Problematika družbeno neprilagojene mladine v občini Moste-Polje
SLABI IN DOBRI ZGLEDI VLEČEJO
Tisti, ki sam ni vzgojen, ne more vzgajati drugega - Nezaželeno potomstvo - »Mamica pije in m< pretepa« - Ne premehka in ne pretrda vzgoja, marveč pravšnja - Dvotirna vzgoja otroku škodujf
Zavod za socialno delo iz Most je za občinsko skupSčino Ljubljana Moste-Polje pripravfl izčrpno analizo o mladinski delikvenci. Zavod namreč sistematično in načrtno spremlja pojave mladinskega prestopništva na območju občine in je spričo aktualnosti gradivo zanimivo tudi za širšo javnost
Med 164 obravnavanimi pre-stopniki je 141 fantov in 23 deklet. Značiina in simptoma-tična je pri tem ugotovitev, da je med delikventi, ki so zašli na stranpota, čedalje več otrok, ki še niso dopolnili 14 let starosti. Kar polovica mladoletnih pre-stopnikov (82) ni izpolnila niti 16 let starosti. Ti otroci večino-ma izhajajo iz delavskih družin, v katerih pogosto domujeta prostitucija in _ alkoholizem, oboje pa zapušča v družinah mnogotere pogubne posledice. Ker je izobrazbena raven obrav-navanih staršev v večini prime-rov nizka, se razumljivo tudi družinske razprtije rešujejo na primiteven način, kar v otro-kovi duševnosti povzroča hude motnje.
Pa tudi v navidezno urejenih družinah sem in tja naletimo na presenetljive razmere. Pehanje za boljšim življenjskim standar-dom rahlja čustvene vezi med starši in otroci. Otrok, ki je po cele dneve sam doma in ni dele-žen toplega domačega ozračja in pozornosti staršev, se sčaso-
"ma odtuji, se zapira vase, je nedostopen in nezaupljiv. Edi-no zdravilo zoper pričujoče vzroke odtujenosti je čim več pogovorov in pristnih stikov staršev s svojimi otroki bodisi med jedjo, pri igri, na sprehodih in podobno.
Tudi nenehna menjava okolja negativno vpliva na otrokov pravilen razvoj. Tako, denimo, je več kot polovica obravnava-nih mladinskih prestopnikov v občini Moste-Polje živelo pri starih starših ali sorodnikih. Za-nimiva je izjava deklice, ki je do vpisa v šolo živela pri starih starših, pa med drugim pravi, da se je z dedom in staro mamo zelosdobro razumela; vedno da sta prisluhnila njenim željam in vprašanjem, mama pa da jo je pretepala in zaklepala v stano-vanje. Deklica, ki ni bila čustve-no navezana na mater, je po-zneje zašla na stranpota.
Hude pretrese in motnje v otrokovi duševnosti zapušča tudi tako imenovana dvotirna vzgoja. Mimo tega pa v takih primerih prav otroci vnašajo med starše same razdore. Starša pogosto drug drugemu očitata prestrogo ali preblago ravnanje z otrokom. Tak otrok sčasoma postane zahteven in sebičen in nima privzgojenih delovnih na-
vad. Take primere pogosto sre-čujemo v družinah z enim otro-kom.
So pa še drugačni primeri, ko starši pri vzgoji svojih otrok niso dosledni in pravični. Vča-sih so pretirano strogi in otroka kaznujejo za vsako malenkost, zopet drugič s« zatekajo v dru-go skrajnost paga ne kaznujejo, kadar to res zasluži; in ne na-zadnje, medtem ko so do bratca prestrogi, so do sestrice priza-nedjivi ali narobe.
(Ne)primerna družinska vzgoja otrok je še kako važen dejavnik pri oblikovanju otro-kove duševnosti in je ne kaže obravnavati ločeno od ostalih vzgojnih dejavnikov.
Posledice pomanjkljive dru-žinske vzgoje otrok se pozneje kažejo v šoli in povzročajo uči-teljem obilo preglavic. Sem sodi tudi slab učni uspeh, saj dosega pozitiven učni uspeh le 33 % mladoletnih prestopnikov. Šola s svojim organiziranim in disci-pliniranim sistemom vzgoje in načinom dela postane za iztirje-nega otroka breme in ustvarja pri njem nenehne konfliktne situacije. Za take šolarje bi mo-rali bitt učitelji posebej uspo-sobljeni, kajti mnogi pedagogi na šolah tej zahtevni nalogi očitno niso kos.
Neurejene družinske razmere zapustijo hude posledice pri mladoletnikih in te posledice jih domala spremljajo skoz vse življenje. Tudi delovne organi-zacije se jih otepajo, češ da sc leni, nedisciplinirani in nedo-stopni.
Bržkone se podjetja ne ozi-rajo veliko na težko otroštvo in mladost, ki so jo prehodili ti mladi ljudje. Navadno se izgo-varjajo, češ da oni niso socialna ustanova za podpiranje lenu-hov. Če stvari tako enostransko in nehumano obravnavamo,po-tem smo na najboljši poti, da te mlade ljudi znova in znova pe-hamo v naročje kriminala.
Vse premalo so mladoletni prestopniki tudi družbeno anga-žirani. Na prste bi lahko našteli tiste, ki delajo v različnih inte-resnih dejavnostih in društvih, kjer imajo priložnost pokazati svoje znanje in sposobnosti; in ne nazadnje, malo jih je v druž-benih organizacijah (pionirska organizacija, organizacija zveze mladine, društvo prijateljev mladine ipd.).
Moščanski zavod za socialno delo je ob koncu te zanimive in pomembne analize dal vrsto predlogov in pobud za ureditev razmer na tem občutljivem po-dročju, pobud, ki jim bodo mo-rali prisluhniti odgovorni dejav-niki.
FRANCE FAJDIGA