Al.BFRT ŽERJAV: Edicije Mladinske Matice. (»K r e s n i c e«, Ietnik I., iured.il V. Mazi; J. Lcndon »Zgodbc z južnega morja« in A Skulj »S a d j a r č k i«. Naslovne ilustras cije: M. G as p a r i.) Da je v področju kulturnega življenja mladinska iknjiževnoist tcžka in problematična zadcva, prizna vsakdo, ki ima količkaj podrobncga znanstvencga vpogleda v nežne plasti duševnega živijcnja našo mlpdine. J.c danes, ko mladina ni neposredno vprašanje satno učitcljskega kadra vseh kategorij, mar^ več tudi mnogih drugih startov in organiza= cij, nismo zamogli, bodisi vsled kompleksa mladinoslovnih problcmov, ki se v nepre* gledni vrsti vsiljujejo 'kar eden za drugim, bodisi ne docela sistematičnega študija, po« skusov, opazovanj..., ki so recimo: gmotna zadeva, otipati jedra mladinskega vpra.šanja v oni širini in globini, ki ga zasluži interes narodnega obstoja kot ¦— kulturni problem. Ker je torej kvalitativna stran miadinskc literature v ozki zvezi s poznavanjem psiho« loške strani otrokovega značaja in njegovc psihofizične rasti, zato je tudi mladi'nsko slovstvo malone vogalni kamen mladinskc vzgoje vsem, ki pr;hajajo ž njo v pcsreden ali neposreden kontakt. Neredkoikrat ise do« godi, da vpliva dobra kn.jiga v par urah sils nejše in trajnejše na otroka kot celoten in= tenziven trud učitel.jaspraktika. Še resnejše pa jc dejstvo, da je shvba knjiga v rokah mla* c'iiu- Joitikrat procentualno viiji aestiuktivni clcment ikof prcdmestna okolica, za otroke brezskrbni starji itd Vzročncst ncposreds nega vpliva kateregakoli si bodi čtiva na rr.lado i'n razvijajočo se dušo tiči pač najbrže v tem, ker mladina še niroa v tch letih usta» ljenega značaja, ki odvrača vsako njemu na« čelno nasprotje, in kritičnega duha, ki vsak pojav pretehta in cceni... Niti pri vseh od= raslih ljudeh z nakopičeno znanostjo ne naj* demo teh dveh življenskih lastnosti, kaj šele pri 'otroiku, ki jc v visestranskcm razvoju, do= jemanju, rasti... Dognano je tudi, da vsaka relativno do bra knjiga nima privhičrte moči za-^vsakcga čitatelja. Seijtimentalne, lirične in.mistK.nc o.roske nature (zlasti deklice) ljubijo bolj njihovemu značaju podobno čtivo, dočim si zopet psihofizično krepkejši in zrelejši mla= dostniki (dcčki) žele literaturc, ki jim kaže: zanimivosti širšega sveta (potopisi), značaj in usodo junaikov (biografi.je), življenje odraslih ljudi vraznih situacijah, konflLkte in kcm= proinisc svcta. zmago in slivo poedinca, sku^ pinc itd., itd.... Vsckakor pa je otrokom najs ljubša duševna hrana pravljična in pripo= vedna snov narodnega stila, kar je pač v nc* posredni zvezi na eni strani z duševnim zna* čajcm našega slovanskega — raBnega tipa. Že samo z ozirbm na bujnoin ustvarjajočo otro? ško fantazijo», ki je silnejša in mogočnejša slikarica od največjega slikarja=uroetnika, si mladinslkc književnosti brez pravljično=pris povednc in legendarne isnovi vobče niti za=> misliti ne moremo. In ravno duševno življe* nje slovanskih narodov (Cehov, Rusov, Ju^ gcslovcnov... premorc mnogo tozadcvnc snovi, ki krije v sebi poleg svoje slikovite pla» stike nasprcti moralnemu nauku še zdrav in — neprisiljen etičen izraz... Pred sklepom šolskega leta, v deseteni letu narodnega oisvobcjenja, je Mladinska Matica kot počitniški dar podarila slovenski mladirii po troje knjig: Kresnice, Zgodb^ z južnega morja in Sadjaroke. Dve knjigi sta bogato ilustrirani, vse tri broširane, oziroma vezanc proti doplačilu. Kresnice, ki nameravajo iziti vsako leto, je uredil Vilko Mazi in vsebujejo po vzglcdu raznih koledarčkov literarni (pesmi, črtice, povesti) in poučno=zabavni drobiž. Presenets Ijivo pa js, da v Krcsnicah ni najti n. pr.: Ks. Meška s svojo otroško^mehko sanjavost« jo in liriko, zdravega humorista Milčiriiskega, mladini priljubljenega Župančiča i. dr., ki bi lahko imeli lepo mesto v slovstvenj zgodo* vini že samo po svojih mladinslkih spisih in delih, Ikajti potcm bi Kresnice zadobilc mno= go na svoji literarni vrednosti. iMazijeva ilu» strirana črtica »Mati, vstani!« je Ijubek sc= stavek. pisan s toplim občutjcm in težkim spominom. Motiv Rcharjeve pripovedke »Sinček Martinček« ni ravno samonikcl, mar« več mu je najti sorodstvo, vcndar «c .cjladko čita. Za nekaj str.ani je daljša Slapsakova narodna pravljica »Žena ga je ugnala«, ki jo ba mladina rada čitala. da jo 'bo znala na izust. V moderno tehnično življenje posega članek »ČloVek — ptič« kjer je opisano le= talo in načrtano v narisu in tlorisu. S po* drobncjšim opisom zgodovimskcga razvoja letal in zrakoplovov bi se b:l scštavek Inhko izpopolnil v — celoto. Zgcdovinskojnarcdno« sten značaj ima scstavek »Ko je bilo narodii najhuje..., ki podaja Ijudsko samopomoč zoper Turke, za staro pravdo, za ohranitev iezila, krvi itd.... Med prczo je vpletcnih tudi deset različnih pesmic štirih avtorjev, m.d njimi mladi Gorinšek s tekočimi verzi. (Gl. pesem »Jezerce«). Malone drugo polcvico knjižicc zavzema pcui_nosz>_ibavni del Kresnic. Domovino= in svetcvnoz"nanski del, prcdvsem zemljepisno^ gcspodariskega značaja, je v podatkih precej izčrpen in podprt s risbami in skicami. Vendar pa bi se zamoglo to in ono podati tako, da 'T_»i učenec iz danih podatkov sam pioiskal na primer gostoto prebi« Vialstvu na četvorni km, odstotno višino- in podobno. Števila matematičnega in fizikal* nega zcmljepisja bi se lahko podala nazor= nejše na podlagi sorazmerne primerjave ko« ličin v cbliki grafične prcdstavitve, !ker samo suho število še ne predoči pravega stanja. Dasiravno služijo ti podatiki učencem najj višje učne stopnje na eni strani za nekak res petitorij. vendar morajo imeti metodično« didaktičen profil in praktičen značaj. Ured« nik po!judno*zr_an.stvenega dela bi moral 'biti dcber in vešč učitelj=praktik. Posrečena pa sc mi zdi zbirka problemov pod naslovom »Zaka.j« na str. 99., ki so pravzaprav neke vrste — napovtdni smotri pred učno' razpra= vo Iz neznanih razlogov pa je izdstalo pripo* rcčilo naših mladinskih knjig, oziroma nasvet za ureditev Iastnc domače mladinslke knjižice ali vsaj primeren opis vezanja broširanih knjig s preprostimi sredstvi. (Neobvezno ročno delo). Želeti je, da se prihodnje leto izpopolni kakor literarni tako tudi iznanstveni del Krcsnic in da se pritegnc k isotrudništvu čim več šolskih praktikov našc cžje domo* vine, da bi se zamoglo govoriti o — izboru prispevkov za oba dela. « _ Kot druga 'knjiga je izšla zbirka »Zgodb z južnega morja« v Seliskarjevem prevodu po angleškem originalu. Potrebno je <bilo, da se je prvotno aameravana naslovnai stran knjige izpremenila z novo. Zdi se mi pa, da poslovenjeni J. London ni razveselil naše mladine in je visled tega ostal Seliškarjev prevod brezuspešen ali vsaj malouspešen. Le zgolj slučaj je bil, da je letos ponesres čena Nobilova ekspedicija olbrnila zanima« nje otrok za severni tečaj, za. življenje pod rdečim šotorom, za borbo človeka z ledeno smrtjO'... v višji meri kot Londonov ;opis zgodb južnega, morja. V opisu je polno težko razumljivih tujih imen, ki jim je vkljub opazkam na zadnji strani komaj !kos odrasel človek. Stil pripovedovanja, nepremikajoče se dejanje s svojim značajem itd.... odvrača mladino od veselja do čitanja, da bo knjigo odložila. Če bi mesto te knjige izšle prvotno namer.avane slovanske pravljice, bi mladini bila druga matična knjiga — najljubši knji= ževni dar. Tako pa... je imel Seliškar ve* liko dela za — skromen uspeh. • Najbolj uspela iknjiga pa so Sikuljev'. »Sadjarčki«. In če bi bila Mladinska Matica izdala satno to knjižico, bi bila vredna — enega kovača. Odkrito priznam, da sc ni* sem do&lej bavil praktično s '.adjarstvom, da pa me je knjiga — navdušila za vzgojo sad» nega drevja. Doibro vemo, kako suhoparno razvijajo tozadevno praktično snov učne knjige v sistematični vrsti v rubnVah a, b, c... itd , toda kako jo podaja Skulj? Ka= kor smo s*e nekoč v šoli naslajali nad Stris tarjevim sestavkom »Vrt gospoda Mirodols skega« tako bo mladina segla po Skuljcvih »Sadjarčkih«. Poljudna in metodično zaokro^ žer.j snovi je razporejena po letnih časili (življensko) ,jn sega iz jeseni, ko zore jabolka in razpeljane hruške za hiša, siadko grozd^c nn brajdi.... prcko zime, spomiadi... v novo bogato jesen. Tudi se ne obravnava vsaka stvar spn.i in v celoti, temveč po potrebi. ki jo zahteva letni čais, in v šir.inl, ki jo premore razvijajoči se otroški duh. Nasvetovanje strica Jerneja v vasi Zakotje je ljubko rao< drovanje A. Skulja z vso slovensko kmetekc mladino. Sistern pripovedovanja, raziaga ... sili učenca n,a neposreden način k — samos udejstvovanju in to je z ozirom na delovni princip produktivne šole prednost knjige. Nič manjše važnosti, kakor za učenca, je knjiga tudi z ozirom na učitelja sadjarstva, ki mu Iknjiga kaže smer in pot pouka tekom šolskega leta, zlasti za one, ki nitnajo1 še to< zadevne laistne prakse. Gotovo je, da se uču telj s ikoličino snovi v knjigi pri pouku ne more zadovoljiti, glavno je le, da mu daje — usmerjenost, ker poglobitev najde v stro« kovnih sadjarskih knjigah. Makme vsaka stran je lično in enostavno ilustrirana. Tuin« tam nasvetuje pisatelj pripravljanje brez.al« koholne pijače, dvomim pa, da bi se nasveti vseh pTotialkoholnih ~- abstinenčnih organiza« cij praktično obnesli dotlej, dokler bo v vi« norodnih krajih prodaja vina glavni del za* služka domačih ljudi. Kakor so dečki kot bodoči ikmetovalci pridoibili s »Sadjarčki« modre nasvete sadjar« jaspraktika, tako *o cstale naše deklice kot bodoče gospodinje prikrajšane za knji^o »Vrtnarstvo«. Upati je, da ^bo temu dejstvu odpomogra Mladinska Matica morda že na* slednje leto. 'Koi bi ne bilo potrebe, bi se Mladinska Matica ne bila rodila. Vkljub neizogibnim nedostatkom je pokazala s svojimi edicijami, da želi biti islkrena pomočnica pri vzgoji naše mladine, ki naj zadobi v svoji mladosti tak duševni profil, da bo imela domovina ga* rancijo v svoj sedanji naraščaj. Kar je ustva* rila Mohorjeva družba za preprosto delovno Hudstvo, to naj skuša doseči Mladinska Mas tica za našo šoloobvezno mladino. Poleg kryig iMladintske Matice pa naj še nadalje prihaja vsaj poedincem do rok »Mladika<f, »Domači prijatelj«. »Sadjar in vrtnar« i. dr. slovenske poljudne revije, ča&opisi, ki naj dopolnjujejo samoizbrazbo naših mladih uka^ željnih ljudi...