Pisma iz domačih krajev Sv. Barbara v Slov. gor. Pri nas simo pokopali iniinuli teden blagega moža Ferdinanda Hrasitnik, ki je že skoraj dve leti bolehal in je umrl dne 28. juilija. Blagi njegov žnacaj v življenju je posebno pokazal njegov polnoštevilni pogreb, ki je bil v soboto, dne 30. julija. Od blizoi in daleč &o priihajali sorodniki zaianci in priijatelji, spremljat zadoje ostanke pokojnega na doimaoi mirodvor. Bil je vedno naš zvest pristaš, di&ila ga je posebno lepa lastnost: globoka poboižnost in ljubezen do domače oerkve. Bog mu bodi pravičen plačnikl Brezole pri Račjem. Kapelica na žitnem polju je dogotovljen-a, to nam je prava cvetka na polju, ko se nam v jutranji zarji zablišoi ter blaži naša srca. Poslikal jo je akaderaični slikar iz Slivnice tkot zvest pristaš SLS. Delajo se priprave za blagoslovitev, katera se bo vršila dne 14. avg. Okoličani ste na to našo slavnost uljudno vabljenii! Črešnjevec. Dne 20. julija je č. g. župnik Alojz Zamuda na tihem obhajal svojo srebrno sv. maso v rojstni žup- raiji pri Sv. Križu v ožjem krogu svojih sorodnjikov. Pa tudi črešnjevski župljani so hoteli imeti neko slovesnost in se svojemu dušnemu pastirju hvaležne izkazati ;za ves trud, ki ga je itekoni toliko let imel z njimi. Najprv^o so v soboto zvečer trijanoili o večni luci, potem so pri&li pevci in tamburaši in mu zapeli in zaigrali par pesmic. V nedeljo zjutraj pred šesto uro ,pa so se zbrali tretjeredniki in Marijina družba in minogo drugega 1-ju-dstva pred župniišcem, kjer so gospodu česititali in mu izrocili srebrni kelih kot priznanje za njegove zashige. Nato so se podali med trijancanj&m v cerkev, kjer je bilo slovesno sv. opravilo, med katerim so verniki za g. župnika darovali sv. obhajilo. Šmartno pri Slovenjgradcu. MarijiTia družba v Šmart- nem pri Slovenjgradcu priredi v nedeljo, dne 7. t. m., ob treh popoldne pod župinijskim kozolcem igro: »Atindra« v treh dejan|iih in »Luršika pastarica« v petih dejan|ih. Igri sta polni verske vsebine in imata namen, da vzbudita za- nLmanje za misijonsiko delovanje in ogrejeta ljubezen do Marije. Članlice Marijinih družb in vsi, ki stremite po ver- ski obnovi, m-e zatmudiite krasne prireditve, ki bo nuidila ve- liko veselja. — Na božji -poti Matere božje na Homcu bode, kakor vsako leto, slovesna proslava Marijinega vnebovze- tja dne 15. t. m. Sv. maše se bodo darovale, da se ustreže romarjem, ob 6., 9. in 10. urli dopoldne s slovesno procesijo in pridigo. Tudi v nedeljo, dne 14. t. m., bo sv. maša s pri- digo na tej romarski poti. Misrinjčani in Mariijlini častilci, pridite v obikiem številu, da se ipoklonimo naši zašoitnici, ki hooe vsem biti »vralta nebeaka«. — Letošnje leto je tudi v naši fari zdravsitveno nad vse ugodno. Le staroki zapu- šoajo ma božji kliic to tužno dolino. Med njimi je bil Ivan Krevh, ki je dočakal starost 96 let. Bil je ugleden in ime- nitni posestnik, ki ije storil mnogo dobrega za našo faro. Na zadnji poti ga je sipremljalo nepregledno število hvalež- nih znancev. Naj sniva njegova duša nebeški sen! Sv. Anton v Slov. gor. Zopet pride čas za roraanje na Sladko •goro. Tudi letos bo po stari navadi sv. inaša za romarje dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v cenkvi sv. Antona in potem odhod v procesiji na lepa Marijiina svetišca: na FHujsiko goro, Sladko goro in Šmarje. Torej, roraarji, prisrčno vabljeni od blizu in daleč! Mezgovci pri Ptuju. Dne 26. julija se je ob 11. uri pred poldoem pojavil požar pri posestniiku Francu Bezjak v Mez govcih in je v par urah uničil celo stanovanje razen skednja, nijegovemu sosedu Alojziju Čuš pa škedenj. Imenovana sta močno prizadeta, posebno prvi. Prihitele so štiri požarne bramibe na pomoč: dornovska, moškanjska, ptujslka in stojnsika. Ako teh ee bi bilo, bi naibrž zgorela cela občina. Hvala jim vsem! Bufiefiovci pri Ljutomeru. Globoko žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je Bog odpoklical v sredo, dne 27. jul., k večnemu placilu ljubo nezabno ženo in mater dveh malih hčerkic Frančiško Šoštarič. Rajna je bila pridna, skrbna in dobra gospodinja, rada je čitala »Gospodarja«, še zad njo številko je celo prebrala, ali ikruta jotika ji ije pretrgala nit življenja. Zahvalimo se vsem, ki so jo spremili k večnemu pocitku! JSfaj v miru počiva! Ljutomer. Kakor že pred kratkim objavljeno, se vrši v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1., odkritje spominske plošče dr. Fr. Miklošiča, velikega jezikoslovca in prleškega rodoljuba na njegovi rojstai hiši v Radomeršcaku, župnija Ljutomer. Slavnost se prične ob pol 11. uri dopoldne s sv. mašo v Kolaričevi kapeli, pri kateri sodeluje domači cerkvf:ni pevski zbor s spremljevanjem domače Ijutomerske godbe. Po sv. maši se vrši odkritje spominske plošce na rojstni hiši. Govorijo: g. dr. Matija Slavič, univerzitetni profesor v Lpbljani, kot slavnostni govomik; g. dr. Franc Kovačič ter g. dr. Josip Hohnjec. K temu slavlju uljudno vabi vsa domača in sosednja društva im razne korporacije, kakor tudi zastopnike političnih in drugih oblasti — priprav Ijatai odl>or. (Posamezna vabila se ne bodo razpošiljala.) Mala Nedelja. Mladinsika pravljična igra »Pogumni Tonček« na malonedeljskem odru v Društvcnem domu. Ubožni Tonček mora že v zgodnji mladosti skrbeti za svojo bolehno mamico. Berač Jernač mu prifK>veduje o vilah pri zeleni vodi. Tonček se ponoci skrivaj poda v gozd k zeleni vodi po bičevje za pletenje košar in metel. Naleti na Povodnega moža, katerega pa ee Tonček ne ustraši, ampalk mu nagaja. Konono Zeleoii mož Tončlka zveže in ga odvede v votlino. Beli kralj in vile nastopijo. Na prošnjo vil reši Beli kralj Tonoka ter mu še da košaro zlata za pcrt in za podporo svoje mamioe. Igra je zelo lepa in pouona za odrasle in mladino. Lepa iscenerija, krasni kostumi, bajna razsvetljava potom sikiopitikona in godba bo pripomogla, da bo ta vprizoritev najlepša, kar jih je bilo dosedaj v Društvenem donrn. Igra se vprizori samo v nedeljo, dne 7. avg., takoj po veoernioaih. Vabi se vse sosede iin domacdne k minogobrojiii udeležbi! Ne zamudite, oglejte si vsi! Sv. Bolfenk pri Središču. Prijateljem in znancem blagopokoijnega č. g. župnika Franca Planinca se bodo v kratkem poslale prošnje za prispevek k nagrobnemu spomenikn. Vsakteri, ki je c. g. Planinca poznal kot izredno gostoIjubnega, povsod vseskozi požrtvovalnega in »luštnega« bo prispeval po svojih močeh. Prosi se pn. gospode, ki bi mogoče ne sprejeli prošenj in položnic, da pošljejo dobrodošle zneske na naslov: Kmetska hranilnica in posojilnica Sv. Bolfenk pri Središču. — Odbor. Polenšak pri Ptuju. Zadnji »Slovensiki Gospodar« ima uvodni članek: »Radic lovi duše in krogljice.« To se je pri nas že uresniicilo v >nedeljo, dne 31. julija. Na naš lepi hribeek se je ipdtrudil sam bivši isocialist, zdaijmi Radičev poslanski kandidat g. Prepeluih iz Ljubljane. Da bi jLh vec nalovil, se je pripeljal s svojim motociklom in ž njim g. Simonič, harmoniika fabrikaint. Jedro govora je bilo zabavIjanje čez našega voditelja g. dr. Korošca in SLS ter seveda hvaliisanje Hrvata Radica in mile prošnje, naj vržemo dne 11. septenibra krogljioe v drugo škrinjioo, ki je Radičeva, tega hrvatakega velekmeta, ki bo baje pobasal vse mandate v oeli naši državi. Grozno! Shod se (je vršil na prostem pri gostiMcarju g. Lahu. Naši možje in fantje so krepko ugovarjali in druge nesreče iii bilo, kakor da smo shod zaklju-cili z »živijo«-Mioi na dr. Korošoa in SLS in za trdno sklenili, da bodo naše krogljice dne 11. »eptembra, kakor pri dosedanjih volitvah padale v _prvo škrinjioo, ki je naše SLS in smo še tudi pozvali g. Prepeluha, naj spet pride na Polenšak, ko bode bodoči poslanec. Omenimo naj še, da ni bilo na Polenšaku oloveka, ki bi bdl predsednik tega klavemega shoda, ampalk ije imel to časit sann g. Prepeluhov priboenik Simonič. Govornikoma je prav dalo par mladeničev, ki niso niti voMlci iin gotovo je, da teh krogljic ne bodo pripomogle Radiou do mandata v Sloveniji, ki je slovenska, nifcdar pa ne hrvatska! Seveda še pTicakujemo več tako šaljivih shodov! Gornjegrajski okraj. V »Jutru« čitamo porooila o slavnih zmagah liberalcev pri obcinskih volitvah na Kranjskem. Ker lahko stavimo, da bomo brali i o volitvah v našem okrajfu, ki se vrše dne 7. avgu&ta, iste slavospeve, zato hočemo že v naprej pojasniti razmere, ki so privedle do dvojnih list, oziroma do t-ega, da bodo tuintam izvoljeni v abČHiski odbor kaki demokrati, kateri nimajo, razen par uciteljev, Tiikogar za seboj. Znaoilno za te demokrate je, da so kandidati na listah, katerih nosilci so izraziti pristaši SLS. Po liberaln&m načelu samo razdirati, nic ustvarjati, so izkoristili kake osebne spore in z navdušenjem prietali na liste, katerih namen je bila cepitev. Pri pobiranju podpdsov za kandidatno listo so se posluževali laži, niso pokazali prave barve, mesto mož dobili podpise žen, med kandidati se nahajajo osebe, ki ne stanujejo dve leti v občini. Veliko moč demokratov in liberalcev vobče dokazuje dejstvo, da so morall celo pregovoriti graščinske usliižbence, da so podpisali kandidatno listo, akoravno sicer najhujše zabavljajo čez grašoino in njene uslužbence. Najboljši odgovor na vse te nečedne in zahrbtne _poskuse bo, da bodo vsi zavedni pristaši SLS, četudi so mogooe zapeljani podpisali listo, na kateri se nabajajo na prvrih mestih demokrati in drugi liberaloi, volili kandidate list, na katerih ni našib. znanib liberacev. Griže, oziroma Liboje pri Celjn. Zadnjo nedeljo se je poslovil od nas 5. g. kaplan Ivan Granfola, ki je stiri leta Ln tri mesece marljivo deloval med inami. Grižka fara mti je doizna mnogc in trajne hvaleznositi. Mi ga bomo težko pogrešali, Celjanom pa cestitamo na tej pridofoitvi in jih progimo, MerQcak>ev«. Na Bucah ta gospod mcnda ni imel tollko sreče, tnoral se $e poglobiti sam vase in premislievati žalostoo osirotelost radičevstva v lepi Sotelski doliiii. MoTda pa zanima Sotelčane, kaj pravi radičevec. Pravi, da je g. dr. Korošec iprodal avtanomijo. Nato pa smo mu predooili vbo smotreno pot in nepreatane pridobitve SLS za avftonomnost Sovenije. Ce radicevci (iai tudi drugi) teh uspehov ne vidijjo, tedaj jiih videti nočejo, ali pa so udarjeni z duševno slepoto in Bog jim pomagaj, mi jim ne moremo. Sicer pa ne razumeano, rzalka} se ravno v sedanji voMlni borbi vse stranke v Sloveniji toliiko brigajo za avtonomijo, ko so ipreje vsa leta tQacili napore SLS 'in jih deuanicijantslko izrabljali. SLS je z 40.000 glasovi dosegla veliko -uspehov, a Radič z 400.000? Za Ijudstvo nič, za sebe miniatrstvo! — SMšali smo še druge politi«5ne šlagerje, ki so kljub (temu, da predstavljajo vso politično modrost inaših nasprotnikov, že tako obrablijeaiL in oguljeni, da bi jiih bi