja, da priznava, da je tedaj bil mir, toda mir groba in ne mir mirnega življenja. Tako Je bilo etanje v naši državi pred prihodom sedanje vlade. Priznava, da se v narod vrača «pet pomirjenje in zaupanje v državno upravo, ln sicer tudi na Hrvatskem, po zaslugi sedanje vlade.
Nazadnje poudarja, da naš državni organizem temelji na treh elementih, in sicer 1. država kot popolnoma nerazdeljfva eelina, mednarodno priznana edlnica kraljevina Jugoslavija, 2. forma na-sledstvene monarhije, 3. dinastija Karadjordjevi-čev. To so trije elementi, ki eo etalnt in mimo katerih niso dopustna nobena pogajanja. Tt morajo biti za vse sveti, iz tega pa sledi, da je vse drugo v reševanju še nerešenih notranjepolitičnih problemov lahko predmet razgovorov. Glede rešitve hrvatskega vprašanja Izjavlja govornik, da se je tudi v tem oziru stanje neprimerno zboljšalo, in se zavzema za sporazum, ki ga mora skleniti večina Slovencev, Hrvatov in Srbov, Sedanja vlada je pokazala pri reševanju tega vprašanja najboljšo voljo. Govornik je tudi prepričan, da bo predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič i glavnima svojima pomočnikoma, notranjim ministrom dr. Korošcem in prometnim ministrom dr. Spahom, tudi to vprašanje rešil. Večina senata ima zaupanje tako v predsednika vlade kakor v notranjega ministra in prometnega ministra, pa tudi v vso kraljevsko vlado in zato bo glasovala z veseljem za predloženi proračun.
JNS proti Slovencem
Za dr. Miškulinom je dobil besedo dr. Grga Andjelinovič (JNS). Napadal je vladno notranjo in zunanjo politiko. Vladi je med drugim očital, da je s svojim postopanjem dosegla, »da nikdar zavest o narodni individualnosti vsakega poedinega našega plemena ni bila krepkejša in izrazitejša kakor je danesc. V zvezi s tem je napadal ustanovitev znanstvene akademije v Ljubljani kakor tudi postavitev spomenika slovenskemu neznanemu vojaku na Brezjah. Govor dr. Andjelinoviča je bil zelo zmeden in je napravil na vee slab vtis. Na več mestih je bil tudi žaljiv ter ga je predsednik senata kaznoval s pismenim opominom. Nazadnje je govornik plediral tudi za koncentracijo vseh tvornih sil v državi. Senatorji vladne večine so mu pri teh besedah vpadali z medklici: »Ali se že ponujate? Na ta način bi radi spet prišli do oblasti, kaj?< Govornik je nazadnje izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Preden je bila dopoldanska seja zaključena, je bil še izvoljen odbor za proučevanje zakonskega osnutka o spremembah in dopolnitvah v zakonu o graditvi in razširitvi zdravstvenih ustanov. Od slovenskih senatorjev so v tem odboru dr. Franc Schaub&ch, dr. Drago Marušič, kot namestnika pa Franc Smodej in Ivan Pucelj.
Popoldanska seja
Popoldanska seja senata se je pričela ob 5. Prvi je govoril senator Vatroslav Canjuga (Delavski klub), ki je poudarjal potrebo zgraditve naših luk in je v zvezi s tem pohvalil prometnega ministra dr. Spaha, ki se je končno odločil za gradnjo proge Vrbovsko—Črnomelj in s tem zagotovil zvezo Slovenije z našim morjem. Glasoval bo za proračun.
Za njim je govoril Anton Mihalovič (Delovni klub). V začetku svojega govora se je dotaknil zunanje politike vlade. Ne more razumeti, zakaj naj jugoslovanski nacionalisti žalujejo na grobu Avstrije. Jugoslavija za njeno propast ni niti kriva, niti je treba za njo žalovati. Danes je napram kakšni državi težko biti nevtralen, temveč se je treba odločiti alf za prijateljstvo, ali za sovraštvo. Mi smo se odločili za prvo. Nato je govoril o notranji upravi ter je dejal, da je dobra uprava polovico politike. Z zadovoljstvom ugotavlja, da se naša notranja uprava stalno boljša. Govoreč o konkordatu je dejal, da je opozicija tista, ki se je borila proti konkordatu, danes pa je spet ona, ki za njim žaluje. Kot se zdi, še vedno upa, da bo s pomočjo konkordata vrgla vlado. Graja negativnosti v politiki, kgjti življenje vedno uniči one, ki stojijo v kotu, rar velja za Hrvate. Boriti se je treba v parlamentu. Zato apelira na Hrvate, naj prenehajo z defetizmom. Glasoval bo za proračun.
Nato se je javil k besedi dr. Grga Andjelinovič (JNS) zaradi osebnega pojasnila. Za njim je dobil besedo dr. Josip Nemec (JNS). Napadal je politiko vlade, ker ni istovetna s politiko JNS.
Velika Nemčija se pripravlja na ljudsko glasovanje
Goring - namestnik Hitlerja v volivni propagandi
Berlin, 21. marca. b. Nemški kancler Hitler konforira od sobote naprej nepreetano s evojimi aotrudniki, da pripravi material za sejo vlade, ki bo še ta teden. Na tej seji bodo sprejeti važni politični, finančni in gospodarski eklepi. Storili oodo vse, da Avstrijo gospodarsko čimprej vključijo v tretji rajh. Končno priprave za plebiscit v Nemčiji in Avstriji ee mrzlično nadaljujejo. Prvotno je bilo določeno, da bo propagando za plebiscit pričel eam Hitler, ki pa je od tega sedaj odstopil zaradi evojega grla. Namesto njega bo prirejal zborovanja maršal G б r i n g , ki bo govoril v Berlina, Miinclionu, na Dunajn in v Gradcu. Istočasno bo odšeJ ne daljšo turnejo tudi propagandni minister dr. Gohbels, ki bo govoril po raznih nemških meetih in potom še v Linzu.
Dunaj, 21. marca. b. Dunaj se je prebudil danes v volivni propagandi. Vsi jutranjiki so prinesli na prvih straneh debelo tiskane volivne proglase poverjenika za volitve Bilrckla. Volivna borba ee bo pričela 24. marea z veliko manifestacijo in zborovanji na Dunaju. V volivnem tednu od 8. do 10. aprila bo Hitler obiskal največja avstrijska mesta in ni izključeno, da bo zopet prišel na Dunaj, kjer bo 9. aprila zaključil veliko voliv-no zborovanje. Na tem zborovanju pa bo govorila ie cela vrata drugih etr&nkmih voditeljev.
Kneževina Lichtenstein - po zgledu Avstrije
Rim, 21. marca. b. »Tribuna« poroča iz Berlina, da v kneževini Lichtenstein pripravljajo po-kret, da se ta kneževina, ki je imela do L 1919 carinsko unijo z Av6trijo, od tedaj pa s Švico, pri-
ključi Nemčiji po zgledu Avstrije. Pokret vodi po-eJatiik Schadier.
Po glasovanju - ljudsko šteVe
Poročajo tudi, da bo ljudsko štetje v Nemčiji 17. maja in ee bo raztegnilo ludi na avstrijsko področje. Zadnje Ijudsiko štetje je bilo v Nemčiji 16. junija 1933, v Avstriji pa 2. marca 1934.
Schuschnigg -v koncentracijsko taborišče
Dunaj, 21. marca. b. Snoči se ie razširila veet, da je izvršil eamoumor avstrijski major Wolf. Wolf je še živ ter je vest odločno demantirai. Dr. Sdiuedinigg ie še vedno v evojem stanovanju, vendar pa bo v kratkem poslan v neko koncentracijsko taborišče pri Berlinu.
DolHussova vdova v Švici
Luiern, 21. marea. »Vaterland« poroča, da je DolHussova vdova i dvema otrokoma prišla ▼
Švico.
Anglija se b rani
beguncev iz Avstrije
London, 21. marca. b. Britanske oblasti so
včeraj storile etroge ukrepe, da preprečijo selitev beguncev iz Avetrije v Anglijo. Do včerajšnjega dne so avstrijski begunci lahko svobodno prihajali v Anglijo, včeraj pa eo jih oblasti v velikan
številu zavrnile.
Dunaj, 21. marca. c. Znani dermatolog prof. dr, Nobel je napravil samomor.
Usoda katoliškega tiska v Avstriji
»Vaterland«, ki Izhaja v Luzernu, poroča o usodi katoliškega tiska v Avstriji sledeče: Podjetje Herold, ki je izdajalo »Reichsposto« na Dunaju, je dobilo državno upravo. Novi upravitelj je izmenjal urednike, tako da je list sedaj postal glasilo na-rodno-eocialistične stranke ln ne more več veljati ia katoliški dnevnik. Podobno se je zgodilo tudi v Salzburgu. Tamkaj eo katoličani izdajali svoj dnevnik »Salzburger Chronik«. Ob prihodu narodnih socialistov na oblast pa sta bila aretirana
glavni urednik Steinwender fn iunanje-polfti&f urednik Engl. Nato so miličniki zasedli tiskarno in pod novim vodstvom jo pričel izhajati dnevnik »Salzburger Zeitungc, ki jo glasilo narodnih socialistov in ne več katoliško glasile. Tudi v Linzu so narodnosocialistični miličniki zasedli tiskarno in uredništvo »Linier Volkshlattac Na tiskarni so izobesili Hitlerjevo zastavo, zaprli nekaj urednikov in pričeli izdajati isto glasilo, ki pa piše za narodni socializem.
Bolgarski državnih
Aleksander Malinov umrl
Sofija, 21. marca. TG. Večkratni bivši ministrski predsednik Aleksander Malinov je umrl. Njegova smrt je po vseq Bolgariji napravila najgloblji vtis in povzročila obžalovanje. Aleksander Malinov se je rodil leta 1867 v Pandakliji v Beearabiji, kamor so ee njegovi predniki za časa turškega go-epodstva v Bolgariji preselili. Svoje študije fe končal v Rusiji. V politiko je stopB leta 1897, ko je postal kaj kmalu voditelj demokratske stranke, ki jo je skoraj nepretrgano kot poslanec vodil nad 30 let. Leta 1908 je bil prvič ministrski predsednik in je bilo eno prvih njegovih dejanj, da je Bolgarijo proglasil za kraljestvo Leta 1913 po nesrečni balkanski vojni je poiiovno prevzel ministrsko predsedstvo, a ni uspel. Radoslavov ga je strmoglavil in koj nato stopil ua stran Avetrije in Nemčije v svetovni vojni. Šele leta 1918 je zopet prišel v ospredje tn sestavil svojo vlado, ki je zaprosila zmagovite
Napadal je tudi »Slovenca« in je skušal popraviti to. kar je JNS v narodni skupščini zagrešila pri skupščinski razpravi o vojnem ministrstvu. Ponovil je trditve iz evojega lanskoletnega govora, češ, da proračun ni reaien. Isto tako je ponovil trditve o konkordat«. (Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, obrnjen proti senatorju Grgi Andjelinoviču: »Škoda, da nismo slišali vašega govora o konkordatu. Zdaj kričite, prej ste pa obljubljali, da ne boste glasovali proti konkordatu.«) Vlada bi se morala po izjavi dr. Nemeca do konca boriti za konkordat ali pa pasti. (Senator Smodej: »Hinc illae lacrimae«). Zahteva interkonfesionalni zakon in izenačenje pravoslavnega koledarja.
Seja je bila ob 9 zaključena. Prihodnja pa bo jutri dopoldne ob 9. Na seji bo dr. Nemec nadaljeval svoj govor, govorila pa bosta tudi senatorja Pucelj in dr. Kramer.
Belgrad, 21. marca. AA. S kraljevim ukazom je imenovan za senatorja Dušan Vasiljevič, odvetnik in bivši poslanec iz Sarajeva.
Po končanem zasedanja skupščine
Skupščinski stenografi vsako leto po zaključenem nasedanju zberejo podatke vsakega zasedanja. Glavno zasedanje e proračunsko razpravo ee je pričelo 2. decembra 1937, končalo pa se »e dne 15. marca 1938. Vsega skupaj je skupščina delala 399 ur, večkrat je zasedala ves dan nepretrgoma m še vso noč. V toku razprave je govorilo 909 poslancev Stenograski zapisniki veeh teh govorov obsegajo 10.013 na pisalnem stroju pisanih strani, ki so razmnožene v 15 izvodih. Povprečno je v vsej razpravi vsak poslanec povedal 3000 besed.
+
Umrl je naš predobri oče, stari oče, tast in stric, gospod
Štefan Bolha
po kratki, a mučni bolezni, v 81. letu starosti, previden s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb predragega pokojnika bo dne 22. marca ob osmih na farno pokopališče v Hrovači.	'
G o r i ? a vas pri Ribnici, dne 20. marca 19S8.
Žalujoče rodbine: Bolha, Levstik, Hren.
velesile za premirje in sprejela odpoved kralja Ferdinanda. Takoj nato je moral napraviti prostor Stambolijskemu, ki ga je dal zapreti in skušal celo skovati zakon, po katerem bi ga mogel obsoditi na smrt. Šele 1923 fe Malinov prišel iz z*pt>ra, ko je padel Stambolijski. Potem »e ni udeležil nobene vlade do leta 1931, ko so ga zopet klicali na vlado takoimenovanega nacionalnega bloka. MàlinoV je po odstopu Ljapčcva zares sestavil vlado, toda se je moral po par mesecih zopet umakniti Mušanovu. Malinov je postal predsednik parlamenta.
Malinov ima zaslugo, da je razdrto kmečko organizacijo zopet obnovil in jo pripravil do rednega parlamentarnega dela ter tako preprečil notranji razkroj države. Malinov je bil demokratičen politik zapadnega kova. Odkar vlada v Bolgariji močna roka, je bil v ozadju političnih dogodkov, toda bolgarsko ljudstvo mu je ohranilo spoštovanje.
Sklepi francoske vlade 2a primer mobilizacije
Pariz, 21. marca. b. »United Ргебб« poroča, da je francoska vlada sprejela eledcče бк1ере za primer mobilizacije:
1.	Vee vodstvo države ositane v vojni v rokah
vlade.
2.	Ustanovi ee popolnoma enotno poveijstvo vseh vojnih sil pod upravo ministra za narodno obrambo.
3.	Civilno prebivalstvo ee etavlja v obrambo proti letalskim napadom.
4.	Da se prepreči vojno dobičkarstvo, ee ustanovi čvrst eistem za plačilo rekvizicij.
5.	Brez ozira na splošno koncentracijo za vojne potrebe se bodo mobillizirale vse gospodarske 6ile za preskrbo civilnega prebivalstva
6.	Država ima pravico, da ei prilasti poleg posameznih tovarn, ki lahko služijo vojnim namenom, vee osebje tovarne m delavstvo.
7.	Vladi so na razpolago vse znanstvene organizacije za raziekovanja.
8.	V6i člani parlamenta, ki eo rezervni častniki, se morajo takoj odzvati mobilizacijskemu pozivu.
Plačevanje kmečkih dolgov
Belgrad, 21 marca. m. Od 1. januarja 1938 do 17. t. m. eo plačali dolžniki pri Privilegirani agrarni banki 18,593 000 din, in sicer na področju centrale v Belgradu 9,819.000 din, na področju podružnice Zagreb 2,320.000 din, na področju podružnice Ljubljana 4,778.000 din. na področju podružnice Sarajevo 1,676.000 din. PAB je do 17. t. m. izročila denarnim zavodom in zadrugam Obveznic za 205.990.000 din, in sicer na področju centrale Belgrad 89,220.000 din, na področju podružnice Zagreb 54.359.000 din, na ]>odročju podružnice Ljubljana 46,537.000 din, na področju podružnice Sarajevo 15,874.000 din. Do istega časa je PAB plačala 2186 denarnim zavodom m zadrugam ekupno 103,294.000 din, centrali v Belgradu za 1144 zavodov 48.502.000 din, podružnici Zagreb za 395 zavodov 20,564.000 din. podružnici Ljubljana za 456 zavodov 23.989.000 din, podružnici Sarajevo za 191 zavodov 10,239.000 din.
Belgrad. 21. marca. m. Olavno ravnateljstvo državnih žetleznic je na posredovanje ministra dr. Kreka dovolilo, da ee poetaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju epopolni 6 tovorno postajo. Potrebni krediti eo že odobreni.
Nesreča otrok pri igri
Ljubljanski reševalci 60 pripeljali nocoj is Kamnika 1933 rojenega Vlado Kržiča, sina poslovodje, ki se je z otroki vozil tia tiru z vozičkom za prevoz hlodov. Voziček je Kržiča močno poškodoval na glavi 1er no rokah, ima pa tudi hude notranje poŠKOdbe.
Suhokranjski vodovod že gradijo
Vsa Suha hraiiaa je prihitela k začetku del Skoraj 5000 ljudi pri maši oh izviru
Pogled na množico med sveto mašo ob izviru Globočca. Na levi med mlaji oltar, okrog katerega se je zbrala množica na obeh pobočjih na levi in desni. V ozadju v sredi slike izvir Globočca.
Zagradec, 20. marca.
Štiridesetletno pričakovanje in upanje Suhokrajinčanov, ki so z velikim trpljenjem ob pomanjkanju vode vztrajali na domači zemlji, ei je dalo duška v nedeljo, ko naj bi prvič zapela lopata pri gradbenih delih za veliki suhokrajinski vodovod. Vsi drugi, ki smo navajeni na vodovode ali pa tudi le na bistre studence ter zdrave vodnjake v bližini svojih domačij, ne moremo razumeti, kaj pomenja voda za Suhokrajinčane. Le medlo sliko trpljenja, združenega s pomanjkanjem voda, nam morda ustvarja dejstvo, da že sedaj v marcu SuhokrajLn-čani nimajo več vode, da bi ž njo napajali živino. Ponekod so ee še obdržale v ilovnatih kotanjah zelene mlake napol gnile vode. K tem mlakam gonijo od blizu in daleč živino napajat že eedaj. Za kuhinjo je še nekaj vode v že skoraj suhih kapnicah, z nekaterih vasi pa že hodijo z sodčki in škafi z visoke planote k izviru Globočec po vodo. Pa srno šele v marcu!
Vsa Suha kraiina na nogah
Čeprav je šele pred dnevi šla z neverjetno naglico vesela novica po Suhi krajini, da bodo res začeli z graditvijo suhokrajinskega vodovoda, je to že zadoščalo. V jutranji zori lepega nedeljskega dne so se prebivalci Suhe krajine napotili na pot proti Zagradcu, da bodo navzoči pri pričetku del. V zgodnjem dopoldnevu eo se začeli zbirati v vaei Grintovec farani iz šestih faxa. Večina prebivalstva fara v Žužemberku, Smihelu, Hinjah, Ambrusu, Krki in Zagradcu je prišla gledat to veliko in težko pričakovano slovesnost. Tudi duhovščina, ki se e prebivalstvom vred veeeli tega dogodka, ni hotela ostati doma, prav tako kakor tudi ne župani iz Žužemberka, Ambrusa, Hinj, Sumberka in Zagradca.
.» Prisrčen spre'em
Ko ee je okrog pol desetih pripeljal ban goep.
trično silo dvigala na suhokrajinsko planoto voda, ki bo v teku let pritekla v vse domove Suhokrajin-čanov. Če se danes Suhokrajinčani vprašajo, komu se imajo zahvaliti, da se uresničuje njihova stara želja, tedaj vedo, da je začetek tega dela, ki je ta čae največje javno delo v Sloveniji, plod njihove zvestobe. Suhokrajinčani eo bili vedno vzor zvestobe svojemu narodu, bili eo vedno tam, kjer je bila večina slovenskega naroda. Danes se vrača ta zvestoba za zvestobo. Naj ta velika naprava v bodočnosti olajša življenje in poveča blagostanje in omogoči razvoj Suhe krajine. Naj bo trajen opomin, da se moramo vsi vedno zavedati tako potrebne narodne skupnosti. Suhokrajinčani sami vodovoda ne bi mogli zgraditi, zgradila ga bo naša slovenska in državna skupnost. Zato bo ta vodovod tudi živ dokaz složnega dela za skupni napredek. Skupnemu napredku smo včasih dolžni žrtvovati tudi osebne koristi, ker se maramo zavedati, da je napredek celokupnosti tudi napredek nae eamih. Ob začetku tega velikega dela želimo vsi, naj prinese s svojo izvršitvijo Suhi krajini mnogo zdravja, blagostanja, kulturnega napredka in zadovoljstva. Današnji dan naj bo tudi v opomin vsem, da ne bodo nikdar pozabili težkih časov, ki bodo kmalu minili. Če bo temu tako, tedaj bodo vsi, ki bodo deležni dobrot vodovoda, mogli pravilno oceniti njegov blagoslov in bodo imeli v njem vedno vir pravega zadovoljstva.«
Prva lopata
Gospod ban je nato zasadil prvo lopato in proglasil, da je s tem simboličnim činom začeto delo za zgradbo suhokrajinekega vodovoda. Ob tem tako težko pričakovanem trenutku je množica neprestano navdušeno vzklikala voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu, gospodu banu, kakor tudi rojaku senatorju dr. Kulovcu.
Zatem je spregovoril član banskega sveta dr. D. Vcble, ki je z živo besedo orisal dolgoletne napore in poskuse, da bi Suha krajina dobila vodovod. Potem, ko se je že v prejšnjem stoletju sprožilo vprašanje graditve tega vodovoda, je tik pred svetovno vojno nastal drug načrt in le malo je manjkalo, da Suha krajina tedaj ni dobila vodovoda. Po osvoboditvi eo se ponavljali napori naših vodilnih mož in po 20 letih je kočno rešeno tudi to vprašanje. — Poslušalci so z navdušenjem prekinjali govornika, zlasti ko je omenjal vse naše narodne delavce, ki so si stekli nevenljivih zaslug za napredek našega naroda.
Zahvala Suhokraiinčanov
V imenu Suhokrajinčanov je spregovoril am-bruški župan Šinkovec. Očrtal je napore pokojnega dr. Žitnika in dr. Lampeta, da bi dobila Suha krajina vodovod, in pokazal na neumorno delo senatorja dr. Kulovca, ki je zastavil svojo možato besedo, da bodo Suhokrajinčani gotovo dobiti vodovod. Poudaril je, da so Suhokrajinčani iz srca hvaležni svojim voditeljem, notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošcu, banu dr. Natlačenu in senatorju dr. Kulovcu, ki eo jim izpolnili dolgoletno željo. Obljubam teh mož so verovali, zaupali so vanje tudi takrat, ko so bili v pregnanstvu ločeni od domovine. Vsem tem, kakor tudi Higienskemu zavodu, Ici je pripravil načrte, bodo Suhokrajinčani vedno hvaležni. Prav tako pa bodo tudi hvaležni svoji duhovščini, ki jih je vedno vodila po pravi poti, ter bodo ostali zvesti načelom, po katerih so živeli doslej.
Ob velikanskem navdušenju prebivalstva je nato župan Šinkovec izročil gospodu banu diplomo, s katero ga je občinski odbor občine Ambras proglasil za častnega občana. Istočasno je obžaloval, da ne more diplome izročiti tudi senatorju gosp. Kulovcu, katerega je prav tako občinski odbor s hvaležnostjo proglasil za častnega občana.
S tem je bila prisrčna slovesnost končana in Suhokrajinčani so se razšli polni upa na boljše čaee. — Popoldne pa je bil slovesno odprt v Velikih Re-brcah vodovod, ki je bil to leto zgrajen 6 podporo banovine. Slovesne blagoslovitve so se udeležili okrajni načelnik gosp. Vidmar, člana banskega sveta Alojzij Zupane in dr. D. Veblc in velika mnočica iz bližnje in daljne okolice. Blagoslovitveni obred je opravil žužemberški dekan g. Gnidovec. Zbranim so govorili okrajni načelnik g. Vidmar kot zastopnik gospoda bana, nadalje član banskega sveta Alojzij Zupane in domačin Košak Ignac iz Gabrov-ke. Navzoča je bila tudi četa gasilcev. Vodovod za sedaj oskrbuje z vodo le Velike Rebrcc, v bližnji bodočnosti pa ga bodo še razširili na vasi Male Rebrce, Breg in Poljane,
Prazniki naših fantov
Za mesti je prišle dežela. Fantovski odseki po mestih, včlanjeni v Zvezi fantovekih odsekov, eo že po večini imeli evoje akademije, ker je pač v meetu laže dobiti ljudi skupaj, ker je laže hoditi po tlakovanih ulicah v telovadnice in ee manj
dr. Marko Natlačen "v Grintovec' pri Zagradcu, ga I	y PO»» kakor pa na deželi Toda tudi
■7 _j, ^	_ j	' dežela je delala vso jeeen in vso zimo in sedaj na
je z navdušenim vzklikanjem sprejelo nad 4.000 Suhokrajinčanov. Pod slavolokom, okrašenim z zastavami je pozdravil gospoda bana najprej zagraški župan Ignac Košak, nato pa župnik Feliks Grčar. V imenu šolske mladine, ki je sprejela gospoda bana v dolgem špalirju in mu z zelenjem in cvetjem okrasila avtomobil, je pozdravil gospoda bana šolski upravitelj Ljubic Mirko, njegova hčerka Erika pa je jx>zdravila gospoda bana s prisrčno prigodno deklamacijo in mu izročila lep šopek nageljnov. V imenu Fantovskega odseka je pozdravil gospoda bana Fran Kocjančič, v imenu društva in dekliškega krožka pa Skupek Draga, ki je izročila gasjjodu banu lep slovenski »pušeljc«. V imenu tisočev zbranih Suhokrajinčanov pa je ganjen pozdravljal gospoda bana kot dobrotnika Suhe krajine ambruški župan Šinkovec. Gospod ban je nato pregledal po-etrojeno čeio gasilcev, v kateri so bili zastopniki gasilskih društev iz vee Suhe krajine. V njihovem imenu se je gospodu banu zahvalil šolski upravitelj iz Ambrusa Jože Pengov, poudarjajoč, da bo šele vodovod omogočil uspešno delovanje gasilcev v Suhi krajini. Zužemberška godba je zaigrala veselo koračnico in v dolgem sprevodu je vsa množica spremila gospoda bana v globoko dolino k izviru Globočca
Maša ob izviru
V lepi kotlini, v kateri izvira Globočec, ki bo i zajet za suhokrajinski vodovod, se je vsa množica ; zgrnila okrog oltarja, ki je bil postavljen med mlaji, i Pred oltarjem so se ob gospodu banu zbrali številni | drugi odličniki, tako okrajni načelnik iz Novega mesta g. Vidmar, člana banskega sveta dr. Veble j in Al. Zupane, Tavnatelj kmetijske šole na Grmu ( inž. Absec in župani suhokrajinskih občin. V pol-krožnem špalirju so se postavili gasilci in narodne noše, nakar je pristopil k oltarju žužemberški dekan g. Gnidovec. Skoraj pettisočglava množica je sledila najsvetejšo daritev z ljudskim petjem, ki je mogočno odmevalo od strmih sten kotline, medtem ko je žužemberška godba ubrano epremljala napeve. Med mašo je imel cerkveni govor žužemberški dekan g. Gnidovec, ki je v globokem govoru podčrtal podobnost izraelskega ljudstva, ki mu je Mojzes v puščavi priklical vodo iz skale, s Suhokrajinčani. Kakor Izraelci, tako so ludi Suhokrajinčani zgubili vero, da bi prišli do vode. Trpeli so in molili in zaupali v božio pomoč. Končno se jim obeta voda, ta najvažnejši dar božji, ki ga je naš Zveličar tolikokrat počastil. Prav Suhokrajinčani bodo mogli prav oceniti to veliko dobroto in naj bodo molitve vseh navzočih zahvala Bogu, ki je vse razmere vodil tako, da se bo trpljenje Suhokrajinčanov zmanjšalo. Hkrati pa naj bodo z molitvami združene tudi prošnje za božji blagoslov vsem tistim, ki so pomagali, da se je izpolnila ta stara želja Suhokrajinčanov. Naj blagoslovi Bog to delo in naj ga vodi do srečnega konca.
Po sveti maši je godba zaigrala strumno koračnico, množice pa so se premaknile od oltarja k izvirku, kjer je bil najprej opravljen blagoslovitveni obred.
Govor g. bana
Navdušeno pozdravljen ie spregovoril ban gospod dr. Marko Natlačen: »Prav Suhokrajinčani vsako leto izkušajo, da je voda še bolj potrebna kol kruh. Dobro vedo, da brez vode ni življenja, zlasti pa je nemogoč vsakršen gospodarski in kulturni napredek. 40 let eo čakali na vodo in končno so pričakali dan, ko se bo vodovod začel gradili. Na tem mestu sc bo zajemala, čistila in z ele*-
pomlad, no praznik sv. Jožefa in v nedeljo, so fantje evojemu krogu pokazali, kaj njihov idealizem premore. Z vseh strani nam prihajajo poročila, kako lej>e akademije so fantovski odseki na j ta dva dni priredili, kako najjolnjene so bile povsod dvorane in s kakim veseljem eo starši g>le-j dali evoj mladi rod, ki v trdi samovzgoji dorašča ; po tistem Slomškovem vzoru, ki ga je postavil J vsej slovenski mladosti: »Telesa moč, duha kre-; poetk Fantom se je ob pogledu na te prve vidne ! sadove njihovih nevidnih žrtev v zimskih dneh dvignil pogum, vzbudila se je v njih samozavest in veselje za še in še, v najmlajših članih, v na-' raščaju, ki je tudi nastopil pri vseh akademijah, ki jih je bilo nad sto, pa se je vzbudila želja, da hi kaj kmalu dosegli svoje brate v ideji. Vsi prijatelji teh močnih vrst so z veseljem gledali kulturne in telesnovzgojne uspehe fantovskih odsekov, nasprotniki pa so jih morali s kakršnimikoli čustvi vzeti na znanje. Tu je rod, jx> vsej deželi organiziran, ki je nedosegljiv v požrtvovalnosti, neustrašen v obrambi katoliških načel, nesebičen j v ljubezni do svojega naroda in neomajen v zvestobi do države! Nekateri ta rod sovražijo, vedo, da mu niso kos, zato so ga dnšili v rasti, toda življenje se ne dâ zadušiti.
Zaradi številnosti poročil bo pač razumljivo, de posameznih ne moremo objavljati. Vse akademije so po večini potekale jx> enotnem programu, z majhnimi dostavki krajevnega značaja in morda kakimi točkami, s katerimi se je ta aili oni odsek postavil kot s svojo posebnostjo. V vseh pa je bil enoten duh, enotna volja, ki preveva vse te vrste. Po poročilih in po lastnih opazovanjih moremo reči, da te akademije odsekov po deželi niso prav nič zaostajale za akademijami odsekov jx> mestih. To je tem bolj važno, ker ee morajo nekateri odseki po deželi boriti z velikimi težavami, imajo majhne in slabo opremljene prostore, posamezni člani so raztreseni po oddaljenih vaseh, nekateri odseki so še zelo mladi, ustanovljeni komaj pred nekaj meseci, toda kljub temu jo misel rastla, brez zunanjega sijaja, brez močnejših denarnih sredstev, ki nekaterim od daleč nekoliko podobnim organizacijam tako neusahljivo teko, jxidi-rala predsodke in si osvajala mlade duše, ki poznajo samo pot naprej.
Poleg telovadbe, redovnih, prostih in simboličnih vaj in telovadbe na orodju so imeli po večini na programu tudi petje narodnih pesmi, zborne deklamacije in primeren nagovor, v katerem so govorniki prijateljem, pa tudi kritičnim ali celo zlohotnim opazovalcem pojasnjevali delo in namen fantovskih odsekov. Največja vrednost vsega tega dela pa je v tem, dn je vse to, kar je vsaka akademija pokazala, zrastlo na domačih tleh, da so se fantje sami vežbali, sami sestavljali govore in po slovenskem slovstvu izbirali dekla-
™ KINO UNION r.!.».»"-
Prekrasni pevski velefilm s slavnim ba-ritonistom Aleksandrom Švedom
N;egov model *««» »■««■
Camilla Horn, Paul Javor
V najnovejšem tedniku vidite dogodke ob priključitvi Avstrije Nemčiji I
macije, da ee duhovščini ni več treba toliko ukvarjati s tehničnim delom, ampak stoji ob odseku kot duhovno vodstvo, tehnično in organiza-torično delo pa zmeraj bolj prehaja v roke zavednega učiteljstva, ki ve, da njegovo delo ni omejeno za mejami šolskega praga in ki se izven šole drži ljudstva v istem duhu, s kakršnim otroci prihajajo v šolo. To učiteljstvo je vredno vse hvale in vsega priznanja!
Praznik sv. Jožefa in nedelja sta pokazala, da društveni domovi po deželi, zgrajeni iz same notranje potrebe, iz davkov, ki «i jih je ljudstvo v ljubezni do evoje kulture samo naložilo, ne stoje prazni, ampak da je v njih veliko dela, večer za večerom, ne vreme ne grda pota niso ovira. Tu se vzgaja mladina, tu se utrjuje narodna in državljanska zavest, tu se kujejo značaji, zato imajo tierti, ki eo te domove pred nekaj leti zapečatili, toliko večji greh. Prav ta hitri napredek fantovskih odsekov pa kaže, da mladine ne raz-žene vsak dekret
Stavbenik Vinko Lašič - 60 letnik
Včeraj je v krogu svoje družine obhajal 60 letnico svojega življenja ugledni mariborski stavbenik in naš dolgoletni naročnik g. Vinko Lašič.
Rodil se je v Go-denincih pri Središču 21. marca leta 1878. Zidarske stroke se je izučil na Hrvatskem, potem pa je svojo obrt izvrševal po raznih krajih Hrvatske in Rosne. Po prevratu se je preselil v Maribor, kjer si je ustanovil svoje stavbeno podjetje, ki slovi daleč naokoli zaradi svoje solidnosti.
Želimo gospodu jubilantu mnogo srečnih let in uspehov v poklicu!
f Gospa Ana Strojin
Včeraj zjutraj ob tričetrt na 7. je po dolgem hudem trpljenju odšla k Bogu po večno plačilo gospa Ana Strojin, vdovela Kulovec. Zadnje dni je preživela pri svojem sinu, g. ministru v p. in senatorju dr. Fr. Kulovcu, ki ga je srčno ljubila. Pokojna je bila dobra krščanska žena in nad vse skrbna mati. Odlikovalo jo je posebno njeno usmiljeno srce do vseh ubogih, katerim je po svojih močoli rada pomagala. Ko je občinstvo zvedelo o njeni smrti, je v velikem številu prihajalo kropit njene zemske ostanke. Poklonjetli so ji bili tudi številni krasni venci. Popoldne ob 2. se je pred hišo žalosti v Frančiškanski ulici zbrala velika množica ljudi, med njimi vpč odličnih javnih predstavnikov, kakor žujian dr. Adlešič, vseučiliška profesorja dr. Aleš in dr. France Ušeničnik, predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukmau, predsednik Karitativne zveze dr. Levičnik, mnogo duhovščine, zastopniki uredništva »Slovencac in drugi. Truplo je blagoslovil župnik p. dr. Angelik Tominec ob asistenci, nakar so krsto položili na avtofurgon in jo odpeljali na pokojničin dom v Dolnjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, kjer bo pogreb v sredo, 23. marca, ob 10. dopoldne s sv. mašo. Zemske ostanke blage rajnke bodo zagrebli na pokopališču na Gor. Sušicah v topliški župniji. Naj ji sveti večna luč! G. senatorju in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Pet gasilcev pokopanih
pod tramovjem gorečega hleva
Maribor 21. marca.
Snoči se je pripetila v Spodnjem Dupleku pri Mariboru usodna požarna katastrofa, ki bo zahtevala najbrže več človeških žrtev. V dimniku hiše posestnika Antona Novaka so se okrog 6 zvečer vnele saje ter je večerni veter raznašal daleč na okrog zareče iskre. Na slamnati strehi bližnjega Novakovega gosjxRlarskega poslopja so te iskre kmalu zanetile požar ter je bila streha v nekaj minutah vsa v plamenih. Ogenj se je bliskovito širil ter je zajel celo |>oslopje. Na reševanje živilskih zalog, strojev in vozov ni bilo misliti, skušali so samo rešiti živino iz gorečega hleva. Poleg lastnika Antona Novaka so planili v hlev odvezovat živino požrtvovalni njegovi sosedje delavec Peter Fižolnik, posestnik Rudolf Vogrin, zidar Alojz čuček in posestnik Nerat Franc. Naenkrat pa se je tramovje s stropom hleva vred sesulo na reševalce ter jih jx>koj>alo pod seboj. Z veliko težavo бо jih ostali gasilci rešili gotove strašne smrti, zadobili pa so vendar vsi izredno hude opekline po vsem telesu. Najhuje sta prizadeta Cuček in Vogrin, ki sta tako opečena, da jima je meso na rokah in na glavi kar odstopilo od kosti. Vse ponesrečence so domačini takoj naložili na vozove ter so jih prepeljali v mariliorsko bolnišnico. Poškodbe Vogri-na in čučka so tako nevarne, da najbrže ne bosta ostala pri življenju. Pa tudi trije ostali ponesrečenci se bodo morali dolgo časa zdraviti. Nesreča je vzbudila v vsej okolici veliko sočutje z ubogimi žrtvami. Posestnik Novak trpi na pogorelem gospodarskem poslopju 30.000 din škode.
Ženo po nesreči ustrelil v usta
Tržič, 20. marca.
V mali, prijazni vasici Hudo pri Tržiču, ki je v zadnjih toplih dneh zadihala že skoraj čisto pravo pomlad, se je na Jožefovo zjutraj pripetil žalosten dogodek, ki je vznemiril vso tukajšnjo okolico ter izzval razna ugibanja in pomisleke, ki pa so se izkazali za neutemeljene. Zjutraj med 6. in 7., za kovorsko sv. mašo, sta bila pri Zupanovih, p. d. »BsnakovilK, na Hudem sama doma 30 letni Zupan Miha in njegova žena, s katero se je poročil pred 5 leti. Hotela sta menda iti na Brezje in še toliko časa počakati doma, da pridejo ostali domači od sv. maše iz Kovorja. Miha, ki se je tedaj mudil na dvorišču, je opazil gručo vrabcev in je skozi okno prosil svojo ženo, naj mu da flobertovko, ki jo je imel zavito v suknjiču v hiši. Zena mu je kar s suknjičem vred pomolila skozi okno flobertovko, ki pa se je pri tem, ko jo je prijel Miha v roko, po nesreči sprožila ter je krogla zadela ženo naravnost v usta ter obtičala pod lično kostjo. Ranjeno ženo so sprva hoteli obdržati kar v domači oskrbi, vendar pa so se kmalu morali prepričati, da je najboljše, če takoj pokličejo tržiškega zdravnika dr. Pauceta, ki je ponesrečenki nudil prvo pomoč, nato pa odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Kakor sino do zdaj mogli zvedeti, poškodba ni bila smrtno nevarna, kajti Zupanova je mogla že včeraj, v nedeljo, zapustiti bolnišnico, kjer so ji vzeli svinčeno kroglo iz glave.
Neosnovane so vse govorice, da bi bil Miha Zupan namenoma ustrelil svojo ženo. To se zdi tudi čisto neverjetno, saj med njima ves čas, odkar sta poročena, ni prišlo nikdar do takšnega prepira, ki bi utegnil imeti za posledico kaj podobnega, kakor se je zgodilo na njihovem domu na Jožefovo zjutraj.
Tel. 27-30 KINO SLOGA	Tel. 27-50
Nov, nepoznani svet odkriva pred	nami svoje tajne v filmu »L A I L A«
Zaključek kongresa umetnikov
Ljubljana, 21. marca.
Danes jKipoldne se je zaključil umetniški kon-gree v Ljubljani, ki je trajal tri dni. Poeebna komisija je izdelala obsežno resolucijo, ki vsebuje glavne zahteve umetnikov, kakor so jih posamezni referenti v svojih poročilih na kongresu utemeljili. Umetniki zahtevajo soglasno vsestransko povzdigo in izkoriščanje stvariteljskih sil naroda, daije se izjavljajo za pravico v človeški družbi, za svobodo in mir ter ee izjavljajo proti vojni. Gmotni položaj umetnikov je v naši državi vedno težji, ker je aktivna uradna umetniška politika preslabo organizirana, umetniške organizacije pa prešibke. Zato zahtevajo umetniki takojšnjo ustanovitev sindikalnih organizacij v naših umetniških središčih, to je v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. V Belgradu naj se osnuje osrednji umetniški svet, prav tako krajevni umetniški sveti v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, v katerih naj sodelujejo umetniške organizacije, ki morajo biti pravično zastopane. Izbira umetniških del v reprezentanci naše kulture v inozemstvu naj bo določena po vsakem likovnem središču in ini-ciatorji teh prireditev naj obveste likovna središča vsaj tri mesece pred nameravano prireditvijo.
Dela živih umetnikov iz javnih in zasebnih zbirk naj se v inozemstvu ne razstavljajo brez dovoljenja umetnika. Umetniki so mnenja, da je za razvoj domače umetnosti nujno potrebno prirejanje velikih reprezentativnih razstav tujih mojstrov v državi in zato naj sc sedanja razstava italijanskih portre-tov prenese iz Bclgrada tudi v Zagreb in Ljubljane.
Umetniška akademija v Belgradu naj čimprej dobi svoje poslopje, umetniška akademija v Zagrebu naj dobi značaj fakultete, v Ljubljani pa naj se osnuje prav tako umetniška akademija. Naši nadarjeni umetniki imajo prav toliko pravice za državno pomoč kakor drugi kulturni delavci. Osnujejo naj se ustanove v dovoljni višini, in sicer pravično za vsa tri likovna središča. V državnih in samoupravnih poslopjih naj se z uredbo končno osnujejo ateljeji za naše likovne umetnike.
Osnujejo naj se umetniške zadruge, ki naj bodo oproščene carine pri uvozu umetniškega gradiva. Vsa javna umetniška dela v državi naj se podeljujejo po javnem razpisu, v razsodiščih pa naj bodo predstavniki likovnih umetnikov. Postavka v državnem proračunu za odkup umetnin naj se poviša vsaj na 500.000 din in naj se strogo loči med besedami »odkup« in »podpora« likovnim umetnikom. Osnujejo naj se državne nagrade za najboljša umetniška dela.
Kongres zahteva, da morajo tuje tvrdke delati reklamo in propagando v naši državi le s sredstvi, ki so jih napravili domači umetniki. Država in mesta naj oproste taks vse umetniške izložbe. Umetniška dela naj bodo prosta mestnih trošarin in olajša naj se tro-šarinski postopek pri uvozu in izvozu domačih umetnin. Uvede naj se zavarovanje za primer bolezni, onemoglosti in smrti. Prihodnji 1П. vsedržavni kongres bo v Belgradu lela 1939. Na koncu resolucije umetniki na-glašajo, da se duhovna sila naroda meri po umetniških delih in umetniški kulturi ter zato pričakujejo, da bodo oblasti izpolnile te zahteve, ker predstavljajo le mi-numurn zahtev umetnikov Jugoslavije.
Drobne novice
Koledar
Torek, 22. marca: Lea; Katarina Genovska, devica.
Sreda, 23. marca: Jožef Oriol; Pelagija, devica.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je v nedeljo 20. t m. umrl g. Moiinu Ivan, banov. rac. uradnik, po kratki rnuč-ni bolezni. Ranjki se je rodil 1. 1888 v Novem iuestu in bi v kratkem do[>olnil 50. leto starosti. Življenjska pot ga je vodila v Ameriko, kjer je bil med vojno med prvimi jugoslovanskimi uradniki. Sodeloval je v jugoslovanskem odboru kot novinar, kjer je vneto zagovarjal narodne pravice Jugoslovanov. Po vojni je pomagal materi pri izvrševanju njene hotelske obrti v Mostah pri Žirovnici. Pred leti je stopil v službo pri kralj, banski upravi, kjer se je uveljavil kot inteligenten in vesten uradnik. Ob priliki zasedanja banskega sveta so mu bili poverjeni važni pisarniški poeli. Ranjki je bil zelo dober tovariš in ga bo uradništvo gotovo ohranilo v dobrem epomi-nu. Njegov pogreb bo v eredo ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
■f" V Kožni dolini т Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal goepod Franc Brodnik, orožni-ški stražmojster v pokoju. Pokopali ga bodo v sredo ob pol 5 popoldne.
+ V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija Klemenčič roj. Strehovec. Pogreb bo v sredo ob pol 4 popoldne.
-f- V Ljubljani je v mestnem zavetišču v Japlievi ulici umrl bivši prodajalec sadja Franc Tesnar, nekdaj splošno znani »Francelj«. Priporočamo ga v spomin vsem njegovim znancem, zlasti še gg. duhovnikom, katerim je bil v letih njihovega bogoslovja dober prijatelj in se jih je tudi pozneje rad spominjal.
-J- V Klečah je umrla gdč. Terezija Lenče. V življenju je veliko molila. Bila je ponižna in krotka, prijazna z vsakomer, nikogar ni žalila, zato jo je vsak vzljubil, ki jo je poznal. Pokopali jo IkhIo v sredo ob 4 popoldne.
-f- V Ljubljani ie mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Pavla Kavečič, trgovka z zelenjavo. Pogreb bo v sredo ob 2 popoldne.
+ V Dravljah je izdihnil svojo dušo gospod Jožef Žagar, posestnik in mizarski mojster. Pokopali ga bodo danes ob 5 [»poldne.
-f- V Goriča vasi pri Ribniei je umrl gospod Štefan Bolha, star 80 let. Pokopali ga bodo danes ob 8 zjutraj na farnem [»kopališču v Hrovači.
-f- V Framu pri Mariboru je v 82. letu starosti izdihnila svojo dušo gospa Antonija Pri-stanik, mati ravnatelja Sadjarske in vinarske šole v Mariboru g. J. Priola. Pokojnica je bila iz ugledne in krščanske družine, katere rod sega jK) krstnih knjigah do 1. 1B01. Pokojnica je bila v vsej fari in izven nje znana in spoštovana. Njen pogreb bo danes dopoldne ob desetih na domače pokopališče.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne cen ti
— Izpit za pooblaščenega inženirja je opravil
v Belgradu gospod inž. Živec Franc iz Ljubjane. Čestita mol
vanski knjigarni. Sezuam teh Iger ln deklamacij pa brezplačno v imenovani knjigarni. Pred kratkim pa so izšle tudi pesmice z notami za ta dan. in sicer za eno-, dvo- in troglasni zbor. Zbirka obsega dva igrokaza in 16 pesmic. Cena ji je 20 din.
—	Ogledalo večkrat vara, če gre za zdravje zob. Tudi najbolj lepim, belim zobem grozi nevarnost zobnega kamna, ki opravlja svoje uničevalno delo na notranji strani zob. Če se hočete izogniti posledicam — omajanju in izpadu tudi najbolj zdravih zob — tedaj negujto svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. To je edina zobna krema v naši državi, ki vsebuje sulforicinoleat in uspešno deluje proti zobnemu kamnu.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
—	Popravi. V sestavku »Petdesetletni spomini na dijaške liste« se je vrinilo dvoje tiskovnih pomot, ki jih je treba popraviti. — (»Slovenec« št. 65 od 19. t. m.). — V drugem odstavku se mora glasiti tisto kričanje Griinovemu spomeniku »pereat« — ne »peral«. — Avstr, prosvetni minister pa je bil baron Gautsch (ne Ganaunatsch).
Nova biološka raziskovan)a so dognala, da razni glivicam elični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadania las. To dejstvo se ie takoi praktično uporabilo pri Trylisinu, HCR TRYLISIN VEDNO VZPOREDNO НОКАНД Z VEDO.
Trylisinu ie sedai dodana posebna substanca, ki osvobojuie teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin ie vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, k hrani, krepi in vzdržuie Vaše lase zdrave, odstra-nja prhliai in preprečuje izpadanie las.
Ljubljana
Torek, dne 22. marca 1938
Gledališče
Drama: Torek. 22. marca: Zaprto (generulka). Sreda, 23. marca: Pokojnik. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 24. marca: Gospoda Glembajevi. Red Četrtek. — Petek, 26. marca: Pokojnik. Izven. — Sobota, 26. marca: Ob 15. Bela bolezen. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izv.
Opera: Torek, 22. marca: Don Juan. Red A. — Sreda, 23. marca: Jakobinec. Red Sreda. — Četrtek, 24. marca: Prodana nevesta. Red B. — Petek, 25. marca: Traviata. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene. — Sobota, 26. marca: Rigo-letto. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja prof. Osipa Šesta. Izven. — Nedelja, 27. marca: Ob 15. Grofica Marica. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Boheme. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene.
Promijera največjega religioznega filma
Zgodba neke duše ÏSCemrt
Predstave danes ob 15, 17, 19.15 in 21 ter jutri ob 15 in 17. Predprodaja vstopnic v kinu Matica dnevno od 10—12 in od t4 dalje. Radi ogromnega navala obiščite
popoldanske predstave.
Ali gre za tatvino važnih dokumentov ali zgolj za ijubavno afero?
Tajnost dokumenta 32 И-кав en film is danasnlena družabnega
j ж j	eivli-nla Lepa 4eni ie r irenotka injvaž-
Die r rau des Anderen	nelaih odioinev naêia pot k svoji reči
V ït] vlnrmh	Stra-tt tu težnl Icoatillctl tvorijo gonilno
* s1- vl"hau	ei.o tega naoetega Шш, Kl no vsakomur C 11 ГI S t i Mardayn ugajal, vsasega zanimal'
Wilii Eichberger, Trude Marlen, Fritz Imhof	jutri premiera! KINO IMSON
—	Ban dr. Natlačen danes ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten.
—	Nemškim in bivšim avstrijskim državljanom! Kakor poročajo časopisi, se bo nemški državni zakon z dne 3. februarja t. 1. glede dolžnosti prijave nemških državljanov v inozemstvu razširil tudi na nove nemške, prejšnje avstrijske državljane. Nemški konzulat v Zagrebu opozarja, da se bodo prijave na njegovem področju (savska in dravska banovina) začele v roku, ki bo še objavljen. Za to se bodo uporabljali posebni for-mtilarji. Prijave pred rokom, ki bo objavljen, so brez pomena.
—	Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žoičnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Prepo» edan tisk. Službene novine št. 62 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. S8 tednika »Radnik«, ki izhaja v Zagrebu.
—	Občni zbor Gradbeno zadruge »Martuljek« v Ljubljani bo v sredo, 23. marca 1938 ob 14 v semenišču v Ljubljani. — K obilni udelžbi vabi odbor.
—	Nevaren padec z drevesa. Včeraj dopoldne
je v Škocjanu pri Turjaku padel z drevesa 11 letni Alojzij Ponikvar, sin posestnika. Deček je splezal na lipo ter se mu je odlomila veja. Pri padcu je dobil nevarne poškodbe na glavi in pretres možganov. Reševalni avto iz Ljubljane ga je nezavestnega prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Dečkovo stanje je zelo nevarno.
V kratkem izide kniiga:
Scmfoshf gospod Simon ш njegovi sodobnih!.
Zgodovin-ka povest iz 18. stoleMa.
—	Vlom pri Čckadi pojasnjen. V noči na 4. lebruarja je neznan vlomilec vdrl v skladišče trgovca Andreja Čekade v Trati v občini Št. Vid tik ob ljubljanski meji. Tat je odnesel 30 kg najfinejšega ševro usnja in eno tehtnico, vredno skupaj 15.300 din. Sedaj je policija izsledila tatu. Je to čevljarski pomočnik Ivan Jošt, doma iz Dvorca pri Boštanju, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Bil je zaposlen v Št. Vidu pri nekem čevljarju. Ko je ukradel dragoceno usnje, ga je odnesel na Toško čelo, kjer ga je skril, nato pa ga razpečaval po Ljubljani, po Dolenjskem in celo po Štajerskem. Pri tem mu je pomagala njegova sestra. Pa tudi njegov mojster se ie poslužil tega usnja. Sedaj so vsi trije zaprti in je policija našla pri njem še 66 kožic. Policija ie ugotovila vse kupce ikradencga usnja, tako da bo Čekadi škoda povrnjena.
— Za materinski dan dobite razne igrokaze. iekLunaclle ia priložnostne sestavke v Jtignslo-
Prireditvt In zabave
Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi drevi točno ob 8 v frančiškanski dvorani »Večer v čast našim materam«, na katerem bodo otroci pod vodstvom gospodične Slavice Vencaj-zove uprizorile dve igrici »Mala Nanica« in »Mamica in zdravnik« Gospod Janez Nadrag in gospodična Zupančičeva bosta recitirala Škerljevo >Pesem moje matere« in Sardenkovo »Vrnitev«, nakar bo gospod dr. P. Roman Tominec ob izbranih skioptičnih slikah govoril »Zahvalo materam«. Rezervirajte si vstopnice v pisarni Pax et bonum po 3 in 2 diu. Pripeljite otroke s eeboj!
Raoul Koczalski je velik umetnik in njegova klavirska igra je v resnici nekaj posebnega. Z naravnost neverjetno lahkoto obvlada vse tehnične težkoče in finese in vsako skladbo nam daje na svojevrstni način, ki ga je uveljavil v vsem svetu kot enega največjih sodobnih pianistov. Na svojem koncertu, ki bo jutri v sredo, dne 28. t. m. ob 20 v veliki Filh. dvorani bo izvajal v I. delu Beethovnovo sonato, Schumannove Papillons in lastno sonato. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
KINO KODELJEVO Tei.4164
Samo še nocoj ob 20 in jutri ob 20. uri predva jamo vzporedno s kinom Matico film
Življenje in smrt sv. Terezike
z dodatkom krasnega velefilina V sedmih ne> besih (Simone Simon)
Predavanja
Sadjarska podružnica Šiška. »Pomladanska dela na vrtu« bo obravnaval inšpektor g. K a f o I Franc na predavanju drevi ob pol osmih v prostorih »Stare šole« na Celovški cesti 99.
Prirodoslovno društvo. Drevi oh 8 predava v mali Filharmonični dvorani kina Matice g. univ prof. inž. M. Osa na o temi: »Razvoj telegrafskega in telefonskega kabla«. Predavanje bodo spremljale številne skioplične slike in na vpogled bodo razni vzorci kaMnv.
Zveza društev šola in dom vabi starše, da se udeleže zborovanja v Uuionu. na katerem predava dr. R. Kolarič o slovenski knjigi drevi ob 8 v beli dvorani.
Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani obvešča svoje člane, da bo v sredo 23. t. m. ob 8 zvečer predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12 o novelizaciji obrtnega zakona dr. Josip Pretnar. Vsi člani kakor tudi prijatelji društva iskreno vabljeni!
Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 26. t. m., ob 18 zvečer v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje: Svet in življenje z vida volje. Predaval bo g. vseuč. prol. dr. Albert Bazala iz Zagreba. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 23. t. m., ob 8. zvečer bo predaval univ. prof. dr. Franc Štele o sodobnem življenju v naših srednjeveških freskah. Predavanje bo v mali dvorani Fil-
harmoničnega društva na Kongresnem trgu in ga bodo spremljale skioptične slike. Vstop prost.
Sestanki
Dekliiki kroiek prosvete Ljubljana-mesto ima drevi točno ob 8 redni sestanek v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici.
Lekarne '
Noino službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4. in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Naistarejša uršulinka umrla
V uršulinekein samostanu v Ljubljani je dne 21. marca 1938 umrla najstarejša uršulinka, sestra Reza Špeljak, ravno ob izpolnjenem 84. letu in po zlatem jubileju redovnih obljub. Bila je ena izmed onih maloštevilnih Zemljanov, ki se smrti ne boje, ki jo celo prijateljsko zažele. V njeni dolgotrajni bolezni ni minil noben dan, da ni tarnala s pealmietom: »Gorje meni, da ee je zategnilo moje bivanje v tujini.« Nisem še umrla. Smrt noče priti. Pa je podaljšano življenje in trpljenje prenašala z zgledno vdanostjo. — Vse-ekozi krepka, delovna narava, z močnim srcem in zdravim razumom je opravljala samo dve službi: samostanske perice in samostanske vratarice. Za pobožni delopust si je privoščila izdelovanje voščenih Jezuščkov Ln masnih pesov (cingulov). Marsikaj, kar samostanska kronietinja v zadnjih 64. letih ni beležila, smo zvedeli pri živi kroniki sestri Rozi. Za gotove zgodovinske dogodke je imela posebno simpatijo. Vedno zopet jih je po-navljfda. In za knjigo vseh knjig — Sv. pismo! Iz njega je črpala vso življenjsko modrost, tudi zaupanje v božjo Dobroto. Saj je hotela brez vic v nebesa. Kako se veselimo, če se ji je ta želja izpolnila. — Pogreb bo v torek, 22. t. m. ob pol 4. R. I. P. I
Vsa druAtva, i.ruženja, družbe lu iz letne pisarne, kl nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete ln ekskurzije v tu- ali Inozemstvo, dobe najugodnejše, najboljše odprte lzletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avtopodjetju:
J. GORIČAN. TRŽIČ
JUGOSLAVIJA, Dravska banovina
1 Kateheteki sestanek bo drevi ob pol osmih v srebrni dvorani Uniona Referira prof. Pavel Slapar o temi »Pouk cerkvene zgodovine«.
1 Kršč. žen. društvo proslavi materinski dan dne
28. marca s prireditvijo v opernem gledališču in dne 25. L m. s sv. mašo v stolnici ob pol 7 s skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo bo daroval za umrle članice g. vseuč. prol. dr. Lukman pri oltarju sv. R. Telesa. Vabimo vse članice in prijateljice društva, da se te pobožnosti udeleže v čim večjem številu. — Odbor.
1 Anketa o tujsko-promutnih prireditvah mesta Ljubljane bo v četrtek, 24. t. m. ob 17 v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na anketi bo okrog 60 zastopnikov mesta in banovine ter tuj-skoprometnih in najraznovrstnejših drugih organizacij, ki imajo kakršnekoli stike s tem vpra šanjem, obravnavalo, kako bi razgibali živahnost našega mesta z raznimi prireditvami, ki bi privabile tujce. Zupan dr. Adlešič bo ob tej priliki obširno poročal o vseh aktualnih vprašanjih našega tujskega prometa, zlasti pa o raznih idejah in zamislih, ki so jih poleg mestnega turističnega odbora sprožili razni drugi faktorji.
1 Nc pozabite v sredo na reveže. Pred Vodnikom bo mestni socialni urad v sredo zopet sprejemal stare obleke, perilo in obutev. Vsakdo ima doma kak kos, ki ga ne potrebuje več. Revežem bo še dobro služili
1 Jubilej g. prof. 0. Šesta, kl je bil prvotno določen za četrtek, 24. t. m., je zaradi repertoarnih ozirov preložen na soboto, 26. t m. Vstopnice, kupljene za to predstavo, veljajo za novi datum.
1 Ne odtegnite te mestni prostovoljni socialni daviiini za zaposlitev brezposelnihl Vsak naj da po svojih močeh. Vsakdo se naj sam odloči, koliko bo plačal. Ljubljana naj pokaže, da tudi pri prostovoljnih dajatvah prav razume svojo družabno dolžnost. Izročajte denar le pooblaščencem občine, ki se izkažejo z uradno izkaznico s sliko.
1 Nagla smrt na kolodvoru. Včeraj okoli dveh popoldne je v čakalnici III. razreda na glavnem kolodvoru napadla nekega mlajšega moškega bo-žjast. Moški je med napadom omedlel. Poklicani so bili reševalci, ki pa so ugotovili, da je moški že umrl. Poklicana je bila nato policijska komisija zdravnika dr. Luzarja in dežurnega uradnika gosp. Ketteja. Policijski zdravnik je ugotovil, da je moža zadela kap. Moški je 25 letni samski brezposelni delavec Alojzij Dragar, doma iz Moravč in stanujoč v vasi Slivno pri Vačah. Njegovo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico.
Celje
e Zborovanje poitarjev celjskega Pododbora. V nedeljo ob 4 popoldne so se zbrali v hotelu Union številni delegati celjskega pododbora poštarjev v Celju. Delegate in goste je pozdravil predsednik poštni kontrolor g. Gams. Na občnem zboru so se posebno ojunačile članice, ki so zahtevale, da se ustanovi ženska sekcija. V znak protesta, da si niso same izvolile svoje zastopnice na predlagani listi, so ob 6 zapustile dvorano. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z g. Gamsom na čelu. Posebno zanimiva je bila debata pri slučajnostih Kljub številnim obljubam vprašanje pomanjkanja nnmeščencev še ni rešeno. Težka služba ubija uslužbence, saj je med -uradniki in poduradniki veliko takih, ki že 8 let niso imeli primernega ln po določilih zadostnega dopusta. Zborovalci so se
pritoževali nad krivično uredbo napredovanja in nevštetega kadrskega roka in vojne službe za službo. Pohorski dom, kjer bodo imeli poštarji svoje okrevališče, bo letos otvorjem.
KINO METROPOL CEL1E
Danes veliki glasbeni film »GITARE LJUBEZNI«
V glavni vlogi TINO ROSSI
c Dobrodelnost celjskih gospa. Ze 39 let obstoja v Celju Katoliško gospejno društvo dobrodelnosti. Kolikim revežem je to društvo olajšalo bedo, koliko skritih revežev je že poiskalo in jim pomagalo. To društvo ne sili v javnost, lo vsako jeto polaga svojim članicam obračun. Tako je Imelo v nedeljo svoj redni občni zbor. Rednih članic ima 196. Članarine, ki je prav malenkostna, je s predplačili dobilo skupaj 3792 din, kruh sv. Antona je dal 5484 din, podpor je dobilo 2150 din. Društvo je dobilo 1000 dinarjev od mestne občine, ostalo so darovali celjski denarni zavodi. Društvo je podpiralo 35 stalnih revežev, poleg teh je razdelilo precej živil in obleke, posebno o božiču. Vsega skupaj je razdelilo din 11.080.50. Naj bi v krog tega društva stopile tudi gospodične. Razdeljena vsota kaže, da je pri nas veliko dobrih src; gotovo jih je pa še veliko med nami, ki bi radi podprli neštete reveže po tem društvu. Zato je občni zbor Katoliškega gospejnega društva odločil, da bo po svoji blagajničarki apeliral na radodarnost celjskih gospa in gospodičen.
KINO UNION :: Danes zadnjikrat velezabavni film »VITEZA BREZ STRAHU« Jutri: »TARANTELA«
c Celjska mestna obiina razpisuje prevoz in delno dobavo gramoza za posipanje občinskih cest, in sicer 2400 kub. metrov. Interesenti so vabljeni, da predložijo pravilno kolkovane in izpolnjene prošnje mestnemu poglavarstvu do 28. t. m.
Maribor
m Manifestacija jugoslovansko - češkoslovaškega bratstva je bila v Mariboru na Jožefovo in v nedeljo. JČ liga je priredila v dvorani kina Union predavanje, ki sta ga imela predsednik ljubljanske lige dr. Stare in češkoslovaški konzul Minovsky. Predvajali so tudi dva filma: prvi prikazuje borbe češkoslovaških legij, drugi pa moderno in »ilno oborožitev češkoslovaške vojske.
m Opozarjamo starše in mnogoštevilne poklicne vzgojitelje in šolnike na nocojšnje predavanje našega znanega pedagoga univ. doc. dr. Stanka Gogale, predsednika ljubljanskega Pedagoškega društva, o »Vzgoji in dreeuri«. Predavanje je vstopnine prosto ki se vrši ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
m Poročila sta se gdč. Berta Visočnik, uradnica na državnem tožilstvu v Mariboru, in g. Emil Korbar, sodnik okrainega sodišča v Ormožu. Mlademu paru naše iskrene čestitke.
m Mariborski obrtniki časte sv. Jožefa. Mariborski obrtniki eo na Jožefovo lepo v skladu s evojimi starodavnimi tradicijami proslavili praznik svojega zaščitnika. Zbrali so ee polnoštevilno s svojimi pomočniki in učenci zjutraj ob pol 9 pred državno realko, od koder 30 odkorakali skupno na Kalvarijo. V cerkvici sv. Barbare je imel ravnatelj Cirilove tiskarne Hrastelj sv. mašo in pridigo.
m Vodstvo dekliškega krožka v Mariboru nas naproša, da k poročilu o telovadni akademiji, ki je bila na Jožefovo, pri točki gimnastične vaje članic niso sodelovale članice dekliškega krožka.
m Prosveta na Pobrežju se lepo razvija. V nedeljo je bil na Pobrežju občni zbor Prosvetnega društva, združen z akademijo domačega fantovskega odseka. Dvorana je bila nabito polna ter je bilo navzočih okrog 250 ljudi. Ta velika udeležba jasno izpričuje, kako potrebno je na Pobrežju Prosvetno društvo in da je skrajni čaa, da se je začelo v tem pravcu tukaj delati. Vsi eo z velikim navdušenjem sledili nastop fantovskega odseka, ki je napravil najboljši vtis.
m Trgovine na praznik Marijinega oznanjenja v
petek, dne 25. marca, bodo v Mariboru dopoldne odprte.
m Drevi premiera. Drevi uprizori gledališče v proslavo 80 letnice rojstva skladatelja Viktorja Parme njegovo znano opereto »Nečak«.
m Na koncertu Glasbene Matice dne 4. aprila se bodo izvajala sledeča dela: Johannes Brahms »Simfonija v D-duru«, Anton Foerster: velika kantata »Turki na Slevici«, Rihard Wagner: uvertura k operi »Mojstri pevci«.
m Umetnost je izraz naroda in njegov pečat Kjer ni umetnosti, ni naroda. Narod ie korenina, umetnost 6ok, a umetnik poslanec božji, zato mu mora občinstvo dokazati svoje razumevanje in ga podpirati v njegovih težnjah in zato ne pozabite, da je v nedel|o, dne 27. t m., ob 10 dop. v dvorani Kazine v Mariboru otvoritev prve kolektivne razstave akad. slikarja Do-reta Klemenčiča.
m Žetev smrti. V Krčevini je umrla na Aleksandrovi cesti 13 88 letna zasebnica Jera Harl. — Isto starost 88 let je dosegel tudi upokojeni davčni kontrolor Josip Fohn, ki je umrl na Koroški cesti 95. V bolnišnici je ugrabila smrt 78 letno zasebnico Katarino Gilg in 50 letnega upokojenega orožniškega narednika Vinka Kotnika.
m Ubijalec v rokah pravice. V »Poned. Slovencn« smo poročali o žalostnem dogodku, ki ee je odigral v noči od sobote na nedeljo v Košakih. 28 letnega edinca uboge viničarke vdove Franca Novaka, je zabodel v prepiru tovariš v srce ter ga je na mestn ubil. V noči na ponedeljek so vrli orožniki iz Košakov po celodnevnem zasledovanju morilca našli. Je to 24 letni čevljarski pomočnik Ivan Škripec iz Zgor. Kungote. Škripec je dejanje priznal. Dejal je, da ga je izvršil v jezi, ker mu je Novak med plesom prisolO v prepiru zaradi plesalke dve klofuti.
m Na brano se je nabodel. Včeraj zjutraj se je pripetila v Selnici ob Dravi nevarna nesreča. 22 letni sin posestnika Vinko Namestnik je padel na brano ter se je nasadil na zobovje. Zadobil je več ran, najnevarnejšo pa na glavi, ker mu je ostri zob prebil lobanjo ter se zaril v možgane. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m Zastrupljena se je vrgla pod vlak. V zadnjem trenutku so v nedeljo zvečer rešili na Teznem e tračnic neko žensko, da je ni povozil vlak. Pri tem pa so ugotovili, da je najprej izpila strup, potem pa se j« hotela končati pod vlakom. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Bila je to Pavlina J. iz Ljubljane.
Gledatifte
Torek, 22. marca, ob 20. uri: »Nečak«. Premiera.
Obrtna banka kralj. Jugoslavije
Iz poslovnega poročila Obrtne banke kraljevine Jugoslavije za leto 1937 posnemamo tele podatke:
Bilančna vsota zavoda je naraela od 117.74 na 129.1 milij. din. Povečanje je med paeivi pripisovati delnemu vplačilu deleža države pri glavnici v znesku 3.5 milij. din, tako da je vplačana glavnica narasla od 64.0 na 67.5 milij. in se razdeli sledeče: delničarji zasebniki 45.0, vplačilo države 22.5 milij. Skladi banke so narasli od 4.86 na 6.6 milijonov. Narasle eo tudi vloge od 36.3 na 44.7 milijonov, zato pa se je zmanjšal reeekont pri Narodni banki od 6.13 na 2.76 milij. din.
Med aktivi eo narasle v manjši meri gotovinske rezerve (v blagajni, v Narodni banki, Poštni ter DIIB) od 4.3 na 4.9 milij. V prav znatni meri pa je naraslo kreditiranje: tako eo se povečali krediti na menice od 68.7 na 74.7 ,krediti zadrugam v tekočem računu pa od 20.56 na 24.7 milij. dinarjev, nasprotno pa so se krediti zadrugam zmanjšali od 18.56 ua 17.74 milij. din.
Račun zgube in dobička izkazuje dohodkov 8.16 (8.1) milij., na drugi strani pe so narasli tudi stroški banke, predvsem za plače in upravni stroški od 3.03 na 3.25 milij. Tudi odpisi so povečani od 0.94 na 1.31 milij. din. Nova je rezerve za odpis kmečkih dolgov v znesku 0.3 milij. din. Zaradi tega se je zmanjšal čisti dobiček banke do 3.16 na 2.37 milij. din., od tega je šlo za dotiranje fondov in nagrade 0.5 (0.66) milij. din, tako da je delničarjem ostalo na razpolago 1.87 (2.5) milijonov dinarjev.
Uprava banke predlaga občnemu zboru zopet dividendo 8 din na delnico kot za 1936, smatra pa ee leto 1937 za zadnje leto, za katero se predlaga ta dividende. Razvoj dividende v zadnjih letih kažejo naslednje številke: 1928 4, 1929 9, 1930 14, 1931 11, 1932 0, 1933 7, 1934 7, 1935 8, 1936 8 in 1937 8 din na delnico imenske vrednosti 200 din, torej 4%.
O poslovanju podružnic posnemamo še nadaljnje podatke:
Število delničarjev na področju ljubljanske podružnice je znašalo 1937 463, imeli so pa 10.506 delnic. Število cenzurnih odborov je naraslo lani na področju ljubljanske podružnice obenem s številom obrtniških kreditnih zadrug od 15 na 32, v vsej državi od 280 na 296. Vseh prošenj za kredite je bilo za 79.34 (63.56), od tega v Ljubljani za 8.27 (6.5) milij., dovoljenih kreditov pa je bilo v veej državi 54.45 (46.37). od tega v Ljubljani 5.46 (4.3) milij. Krediti zadrugam eo znašali na koncu leta 1937 v veej državi 31.05 (od tega v Ljubljani 3.46), dolg zadrug pa je znašal 21.19, v
Združenje trgovcev
za okraj Maribor
Maribor, 20. marca.
Danes popoldne je bil v dvorani hotela >Orel< redni letni občni zbor Združenja trgovcev za okraja Maribor levi in desni breg. Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano ter so okoliški trgovci pokazali zelo veliko stanovsko zavednost. Občnega zbora sta se udeležila tudi okrajna podnačelnika dr. Modrijan in dr. Brolih ter predsednik Zveze trgovskih združenj iz Ljubljane Stane Vidmar.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Janko Kostajnšek, ki je v svojem govoru orisal položaj okoliškega trgovstva, ki je v marsičem zelo različen od položaja mestnih trgovcev. Okoliška trgovina je odvisna od položaja kmečkega prebivalstva. Kmetje še vedno ne plačujejo svojih obveznosti. To čuti predvsem trgovec, česar pa davčni vijak prav nič ne upošteva. Zlasti davek ua poslovni promet je krivičen, ker se nepravilno zaračunava. Krošn jarjenje in šušmarstvo je za podeželskega trgovca vedno hujša konkurenca, ker se dosti manj preganja kakor v mestu. V škodo je tudi delovanje uradniške zadruge, ki je prevzela trgovcem državno uslužbenstvo na deželi.
Tajnik Blagovič je poročal, da šteje Združenje 339 članov, ki se udejstvujejo v 29 različnih strokah. Pomočnikov je 68, pomočnic 56, učencev 34. učenk 23. Lani je bila na novo prijavljenih 30, odjavljenih pa 32 članov. Podal je tudi blagajniško poročilo. Dohodkov je bilo lani 152.234.50 din, izdatkov pa 126.277.35 din. Proračun za prihodnje leto določa 103.700 din dohodkov in ravno toliko izdatkov.
Predsednik Zveze trg. združenj Stane Vidmar je nato podal poročilo o delu Zveze, o delovanju cei.tralnega predstavništva, o sprejemu predstavništva trgovstva pri predsedniku vlade, o trgovskem kongresu in organizaciji, ki se bo vršil leto« meseca junija v Ljubljani, na koncu pa je pozival trgovce k edinosti in slogi.
Na zborovanju je bil vložen tudi zanimiv predlog, naj bi Združenje izstopilo iz ljubljanske Zveze. Pri glasovanju je dobil predlog 40 glasov, proti izstopu pa je glasovalo samo 16 članov. Vendar je bila končno pooblaščena uprava, da o tem odloči. Ostane pa naj v Zvezi samo v tem primeru, če Združenje trgovcev za mesto Maribor umakne svoj predlog, ki ga je vložilo pri banski upravi glede odpiranja in zapiranja trgovin v okolici mesta. Izpremenijo se tudi nekoliko članske doklade, članski prispevki pa se znižajo. — Poročilo o trgovsko-nadaljevalni šoli je podal upokojeni šolski upravitelj Cvetko. Zivnhna debata se je vršila zaradi kazni, ki jih je izreklo Združenje zaradi delitve koledarjev za leto 1936. Devet trgovcev je bilo nnmreč zaradi kršitve sklepa, da se koledarji ne delijo, kaznovanih z globo po 1000 din. Kazen se jim je sedaj po sklepu občnega zbora zaenkrat spregledala, z večino glasov pa se je zopet sprejel predlog, da se koledarji za Novo lrto «h-solutno ne delijo ter se bodo kršilci v bodoče
Ljubljani 3.5 niilij. din. Mnogo zadrug je pod zaščito. Banka predlaga izdvojitev vsote 0.6 milij. din za eventualne izgube pri zadrugah.
Vsa posojila ljubljanske podružnice so znašala na koncu 1937 11.7 (1936 11.36) milij. din, od tega za menice 5.3, za tekoče račune 2.37 in ze kreditne zadruge 3.2 milij. din. Po ključu je pripadalo ljubljanski podružnici 12.3 (10.3), izkoriščanih pa je bilo 11.7 (11.36) milij. din. Najbolj so ee povečala posojila pri centrali: od 71.9 na 77.25, nadalje pri zagrebški podružnici od 14.4 na 18.0, najmanj pa pri sarajevski podružnici od 11.06 na 11.5 milij. din. Skupno število dolžnikov je naraslo lani od 17.655 na 19.455, od tega na področju ljubljanske podružnice od 905 na 954. Menic je bilo ekeontiranih pri ljubljanski podružnici 22.2 (21.34) miilij. din. Povprečni znesek menic je bil najvišji v Ljubljani: 10.800 din, pri centrali 7820, pri zagrebški podružiuci 6696 in sarajevski 5348 din.
Menic je bilo izročenih v sodno plačilo za 6.67, od tega v Ljubljani za 0.2, relativno največ v Sarajevu 1.2 milij. din.
Banka je izročila Privilegirani agrarni banki menic za 1.2 milij. din, ker eo dolžniki-obrtniki bili tudi istočasno kmetje in so se lahko poslužili ugodnosti odpisa dolgov. Najmanj dolžnikov-kme-tov je bilo na področju ljubljanske podružnice, samo 2 za 21.500 din.
Vloge na knjižice во padle pri ljubljaneki podružnici od 2,55 na 2.14 niilij., narasle pa so v tekočih računih od 3.84 na 6.1 milij., tako da so skupno vse vloge narasle od 6.4 na 8.2 milij. din. Pri centrali so vloge narasle od 19.9 na 24.8, pri zagrebški podružnici od 8.3 na 9.84 in pri sarajevski podružnici od 1.7 na 1.85 milij. din. Za vloge plačuje banka večinoma i% in 5% (slednje z odpovednim rokom 6 mesecev).
Letošnje poročilo vsebuje tudi podatke o likvidnosti podružnic, iz katerih je razvidno, da je imela ljubljanska podružnica gotovine in naložb 0.635 milij. din.
Režijski stroški pri ljubljanski podružnici so znašali lani 0.4 milij. din. Čieti dobiček centrale se je zmanjšal od 3.11 no 3.0, zagrebške podružnice je narastel od 440.000 na 506 000 in sarajevske podružnice od 248.000 na 263.000 din. Pri ljubljaneki podružnici je čisti dobiček padel od 297.933 na 218.552 din, Ce se upoštevajo še odpisi in rezerviranje od bruto dobička, znaša čisti dobiček za 1937 (v oklep, podatki za 1936): centrala 1.8 (2.45), podružnica Za«reb SOS.OOO (371.000), Ljubljana 195.666 (253.276) in Sarajevo 54.000 (82.000) din.
brezpogojno kaznovali z globo 1000 din. S pozivom, da se članstvo udeleži v čim večjem številu trgovskega kongresa v Ljubljani, je predsednik zaključil občni zbor.
Narodna banha
kupuje zlato
Kakor znano, nastopa naša država zopet nekaj časa kot kupec zlata na prostem londonskem trgu j za zlato. To se vidi sedaj tudi iz izkaza Narodne banke za 15. marec, ki izkazuje povečanje zlatega zaklada doma za 33.8, oziroma s primom za34.4 milijona din na 1.757.2, oziroma 2.267.7 milij. din. Izkaz je naslednji (vse v milijonih din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. marec):
Aktiva: Zlato v blagajnah 1.757.2 (+33.8), zlato v inozemstvu 7.5, skupna podlaga 1.764.7 (+33.8), devize izven podlage 380.8 (—29.2), kovani denar 413.46 (+16.5), posojila: menična 1.339.74 (—12.3), lombardna 250.1 (—4.0), skupno posojila 1..589.85) (—16.3), razna aktiva 2.271.0 (+3.6).
Pasiva; Bankovci v obtoku 5.673.06 (—30.84), državne terjatve 55.0 (—8.9), žiroračuni 1 579.2 (+11.94), razni računi 1.132.54 (+15.35), sltupno obveznosti po vidu 2.776.8 (+18.4), razna paeiva 338.25 (+19.7).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.439.8 (—12.45), sikupna podlaga s primom 2.267.6 ( + 43.4); od tega samo zlato v blagajnah s primom 2.258.0 (+43.4), skupno kritje 26 86 (26.31)%, od
tega samo z zlatom v blagajnah 26.75 (26.20)%. •
Izvos živine v Avstrijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja v svojem gospodarskem biltenu: Zavod se je obrnil na pristojna mesta v Avstriji glede našega izvoza živine v Avstrijo. Posebno je zahteval, da bi bila zagaranti-rana gotovost za plačilo blaga, katerega pošiljajo naši izvozniki v Avstrijo v komisijsko prodajo. S strani avstrijskih odgovornih mest kakor tudi kmetijskega ministrstva je zagotovljeno, da bodo vsi zneski, ki izvirajo iz prodaje živine, takoj po narodni banki položeni in nakazani na račun naših izvoznikov.
Cena domačega bombaža. V petek je bila v
Belgradu seja posvetovalnega odbora za bombaž. Na tej seji je bilo soglasno sklenjeno, naj bo minimalna cena domačega bombaža za pridelek leta 1938 16.20 din.
Strokovni odsek lesne industrije. Dne 4. marca 1938 je bila v Ljubljani seja lesnega odseka Zveze indnstrijcev, kateri je predsedoval Jernej Zupane. Na seji je poročal glavni tajnik Zveze indnstrijcev g. dr. Adolf Golia o predlogu nove že-leaiiške tarife. Glavno železniško ravnateljstvo je odobrilo večino izpreminjevnlnih predlogov ter bo ostala tarifa za najvažnejše vrste lesa v bietvu nespremenjena. Tudi je finančno ministrstvo izvršilo že več predlogov glede izpremembe cenika za zavarovanje valute. Končno je strokovni odbor odobril sklep o znižanju izvoznih kontingentov za mehki !ee po sklepu varšavske eejc ETEC. Odsek je nato obširno razravljal o sporazumu glede naj-
manjših in najvišjih cen za nekatere lesne so rti-mente, ki je bil sklenjen januarja 1938 v Eisen-achu. Po poročilih g. dr. Golie kot Mana naše delegacije ter ekspertov gg. Vladimirja Premrova in Marka Rudeža, je odsek soglasno ugotovil, da se je doseglo v danih razmerah, kar je bilo mogoče doseči. Odsek je soglasno izrekel svoje priznanje in zahvalo članom delegacije in ekspertom za njih delo. Končno je odsek razpravljal o nadaljnjih predlogih glede znižanja posameznih postavk v ceniku za zavarovanje valute.
Borza
Dne 21. marca 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in v Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je v zasebnem kliringu na naših borzah nadalje okrepil: v Ljubljani na 8.00 do 8.70, v Zagrebu na 8.71—8.81, v Belgradu na 8.68.70—8.78.70.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29 denar, v Belgradu 28.90—29.60.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.25 do 14.45, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo aprila 14.15—14.35, za konec aprila 14.30 denar in sredo maja 14.20—14.40.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.363.903 dinarjev, v Belgradu 3.927.500 dinarjev. V efektih izkazuje Belgrad prometa 2.713.500 din.
Ljubljana — tečaji s primom:
Amsterdam 100 h. gold..... 2402.66—2417.26
Berlin 100 mark...... 1743.28—1757.16
Bruselj 100 belg...... 731.94— 837.01
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.39— 217.41
Newyork 100 dolarjev .... 4313.51—4349.82
Pariz 100 frankov...... 137.17— 134.61
Praga 100 kron...... 151.83— 152.94
Trst 100 lir........ 227.94— 231.03
Curih: Belgrad 10, Pariz 13.46, London 21.645, Newyork 435.25, Bruselj 73.34, Milan 22.925, Amsterdam 241.20, Berlin bankovci 174.95 Dunaj 64.— blago, Stockholm 111.50, Oslo 108.75, Kopenhagen 96.625, Praga 15.24, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 2.25, Helsingfors 9.57, Buenos-Aires 113.375.
Vrednostni pamrii
Ljubljana: 7% invest. pos. 97—100. agr. 59 do 61.75, vojna škoda promptna 463—465, begi. obveznice 90.75—91, daim. agr. 90.Ô0—91, 8% Bler.
pos. 95-96, 7% Bler. pos. 90-91, 7% pos. DIIB 98—100. Delnice: Narodna banka 7.300 denar. Trboveljska 225 blago.
Zagreb. Državni papirji: Agr. 59 den., vojna škoda promptna 460 denar, za konec mnrca in aprila 460 denar, begi. obvez. 91—92 (91.50), dalm. agr. 89 den., 4% sev. agr. 59 den., 8% Bler. pos. 94.50—96, 7% Bler. pos. 89-90, 7% pos. DIIB 99 do 100. 7% stab. pos. 97—99. Delnice: NB 7300 denar, Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 200 do 220, Nar. šuniska 20 blago, Gutmann 55—65, Osj. sladk. tov. 110—125, DubrovaČka 275—415, Jadranska plovba 370—405, Oceania 400 denar.
Belgrnd. Državni papirji: 7% invest. pos. 99 (99.50) den., ngr. 61 den., (61.25), vojna škoda promptna 465.50—466 (466.50, 463), za konec aprila (464), za konec maja (463.50) za konec junija (464), begi. obvez. 92—92.25 (92), dalm. agr. 91 do 91.50 (91.25), 4% sev. ngr. (61.25), 8% Bler. posojilo 95—96, 7% Bler. pos. 89.50—90 (90, 89), 7% pos. DHB 97.75 den., 7% stab. pos. (97.50). Delnice: Nar. banka 7250—7300, Priv. agr. banka 230.50 den. (231).
2itni trg
Novi Sad. Koruza: bč., srem. 57—99. ban. M do 96. Fižol: bč., srem., brez vreče 2% 187.50 do 192.50. Otrobi: bč., srem., ban. juta vreče 94—99. — Tendenca čvrsta. — Promet srednji.
+
Po plačilo je Sla k Bogu. kateremu zvesto in vdano služila, v 77. letu starosti najina ljuba sestra in teta
Terezija Lenče
Pogreb drage rajnice bo v sredo, dne 23. marca ob 4 popoldne iz rojstne hiše v Klečah 10 na pokopališče sv. Jurija v Stožicah.
Draga sestra, vzor nam je bilo Tvoje življenje!
Žalujoča brat ia sestra ia «stalo sorodstvo.
Po zasluženo plačilo k Vsemogočnemu so odšli po dolgem in mučnem trpljenju uaš predobri oče, stari oče, gospod
Žagar Jožef
posestnik In mizarski mojster
prevideni s svetimi zakramenti, v 69. letu svoje starosti.
Pogreb našega ljubega očeta bo v torek ob 17. uri iz hiše žalosti, Dravljc Št 73, na tamošnje pokopališče.
Našega nepozabnega očeta priporočamo v molitev in blag spomin. D r a v I j e , dne 20. marca 1938.
Žalujoči rodbine: Žagar, Dermastija, Bricelj, Koman in Vrhovec.
V MIRU
Dane», dne 21. marca ob trlietrt no sedem so te preselili po hudem trpljenju, večkrat potolaienl s svetimi iakramenti, k Bogu naia predobra mati
-I- ANA STROJIN
I VDOVELA KULOVEC
Pogreb bo v sredo, dne 23. marca ob pol desetih od doma v Dol. Sulicah na pokopalliie na Oor. Sulicah v topliiki iupnljl, kjer bo pogrebna sveta
mala ob desetih.
Drago mater priporočamo v molitev. LJubljana • Dolenje Sulice, dne 21. marca 1938.
Janez StroJIn, moi; dr. Fianc Kulovec, Jožefa Kulovec, Ivan tn Anton StroJIn, Matija por. Suiteriič, Karolina por. Ilnikar, otroci. Malčl StroJIn, Tllii StroJIn,
sinahi.
■ —. SORIA*
lAU&OZk
rARRAÔONA
JpVtNASOZ «mistota
£?CASTEllON •fot t A PUMA
IUIIS
'AL6NCIA
iCHISt
SUA
Zadnje ljudsko štetje v Združenih državah Severne Amerike je podalo mnogo zanimivega gradiva tudi glede stanja posameznih verstev, ki so organizirana v samosvojih cerkvenih občinah.
Pri tem je najprej treba naglasiti, da se niti posamezne države niti državna zveza kot celoл prav v ničemer ne vtika v organizacijo cerkvenih občin. Zato pa je tudi vsaka cerkvena občina \ Ameriki navezana zgolj saina nase. Davka so oproščena le tista cerkvena poslopja, ki neposredni služijo za bogoslužje. Od vsega drugega morajo verniki plačevati davek. Za vzdrževanje svojih cerkvenih potreb morajo verniki, ki so člani ene ali druge veroizpovedi, plačevati posebno cerkvena davke. Davek za cerkvene zadeve pa je po ameriških postavah dolžan plačevati že vsak Američan, ki je dosegel 14. leto starosti in je član katere izmed cerkvenih občin. Ljudsko štetje j>> torej dognalo, da je med ameriškim prebivalstvom velika večina ljudi vpisana v kaki verski občini ter da morajo torej plačevati svoj cerkveni davek.
V	ameriškem podeželju je 52% prebivalstva podvrženega temu davku, po mestih pa celo 58%.
V	tem številu pa niso še všteti tisti otroci, ki še niso dosegli 14. leta starosti. Ameriški verniki torej s posebnimi davki sami vzdržujejo svoje verske ustanove in šole. Skupno premoženje vseh verskih družb v Ameriki znaša 38.000 milijonov dolarjev. Samo stroški za dušno skrb so leta 1937 pri vseh verah znašali 817 milijonov dolarjev.
V Združenih državah je več kakor 232.000 cerkva ali molilnic. Število otrok pa, ki hodijo v verske šole, je za 3 milijone manjše kakor število otrok, ki hodijo v tako imenovane nevtralne držav ne šole. Torej bi človek dejal, da je versko življenje Američanov precej živahno. Vendar je treba naglasiti, da je v Ameriki sila žalostna zadeva ta, da se je tamkaj v nekaterih krščanskih cerkvah razpaslo močno ločinstvo ali sektarstvo.
Le pomislimo! V Združenih državah je kakih 44 milijonov takih, ki morajo plačevati verski davek za vzdrževanje svojih cerkvenih ustanov. In teh 44 milijonov je porazdeljenih na nič manj kakor na 272 cerkvenih družb in ločin. Med njimi je kar 107 takih verskih občin, ki nimajo niti 7000 duš članstva.
Edina verska družba v Ameriki, ki je res enotna in močna, je katoliška Cerkev, ki ima med davke plačujočimi člani največ članov, namreč 13,306.800 odraslih, kar znaša 34% vsega versko organiziranega prebivalstva Amerike. Zal pa katoličani niti v eni ameriški zvezni državi nimajo vpčine. V državi Nova Anglija imajo katoličani
pač ravno polovico vsega prebivalstva. Medtem ko starši svoje otroke vedno redkeje pošiljajo v nedeljske verske šole, pa število nedeljskih učencev v katoliških cerkvenih občinah te države še vedno narašča.
Sicer so po papeževi encikliki tudi katoličani začeli omejevati verske nedeljske šole, ker niso več sodobne v smislu papeževih enciklik. Zato pa so ameriški katoličani začeli ustanavljati številne župnijske šole, v katerih se je od leta 1920 pa do danes število učencev pomnožilo za cel milijon.
Daleč za katoličani prihaja metodistična epi-skopalna cerkev, ki ima 3,707.900 članov, za njo menonitske občine v južnih državah, ki imajo 3,296.700 članov. Po en milijon članov pa štejejo zamorski baptisti, protestantovski episkopalci, pres-biterijanci in menonitske občine v severnih državah. Judov pa je v Združenih državah 2,935.000, med katerimi jih najmanj polovica prebiva v Newyorku. V državi Utah pa kar 99.5% pripada verski ločini mormonov.
• • •
Med silnimi,viharji se je v Rio de Janeiro podrl cel sklop velikih hiš. Bilo je mrtvih 20 ljudi. Pogled na glavni kraj nesreče, kjer je voda hišam izpodjedla temelje.
»Tale majolika je stara natančno 3027 let, gospoda moja!«
»Kako pa morete tako natančno vedeti?«
»Vidite, ko sem pred 27 leti dobil elužbo v muzeju, je bila 3000 let stara! «
Brezžično sprejemanje pod zemljo
V	slovaških kovinskih rudnikih že nekaj let poskušajo, kako daleč se pod zemljo širijo elek-
! I l ični valovi, zlasti pa blizu rudninskih ležišč. Zna-I ni raziskovalec brnski inženir Frič je sedaj začel i poskušati tudi v avstrijskem Erzbergu. V jami So-j berhagen se mu je 50 metrov pod zemljo dobro -prejemanje kar posrečilo. Ko je poskušal 140 m iiod zemljo, je lahko poslušal oddajne postaje z Dunaja, Varšave in Prage. Zanimivo pa je, da je ^prejemanje bilo mnogo bolje tamkaj, kjer je bila zemlja vlažna. V vlažnih krajih je Prago, Budimpešto in Luksemburg še enkrat bolje slišal. Kakor ie iz tega razvidno, morejo električni valovi pre-dreti silne gorske plasti. Inženir Frič bo svoje poskuse še nadaljeval.
So la z dvema šolarjema
V	severnoameriški državi Kanzas je izšla postava, ki določa, da mora v vsaki novi naselbini biti zgrajena nova šola, kakor hitro je na šoli več kot 30 otrok. Zgodilo pa se je, da je imela neka šola takoj potem, ko je bila nova postava uveljavljena, 32 šolarjev. Takoj so morali zgraditi novo šolo, v katero hodi sedaj samo dvojica. Šola za dva učenca je pa menda celo za Ameriko predraga zabava.
Dve leti v zraku
Ameriški letalski kapitan Jack Knight. ki že 20 let deluje kot pilot pri ameriški letalski družbi »United Air Lines«, je bil te dni upokojen. V svojem 20 letnem letalekem poklicu je v 18.000 urah prevozil 4 milijone kilometrov po zraku. 18.000 ur pa znese skupaj dve leti. Torej je mož v 20 letih celi 2 leti prebil v zraku.
Pogled z vrha Gibraltarja v luko spodaj, kjer so sedaj veliki manevri angleškega brodovja.
Odhod so cigani
Ciganski jezik in ciganske legende
Št. 85
Menih prihaja v grad
>Več ko smešno bi bilo, ko bi v tejle kuti Cedricu in Atlielstanu ne mogel prinesti duhovnega in telesnega tolažila,« je modroval norček, ko si je natikal kuto.
»Mislim, ako ima le toliko soli v glavi, da se ne bo zmedel,« je po-mišljal črni vitez.
»Bodite brez skrbi,« je odvrnil svinjski pastir. »Tako je navihan, da zua za norčavostjo dobro skrivati svojo porednost, kadar mu tako kaže.«
»Dobro, če je tako, pa kar brž na pot!« je zaklical črni vitez. »Zlasti nam prinesi natančnih poročil, kako in kaj je v gradu. Prepričan sem, da jih je le malo. Ako bomo naglo in pogumno udarili, jih bomo zmleli.«
»Tudi jaz tako menim,« je dodal Locksley. •'■Ko bo ta notri, bomo takoj obkolili gnezdo ter zajeli vse sele, ki jih bodo morda razpošiljali. Sicer pa pozdravi Fronta de Boeuf iu povej njemu ter tudi drugim lopovom tam notri, da se bodo bridko kesali, če le enemu izmed ujetnikov skrive las nn glavi.«
»Pax vobiscumk je odgovoril Vainba ter počasnega meniškega koraka odhajal. Kmalu je stal pred grajskimi vrati in potrkal.
»Kdo si in kaj hočeš?« je pobaral vratar.
»Pax vobiscuml« je odvrnil ponarejeni menih. »Ubog metliški bral sem in prihajam ua smrt pripravljat ujelnike, ki so v tem gradu.«
V 14. in 15. stoletju so se v Evropi začeli kazati cigani. Kakor bi se dalo sklepati iz raznih letopisov, so se najprej pokazali na Ogrskem. Tamkaj so začele po deželi hoditi čudne postave v čudnih oblačilih, ki so svoje vodje imenovali »vajda«, kar bi morda spominjalo na slovanske vodje. »Vajda« je bil oblečen v pisana oblačila, jezdil je na malih iskrih konjičih na čelu svoje trume. Za njim pa so se na vozeh, ki so bili vanje vpreženi shujšani konji in mule, vozili njihovi podložniki, stotine začrnelih moških in žensk, pol-nagih otrok, za vozom pa so vodili sestradane medvede in opice, priklenjene na verigah. Kakor še dandanes marsikje.
To potujoče ljudstvo so tedaj imenovali »ro-me«. Ta beseda je koptska, torej iz poznoegipčan-skega narečja, ter pomeni po naše »človek«. Cigani so se namreč med seboj nazivali »rome«, rekli so si pač »Človek« drug drugemu. Ti popotniki so ljudem pripovedovali, da prihajajo iz Egipta ter da so njihovi vajde kraljevskega porekla. Pravili so, da so njihovi dedje pred davnimi časi zagrešili velik greh. Ko je prišla na svojem begu v Egipt k njim Mati božja in prosila zavetja med njimi, so ji zavetje in gostoljubnost odrekli. Zato jili je Bog kaznoval, da morajo hoditi po svetu brez cilja. To je legenda. Zanesli pa so jo v Evropo cigani, ko so prvikrat prišli semkaj.
Še dandanes se cigani nazivljejo »Egipčane«. Madžari pa jih še danes imenujejo »Faraonove popotnike«. Brez slehernega premoženja, brez vsa kršnega drugega izročila prihajajo v vse evropske dežele in še danes nihče natančno ne more vedeti, odkod so se prav za prav vzeli. Leta 1777 je neki učenjak Riidiger, ki se je pečal s ciganskim jezikom, prišel do prepričanja, da prvotna domovina ciganov leži nekako ob zgorn jem toku indske reke Indus. Drugi učenjaki pa so dognali, da je ciganski jezik precej podoben raznim hindokavkaškim narečjem. Zakaj pa so cigani zapustili svojo prvotno domovino v Indiji, ali kateri osvajalec jih je od tamkaj pregnal, to je vse še nepojasnjeno.
Sicer pa se učenjaki nikakor ne strinjajo niti glede besede »cigan«. Nekateri trde, da beseda »cigan« izhaja od imena srednjeazijske sekte Sa maritov, ki se je imenovala »athiugani«. Drugi pa vele, da je beseda »cigan« v zvezi s srednjeind-skim priimkom »Cangar«. Pa vse to je še nedo-gnano. Dognano se zdi samo to, da so cigani, ko so zapustili svojo domovino v Indiji, prišli v Egipt, kjer so potem dolgo ostali. Iz Egipta pa so se v začetku novega veka ali pa še poprej začeli seliti po Evropi. Gotovo je samo še to, da je v cigan skem narečju polno besedi, ki spominjajo na grški jezik.
Cigani v Evropi nikdar niso bili zaželjeni in dobrodošli gostje. Zlasti ciganke so bile na žalost nem glasu, da so čarovnice in vedeževalke. To mnenje je bilo doma pri vseh evropskih narodih. Ze v 17. in 18. stoletju so jih hoteli pregnati iz Evrope, zaradi česar so jih kruto preganjali. Leta 1726 je izšla postava, da je treba vse moške cigane pobesiti, ženske in dečke pod 16. letom pa je treba pregnati iz Evrope, če pa bi se branili, naj se jim porežejo ušesa. Vsa ta preganjanja pa niso imela zaželjenega uspeha. Cigani se namreč niso prav nič zmenili ne za cesarske, ne za kraljevske, ne za knežje naredbe, ampak so počenjali le, kar je ugajalo njihovi potepuški naravi. Kot godci so spremljali ne le turške, marveč tudi madžarske čete v boj, za sultanove janičarje so vlivali topove, igrali in plesali so na ženitnini madžarskega kralja Matija Korvina, na Sedmo-
graškem pa so veljali za najboljše rablje, ker so bili dobri kovači, so pač dobro poznali tudi vse skrivnosti mučenj.
Več kot pol tisočletja se torej cigani že klatijo po naših krajih. Njihov najvišji cilj je prostost. Pri nas so jih skušali udomačiti in so jih naselili po njihovih vaseh. Vendar je to imelo le delni uspeh. Pri Srbih imajo zraven vsake vasi svoje cigansko selo, kjer se zbirajo. Vendar to ni njihova domačija, ker so povsod doma. Najčistejši so se ohranili na Sedmograškem, kjer je tudi največ ciganskih legend. Ena teh legend pripoveduje:
Živel je mož, ki mu je bilo ime Čalo. Ta mož je imel nenavadno velik tek. Jedel je za 20 drugih, pa še nikdar ni bil sit. Nekega dne se je čalo napotil h kralju ter ga poprosil za službo. Kralj ga je sprejel za dvornega kovača. Čalo je sedaj jedel in pil, kar se je dalo. Oženil se je in je imel 12 otrok. Kralj pa je bil potrpežljiv s Čalom, čeprav mu je toliko pojedel. Ko pa so začeli do-raščati Čalovi otroci, ki so bili še bolj ješči ko oče, se je kralj začel na vso moč bati, kaj bo iz tega. Celo kraljevo premoženje ne bo dovolj, da bi nasitilo samo Čalovo družino. Ker se je kralj začel bati, da bo prišel še na beraško palico, je vrgel Cala, njegovo ženo in vseh 12 otrok iz svojega gradu na cesto. Od tistih mal Čalovi potomci, ki so cigani, iščejo po vsem svetu kotička, kjer bi bilo dovolj jesti. Zato hodijo od kraja do kraja, pa še do danes niso našli takega kraja, kjer bi se lahko vsi brez skrbi do sitega najedli.
Kaj pravi kino
Po svetu
Japonci jako strogo cenzurirajo svoje filme, da bi izboljšali okus občinstva. Na leto razvijejo do 500 svojih filmskih predstav, ki so pa le površno prirejene. Proizvajalci še ne vedo, kako bodo izhajali brez tujih filmov.
«
V	državi Mehiki so začeli snemati prvi narodni mehiški film. Imenuje se »La Sanduga« in predstavlja prerez mehiške zgodovine. Poglavitno vlogo igra znana ameriška igralka Lupe Velez, ki je rojeina Mehičanka.
•
V	poslednjih osmih mesecih so ustanovili r Kanadi še 85 novih filmskih gledališč. Na novo so jih zgradili 88, odprli so 11 doslej zaprtih gledališč in so jih 13 zaprli, ker niso donašala dobička. Zdaj je v Kanadi 898 kinov. Pravijo, da jih bodo do
prihodnjega aprila imeli tisoč.
*
V	Nemčiji bodo ustanovili nemško filmsko akademijo, ki bo obširna, ponosna palača. V njej bodo tri tozadevne fakultete, kjer bodo filmsko igranje prav po visokošolsko študirali. Nova pot in nov stan za nemško mladino 1
Dva Napoleona so nedavno istočasno naštudi-rali za film. In sicer so ga naštudirali za film »Grofica Walewska« in za »Tarantelo». Napoleon iz »Grofice Walewske« je slavni francoski zvezdnik Charles Boyer, a Napoleon v »Taranteli« je ruski igralec Arabilov.
Na španskih bojiščih
yf'f '
Položaj na Španskem. Debela črta kaže sedanjo fronto na bojišču, kjer bele le še ozek pas loči od morja. Če beli pridejo do morja, bo pretrgana zveza med Valencijo in Katalonijo.
Krščanske cerkve v Ameriki
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torek, 22. marca: la Šolska ura: Knjige — moje
prijateljico (g. Oskar Hudalee) — 13 Pisano роЦе (plošče) — 12.« Poročilu - 13 Napovedi — 13.'t) Vesel opoldanski koum tltudijeki orkester) — M Napovedi — 18 Konoert laliko glasbo i Radijski orkester) - 18.40 Ka-pitalizein iu jtidovsku miselnost (g. Fr. Terseglav) — lfl Napovedi, poročila — 13.30 Nacionalna ura: Piter Vite-zovič (dr. Viktor Novak, univ. profesor) — 19.50 Zabavni zvočni toduik — JO Rimski Korzukov in Rahma-ninov (ploSče) — 20.15 France Bevk: Krivda, drama (člani radijske igralske družine) — 32 Na.tovodi, poročilu — 22.15 Zvoki za oddih (Radijski orkester).
Sreda, 23. marca: 12 Baletna godba (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi .— 10.20 Ix Leharjevih operet (plošče) — M Napovedi — 18 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.20 lz daljnih dežel (plošče) — №.40 Kaj je s poboljševalni«) iu prisila« delavnico (g. Vojko Jagodič) — IS Napovedi, poročila — la.il Nac. ura: Jnraj OareviS, začetnik hrvatske pomorske beletristike (Areen Ven-celidee, knjiž., Zgb.) — 19.50 Sah — 20 Rezervirano prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Clfcri &Л. g-Emil Mezgolit«.
Dragi programi i
Torek. гг. marca. Belgrad: 20 Vokalni koraoert — 20.30 Komorua glasba — 21.45 Plesna glasba — 22.» Violina — Zagreb: 20.80 Violina — 21 Zabavni koncert
—	32.20 Plesna glasim — Dunaj: 19.30 Izmealjava program» med Švedsko in Dunajem — 20.50 Igra — 21.45 Hrvaške pesnil — 22.2« Kvartet — Budimpeita: 21.10 Orkestralni koncert — 24.10 Ciganski orkeeter — Rim-Bari: 22.15 Orgle — Praga: 20 Oporeta «Cigan baron'
—	Varšava: Zabavni koncert — 22 Plesna glasba — So fija: 19.30 Vojaška glasba — 20.30 Narodna glasba — 22.45 Ruske romance — 23.15 Lahka in pičena glasba — Berlin: 19.15 Po lpi sinji Do lavi — 20 Zaibavua glasba
—	20.90 Simfonični konoert — Kônigsberg: 20 Opereta
—	K6ln: 20 Zabavna in plesna — ilonakovo: 10.10 Peemi Im koračnice — 19.5« Veseloigra — 21 Dvorna glasba lx 18. etoleitja.
Sreda, 23. marca: Belgrad: 20 Anlta M «zetova poje narodne, 20.30 Hnmor. 21.30 Vokalni koncert, 22.20 Zabavni komcert — Zagreb: 20 Plošče, 20.30 Ljubljana. 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.35 Slmf. konoert, 31 50 Dvajset mtmit v baru, S2.20 Plesna glasba — Budimpešta: 2u.30 Ork. koncert, 23.25 Cigan, glasba — Rim-Bari: 21 Opera — Praga: 19.35 Ork. koncert — Sofija: 31.45 Verdijeva opera flVaviata« — Berlin- 19.10 Plee-II« in zabavna glasba — Kônigsberg: 13.10 Ples. večer.
Hrastnik
Higienska razstava. Na iniciativo tukajšnjega Rdečega križa bo v času od nedelje, dne 20. mar ca do vključno 27. t. m. nameščena v dvorani gospe Amalije Loger potujoča higienska razstava, ki bo odprta dnevno od 8 do 12 in od 14 do 18. Vstopnina se ne pobira. Otvoritev po direktorju Hig. zavoda, Ljubljana, g. dr. Ivo Pircu bo to nedeljo, dne 20. t. m. ob 9.30. Popoldne istega dne ob 16 bo g. dr. Pire predaval o temi: >Pot k zdravju«, pri kateri priliki se bo predvajal film »Higiena vasic. Zanimiva predavanja tujih in domačih predavateljev se bodo vršila vsak dan. Pri vseh predavanjih ee predvajajo filmi ali diapozitivi. Na praznik, dne 25. t. m. ob 15 bo predavanje zdravstvenega svetnika gospe dr. Amalije Šimenc o »Higieni žene«, e filmom »Dve sestri«, na katero prav posebno opozarjamo naše ženske. Ostala predavanja obsegajo nalezljive in spolne bolezni, alkoholizem itd. Zaključno predavanje bo imel v nedeljo, dne 27. t. m. ob 16 šef-zdravnik ljubljanskega protituberkuloznega dispanzerja g. dr. Josip Prodan. Posetite razstavo in predavanja poLnoštevilnol
Velenje
V cvetu let je umrla 20 letna Pepca Sevinikar, sestra predsednika tukajšnje Okrajne kmečke zveze. Komaj so jo pripeljali iz celjske bolnišnice, je izdihnila. Domače naj tolaži Bogi
Desetletnico proslavi naša Marijina družba dne 25. marca ob treh obenem z materinskim dnevom. Na sporedu je med drugimi pretresljiva igra »Dve materi«.
Sloni ne požirajo vode I z rilcem, ampak z istim eamo vodo v požiralnik j dovajajo.
Zaradi službe božje v ječo. Sodišče v Darm- : etadtu na Nemškem je pred nekaj dnevi obsodilo na 4 mesece ječe zakonsko ženo Kaiser iz Dreieichenhaina, ker 6« ni hotela udeležiti uradno zapovedanega tečaja za protiiletateko varstvo, češ, da je tečaj ob takem času, da bi se ne mogla udeležili zapovedane službe božje. Državni pravd-nik je celo predlagal kazen 7 mesccev ječe zaradi preziranja državnih za-«onov.
Čevljarskim zadrnoam in Mm !
Po nizki ceni prodajamo stroje in ostalo opremo za popravila obutve, in sicer:
šivalne stroje, stroje za zbijanje, stroje za frezanje, stroje za likanje, stroje za struženje, stroje za užiganje, kombinirane stroje itcL
Za pojasnila se je obrniti samo pismeno najkasneje do 1. aprila na PUBLICITAS" d. d.. Zagreb, Ilica 9, pod št „209"
Bliža se poletni čas!
Oglejte si lalogo novodoillh
električnih hladilnikov
svetovne znamke A. E. G. Takojinja dobava!
Nakup ni obvezen, nizke nabavne cene!
Minimalna poraba toka.
A. Sprager,
elektrotehnično podjetje, Maribor, Vetrinjska 14, telefon 24-18
Zahvala
Vsem, ki so spremili našo zlato, nepozabno in nenadomestljivo rajnkico
Ljubico Irmlco Silvestro
Mere
na njeni zadnji poti ter ji poklonili obilo cvetja, bodi izražena naša najiskrenejša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za ponovne tolažilne obiske v bolezni, zdravniku g. dr. Mušiču za truda-polno zdravniško nego, gg. učiteljem in vsej šolski deci, gg. Salezijancem in čč. sestram, ki so tolažili ljubljeno rajnkico med bolečinami, vsem društvom za darovane mnogoštevilne vence, ter vsem, ki so nam izrazili pismena sožalja, žalostne ginljive govore in petje ter godbi. Bog vsem povrni.
Globoko žalujoči ostali.
,SLOVENEC44, podružnica i Miklošičeva ces ta št. 5
t*
mlad

Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, teta in taSča, gospa
Marija Pavla Kavečič
trgovka ■ lelenjav»
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 23. marca 1938 ob dveh popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c., na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. marca 1938.
Globoka žalujoči: Joško, Ivan, sinova; Marija, hčerka in ostalo sorodstvo.
Izdali smo „Priročnik za avtomo-biliste", ki ga razpošiljamo
brezplačno
Dandanes trajajo vozila večinoma mnogo manj časa, kot bi se moralo zahtevati t ozirom na njihovo konstruktivno in tehnično dovršenost. V tej knjigi navajamo vse, kar je ▼ resnici važno za vozača in ga poučujemo, kako bo svojemu vozilo zagotovil ekonomičen pogon in čim daljšo trajnost. Da bi pa bila ta kn iga istodobno т vsakem ozira »PRIROČNIK« za avtomobiliste, dodali smo navodilo, kako se odstranijo razne motnje oziroma onemogočijo, ter navedli tudi razne druge podatke, ki zanimajo vsakega avtomobilista.
, Tu izrezi in prilepi na dopisnico..
STANDARD VACUUM-OIL COMPANY OF JUGOSLAViA, INC.
ZAGREB, VI. Poštni predal 1.
Izvolite mi poslali brezplačno ,PRIROČNIK ZA AVT0M0BIL1STE'
Ime in priimek: ...............................
Adresa:___________________________________
Imam motorno vozilo marke: ...
»is-i ilg-< {u
O O •4 _ TD
Uporabljam	' ' ki ga navadno kupujem pri:.
^đđ? y-
Л*0** O'11 » iV

Ш
■

Hugo Wast;
ЋЉ vecnega Juda
Sinagoga je po nauku talrauda dejanski gospodar nad vsem imetjem, ki je v lasti poganov, narodov, ki niso judovske vere. Zato ima pravico podariti jih svojim vernikom, če jo prosijo za to in prodajati jih najboljšemu ponudniku.
Kupec plača sinagogi dogovorjeno kupnino, od katere poganski lastnik ne dobi niti beliča. Lastnik ostane seveda še naprej gospodar svoje hiše ali svojega posestva, ne da bi kaj slutil, kaka čudna dražba je tekla na njegovo imetje.
Sinagoga se za kupnino, katero je prejela, obveže samo, da bo vsem Judom v kraju in po svetu naznanila kupčijo, ki so jo sklenili v sinagogi, zato da ne bodo do konca dni poželeli tega imetja in ga tudi ne kupovali naravnost od pravega, resničnega lastnika, kakor to določajo in dovoljujejo zakoni vseh držav na svetu. Do tega imetja ima v judovskih očeh od zdaj pravico samo tisti, ki ga je kupil v sinagogi.
To obvestilo vsebuje vrh tega tudi prepoved, da ne sme noben Jud vnaprej trgovati in imeti poslovnih zvez z lastnikom. Edino tisti, ki si je v sinagogi kupil pravico do njegovega imetja, mn sme posojati denar in trgovati z njim.
Vse to ne pomeni nič v deželi, kjer judovstvo nima večjega vpliva. Kjer so pa trgovina, tisk in banke očitno v judovskih rokah, pripelje to vse nejudovsko gospodarstvo do hitrega poloma ...
Dom Adalidovih na voglu Calle Florida je ležal v soju medle plinske luči sredi razkošnih trgovin, katerih posli so najbolje uspevali. Vsaka ped zemlje tu je bila draga f.o poper.
Bankir Blumen je čutil, kako ga privlači Calle Florida, živi hudournik, po katerem sta se gnala bogastvo in domišljija vse države. Vsepovsod ob straneh ceste je mrgolela gneča pešcev, po sredi
pa so se v diru prerivale razkošne kočije vseb vrst in oblik.
Kdor bi se drznil poželeti palačo m vrt Adalidovih, se je zdelo, da mora biti Zares nor. Blumen je vedel, da mislijo tako vsi ljudje v mestu, zato jtf upal, da v sinagogi ne bo naletel na nikogar, ki bi se upal dražiti proti njemu.
Želel je premestiti svojo banko na Calle Florido, kjer naj bi ogromen svetlobni napis t. rdečim žarom metal njegovo ime kakor grozeč napad nad mesto, ki bi se mu zdaj krohotalo, če bi uganilo njegove misli in namene. Toda jutri se bo morda že treslo pred njegovimi finančnimi kremplji.
Komaj dvajset let živi v tej deželi. Komaj govori za silo njen jezik, toda v svojih bledih žilah čuti vročo slast, ki navdaja gospodarja nad vsem.
»Florida bo moja! In Buenos Aires bo last mojih sinov. In ves ta narod bo nekdaj hlapec sinov mojih sinov!«
Ne bo jih med prebivalci ghetta manjkalo, ki bodo govorili, da sta ga zanos in lakomnost spravila ob um. Tem slabše zanje, ki ne vidijo bodočnosti za Izrael v deželi, ki se z deviško neizku šenostjo in od prve ure, odkar ima ustavo, ponuja vsem plemenom zemlje, kakor granatno jabolko ki se je odprlo!
Ni se treba vseh plemen enako bati, ker niso vsa enako sposobna za moderno osvojevanje. Poslanstvo meča se je končalo. Pretekla je doba Kartažanov, Rimljanov, Arabcev, Špancev, Fran cozov, ljudi železa in krvi. Železo in kri so pre magale in nadomestile gospodarske zamisli.
Boljša od meča je puška. Boljši od puške je top. Boljše od topa je pn zlato. Kdor ima v rokah zlato, bo vladal močne] in dalej kakor Cezar, kn kor Filip II., kakor Napoleon.
Toda kakor niso vsa ljudstva sposobna stikati meč, tako ne znajo vsa ravnati z zlatom.
Tako je premišljal Blumen in strmel v palačo. Zdelo se mu je, da sliši drdranje Anlikrislovega
voza na zlatih kolesih, ki ga vlečejo krščanski gospodarstveniki.
»V pol stoletja bo priSel! In bo Mesija!«
Njegovo razburjenje zaradi teh misli je bilo toliko, da so ga opazili celo sopotniki. Sprevodnik je stopil k njemu:
»Kaj ste boloi, don Zaharija?«
Bankir ga je pogledal začudeno, z izgubljenimi očmi. Potem se je spet potuhnil in sanjaril naprej.
Na vsakem križišču je stala svetilka, pod katero so nepotrpežljiveži požirali vesti iz večer nikov »Nacionala* ali »Sud Ameriee*, ki so si jih v naglici kupili. Cene zlatu rastejo, delnice padajo, v poslanski zbornici done grozeči govori. Širijo »e glasovi o vstaji. Vladi so dnevi šteti.
Blumen sanja spotoma o tem, da bodo nekega dne njegovi sinovi ali einovi njegovih sinov poslanci ali ministri. Kateri izmed njih bo nekoč predsednik republike. Vrgel bo na tehtnico vse svoje bogastvo in vso moč sinagoge. Kdo bi ju mogel premagati?
Res ima samo enega sina, bledičnega, trinajstletnega fantiča, ki je podedoval njegovo ime, njegove blede žile, njegov tenki nos. Toda, ko se bo fant poročil s knkim argentinskim, krščanskim dekletom, bo tista žena rodovitnejša, kakor njegova lepa Milka Mir...
Sprevodnikova rezka trobenta je raztrgala nežno tkivo njegovih prividov. Sanje in pot sta biln končana.
Izstopil je.
Cesta je bila mračna, s pločniki iz opeke in tlakovana s prstjo — to je bila cesta, kjer je ležnla sinagoga, skoraj izvon zahodnega dela mesta.
Tisto malo branjarij vzdolž ceste je bilo zaprtih. Tu pn tam je samevala borna svetilka. Nekaj senc je drselo ob zidovih in naglo izginjalo v gostejši mrak.
Zaharija je premišljat naprej.
Kadar bo vsaj polovica zlata na svetu v judovskih rokah, bo sinagoga, ali pametneje Veliki Kahal v Parizu ali New Yorku lahko sprožil na svetu tako gospodarsko stisko, da bodo krščanski narodi ginili od gladu in se prodajali sami od sebe Izraelu.
In tako se bodo izpolnile skrivnostne obljube 47. psalma, ki ga Judje na dan novega leta, na praznik RoS Halama bero sedemkrat zaporedoma med strahotnim trobentanjem ovčjega roga, ki se ga dotaknejo samo to pot v letu: »Vihtite pahne in slavite Boga z radostnimi kriki, zakaj Jehova, najviSji, bo položil in vrgel k vašim nogam vsa ljudstva zemlje.«
V teh mislih je dospel do vrat v sinagogo, kt so držala na zahod in so bila priprta. Odrinil jih je, brcnil kamen, ki jih je držal, vstopil ter jih za sabo zaprl.
Za dobe Špancev je ta hiša morala biti poletni dvorec kakega bogatina, ki je hodil sem na oddih. Tiste čase je bil ta del mesta še sredi polja in hiše so bile s svojimi debelimi zidovi, z močnim omrežjem in nepredirnimi vrati podobne trdnjavam.
Oljenica, ki je visela v veži, je komaj za silo razsvetljevala prvo dvorišče, ki so ga obdajali hodniki r. debelimi stebri. Prišel je nato v drugo vežo in do druge svetilke, ki je drhtela v vetru. Potem je stopil na drugo dvorišče hrez stebrov. Tain je bil vodnjak, obrasel s trto. Šo naprej je hil zid, za katerim je ležal oranžni vrt, tako gost, da je bilo že v mraku na njem docela tema.
Tam je stala sinagoga in tam sta poslovali najviSji sodišči, ki vzdržujeta enotnost in pristnost judovskega ljudstva: el kahal in el heth-din
Kristjani mislijo, da se pravi biti Jud, izpovedovati judovsko vero. Ne predstavljajo si. da je to nekaj čisto drugega, da se to pravi pripadati narodu, ki je različen od onega, med katerim »u se rodili ali žive.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—j ienllovanjekl oglasi Din 3 —. Na|manJŠI znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
II
Službe iščejo
Službo hišnika
iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4383. (a)
Službo lovskega čuvaja
Iščem, Vešč lesu, - Ivan Rudnik Sv. Andraž pri Velenju	(a)
Absolventka trg. tečaja
želi službo, event. prakti-cirati v pisarni. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Kjerkoli« St. 4243.	(a)
Absolvent krnet, šole
r. dobrimi spričevali išče zaposlitve kot oskrbnik ali kaj sllčnega. 1'onudbo upravi »Slovcnca« pod St. 4347.	(al
Dekle
veščo samostojne mošč. kuho in drugih hišnih del pošteno in pridno, išče službo za 1. april. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4386.	(a)
Soboslikarski vajenec
Ee sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 43S4.	(V)
Čevljarskega pomočnika
takoj sprejme Miklavčič St. Vid nad Ljubljano. 1)
Brivskega pomočnika
iščem za takoj. Prvovrstno moč! — Oblak Tine, Skofja Loka.	(b)
Mladega fanta
poštenega, sprejmem za vsa dela s hrano in sta-(icvanjem. Poizve se v Rožni dolini c. IV/4. (b)
20% popusta
na vse pralno blago za damske in otroške obleke predpasnike, za moško in damsko perilo itd. nudi
F. I. G O RI C A R, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29 in 80
Krojaškega pomočnika
za velike kose sprejme takoj Bric, TyrSeva 71.
Dva krojaška pomočnika
takoj sprejme Arhar — Dorfarje, Skofja Loka. b
Več šivilj za perilo
se išče. — Ponudbe na : Sclimolka oglasni zavod Novi Sad'	(b)'
Ključavn. pomočnika
ki jo tudi vodovodni instalater, sprejmo takoj Iv. Tritler ua Bledu.	(b)
Hlapca
pridnega in poštenega -sprejmem h konjem, Jos. Oražem Moste Ljubljana
Mladenič
okoli 17 let priden pošten, z dobrim priporočilom se takoj sprejmo. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4392.	(b)
Služkinja
za v gostilno dobi takoj službo. Pogoj : poštenost in prikupljiva zunanjost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1001.	(b)
Postrežnica
poštena delavna z.a pospravljanje parketiranih sob, lepo pranje in likanje, ki razume nekaj kuhe — se sprejme za ccl dan Celovška c. 14. (b)
Trgovskega pomočnika
takoj sprejmem. Manufakturist prednost. Drago Radej, Trbovlje, (b)
Zaslužek
2500 din potrebujete
da si ustvarite eksistenco. Delo doma. - Dopise pod »Stalno 611« v upr. »Slov.« v Mariboru. Pri-ložito znamko.	(z)
I
Automofor
i
Dve tovorni avto-šasiji
2'/r in 4—5 tonski, s pnevmatikami kupimo. V poštev pridejo le šasljc, ki so v dobrem stanju. Ponudbe s točnim opisom in ceno poslati vodstvu prostovoljne gasilske čete v Mariboru.	(f)
I
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi Mozolji ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. — V apotekah, drogerljah originalni karton 30 din.
Čitaite in širite »Slovenca«
+
Dotrpel je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni
(van Mozina
banovinski računski uradnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 23. marca ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne. bolnišnice ua pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. marca 1938.
Žalujoči ostali.
ZAPUSTILA NAS JE NASA ZLATA MAMA, GOSPA
MARIJA KLEMENČlC ROJ. STREHOVEC
POGREB NEPREJSALJENE POKOJNICE BO V SREDO, DNE 23. MARCA 1938 OB POL 4 POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEZE SPL. BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
LJUBLJANA, DNE 21. MARCA 1938
(JLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA KLEMENCIO
Zahvala
Vsem, ki so nas tolažili ob težki izgubi in ki so spremili našega dobrega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Franca Klemena
na njegovi zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno hvaležni smo č. g. župniku Zajcu iz ČrmoSnjlc za ponovne tolažilne obiske, njemu in č. g. župniku .lenku iz Planine zn vodstvo pogrebnih svečanosti, ter šolski upraviteljici gdč. F a uči Kendovi, ki se je s šolsko mladino udeležila pogreba. CrmoSnjice, dne 21. marca 1938.
Žalujoči ostali.
1ПЕШН1
Lep suh, lokal
sposoben za skladišče nli delavnico, v centru mosta, oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« Celje.
I!
Pohištvo
i
Več spalnic
solidno izdelanih, od 3600 din - proda Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda so nn zalogi: TyrSeva costa St. 23, Ljubljana,
ll Iffffl ffffll
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah OKRNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica šLS

Hranilne knjižice
vrednostno papirje, delnice, 3% obveznice vnovčujem po najvišji coni
takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredno loterije v moji kolekturl »Vrelec sreče«.
AL. PLANINSEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14,
BANČNO KOM. 7AV0D
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje
hranilne knjižice bank tn hranilnic,
vrednostne papirje: 2% obveznice, bone, srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.

IU
Sir
ementalskl in trapist — nudi Mlekarska zadruga Predoslje, p. Kranj. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej.
Nova trgovina
LJubljana - TyrSeva cesta 36
(nasproti Gospodarsko zveze)
Nizke in visoke vrtnice
srebrne smreke, lepotično grmičje v prvovrstni kvaliteti : vrtnarija Ant. Ba-jec, Ljubljana, Tržaška c. 34. postajališče Stan ln dom. Telefon 32-42. \
Originalna erfurtska semena
dobite v trgovini Ptntar, Ljubljana, Gosposvetska ceeta 14 (Novi Svet). — Telefon 23-67.	(1)
Svetovno znane nemške znamke
»BRENABOR« dvokolesa
petkrat kromlrana In odporno cmajllrana, z nezlomljivim okvirjem dobite po ncodnlli obročnih odplačilih pri tvrdki
KI.EIND1ENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44.
prvovrstno stroji, barva in izdeluje
krznarstvo ROT
Mestni trg 5
IZBIRA NI TEŽKA
kadar je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovce ali obrtnik. Vnakdo bo pri tom upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to Je naS dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vns o uspehu prepriča.
Za lope dneve naj-prlmernej
SI ln najrenejšl otroSkl platneni čevlji z gumijevim podplatom. Vel. 27—34 Din 1C—, vel. 35—42 Din 25'-, moški Din 2»'— v beli, sivi, rjavi in drap barvi.
OtroSkl lnkastt čeveljčki za pomladno dneve v vseli velikostih. So zelo lopi iu okusni. Vel. 23 - 26 Din 49 -, vel. 27 - 3(1 51—, vel. 31 - 34 Din 69 —,
Nemirnim o-t rokom za šolo in Igro najprimernejši ti nizki čevlji Iz močno. K» usnja z no-poruSnim gumijastim podplatom. Od SI. 31- 34 Din 19'-, od St. 35—38 Din 59 -.
FinI otroSkl prcglhljivl sandali z o-kraskom In špango preko
ristn. Dobrim otrokom za spomlad. Od SI. 27 - 30 Din 49 -, SI. 31 — 34 Din 59—, St. 35 - 38 Din 69.-
I.ahkl damskl čevelj izdelan Iz močnega platna, okrašen z dlfllnom.
FinI otroSkl lakastl čeveljčki z. okrašo* nlm Jezikom preko rlsta. SI. 27-30 Din 69 -, SI. 31-34 Din 79'-
ШШ		/1* Л^ДРРгд
i Шш1 ш/шТј Wmjn^ Шш	ђуГшУА jTeTyf fiijgjij	ш 1 f ШШ t Ê ЈШВдилЈИИ f »Д £m lil јЗШЈШл'^ fflHfflI.Jj^-
		'Ш^Ш ^ ; r :
	Г/	JI/JBÊ
Enoslavnl in vedno moderni moški nizki čevlji. Prlstojajo k vsaki obleki. Izdelujemo jlli v črni in rjavi barvi.
Na rnm Šivani čevlji, fino ln okusno okrašeni v rjavi barvi. K novi
spomlad nI obleki kupite te čevlje.
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleke perilo itd. — najceneje : Preskerf Ljubljana, (1)
гдггДТђ!
Več stavbnih parcel
ob novo projektirani cesti - ugodno naprodaj. -Zg. Šiška 84.	(p)
Gospodarsko poslopje
z gostilno In vel. vrtom poleg kolodvora in drž. ceste prodam. - Medvode št. 4.	(p)
Majhno posestvo
v Hlnjah št. 4 4 jo naprodaj. — Javna dražba bo 28 marca 1938 ob 9 dop. Več sc izve pri Juliju Vidmar Hinje št. 9 (p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra 6t 6, telefon 37-8S. Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev gozdov. trgovskih In stanovanjskih hI« In vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno nn razpolago, (p)
+
Umrli so nam naša zlata mati
Antonija Pristanik roj. Kodrič
prevideni s tolažili svete vere, v 82. letu starosti. K večnemu počitku jih bomo spremili na framsko pokopališče v torek, dne 22. marca ob 10 dopoldne. Marihor-Fram, dne 20. marca 1938.
Žalujoče rodbine : Priol, Pristanik, Štern, Kodrič in ostalo sorodstvo.
Zapustil nas je ljubljeni soprog, naš dobri oče, tast in stric, gospod
Franc Brodnik
orožniški stražmojster v pokoju
po dolgem trpl jenju v 79. letu starosti, previden s sv. zakramenti.
Blagega pokojnika bomo položili k večnemu počitku v sredo, dne 23. marca ob pol 5 pojioldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta II. št. 15, na farno pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 21. marca 1938.
Žalujoča rodbina Brodnik.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubljani: Karel Ceč
izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič