Posamezna stev. 60 vin* Slev. 43. Poštnina - * fZT - pavlaVVrana. v Linuiiani, v nedeljo, Dne 22 leDrnorje m lito HM • SLOVENEC« velja p. poitl ms T»e atrmat Jugoslavija is t Ljubljani: ■s esto Isto naprej. U 100--£®U*t« „ .. „ 55--es MtPI ista 0 • • p, — ■slseesmsnro oelototno K140-- ■E Soboto« Izdaja: s Zaoelo lato ...... K 20- ro. . . . - 25w a »tel tek 1* dan m pr rtiorl HF Uredništvo i« t Kopitar]«*! uliol štev. 6/1IL Bokopisi s« ne vračalo; nefran^irana pisma se »e ■prejemajo. Ureda. telet štv. 50, sprava. Str. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Hafam poftae ljubljanske St. 650 za naročnine la št. 349 sa nato na. avstr. ia češke 24.797, ogr. 26.511, bosro.-hero, 7563. Dr. Laginja hrvatski ban. Belgrad, 21. februarja. (Izvirno.) — Dr. Matko Laginja je imenovan za bana Hrvatske in Slavonije. Narodno predstavništvo. . LDU Belgrad, 21. februarja. Kakor hitro bo vlada rešila najnujnejše posle, sc skliče začasno narodno predstavništvo. Včeraj ob sedemnajstih so prisegli prestolonasledniku regentu Aleksandru vsi ministri nove vlade s predsednikom vred. V teku dne so prevzeli novi ministri svoje dolžnosti. Nova vlada hoče stopiti pred narodno predstavništvo s svojo programno izjavo. Seje sc prično, ko dospejo v Bel-grad poslanci, ki so bili vsi brzojavno pozvani. V debati o vladni izjavi bo narodno jjredstavništvo zavzelo svoje stališče proti odloku, podanemu jugoslovanski državi glede jadranskega vprašanja. Narodno predstavništvo bo na naisvečanejši način izrazilo zahvalo našega troimenskega naroda sevemo-ameriški državi in njenemu predsedniku. Demokratska zajednica bo udeležena pri tej manifestaciji narodnega predstavništva. Vlada bo predložila parlamentu ratifikacijo mirovne pogodbe in volilni zakon. Obenem bo na tem prvem zasedanju izvoljen ustavni odbor, Edinstvena — ne centralistična vlada. Državnozborske volitve se imajo v kratkem izvršiti, toda ne po oktroiranem vodilnem redu, kakor jih je nameravala de-mokratsko-socialistična vlada, ampak po ■volilnem redu, ki bo predložen začasnemu parlamentu. V to je začasni parlament poklican. Hkrati naj se stranke sporazumejo glede temeljnih določb bodoče ustave, o kateri bo sklepal ustavodajni parlament, V ta namen se bo predložil začasnemu parlamentu načrt ustave; to je zelo pametno, ker bode tako v marsikateri temeljni točki dosežen sporazum za volitve-ne programe; v ustavodajnem parlamentu bo s tem olajšano delo, ker bi sicer stranke tam težko popustile, ako so se pri volitvah zarile vsaka v svoj ustavni program. O ustavnem vprašanju se pri nas zadnje leto v javnosti ni skoro nič razpravljalo. Načelne izjave sta podali samo dve stranki, Vseslovenska ljudska stranka in Jugoslovanska demokratska stranka. Prva zastopa stališče samouprave, druga strogo centralistično stališče. JDS sc je izjavila za narodno in državno edinstvo in je proglasila načelo politične centralizacije in upravne decentralizacije; dejansko je JDS stremila od prvega dneva ujedinjenja za tem, da čim največ okrne samoupravni delokrog posameznih pokrajin, ker istoveti državno edinstvo s centralizmom, VLS se jc izjavila po svojih zastopnikih za narodno in državno edinstvo, zahteva pa iz praktičnih razlogov najširšo pokrajinsko samoupravo po načelu, katero je strankin načelnik dr. Korošec nasplošno proglasil na shodu na Vrhniki z besedami: Za centralizem smo v vseh upravnih panogah, kjer je v korist državi, in za de-centralizem, kjer je v korist ljudstvu. S široko avtonomijo bo skupna uprava javnih zadev samo pridobila, bo postala hitrejša in gibčnejša, kar'se danes o centralistični upravi v Belemgradu nc more trditi. Dnevno časopisje ni v to jx>klicano, da dbjavlja strokovne razprave o ustavnem ■vprašanju ali posameznosti, pač pa je njegova naloga, da razpravlja o smernicah naše bodoče ustave. To v slovenskem časopisju ni lahko, ker se je velik del slovenskega časopisja pokazal za resno in stvarno razpravljanje v najvažnejših vprašanjih nezmožnega. Vsako stvar presoja z zgolj demagoškega strankarskega stališča, 'ludi precejšen del politikov se je v govorih držal istega stališča. Kdor se n. pr, ni strinjal z dr. Kukovčevim urpravno-politi- čniin romanticizmom in z njegovimi doslednimi strogo centralističnimi nazori, je bil proglašen za nasprotnika državnega in narodnega edinstva. Za nas je jasno, da pojem državnega edinstva ni istoveten s centralizmom, Edinstvenost države je možna tudi, ako se da pokrajinam najširša avtonomija. Treba jc najprej razjasniti pojme, potem jc šele mogoče izreči sodbo. Edinstvena jc država, čc jc zgrajena na enotni državni ustavi, ki jo je ustavodajna skupščina, izvoljena od celega naroda, sklenila za cc'o državo. Taka ustava sloni torej na zakonu, — ima državnopravno podlago — nc pa na pogodbi posameznih delov države aH posameznih pokrajin. Federalistična jc država, ako sestoji iz dežel, katerih vsaka zase je lastna država in jc na podlagi pogodbe ali sporazuma stopila z drugo državo v več ali manj tesno spojitev. Mogoč je pa med obojima tudi nekak kompromis, kakor je to v novi nemški državi z močnim povdarkom državne edinstvenosti. Edinstvenost države se kaže predvsem v podrejenosti pokrajin v državi, v enotni zakonodaji, enotni zunanji politiki, v državnem nadzorstvu, v enotni vojaški organizaciji, v moči države, da potom osrednjega, državnega parlamenta ne samo določi, ampak tudi le-hko omeji posta-vodajno kompctenco pokrajin. Pa tudi v upravi se mora edinstvenost v gotovih panogah pokazati; tako je celotna država eno carinsko in trgovinsko ozemlje itd. Ako je tako edinstvenost države zasi-gurana, potem se da lehko pokrajinam čim najširša samouprava z deželnim zborom kot pokrajinsko postavodajno korporacijo, katere delokrog ie določen v ustavi. Tako zgrajena edinstvena država sloni na trdnih temeljih hi daje upravi potrebno gibčnost. Pokrajine v tako urejeni državi morejo obvarovati tudi plemenske posebnosti, skrbeti za kulturne in gospodarske posebnosti, ne da bi pri tem trpela edinstvenost države. Tak ■•partikularizem<• ni prav v nobeni zvezi s protidržavnimi stremljenji, pač pa ljubezen do države utrjuje, dočim strogi centralizem rodi nezadovoljnost, slabo upravo in je kljub navidezni centralistični moči diaam.it za državo. Vsem organisacifani M. L. 5! Najpozneje do sobote, 28. t. m. morajo vse organizacije VLS (krajevni odbori in stanovske politične organizacije) poslati natančne naslove zaupnikov, ki naj jih izvolijo po novem strankinem pravilniku, — Ona organizacija, ki do sedaj pomotoma še ni dobila pravilnika, naj ga nemudoma zahteva od Tajništva VLS v Ljubljani, Slomškova zveza. Člani »Slomškove zveze«, ki so se udeležili sestanka dne 19. t. m., so sklenili poslati višjemu šolskemu svetu vlogo sledeče vsebine: Osrednjemu odboru Slomškove zveze prihajajo od strani učiteljstva, ki je organizirano v tem društvu pritožbe, o katerih je razpravljal imenovani odbor v svoji širši seji z dne 19. februarja t. 1., katere se je udeležilo približno 70 članov. Ugotovilo se je, da višji šolski svet ne varuje tiste objektivnosti, ki je potrebna najvišji šolski korporaciji v Sloveniji. Dokaz temu so sledeča dejstva: 1. Višji šolski svet je vzel vodstvo šišenske deške ljudske šole dosedanjemu nadučitelju ekstra statum Jožetu Wagncr-ju. O tem se ni razpravljalo v seji Višjega šolskega sveta. Jožef Wagner je bil s tem na šoli degradiran, kar mu mora vzeti ves ugled med mladino in ljudstvom. Ako je Wagnerjevo službeno mesto le začasno, zakaj se ni služba razpisala in pravilno oddala kvalificiranemu kompetentu. 2. Imenovana je bila izpraševalna komisija za poučevanje na šolah za slaboumne. Noben član t« komisiie nima ootreb- nih izpatov. Izprašana pa je učiteljica Ana Lebar, ki ima tozadevni izpdt, a je bila prezrta. Anica Lebar je članica Slomškove zveze. 3. Učiteljstvo jeseniške šole — po poročilih ^Učiteljskega Tovariša« — je sklenilo, da se ne pusti več nadzorovati od svojega nadzornika. To je znak popolnoma desolatnih in anarhističnih razmer med učiteljstvom. 4. Tudi o načinu nadzorovanja prihajajo iz vrst našega učiteljstva pritožbe. Zahtevamo, da se nemudoma uvede javna kvalifikacija. 5. Pri imenovanjih ni vedno merodajna starost in kvalifikacija prosilcev, ampak sc večkrat bolj ozira na izvenšolsko delovanje, za katerega pa ni vsakdo sposoben in voljan, a je lahko najboljši učitelj. (Slučaj Eksel.) V imenu včlanjenega, učiteljstva prosimo, da se navedene krivice popravijo in zlasti v kali zadušijo uporne tendence tistega dela učiteljstva, ki sc ne zaveda, da je z vzgojnega stališča v prvi vrsti dolžno varovati avtoriteto. Dokler ni učiteljstvo enotno organizirano, imajo njegove želje znak strankarstva in še dolgo niso izraz mnenja vsega učiteljstva. Odločno odklanjamo tedaj udinjenje višjega šolskega sveta liberalni ali tudi kaki drugi organizaciji. Dalje zahtevaio od višjega šolskega sveta, da stori potrebne korake za izjed-načenje učiteljskih dohodkov z onimi državnih uradnikov. Slovensko učiteljstvo je par mesecev že uživalo enake prejemke z uradniki, pa po nerodni in zagre" tiki Zvezarjev je zopet potisnjeno nazaj za uradnike. To se da popraviti na ta način, da se naše draginjske doklade, ki se niso nič zvišale, zvišajo v toliko, da izgine diferenca. Tudi glede Maribora, t. j. glede udeležbe na velikem krščanskem taboru, kakor tudi v praznovanju dvajsetletnice Slomškove zveze se je marsikaj sklenilo in določilo v obrisih. Radi ujedinjenja se je kon-statiralo, da ga otežujejo oni, ki jim je strankarstvo življenski cilj in več kot stan. Pojavi v nasprotnem taboru pa kažejo, da podero s časom trdo zabito steno. Splošno so zborovalci tudi obsojali medsebojno la-sanje po časopisju. Konstatiralo pa se je, da so člani Slomškove zveze v defenzivi; ko preneha ofenziva, neha tudi defenziva. Izvolili so se trije parlamenterji, da uredijo premirje in mir. Ponarejeni kolki na tl-sočkronsilli bankovcih Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani poroča: Generalni inšpektorat finančnega ministrstva v Belem gradu je z naredbo dne 14. februarja 1920, I. br. 3320 priobčil sledeče navodilo, kako se spoznajo ponarejeni kolki (markice) na tisočkronskih ban-ovcih. Vse pristne markice so v barvi in čr-težu enake. Grb in dolnji del markice izdelan je v pomarančasto rumenih barvah (svetlejši in temnejši). Gornji del markice, krog okoli grba in okvir cele markice so modri (ul-tramarin). Izven napisa na markici je vsa modra barva vezana z oranžasto ter je grb, napis in črtež v dolnjem delu markice kakor tudi okvir izrazit in jasen, V pristni markici je desna prečnica belega križa v grbu vezana s četverokotom, ki je večji od ostalih četverokotov v istem polju grba. Dalje je na vseh pristnih markicah v črtežu modre barve v visakem kotu videti rozeta v obliki runolista (planike). Krona jc naslonjena na orlovi glavi, ki sta precizno izdelani, z odprtima kljunoma in iztegnjenima jezikoma. Vsaka noga ima štiri kremplje. Potemtakem so vse markice, ki se nc skladajo popolnoma z gornjim popisom, ponarejene. Komisija je imela pred seboj deset različnih falsifikatov, ki so se razlikovali od pravih markic tako-le; 1. Najboljši falsifikat se razlikuje eij prave markice v barvi sami. Namesto po-marančasto-rumene uporabljena je limona* storumena barva; rumena barva je nejasno vezana z modro, da se vezi skoraj ne vidi, Napis ni tako jasen in izrazit kot pri pristni markici in črke so ožje. Križ v grbu je ožji in ni vezan s četverokotnikom. 2. Drugi falzifikat ima iste znake kot prvi, samo črke so širje ter grb in krona nejasna. 3. Tretji falzifikat sc razlikuje od prist> ne markice v barvi, namesto pomaranča-ste je barva rumuno-rjava (oker) in krona na grbu je popolnoma nejasna. Križ je ožji in ni vezan z belim večjim četverokotom, črke so ožje in namestu rozete v obliki runolista jc rozeta v obliki zvezdice. 4. Četrti; Namesto pomarančasto-ru« mene, uporabljena je temna limonasto-ru« mena barva, beli križ ni vezan z večjim četverokotnikom in v vogalu sploh ni ro« zete. 5. Peti: Namesto pomarančasto-rume« nc barve uporabljena je rumena-rjava' (oker), beli okvir okoli napisa je širji; mesto, kjer sc rumena in modra barva spajata, jc zamazano, krona jc presekana z rumeno barvo, v grbu je dolnji del presekan in slovenskega grba ni. V repu orla bo mesto štirih tankih tri debele črte, beli orel nima jezika in namesto rozete v obliki runolista je neka nepravilna figura, 6. Šesti: Namesto pomarančaste, uporabljena je rumeno-rjava (oker) barva, rumena barva je vezana z modro samo v okviru markice, krona je popolnoma nejasna, bolj plošnata in podolgovata, beli orel nima jezika, orlove noge imajo mesto štirih krempljev samo široko belo črto; ves črtež pod napisom je popolnoma nepravilen in pretrgan po belih krogih. \7. Sedmi: Namesto pomarančasto-ru* mene, uporabljena je rumeno-rjava (oker), namesto temnomodre, svitlomodra barva, črke so širje, beli rob okrog napisa je širji, krona nepravilno izgotovljena, levi orel nima jezika, v repu orla ni onih štirih tankih rumenih črt, v kotili je namesto rozete nepravilna figura. 8. Osmi: Namesto pomarančaste je uporabljena rumeno-rjava (oker) barva, črke so širje in okrog napisa je širok dvojni beli rob. okvir in dolnji rumeni črtež se ne zlaga s črtežem pristne markice. Sploh je to zelo slab falzifikat. 9. Deveti: Namesto pomarančaste je uporabljena rumeno-rjava (oker) barva, krona je nejasno izdelana, podolgasta in plošnata, črke so ožje, levi orel nima jezika, namesto rozete je nepravilna zvezda, 10. Deseti falzifikat: Barva je temno-rumena in svetlomodra, črke so širje, beli rob okoli napisa širok, levi orel nima jezika, krona ni naslojena na orlovi glavi, je plošnata in podolgasta, namesto štiri ima vsaka noga tri kremplje in rozete ni. Modra barva pri vseh falzifikatih vleče nekoliko na zelenkasto. Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 19. februarja 1920. Država SHS. Italijani o francosko-jugoslovanski zvezi. Za trgovsko pogodbo. »Corriere della Sera« piše v uvodniku, da je francoski dementi o francosko-jugoslovanski vojni koncenciji zadosten, da pomiri vzburjeno italijansko javnost. Nc bi bilo mogoče razumeti, da sklepa Francija zvezo in prijateljstvo z Jugoslavijo in da se oddaljuje od Italije. Kdo bi bežal od telesa, da se približa senci! — Kar se tiče rešitve akluelnih vprašanj, imamo dobre izglede, da bo lopot došlo do končnove-ljavnc rešitve. Predvsem bi bilo treba vendar enkrat zaključiti težavno vprašanje med Jugoslavijo in Italijo. Usoda tega vprašanja je danes v pretežni meri v rokah Francije. Dementi Havasovc agcncijc je dober uvod. Toda odličnega pomena bo, če se g. Mjllerandu posreči, da pridobi Jugoslovane za kompromis in da s tem pokaže, da Francija na Adriji ne išče vojne, ampak miru. — Vsi italijanski listi orisa- Stran 2. SCtfflVREC, dne 22. februarja 192C. Štov. 43. šajo vest iz Londona, da jc Nitti izjavil, da je pripravljen potovati v Belgrad, z namenom, da sklene z .Jugoslavijo trgovsko pogodbo, ki bi bila za Jugoslovane zelo ugodna. Ponarejeni kolki, LDU Belgrad, 21. februarja. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo vsem zavodom, ki vrše izmeno novčanic, da se vsaka novčanica s ponarejenim kolkom zaznamuje z rdečo barvo, da tako obeležena ne bi mogla ostati v prometu ali pa dati drugi blagajnici v zameno. Češka. Jugoslovanski novinarji v Pragi, LDU Praga, 21. februarja. (ČTU) Odbor za izlet jugoslovanskih novinarjev na Čeboslovaško je žc dovršil obsežne priprave. Člani odbora so praški župan dr, Baxa, pisatetj dr. Holeček, profesorja dr, Daneš in dr. Domin Pata, legacijski svetnik Šimek itd. Jugoslovanski izletniki ostanejo tukaj 14 dni; obiskali bodo razen Prage tudi moravsko glavno mesto in tekstilno središče Brno, slovaško glavno mesto Bratislavo, premogovnike in železninsko industrijo v Moravski Ostrovi in Vitko-vice, pivovarne in Škodove -tvornice za orožje v Plznu. Prihod dne 3. marca, odhod iz Plzna dne 16., oziroma 17. marca. Obenem se bo vršil delovni kongres jugoslovanskih in čehoelovaških časnikarjev. Musila« Napredovanje boljševikov. LDU Was.bington, 21. februarja. (Dun , KU — Brezžično.) »Chicago Tribune« ob- j javlja vesti svojih južnoruskih posebnih i poročevalcev, po katerih so rdeče ccte ; samo pri zavzetju Taganroga napravile za j štiri milijone dolarjev plena. V Novem j Rossijsku je nad 10.000 beguncev. Pri iz- j praznenju Odese so se odigravali strašni prizori, ker je bila tamošnja posadka odrezana od rdečih čet in razpoložljive ladje niso zadostovale. Denjikinovi kozaki in I častniki so sc polastili ladij, da morejo po- ' begniti. Le na grožnjo angleških vojnih ladij, da bodo začele streljati na parnike, so onemogočili odvažanje beguncev. Na Krimu je nad 10.000 cestnikov, ki se ne zmenijo za Deniikinova povelja, — Ode-ške begunce so spravili na otoke, kjer jih oskrbuje ameriški Rdeči križ. Celo vodo je treba prevažati na te otoke. Boljševiki zasedli Arhangelsk. LDU London, 20. febr. (DunKU) Reu-terjev urad poroča: Iz Moskve javljajo, da so boljševiki zavzeli Arhangelsk, LDU Moskva, 21, februarja. (DunKU — Brezžično.) Po ravnokar s fronte dospelih brzojavkah so se v Arhangelsku uprle čete, ki jih je ententa prisilila k boju zoper sovjetsko Rusijo. Delavski sindikat v Arhangelsku je proglasil vlado sovjetov m se je s posadko postavil pod povelje moskovskega sovjeta. S tem činom je so- ! vjetska Rusija prišla v posest najvažnej- J šega pristanišča ob Belem morju. Rdeče čete nadaljujejo pohod proti Arhangelsku s podvojeno naglico. Amerika. LDU Pariz, 20. februarja, (ČTU) Ameriški senat je danes provizorno odstavil proučevanje mirovne konference z dnevnega reda, LDU Berlin, 20. februarja. (ČTU) Kakor se poroča iz Washingtona, je predsednik Wilson izgotovil odgovor; v jadranskem vprašanju vztraja na .svojem stališču. Francija. Poincare. LDU Pariz, 20. februarja. (DunKU — »Agence Havas«.) Poincare je bil imenovan za zastopnika Francije v reparacijski komisiji. Razprava proti Caillatutu. LDU Pariz, 21. februarja. (DunKU •— »Agence Havas«.) Državno sodišče je začelo danes razpravljati v procesu Caillaux. Bourgeois je zaslišaval Caillauxa o njegovem bivanju v Braziliji v decembru 1914. Caillaux je izjavil, da je vedno deloval v interesu svoje države in vsakdo v Braziliji ga je smatral za gorečega patriota. — Nemčija je v Južni Ameriki izdala milijon mark za pobijanje njegove protinemške propagande. Caillaux je nato poročal, kako se je seznanil v Liebscharjem in je potrdil, da je bil le-ta Karolyjev agent. Odklonil je vsako nadaljnje občevanje z njim. Dodal je tudi, da je kasneje sprejel Lieb-scharja in da mu je le-ta izročil sredstva za obrambo svoje žene in svoje časti. S^ažarska. Proti Habsburžanom. LDU London, 20. februarja. (ČTU) Z ozirom na vest. da je konferenca poslanikov sporočila mažarski vladi, da zavezniki nc morejo trpeti vzpostavitve prestola Habsburžanov na Mažarskem, javljajo »Timea«, da je bil prepis te note poslan čehoslovaški, jugoslovanski in' romunski vladi. O mažarskih spletkah pišejo "Times«: Vlade v Pragi, Bukarešti in v Bel-gradu so se dogovorile, da bodo postopale skupno v vseh vprašanjih glede Mažarske. List protestira proti temu. da se v Londonu trpi rovarjenje Mažarov, kar bi moglo škodovati razmerju novih držav napram An-gliji. Razpust socialistične stranke. LDU Budimpešta, 20. februarja. (ČTU) Mažarski sucialno-demokratski krogi nameravajo sklicati shod stranke in predlagati, da se izognejo preganjanju z razpustitvijo stranke. Rumunlfa. Ministrska kriza. LDU Bukarešta, 20. februarja. Brzojavna agentura Damian javlja: V odsotnosti ministrskega predsednika dr. Vajde so se pojavili i v parlamentarnem večinskem bloku i v erdeljski narodni stranki spori, ki so povzročili resno Icrizo vlade. Minister za Bukovino Nistor in minister za Bes-arabijo sta že podala ostavke. V dobro poučenih političnih krogih trdijo, da bo celokupna vlada odstopila, ne da bi počakala povratka ministrskega predsednika dr. Vajde. Kot naslednik dr. Vajde sc imenuje general Averescu. Bodrila, Brezuspešna stavka. LDU Sofija, 20. februarja. (DunKU — Brezžično.) Bolgarska brzojavna agentura javita: Stavka, ki so jo poštni, brzojavni, telefonski in železniški nameščenci začeli nepremišljeno dne 27. decembra vsled prigovarjanja socialistov in komunistov, se je končala v sredo zvečer s popolnim, brezpogojnim porazom stavkujočih. Mlrovn? LDU Pariz, 20. febr. (DunKU— Brezžično.) Londonska konferenca jc danes nadaljevala svoje delo. Kakor javlja brzojavka lista »Petit Journal«, sp. je konferenca dopoldne bavila z ruskim in turškim vprašanjem, popoldne pa samo z ruskim vprašanjem. Pri posvetovanjih o usodi Turčije je šlo pred vsem za Smirno, zasedeno po grških četah. Računa se s tem, da se bo najkasneje v torek ali v sredo turško vprašanje predložilo vrhovnemu svetu v odločitev. PolItKne novice. -j- Demokrati, na delo za rešitev valute! »Slov, Narod« piše iz Belgrada: Narodni in klerikalni klub sta umaknila svojo zahtevo, da naj vlada vzame v svoj program zametijavo kron z dinarji al pari in pristala na to, da se sedaj izvrši zamena za Ninčičev denar, definitivna rešitev pa prepusti odločitvi parlamenta, v katerem lahko vsaka grupa zase zastopa svoje stališče. Klerikalci in narodni klub so pristali na to, da jih radikalci majorizirajo in da se relacija lis sklepom parlamenta premeni v definitivno relacijo 1:4. — Mi smo v Sloveniji prvi in dolgo časa edini zastopali stališče, da mora valutno vprašanje rešiti parlament. Na tem stališču smo stali in stojimo, Demokratsko-sociali-stična vlada je prenatisnjla nove dinarske bankovce s kronsko označbo v štirikratnem iznosu in je odredila takojšnjo izmenjavo bankovcev in deloma to izmenjavo že izvršila, »Demokratska* vlada je bila gluha za naše proteste in pa proteste vseh gospodarskih organizacij. Postavila je novo vlado pred dovršeno dejstvo; »demokrati« so šli v opozicijo in sedaj pljuvajo na svoje lastno nebogljeno dete, na valutno reformo. Naši poslanci so šli v vlado s trdno voljo, da rešijo, kar se da po polomu »demokratske« vlade še rešiti. Vsi gospodarski strokovnjaki, ne glede na politično pripadnost, pa preklinjajo danes zavoženo valutno polit&oVeljkovič-Kramer-Kristanove vlade, ker vedo, da ni mogoče izbrisati relacije 1 : 4 na novih bankovcih. Kar se Fa da zaenkrat napraviti, naj reši param e n t. Če JDS in nje glasilo odkritosrčno mislita, naj poskrbita, da bo parlament mogel redno delovati. Če demokrati in socialisti resno in odkritosrčno mislijo, potem naj gredo v parlament in z našimi zastopniki sklenjeno glasujejo za pametno rešitev valutnega vprašanja. Rešitev al pari bi dobila potem ogromno večino. Če pa demokrati in socialisti ostanejo doma in onemogočijo to delo, potem je vse njihovo vpitje hinav-ščinal V prihodnjih dneh se bo jasno pokazalo, kdo hoče delati za pravilno valutno rešitev. Oni, ki bodo ostali doma za pečjo in vpili, naj sedanja vlada popravi, kar so sami zagrešili, oni so in ostanejo brezvestni hujskači ,ki jim ne gre za valuto in narodno premoženje, ampak samo za to, da bi vladali! + Kaj si da »Slov, Narod« poročali. Nasprotno časopisje se je podalo na opolzko pot polemike. Dočim smo mi kritizi- rali nesrečno in pogubonosno ministrovanje demokratskih in socialističnih ministrov prejšnje vlade, se demokratično časopise spušča v zgolj osebne napade na člane nove vlade, ki niso v nobeni zvezi z njihovim ministrovanjem. Še grši je pa, da si razne reči naravnost izmišljujejo, da bi mogli škodovati ugledu sedanjih ministrov. ' Kar čenčajo in po stari navadi lažejo nizkotni revolverski listi kakor »Domovina«, tega sicer noben resen človek ne upošteva. Da pa se bo dal tudi »Slov. Narod«, ki hoče veljati za resen in dostojen list, speljati na take poti, ne bi bili pričakovali. Tako v sobotni številki napada finančnega ministra dr. Velizarja Jankoviča, in da bi njegove trditve bile bolj verodostojne, trdi, da ie dr. Shvegel na vse »Narodove« trditve opozarjal dr. Korošca, da pa je vendar V. L. S. pristala na to, da je dr. Janko-vič postal finančni minister. Gosp. dr. Shvegel nas je obvestil, da z dr. Korošcem, pa tudi z nobenim drugim o dr. Jan-koviču nikdar nič ni govoril, in da mu tudi sploh ni znano, kakšno stališče da je dr. V. Jankovič zavzemal v vprašanju odškodnine v naši delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Če bi se hoteli mi spuščati v take osebnosti, kaj vse bi lahko poročali o bivših demokratskih ministrih iz avstro-ogrske dobe! Dr. V. Jankdvič ket finančni minister ni napravil nobene polomije. Kakšno polomijo je zakrivi! n. pr. nekdanji demokratski železniški minister Vulovič, ki so ga pa demokrati kljub-temu sprejeti zopet v svoj zadnji kabinet in to moža iz lastnega kluba! Vas nfČ ni sram, gospodie demokrati? -U »Napre?« in strokovnjaki. »Naprej« niše: »V naš? državi so nač nekoliko ab-nonmbie razmere... Seda? sta. državnika r.onet Protič in Korošec, ki sta ž o enkrat dokazala svoio nesposobnost,. . Ministrstva so razdelili med osebe, ki nimajo 7a dotirno stroko prav nobenega smisla. Ali eno je doseženo: slovenski klerikalci so izvoievali tri mandate, po katerih so se jim že par mesecev sline cedile..« Marksist je govoril, marksist je zabavljal, marksist je srečen! Res so pri nas abnormalne razmere, a te je ustvarila abnormalna liberal-no-socia!istična vlada, ki je tekom zadnjih šest mesecev prifeHala državo na rob propasti. Res ic tudi, da sta Protič in Korošec žc več kot enkrat pokazala svojo sposobnost, tudi takrat, ko so socialisti podpirali vlado, ki je skušala uvesti pri nas absolutistični režim, kot ga Slovenija pred vojno ni poznala. Ali imajo novi ministri več zmisla za svojo stroko, kot so jih imeli »demokratski« in socialistični, to bo pokazalo njih delo. Strinjamo se z »Napre-jem« v tem, da so socialistični ministri bili skoz in skoz strokovnjaki: Kristan za lokomotive in tajne državne pogodbe, Korač za rešitev valute v razmerju 1 : 10 in g. Bukšeg za prehrano, tako da je cena moke za časa njegovega ministrovanja dvakrat poskočila. Res, nekoliko abnormalne razmere so to! + Najmlajši veteran. »Ljudski glas« piše: »Vsa ta ogromna gospodarska organizacija je delo naših sodrugov Kristana, Prepeluha, Podlesnika, — ki so osiveli v bojti za proletarske pravice.« Šele po vojni je uskočil g. Podlesnik v vrste marksistov in v tem kratkem času si je zaslužil čast sivolasega socialističnega veterana. — Ali ga že imate? Tatu? Primite ga! Ta velezanimiva knjižica je že izvršena v drugem natisku (10 — 20.000), Knjižica je pisana v živhnem, prijetnem, deloma šalji-dem tonu, in vendar zopet resnobno. Kdor jo začne brati, skoro ne more nehati, dokler je ne prebere. Kdor se hoče malo po-kratkočasiti, obenem pa dobiti odgovor na vprašanje, kido je kriv vojske iu drugih nesreč, jo mora brati. Dobijo se posamezni izvodi v Jugoslovanski tiskarni, v večjem številu kakor posamezno pa v prodajalni Kat, tisk, društva. Izvod 2 K. Razširi naj se med najširše plasti ljudstva! — Imenovanja na zagrebškem gledališču. Na zagrebškem gledališču so imenovani: Vseučiliški profesor dr. Milorad Stražnicki za gledališkega poverjenika, Georgij Erastovič Ozarovski iz Petrograda za glavnega artističnega ravnatelja in ravnatelja drame; Josip Bach, dosedanji dramski ravnatelj, za namestnika gledališkega poverjenika; Milan Sachs, dosedanji operni ravnatelj ostane na dosedanjem mestu; prof. Josip Ivakič za dramaturga in namestnika dramskega ravnatelja; dr. Branko Gavella za ravnatelja gledališke dramatične šole. Dosedanji intendant pl, Hreljanovič je na lastno prošnjo rešen na-daljnc službe. — Naš mentalitet. Vojska je tudi v časopisju povzročila velik kalamitet. Po vsem žurnalitetu je zamrgolelo toliko tujk, da presega že vsak posibilitet. Časnikarski generalitet se kosa v tem, da bi svoj publicitel obdaril z novimi latinizmi, povzetimi iz laščine, francoščine in angleščine. Jasno ie kot elcktricitet, da te nad- ležne demimondke povzročajo preprostemu bralcu nepremagljiv difikuitet. Naš uni-verzitet bi moral izdati poseben vokabu-lar; vsak srednješolec, ki je dosegel že pubertet, bi se moral iz njega dnevno naučiti par stotin romanizmov. Tekom enega leta bi tak dijak zadobil fakultet, razumeti vsaj najpreprostejše članke. Isti rezultat pa dosežemo tudi na ta-le način: Pretrgajte kontinuitet takega časnikarstva! Oportuni-tet zahteva, da bodi časopis čitatelju razumljiv. Ogibajte se tujk, nadomeščajte jih s slovenskimi izrazil Če bo tedenski anuitet iztrebljenih tujk dosti enormen, bo publika z listi zadovoljnejša, Ko iztrebimo vse tujke, bomo obhajali velik fesbiviteL To je naš mentalitet. — Jean K., ritmojster prve klase pri ljubljanski regimenti, tretji ešelon, cuga druga. — Tržič. Mladeniška Marijina družba priredi v nedeljo 22. t, m. igro »Mlini pod zemljo« v »Našem domu« in sicer ob pol 8. uri zvečer. — Občinski odbor trga je dovolil v svoji zadnji seji tukajšnji šolski kuhinji, ki daje dnevno 50 otrokom brezplačno hrano, mesečno sto kron podpora* Obenem je sklenil opozoriti vlado, da podpira to prekoristno podjetje za naše delavske otroke, na kar jc povcrjenišfcvo za socialno skrb popolnoWia pozabilo. Dasi se je svoječasno obljubila vsestranska pomoč je ostalo samo pri obljubi. — V pondeljefc 23. t, m. bo v »Našem domu« predaval ob 8, uri zvečer g. učitelj Jožko Vider O svojih doživljajih kot poročnik v laškem ujetništvu. Zadnje predavanje je imel g svetnik Potokar o novem občinskem volilnem redu. — Pustošenje Bleda, ki preti uničiti naše prvo letovišče še pred začetkom letošnje sezone, ko se mu obeta sijajen razvoj v svetovno zdravišče vsled dotoka tujcev iz vseh delov sveta ob svetovnem šahovskem turnirju, kar bi povzdignila ugled in donašalo korist celi domovini, to brezvestno pustošenje jc zadnje tedne doseglo take mere, da je opravičen strah, kam bomo spravili že prijavljene goste. Da se pa gost, ki prvič ne dobi primernega stanovanja, nikdar več nc vrne in odbije še druge, je razumljiva izkušnja, Z v6eh strani so se pritepli na Bled verižniki in nakupujejo po vilah hišno opravo ter jo z ogromnimi dobički za dobro valuto poSi-ljajo čez mejo. Vsled pretiranih cen zaslepljeni gospodarji niti ne mislijo na to, da si s tako nepremišljeno, le po denarju pohlepno prodajo uničujejo rentabiliteto svojih posestev in ne vidijo v pri hodu jest, ko ob vedno višjih cenah iu manjši vrednosti denarja ne bodo več mogli nabaviti potrebnega pohištva in bodo prisiljeni pod ceno prodajati prazna, opustosena poslopja. Čudimo sc, zakaj je vlada postavila sekvef-stre, če je bilo mogoče celo iz vile »Karmen« prodati pohištvo. V enem tednu so samo s postaje Bled odpeljali štiri vagone hišne oprave in dan na dan vozijo cele kolone visoko z mobiJijarai naloženih voz 7, Bleda tako, da je praznih žc nekaj hotelov in več vil. Ne zgane se nihče, niti glavarstvo, niti vlada v Ljubljani, ker pač mislijo, da bodo gostje prinesli seboj slame v nahrbtnikih ter si postlali na tesarskih stolih, obleko pa obešali na seboj pn-nešen žebelj. Naj oblast nastavi vsaj domačine za sekvestre, ki bodo stalno bivali na Bledu in res nadzorovali ter pazili na interese države, ne pa delali samo nedeljske izlete na tuje stroške na Bled, Če je vlada svojčas lahko izdala naredbo, da niso smela iz okraja živila, ki zrastejo in dozore vsako leto znova, zakaj ne bi danes mogla prepovedati vsako prodajo in izvoz prepotrebnega in popolnoma nenadomestljivega, solidnega pohištva iz kraja?! Če ima vlada le kaj smisla in razumevanja za pomen tujskega prometa, mora vendar slednjič spregledati, da je že skrajni čas za tako prepoved. — Slomškova zveza, V ponedeljek popoldne odbora seja. Vabljeni samo odborniki in upravnik, Važno! Začetek točno ob 5. uri, — Slov. Planinsko Društvo. Osrednji odbor S. P. D. je sklenil na svoji zadnji seji, da znaša vstopnina v koče osrednjega odbora in podružnic za člana 1 K in za nečlana 2 K. V planinskem hotelu »Zlato-rog« ni vstopnine. Dijaki z dijaškimi izkaznicami plačajo 1 K vstopnine za vsak dan njihovega bivanja, v koči. Dijaške izkaznice se izdajajo po 6 K. za vsako leto. Pri izdaji posredujejo učni zavodi. Drugače se mora vsak dijak izkazati, da je res dijak. — Sevnica. V nedeljo dne 29. tebru- arja ob 3. uri popoldne se vrši v hotelu »Triglav« v Sevnici občni zbor Posavske podružnice »Slov. Plan. Društva«. — Prvi sestanek koroških prostovoljcev se je vršil dne 15. februarja t 1. ob 9. uri dopoldne v gostilni Ručigaj v Kranju. — Predsednik g. Lojze Ude pozdravi zastopnike koroških prostovoljcev, posebno pa zastopnika vdruštva jug. dobrovoljcev« g, kapetana francoske armade Bratino in utemeljuje vzrok m namen ustanovitve nove organizacije. Pravila, sprejeta na sestanku. so /. par izjemami istn kot jih ima »društvo jug. dobrov.« O sprejemu članov odloča poseben odbor. — Za kritje stroškov se vpelje vstopnina 5 K. — Sklenilo se je opozoriti vlado na koroške prostovoljce, ki po nekaterih tovarnah ne dobe dela, s spomenico. Organizacija je nepolitična. Izvoljen je bil nov odbor. Predsednik g, Lojze Ude, stud. iur.; podpredsednik ž-kaplan Jernej Hafner, tajnik: g. Jože Šter, stud. phil., blagajnik: g. Plestenjak Fan, stud. phil., odbor. g. Ivan Praprotnik. Zastopnik »društva jug. dobrov.« g. kapetan Bratina pozdravi v imenu svojega društva vse idealne boritelje za jug. Koroško in poudarja, da obe društvi vodi skupen cilj stati z življenjem in smrtjo za svobodo Jugoslavije. Začasni naslov organizacije je; Organizacija kor. prostovoljcev. Poljanska cesta 81, Ljubljana. . _ Zamenjava kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke za kronsko-dinar-ske bankovce ni ustavljena, kakor so poročali nekateri dnevniki, nasprotno se ta zamenjava ž«včhno nadaljuje ter »emljo iz prometa kirnfki bankovci po 20. 50, ICC in 1000 Kron, ki po 15, marcu nehaio bili splošno plačilno sredstvo v naših pokrajinah. Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani, dne 21. februarja 1920. Delegat: Dr. Šavnik, s. r. _Bankovci koikovani 7. več markica- mi nižje vrste. Finančno ministrstvo je z razpisom J. br. 3890 z dne 18. februarja 1920 pojasnilo, da je smatrati bankovce, ki ao koikovani z več markicami uižie vrste, katerih skupna svnta pa odgovarja vrednosti bankovca, n. pr. ako je petdesetak markiran z dvema marki cama za dvajse-take in eno markico za desetake, za pravilno kolekovane, Dele.tfncija ministrstva financ, v Ljubljani, dne 20. februarja 1920. — Čudni falsifikati se pojavljajo pri zameni kronskih bankovcev, posebno tisočakov. Ljubljanske banke in denarni zavodi so prejeli kolke za kolkovanje nov-čanic samo od finančnega poverjeništva v Ljubljani. To poverjeništvo pa je prejelo zopet te kolke naravnost od finančnega ministrstva iz Belgrada. Čuditi se je, na kak način so se mogli vmešati nepravi kolki med one prave, ki jih je dobilo finančno ministrstvo. Ljubljanske banke pri-poznavajo žig in štampilijo kot pravo in ker niso dobile od nikogar drugega kot od finančnega poverjeništva kolke, je gotovo, da so došli ti kolki, če so tudi nepravi, samo iz Belgrada. — Ker so denarni zavodi popolnoma nedolžni pri teh falsiiikatih, smo prepričani, da bo finančno ministrstvo uvidelo nedolžnost zavodov in bo poravnalo krivico s tem, da prevzame te falsi-fjkate v svoj račun. — Z Bnkovice nad Škofjo Loko nam pišejo: Pri nas je jela jako razsajati španska bolezen. Želeti bi bilo, da bi kak zdravnik pisal o tej bolezni v časopise ter bi nasvetoval, kako se je obvarovati in.od-križati. — Dne 20. t. m. je ogenj nastal pri Ivanu Golobu, gostilničarju na. Ljuši, ob pol 4. uri zjutraj. Gostilničar je bil sicer zavarovan, vendar jc škoda večja od zavarovalnine, Ogenj jc bil najbrže podtaknjen. — Z Ježice. Po Ljubljani in okolici se govori, da je moj sin zastrupil srednješolca Budino, Tudi moj sin Ivan Perko obiskuje učiteljišče v Ljubljani in sc ni čuditi, ako krožijo take govorice. Izjavljam, da moj sin ni identičen z morilcem, učiteljiščni-kom M. Perkom in pomilujem njegovega očeta istega imena, ker ga je zadela tako bridka nesreča. — Ivan Perko, nadučitelj. — Poštni promet v Prekmurju sc vrši kakor pred nekaj tedni tako tudi vedno v istem redu. Da pa pošiljatve ne prihajajo redno, kriv je bil meseca januarja omejen železniški promet, ko na progi Maribor— Ljutomer ob nekaterih dnevih niso občevali vlaki vsled pomanjkanja premoga. — Vsled tega pošta za Prekmurje ni mogla redno dohajati v Radgono. Poštne uprave torej v tem o žiru ne zadene nobena krivda. — Dopisnikom takih člankov pa svetujemo, naj se v slučaju nerednosti z navedbo konkretnih slučajev obrnejo rajši na poštno in brzojavno ravnateljstvo, katero bo zadevo preiskalo in morebitne nerednosti odpravilo. — Tako postopanje bo uspešnejše, kakor pa pritožbe v časopisih, katere so dostikrat neopravičene in izpodko-pavajo ugled državnim oblastim, katere z največjo težavo zmagujejo svoje dolžnosti v sedanjih neurejenih razmerah. — Direktor pošte in brzojava za Slovenijo: Dr. Debelak — Zavarovalne družbe in uradna potrdila, Nekatere zavarovalne družbe pošiljajo v slučaju požarne škode stranke še vedno k magistratu, naj jim potrdi, da zavarovanec nastalega požara ni kriv. To je pa vprašanje kriminalitete in spada torej v Ljubljani pod delokrog kr. policijskega ravnateljstva. Magistrat kvečjemu na vprašanje policije potrdi tej sami, ali je morda obstojala v stavbnem stanju zgorelega objekta kaka nemarnost. S tem pa magistrat nikakor nc razrešuje vprašanja po osebni odgovornosti. Zato naj se zavarovalnice drže v teh vprašanjih zgolj policije, četudi imajo morda v svojih statutih in zavarovalnih pogojih drugačno določilo. Jasno je za vsakogar, Vperod« javlja: V Kamencu Podolskem so poljske vojaške oblasti zaprle ukrajinskega ministrskega predsednika Mazetta (?) in druge politične osebnosti. Te aretacije so v zvezi s protesti ukrajinske vlade proti poljskim zahtevam, ki so jih stavili boliševikom v svojih mirovnih pogojih in v katerih so Poljaki zahtevali mejo iz leta 1772., to je reko Dnjeper. Dalje so dali povod aretacijam protesti proti brutalnemu postopanju poljskih vojaških oblasti v okupiranem ozemlju. ŠPANSKA VLADA ODSTOPIL*. LDU Madrid, 21. febr. (DKU) Agencc Havas poroča: Ker so različne parlamen-larne skupine onemogočile, da bi bil spre- rt**-* .-T 1r»*< '»vKunir 7.elez-i^i |«or.,a!. ... ,. •<,3 —-----! - . niških tarifov, je vlada podala ostavko. k\ jo je kralj sprejel. Opera: Dne 22. februarja, nedelja, »Mignon-, izven aboncme.nta. Dne 23. februarja, ponedeljek, zaprto, Dne 24. februarja, torek, Netopir«, abonement E. Dne 25. februarja, sreda. Mignon« abonement B/2, Drama: Dne 22. februarja, nedelja popoldne, »Pepelka«, izven abonementa. Dne 22. februarja, nedelja zvečer, »Brczdno«, del. predstava, izven abonm, Dne 23. februarja, ponedeljek, »Brez-dno«, abonement C. Dne 24. februarja, torek, zaprlo. Dne 25. februarja, sreda, »Beneški trgovec« (v prid Udruženja igralcev), izven abonemenia, Cer&venl vesten, c Postni govori bodo v stolnici ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne. Govori dr. Gregor Rožman, profesor bogoslovja. c Postni govori bodo v stolnici ob ne-vsako nedeljo ob 2. uri popoldne; govori župnik in pisatelj F. S. Finžgar. Difaški vestnih. d f Dr. Peter Rogulja. — Ob svežem grobu svojega vzornika in neumornega kulturnega delavca žaluje slov. kat. dija-štvo odločeno: zvesto hoditi pot njih, ki so za katoliška načela in za svoj narod žrtvovali vse, tudi svoje življenje. Ne pozabimo nikdar mož, ki so bili žrtev tudi za nas! Njegovi blagi duši pa podeli Vsemogočni večni mir. d Apeli Načrti našega prosvetnega dela med narodom daleko presegajo sredstva, ki jih imamo na razpolago; zato se ponovno obračamo na vse dobromisleče, da podpirajo hotenje in delo oajmlaiših kulturnih delavcev z denarnimi darovi kakor zlasti s knjigami, ki jih predvsem potrebujemo za razde ani Korotan, za opu-stošeno Prekmursko in za zapuščeno okupirano ozemlje. Pošiljaite na naslov: Slovenska dijaška zveza. Ljubljana. Ljudski dom. d Za SDZ. so darovali: Kat. bralno društvo pri sv. Primožu nad Muto 52 K; J. Kramar, župnik, Ribno pri Bledu 10 K; prof. V/afczl, Kočevje 10 K; Fr. Zorko, župnik, Kamna gorica 5 K. d Za knjižnice SDZ.: I. Gogala, kaplan, Poliane nad Škofjo Loko 10 K; A. Pfajfar, Dražgoše 10 K; J. Dovč, kaplan, Sodražica 10 K; K. Škulj, župnik, Dolenja vas pri Ribnici 5 K. — Darovateljem se aajiskreneje zahvaljujemo. OrSovski vestnfk. Predsedstvena seja Orliške zveze se vrši danes ob 2. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni (I. nadstr.), po tej seji se vrši sestanek vaditeljic v telovadnici Ljudskega doma. Predsedstvena seja Orlovske Zveze bo jutri v ponedeljek, 23. februarja točno ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski ti-tiskarni (I. nadstr.) Dnevni red: Predpriprava za Maribor. Skupni dekliški večer vseh ljubljan- skih krožkov sc vrši v torek 24. t. m. ob 7. uri zvečer v Krekovi prosveti (Poljanska cesta 4, pritličje, levo). Ker se imamo o predpripravah za Maribor mnogo pomeniti, naj nobena ne zamudi tega večera! — Predsednice ljubljanskih krožkov. Orlovsko pesmarico, znake, telovadne čevlje in obleko naj odseki nemudoma na-roče pri Orlovski zvezi v Ljubljani. Pregledne pole rabi predsedstvo Orlovske zveze radi predpriprav za Maribor. Gospodarstvo. g Vojno posojilo je jela dunajska borza z dnem 17. t. m. notirati in sicer: I. vojno posojilo 86.50—87.50, II. vojno posojilo 67—68, III. vojno posojilo 61.50—62.50, IV. vojno pos. (40 letno amort.) 64.50—65.50 IV. vojno posojilo (7 let. blag. nakaznice) 66.50—67.50, V. vojno posojilo (7 let. blag. nakaznice) 64.50—65.50, V. vojno posojilo (5 let. blag. nakaznice) 68.50—69.50, VI. vojno posojilo (40 let, blag. nakaznice) 64.50—65.50, VI, vojno posojilo (10 let. blag. nakaznice) 65.50—66.50, VII. vojno posojilo (40 let. blag. nakaznice) 64.50 do 65.50, VII. vojno posojilo (8% let. blag. nakaznice) 65.50—66.50, VIII. vojno posojilo (40 let. blag. nakaznice) 67—68, VIII. vojno posojilo pro 1923 blag. nakaznice 67.50 do 68.50. — Scve, da je to posojilo le tisto, katero je republika Avstrija z nostrificira-njem titer sprejela kot svojo last. Upati je, da se bode tudi našemu avstrijskemu odboru za vnovčenje vojnega posojila posrečilo dobiti pravi izhod in rešitev tega tako važnega vprašanja za naše gospodarstvo, važnega vprašanja za naše gospodarstvo in narodno premoženje. Ko pride valutno vprašanje do rešenja in bode zamena nov-čanic dovršena, treba bo pospešiti tudi ureditev vprašanja vojnega posojila. g Borzno poročilo. LDU Curih, 20. februarja. (ČTU) Deviza na Dunaj 2.40, na Berlin 7.00, na Prago 6.50, avstrijske krone 2.50. — LDU Dunaj, 21. februarja. (ČTU) Deviza na Zagreb 208—218, na Budimpešto 103—113, na Krakov 126—136, na Prago 297—314, SHS krone 150—180. AprovizacIJa. a Moka za pomožno akcijo se bo delila v pondeljek 23. t, m. pri Gospodarski zvezi. a Vsi gg. krušni komisarji se vabijo, da se zanesljivo zglase v torek 24. februarja 1920 ob 5. uri v veliki dvorani na magistratu radi naprave novih krušnih zapi®. nikov. IzgubO se je na poti od Pollakov« tovarne do Figovca žepni koledarček s tedensko plačo 164 K. Pošten najditelj se prosi, da izroči izgubljene stvari v tovarni g. Pollaka. Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom sporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, da je ravnokar prejela večjo pošiljatev prvovrstne krede in črnila. En karton krede stane 15 K. Črnilo v steklenicah po 8 K, 9 K, 16 in 17 K. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluidl Bodete se čudili) 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 27 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagalo prave Fellerjeve El-za-krogljice! 6 škatljic 12 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najcenejc. — Eugen V. Feller, Stubica dcaja, Elza tr£ št, 134, Hrvatska. ^ A Proda se biSa ječa iz 3. eol> in vežo. Več se polzve pri g. Jamar, Boh. Bela 67. — Gorenjsko. Kavkaško mleko ■KEFIR. izdelano po pristni kavkaški metodi, se dobiva v slaščičarni Eržen, Kongresni trg 19. Sprejmejo se takoj 3. dobro izvežbani čevljarski pomočniki. Plača od para (akord), hrana in stanovanje v hiši. Dalje dobro izvežbani prirezovaSec. Plača po dogovoru. Nastop za vse ta-toj. Maks Sečnik, čevljarstvo, Gamelj-ne nad lajubljano. suha, mehka in trda, žagana in cepljena, dobavi in pripelje na dom Srebot-njatc Kolodvorska nI. 31. deske in trame i z mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Podporočnik parcel Probil - t^usnov Jvtia 3arnik zaročena £jubl;ana, 26. februarja 1920. frninila j® 'z Pre-&l^konzumna knjiga l&ylUIID z denarjem na naslov Marija Majdič. Odda naj se proti dobri nagradi g. Ivani Pre't, Pogačarjev trg. »Stavbeno Inženirsko podjetje in tehniška psarna inženir dr. Miroslav KasaS oblastveno poverjen stavbeni inženir Ljabliana, Hlišerjeva ulica št 7. Špecijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe. Izraba vodnih sil. I^evzema v izvršitev vse stavbe stavbene inženirske stroiie in i«vršitev vseh tozadevnih načrtov. Zastopstvo strank v tehniških za- devah. Nasveti itd. 570 j Cigaretni papir sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samum priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 418 Namesto posebnega obvestila. Dr. Anton Rnglna, podpredsednik višjega deželnega sodišča, naznanja zajedno v imenu svoje soproge Marije roj. Ogoreutz, da je njuna nad vse ljubljena hčerka eand. med. Rogifia v starosti 23 let po kratki bolezni preminula v Pragi. Zemeljski ostanki se prepeljejo v Novo mesto. V Ljubljani, dne 21 februarja 1920. Prosimo tihega sožalfa. Štev. 646/V. u. Razglas TRRPiST. SIRR pošlje s pošto in železnico a K 46.— Centralna mlje-karna V. Mokrovič, Zagreb. Ber slavičeva ul. 16. Zaradi hitrejše od preme prosim denar naprej poslati. Eterično ielklno olje jelkin-eksirakb rekt. in priporočam iarnam, dro-gemam. zdraviliščam itd. MaliBOV SOk^rn^Knoin debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem. Sadne esence in kompo- 7 P p za izdelavo pokalic so LluljU vedno razpoložljive za sodavičarje. 600 Potnik Srečko, Liubii&na, Slomškova ulica 27 t Sinoči ob pol 7. uri je naša preljuba mati, oziroma stara in prastara mati, tašča, teta, gospa Ivana Velepič, roj. Krainer vdova kancellsta v 87. letu starosti, previdena s sv. zakramenti vdano zaspala v Gospodu. Pogreb se vrši v ponedeljek dne 23. t m. ob 4. uri popoldne z Gruberjevega nabrežja št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 22. svečana 1920. Žalujoči ostali. glede redkega rekrutovanja rojstnih letnikov 1899 in 1900. Po naredbi deželne vlade za Slovenijo, oddelek za narodno brambo, in sporazumno s komando dravske divizijske oblasti se v kratkem vrši redno rekrutovanje rojstnih letnikov 1899 in 1900. Rekrutni spiski so napravljeni ter so od 23. do 28. februarja 1920 v uradnih urah na ogled v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu". Svojci vpisanih mladeničev in mladeniči sami se pozivajo, da si ogledajo rekrutni spisek in se prepričajo o pravilnem vpisu rodbinskih članov in imovinskem stanju, ter da si v slu aju opazitve pravočasno preskrbe dokazila o drugačnih podatkih, katere je predložiti mestnemu vojaškemu uradu ali pa rekrutni komisiji, da popravi rekrutne spiske. Mladeniče, ki bivajo v inozemstvu ali izven mestne občine, je svojcem obvestiti o re-krutovanju, da se o njima ne udejstvi določilo člena 11. in 12. zakona o ustrojstvu vojske, ki se glasi- „Čien 11. Kdor se odtegne službi v kadru in se izsledi do 31. leta, služi v kadru tri leta, neglede na rodbinsko stanje, in poleg tega se mu podaljša služba v vseh pozivih za dobo, ki jo je zamudil. Sorodniki plačujejo od 21. leta za mladeniča, dokler se mladenič ne prijavi sam ali pa izsledi, vojnico (vojaško takso) in druge davke." „Člen 12. Svojce, ki prikrivajo rekrutovanju podvrženega mladeniča in ga pravočasno ne prijavijo za rekrutovanje ali v slučaju potrditve ne odpošljejo v vojaško službo v kadru, kaznuje divizijska komanda na globo od 100 do 300 dinarjev v korist vojnega ministrtva, v ■■lučaju neizterljivosti globe pa z zaporom do 30 dni, katerega je takoj nastopiti." Mladeničem pristojnim v inozemstvo je takoj ali pa vsaj v štirih mesecih od današnjega dne predložiti uradne listine, ki potrjujejo inozemsko pristojnost. Dnevi rekrutovanja se objavijo pozneje. Radi zabiležbe in popolnitve rekrutnih spiskov se je vsem v Ljubljano pristojnim in vsem v Ljubljani rojenim, izven Ljubljane rojenim in pristojnim, leta 1899 in 1900 rojenim mladeničem brez izjeme in neglede na to, ali so že služili pri vojakih ali ne, in neglede na to, če danes služijo pri vojakih, osebno ali pa po svojcih zglasiti po nastopnem redu v mestnem vojaškem uradu v „Mest,nem domu" in sicer: 1. Dne 23. februarja 1920 rojstni letnik 1899; a) od 9. do 11. ure začetne črke A do M; b) od 11. do 13. ure začetne črke N do Ž domačih v Ljubljano pristojnih mladeničev. 2. Dne 24. februarja 1920 rojstni letnik 1899; a) od 9. do 11. ure začetne črke A do M; b) od 11. do 13. ure začetne črke N do 2, tujih v Ljubljani rojenih in izven Ljubljane pristojnih mladeničev. 3. Dne 25, februarja 1920 rojstni letnik 1900; a) od 9. do 11. ure začetne črke A do M; b) od 11. do 13. ure začetne črke N do Ž, domačih, v Ljubljano pristojnih mladeničev. i. Dne 26. februarja 1920 rojstni letnik 1900; a) od 9. do 11. ure začetne črke A do M; b) od 11. do 13. ure začetne črke N do Ž, tujih, v Ljubljani rojenih in izven Ljubljane pristojnih mladeničev. Zglasiti se je osebno; le težko bolne, iz Ljubljane odsotne in pri vojakih služeče mladeniče smejo zglasiti sorodniki. K zglasitvi je prinesti s seboj: vsem, brez izjeme: a) rojstni list; b) poročila župnih uradov iz rojstne matice, na posebno tiskovino, ki se je ravnokar dostavila vsem župnim uradom; c) izkaz o neposrednem davku skupne rodbine, ki se dobi pri davčnem uradu za mesto Ljubljano; č) potrdilo o nesposobnosti moških svojcev za pridobitek, zlasti onim, ki reflektujejo na kako vojaško olajšavo. Poleg tega je prinesti: a) obvezancem, ki so žc služili pri vojakih, vojaške listine; b) dijakom, zadnje šolsko izbričevalo ali potrdilo ravnateljstva o obiskovanju šole; c) inozemcem, izkazilo o inozemskem državljanstvu. Kdor prezre, zamudi ali namenoma opusti zglasitev, zadenejo njega in njegove svojce zgoraj navedene posledice zakona o ustrojstvu vojske, poleg tega pa bo izostale zasledovala policija in jih s silo privedla k zglasitvi. magistrat ljubljanski, dne 15. februarja 1920. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna » LtublianL