54 4 A 601002 osrednja knjižnica PRirnuriSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini d-, a s\r% »• Abb. postale I gruppo Lena 4UU IlT . Leto XXXVI. Št. 237 (10.757) TRST, torek, 14. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDTEM KO PRIHAJA V PRIZADETO ALŽIRIJO POMOČ IZ VSEGA SVETA IZPOD RUŠEVIN EL-ASNAMA ODKOPALI 5 TISOČ TRUPEL KONČNI OBRAČUN ŽRTEV BO PRESEGEL 20 TISOČ MRTVIH Zaskrbljenost pred morebitnim izbruhom epidemij - Alžirske bolnišnice natrpane z ranjenci - Prizadetemu prebivalstvu zagotoviti streho pred nastopom zime ALžIR — Po petkovem katastrofalnem potresu, ki je uničil El -Asnam, v Alžiriji zemlja še ved-J10. P°drteva. Včeraj so zabeležili 'ec manjših sunkov, dopoldne, ob J Pa sunek 4. stopnje po Richterjevi lestvici, da se prebivalstvo tujk izven prizadetega območja boji v svoje domove. Medtem se v El - Asnamu nepretrgoma nadaljuje reševalna ak-ija. Iz ure v uro se manjša upa-Je, da bi bil pod ruševinami še Kdo ziv. Do sedaj so odkopali 5000 jfupel. vedno bolj pa se utrjuje ',IePricanje, da bo končni obračun Predsednik alžirskega fraecega Polmeseca* Mulud Bulua-e trdi, da je celo številka 20 tisoč mrtvih preveč optimistična. Potresni sunek 7,5 po Richterjevi lestvici je dobesedno zravnal z zem-bo številne mestne četrti El - A-snama in skoraj v celoti porušil vse zgradbe v mestu, o podobnem r\.se hujšem razdejanju poročajo ddi iz bližnje okolice. «Rdeči pol-trdi- da so številne vasi Kar izginile. V samem El - Asnamu 80 °o sedaj rešili 60 tisoč ranjenih’ ar kate]jh J® 2.500 težko ranjeni1*}: 900 pa je v smrtni nevarnosti, "“irske bolnišnice so prenatrpane ranjenci. Ob porušenem El -Asna-Pa sp že dvigujejo prve polj-žNel m^rnc6 *n za Pre' Pomoč je stekla nemudoma že i-dan po potresu, prav tako je i-~n °dziv mednarodne skupnosti. Skoraj ni države, ki ne bi po ..v°Nh močeh dala pomoč prizadeti Alžiriji. Zdravstvenemu materiali, krvni plazmi, šotorom, izvedencem in zdravnikom se sedaj pridružujejo zneski in finančna podpora, rjVropska gospodarska skupnost je sklenila, da bo poslala za milijardo , milijonov lir pomoči, islamska konferenca je nakazala 500 tisoč dolarjev (400 milijonov lir). Ja-Ppnska pa 300 milijonov jenov d -00 milijonov Mr). Po prvi-začetni fazi odkopavanja PfeziveUh čaka sedaj reševalce težka naloga nudenja pomoči preživemu. šotore bodo morale čimprej za-■Uenjati z barakami. Poskrbeti bo treba za dezinfekcijo in cepljenje Proti nalezljivim boleznim. Trenut-np ni nevarnosti pred izbruhom e-Pidemij, a zaskrbljenost se stopnju-v’ saj je potres uničil vse vodovo-«e. voda v vodnjakih pa je okuže-ua. Glede obnove pa se vedno bolj rrjjujp domneva, da bodo morale oblasti žrtvovati dosedanjo lokacijo mesta, saj bi bilo zgrešeno graditi Ueh^° na ta*l° nevarni*1 pottesnih .Včeraj je Italija poslala v Alžirija štiri letala «C-130» z najrazlič-uejsim materialom, od šotorov, o-aeJ. električnih agregatov, hrane do I najrazličnejših zdravil in zdravstvenega materiala. V Tarantu pa vkrcavajo na ladjo italijanske vojne mornarice «Caorle» težji material, med katerim je tudi naprava, ki spreminja 60 tisoč Mtrov okužene aM slane vode v pitno ter poljska kuhinja za 800 obrokov. Pomoč iz SFRJ LJUBLJANA — Predsedstvo skupščine Rdečega križa Slovenije je sporočilo, da so se predstavniki RKS sešli takoj, ko so zvedeli za katastrofalen potres v Alžiriji. Povezali so se z RK Jugoslavije, republiško konferenco SZDL Slovenije, repubUškim štabom za ljudsko o-brambo in civilno zaščito ter se dogovorih o pomoči prizadetemu prebivalstvu mesta El Asnam. Hkrati je svojo pomoč ponudil tudi in- štitut za sodno medicino v Ljubljani. Iz skladišč RKS — v Ljubljani in Mariboru — so izločiM prenosno bolnišnico za 120 bolnikov s kompletno opremo, to je šest velikih in pet majhnih šotorov, nadalje 100 postelj, 150 rjuh in prav toliko odej, obleko in perilo za 50 oseb ter večje število torbic za nrvo pomoč. Hkrati s to pomočjo sta v Alžirijo odpotovali dve ekipi strokovnjakov: ekipa za razpoznavanje žrtev ter e-kipa geofonistov. Obe ekip1 bo vodil znani izvedenec za identifikacijo dr. Janez Milčinski. S seboj imajo tudi popolno opremo za povsem samostojno delo in življenje na potresnem območju. Prizadetemu El Asnamu pa je včeraj poslal prvo pošiljko pomoči tudi izvršni svet skupščine Skopja. V pošiljki je 50 šotorov in 500 odej. (dd) Policija aretirala domnevne morilce milanskih sodnikov NEAPELJ — Iz dneva v dan zado-bivajo protiteroristični posegi policije, ki potekajo po vsej Italiji vedno večjo razsežnest, čeprav preiskovalci še naprej dosledno tajijo okoliščine aretacij in imena priprtih teroristov. Včeraj so tako agenti javne varnosti v Sorrentu aretirali dva terorista, ki sta obtožena umorov milanskih sodnikov Alessandri-nija in Gallija ter Fiatovega funkcionarja inž. GhigMena. V okviru te preiskave so agenti med drugim cdkriU tudi skrivališče orožja, mu-nicije in vrsto dokumentov, ki jih bodo sedaj preučili. V nadaljevanju preiskav o umoru milanskega novinarja Tobagija, je milanska policija opravila še vrsto manj pomembnih aretacij. Skupno je priprla še 23 oseb, nekatere pa bodo morda v kratkem že izpustili. Neposredne avtorje Tobagijevega u-mera, ki jih je policija aretirala že v četrtek, bo v kratkem zaslišal namestnik državnega pravdnika Gresti. Doslej ni še znano, kdo je materialni storitelj umora dopisnika «Cor-riere della Sera*, niti ne vloge ostalih članov tolpe «Brigade 28. marec.* RIM — Tudi včerajšnja seja o-srednje komisije za cene, ki bi morala izreči posvetovalno mnenje za pristojni medministrski odbor o novih predlagalnih poviških telefonskih tarif, se je končala brez odločitve. Sestala se bo ponovno jutri, da preveri utemeljenost zahteve SIP. •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItillllllllliiiilllitillilliiiiiiiiilililillliillililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIUlIlllllllllllllllllinilHIIIIinilllllllllllllllllllHUltllfllllllllllllllllllllllllll SEZNAM BAJE ZE V SOBOTO PRI PEBTINIJU Razdelitev ministrstev največja skrb Forlanija RIM — V okviru prizadevanj za sestavo nove vlade so trenutno na dnevnem redu razprave in pogajanja o programu. Včeraj sta bili na sedežu poslanske zbornice kar dve srečanji: prvo na ravni gospodarskih izvedencev, drugo pa je imel Forlani s tajniki strank, ki bodo tvorile novo vlado. Od četrtka se bo Forlani lahko posvetil najbolj perečemu vprašanju, se pravi izbiri ministrov, nakar bo v soboto najbrž odšel k predsedniku republike Pertiniju, ki mu bo izročil seznam novih ministrov, katerega bi moral v začetku prihodnjega tedna predložiti obema zbornicama. Kar zadeva sestanke o programu, kaže, da je bilo najbolj zanimivo vprašanje odnosov med vlado in parlamentom. Medtem krožijo čedalje bolj številne govorice o imenih ministrov, ki naj bi jih Forlani povabil v vlado. Krščanska, demokracija bi morala imeti 14" ministrov in seveda predsednika vlade, socialistom naj bi šlo osem ministrstev, po tri socialdemokratom in republikancem. V rimskih političnih krogih kroži neuradni seznam, ki pa mu mnogi' posvečajo dokajšnjo pozornsst in ga imajo za kar verodostojnega. Vsi socialistični ministri bi morali ohraniti svoja mesta razen Gianninija, ki je bil minister za javne ustanove. Tudi repubUkanski ministri bi morali ostati na svojem mestu: La Malfa naj bi ostal zakladni minister, Biasini minister za kulturpe dobrine, Compagna pa bi ostal minister, vendar bi moral prepustiti ministrstvo za javna dela socialdemokratom, ki baje predlagajo Di Giesija, Nicolazzija in Romito. V socialdemokratskih vrstah pa je še nekaj zdrah, saj Preti in Schietroma tudi silita v vlado. Pri demokristjanih bi osem ministrstev baje pripadlo večini, šest pa manjšini. Naj omenimo le najpomembnejše: Rognoni ostane baje notranji minister, Colombo zunanji, minister za delo pa Foschi. Minister za industrijo bo še v naprej mogočni voditelj dorotejcev BisagUa, skoraj gotovo pa je, da bo finančni minister Pandolfi ob svoj stolček. ŠELE DANES ODE DELEGACIJI SPET ZA SKUPNO MIZO TEŽAVNO NADALJEVANJE POGAJANJ 0 AFERI FIAT Arnaldo Forlani je sprejel včeraj sindikalno vodstvo CBISK DELEGACIJE PREDSEDSTVA DEŽELNEGA SVETA F-JK V ZAGREBU Še mnogo možnosti za sodelovanje med SFR Jugoslavijo in Italijo Manjšine - združevalni dejavnik med državama, ki ga je treba ovrednotiti Po telefonu od našega poročevalca ZAGREB — Delegacija predsed stva deželnega sveta Furlanije - Ju-Jjjske krajine je Včeraj začela tri Qbevni uradni obisk v Socialistični ^Publiki Hrvatski. V Zagreb je popotovala na povabilo predsedni-Ka sabora SR Hrvatske Jureta Bi in s tem vrnila obisk, ki ga je Meseca oktobra lanskega leta opra vila delegacija sabora v naši de-Keli. Gre torej za povračilni obisk v okviru čedalje tesnejših odnosov Prijateljstva in vsestranskega sodelovanja med SR Hrvatsko in Fur-Jpoijo - JuUjsko krajino. Deželno “Negacijo votli predsednik Mario ^olU- Sestavljajo pa še podpredsed-1*1 k a Bertoli in Del Gobbo ter taj-Iskra, Specogna, Ermano in persello. Posebno pozornost je predsednik cbUi v svojem pozdravhem govoru Posvetil itali iansko-jugoslovanskim odnosom; podčrtal je, da se le-ti čedalje utrjujejo in razvijajo z željo, da bi postali konkreten primer mirnega sožitja in mednarodnega sodelovanja. Za razvoj tega sodelovanja, ki sloni na osimskih sporazumih, lahko prispevata svoje 'udi deželni svet Furlanije - Julij-ske krajine in sabor SR Hrvatske, so možnosti kooperacije po teh dogovorih in po podpisu sDorazuma med EGS in Jugoslavijo zelo široke T D® so prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo na zavidljivi ravni je potrdil tudi predsednik sabora SR Hrvatske Jure Bilič, ki je Kot primer navedel prisotnost ita-hianskega predsednika Perbnija na Titovem pogrebu, kar je dokaz trdnih vezi in demokratičnosti v od nosih med državama. V svojem posegu je predsednik Bilič posveti! Posebno pozornost gospodarskim odnosom, ki so med državama zelo razviti. Zaustavil se je nato pri pomenu osimskega sporazuma, ki je s političnega vidika za oba partnerja zelo ugoden in o predvideni prosti coni na Krasu, ki ji nekatere politične sile iz Furlanije-Julijske krajine ostro nasprotujejo Podčrtal je važnost narodnostnih manjšin, ki lahko pripravijo primerno vzdušje za tesnejšo okrepitev obojestranskih odnosov; zahvalil se je italijanski vladi in deželi Furlaniji - Julijski krajini za delo, ki sta jo doslej opravili na tem področju, vsekakor pa si je zaželel, da bi povečaU svoje napore in prizadevanja za ureditev nerešenih vprašanj etničnih manjšin. V zaključku svojega posega je predsednik BiUč poudaril, da mora Jugoslavija pregledati svoje odnose z inozemstvom; povečati bo morala svojo prisotnost na svetovnih tržiščih, zaradi česar je izrazil u-panje, da tudi Italija čuti važnost skupnih odnosov na tem področju. Istočasno pa bi lahko sodelovanje pokazalo svetu, je zaključil predsednik sabora SR Hrvatske Bilič, kako dve državi z različnima družbeno - političnima ureditvama lahko konkretno sodelujeta. Posega predsednikov Collija in Biliča so v razpravi dopolnili še nekateri predstavniki delegacij. Največja pozornost pa je bila tudi v razpravi posvečena osimskim sporazumom, oziroma vprašanju proste industrijske cone na Krasu. Kljub temu, da ni nihče prikril, da obstajajo sile. ki nasprotujejo njeni izgradnji, so se vsi strinjali, da je izgradnja industrijske cone nujno potrebnav Kot so posebej poudarili predvsem predstavniki delegacije FJK ne gre pozabiti, da so demokratične sile dežele za tako industrijsko obliko sodelovanja med obema državama. Na slavnostnem kosilu, ki ga je sabor SRH ponudil delegaciji iz Furlanije - Julijske krajine je v zdravicah bil govor tudi o manjšinah in o konkretnih perspektivah za rešitev manjšinskega vprašanja ter o izvajanju načel iz gospodarske vsebine osimskih sporazumov. Glede manjšinskega vprašanja je predsednik Colli ugotavljal, da v itaUjanski republiki so narodnostne manjšine, ki vedno bolj predstavljajo združevalni faktor; te niso več sporno jabolko, ampak tvorna prvina tako kot državljani, kot narodnostna skupnost. Kot prvino je treba pravilno ovrednotiti in sicer predvsem tako, da ji zagotovimo znotraj zakonskega in upravega ustroja države, v kateri živi, primerna tla za najširši razvoj. Podobna mnenja je izrekel v imenu hrvatskega sabora tudi Bilič, ki je poudaril tvorno vlogo manjšin pri zbliževanju obeh držav in se zavzel za to, da bi jim bila omogočena nemoten razvoj in ohranitev narodnostnih značilnosti, znotraj zakonske ureditve držav, katerim pripadajo. ALEKSANDER SIRK CATANZARO — S postavljanjem vedno novih zahtev branilcev in z iskanjem pravnih zank se v Ca-tanzaru nadaljuje proces o atentatu na Trgu Fontana. Branilci fašističnih teroristov so zahtevali, naj se ponovno pregleda delovanje založnika Feltrinellija in še posebej njegovo prdpirenje levičarskih skranj-nežev. Postavljena je bila tudi zahteva, naj se ponovno obravnava primer G-iannettini in naj se zaslišijo Andreotti, Riimor in Tanassi. RIM — Izredno težka pogajanja za rešitev spora med sindikati in Fiatom so se sinoči, kot je bilo napovedano, po treh dneh premora obnovila, niso se pa premaknila k zadovoljivemu izhodu. Minister za delo Foschi, ki potrpežljivo posre duje, se je tudi sinoči sestal posebej z najvišjim sindikalnim vodstvom in z zastopniki Fiata, ki jih je vodil pooblaščeni upravitelj Ro1 miti, toda delegaciji se nista sestali za skupno mizo, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo šele danes popoldne. Novega je bilo včeraj le to. da se je ministrovih razgovorov z obema delegacijama udeležilo tudi zastopstvo piemontskih krajevnih uprav, ki so ga sestavljali turinski župan Novelli ter predsednika pokrajine Maccari in dežele Enrietti. Temeljni točki razprave sta še vedno možnost rotacije vseh zaposlenih pri proizvodnji avtomobilov v dopolnilni blagajni in pa jamstva, da se bodo vsi suspendirani vrnili na delovno mesto, kar v bistvu predstavlja zavrnitev odkritih ali prikritih množičnih odpustov, ki je od vsega začetka načelno izhodišče sindikata. Necmajnost takega načela je potrdilo tudi včerajšnje skupno zasedanje tajništev enotne zveze CGIL - CISL - UIL in sindikata kovinarjev FLM, ki je trajalo skoraj 6 ur in je zato onemogočilo zastopnikom FLM, da bi prisostvovali sinočnjemu krogu srečanj na ministrstvu za delo. Po zaključku sinočnjih srečanj je minister Foschi izjavil, da «je treba pogajanja skleniti pred rešitvijo vladne krize (to je po predvidevanjih pred koncem tedna), toda nekatera jamstva bo mogla dati le nova vlada*, s čimer se po njegovih besedah strinja tudi poverjeni predsednik Forlani, ki je zjutraj sprejel Lamo, Carnitija in Benve-nuta, ki so mu potrdili stališče sindikatov, da mora biti tudi za bodočo vlado osrednje politično vprašanje obramba zaposlitve. Na splošno prevladuje prepričanje, da je treba »zadevo Fiat* spraviti hitro z dnevnega reda, saj je trma vodstva podjetja pripeljala zaostritev družbenih odnosov do nevarnih meja. Po enomesečni ustavitvi proizvodnje cehovsko zagovarjajo vodstvo podjetja le nekateri »umesni vodilni kadri*, ki bedo priredili danes skupščino, h kateri bodo pripusti-U zastopnike turinske občine, ne pa sindikata kovinarjev FLM, ki jim je predlagalo razpravo, da bi vzpostavili enotnost vsega osebja. Sin-diktat kovinarjev pa je skiical za četrtek v Turinu sejo vsedržavnega vodstva in tovarniških svetov vseh obratov Fiata, v petek se pa bo v športni palači zbralo 10.000 kovinarjev iz vse Italije. Arafatov odposlanec na obisku v SFRJ BEOGRAD — član predsedstva SFRJ Vido je Žarkovič je včeraj sprejel člana CK PLO Muhameda Meizera, ki je dopotoval v Beograd kot posebni odposlanec predsednika izvršnega komiteja PLO Jaserja Arafata. Meizer je ob tej priložnosti po sredoval Vidoju Žarkoviču poslanico predsednika Arafata za predsedstvo SFRJ, id se nanaša na stališča PLO do oboroženega spopada med Irakom in Iranom ter na položaj na Bližnjem vzhodu Med pogovori pa so obojestransko izrazili zaskrbljenost zaradi nadaljevanja irasko-iranskega oborože- nega spopada ter opozorili na nujnost angažiranja neuvrščenih držav in drugih mednarodnih dejavnikov za čimhitrejšo ustavitev spopada. Iranci ugrabili turško letalo ANKARA — Skupina šestih o boroženih iranskih študentov je sinoči preusmerila turško letalo, ki je letelo iz Istanbula v Ankaro. Ugrabitelji so zahtevali od pilota, naj usmeri letalo «boeing 727», na katerem je 149 potnikov in članov posadke proti Iranu. Vendar letalo, ki je imelo za sabo že dolgo pot iz Miinchna, ni imelo dovolj goriva in pilot je prepričal u-grabitelje, da so pristali na letališču pri Diyarbakirju. Takoj po pristanku letala so turške oblasti začele pogovore z ugrabitelji. V mestu je tudi voditelj državnega varnostnega sveta general Evren, ki bi se moral udeležiti vojaških vaj na tem območju. POČASTITEV SLAVLJENČEVEGA JUBILEJA V CANKARJEVIM DPMI1 V LJUBLJANI 85 let življenja in dela akademika Josipa Vidmarja (Po telefonu) LJUBLJANA — Josip Vidmar, književnik, Mterarni kritik, akademik in politik, soustanovitelj in prvi predsednik Osvobodilne fronte slovenskega naroda, praznuje danes, 14. oktobra, 85-letnico svojega rojstva. Ljubljana — srce Slovenije, ga je sinoči počastila s slovesnostjo, ki so mu jo v Cankarjevem domu pripraviH Slovenska televizija, »socialistična, zveza delovnega ljudstva Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Plenum kulturnih delavcev OF, Društvo prevajalcev Slovenije. Slovesnosti so se udeležiM številni najvidnejši predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in javnega življenja, med njimi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, predsednik CK ZKS France Popit, predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, član predsedstva SRS Marjan Brecelj in potem Andrej Marinc, Lidija šentjurc, Zdenka Kidrič, Vida Tomšič, Janez Zemljarič, Milan Kučan, Ivan Maček, Janez Vipotnik, Marjan Rožič, Marjan Orožen, podpredsednik SA ZU dr. Bratko Kreft, rektor univerze dr. Slavko Hodžar, akademik Božidar Jakac, mnogi člani plenuma kulturnih delavcev OF in poleg drugih tudi predstavniki Slovencev iz ItaMje: predsednik Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze Boris Race, predsednik odbora za kulturo SKGZ Miroslav Košuta in pesnik FiMbert Benedetič. Toda slovesnost ni bila nekaj o-bičajnega. Ni bila akademija z govori, koncertom in podobnim; bila je razgovor v središču avditorija, ki ga je z jubilantom vodil urednik RTV Ljubljana Sandi Čolnik, razgovor pa so od časa do časa dopolnjevali ugledni slovenski gledališki umetniki z branjem posebej pomenljivih misli in pogledov iz jubilantovih del. Tako se je skozi živ razgovor razpletel pred poslušalci v dvorani in pred televizijskimi e-krani celovit Vidmarjev pogled na kulturo, njeno bistvo in pomen, na politiko, rtu slovenstvo v pretepsti in danes, na slovensko kulturno proizvodnjo zlasti danes in ha Vidmarjev kritičen odnos do. odgovarja Josip Vidmar na vprašanja o politični zavednosti nekaterih slovenskih intelektualcev med dvema vojnama takole: cBili smo v bistvu apolitični ljudje, apolitični državljani.» Apolitičnost pa je temeljila predvsem v dejstvu, ki ga Vidmar takole pojasnjuje: «Mi vsi smo bili nasprotniki naše politike, ene in druge.,in sicer tako liberalne kakor klerikalne, ki sta bili dve politični moči v našem javnem življenju.» Za politiko se omenjeni intelektualci niso menili *do-kler se niso zadeli pojavljati med nami taki ljudje kot Fran Albreht, ki je bil že od mladih nog izrazit socialist.» Ko politika torej ni bila več ]a-sada hlapčevstva, ko so prišli «res zgodovinski časi», se jp Vidmar odločil in sodeloval pri ustanovitvi Osvobodilne fronte in se d& kraja angažiral v osvobodilni vojni, ker je samo tako, kot sam pravi, lahko ostal pošten in zaveden in tega imena vreden Slovenec. Odlomek iz «De!a» sem navedel zato, ker je zgovoren kazalec Vidmarjeve osebnosti. Vidmarjevo apolitičnost je temeljila na odporu do prazne in plitve politične stvarnosti. Odločil se je za akcijo, ko je le ta postala resnično zgodovinska in usodna za človeka in za ves slovenski narod. V omenjeni Vidmarjevi odločitvi lahko razberemo tudi marsikatero njegovo osnovno izhodišče, ki ga je vodilo pri kulturnem delu, v esejih, v polemikah, v leposlovnih in gledaliških kritikah. Tu je Vidmar vseskozi zagovarjal stališče, da je v središču umetnosti človek, to je prvinski človek. Umetnost ne izraža najgloblje m tudi nedorečene človekove plasti, ubijejo jo površinske struge, ki se iztekajo v ozkosrčne nazorske in ideološke mreže. Površinskost in površnost, zavezanost na korist in slepo st/rujarstvo, so za Vidmarja grobarji umetnosti in človeka. Razno predvojno; politi-kanstvo je v bistvu drug obraz iste stvarnosti, ki ni človeška in m'zgodovinska in prav zato ubija človeka in zgodovino. i. . •’ Vidmarjeva estetska in miselna izhodišča so marsikdaj bistveno pomagala razvoju slovenske kulture; naj omenim le Vidmarjem polemiko z Ziherlom, ki je dala slovenski umetnosti iti kulturi nopega kisika in spodjedala pot skušnjavam, da bi se razvijali enosmerno, .v omenjenem primeru na poti suhega realizma. Premočrtnost in načelnost pri gledanju na človeka, umetnost in zgodovino so seveda marsikdaj privedla Vidmarja do ostrih polemik z delom slovenskih umetnikov, mislecev in kritikov. Polemiziral je in polemizira s slovensko povojno *avantgardnostjo», odklanjal je številne struje doma in v svetu. Ko je pisal o gledališču, je zavračal nekatere evropske gledališke smeti; na primer gledališče absurda (Beckett, Ionesco, Genet). Načdli bi tudi lahko razpravo o tem, če je danes upravičeno odklanjati nekatere estetske smeri na Slovenskem v povojnem času. Lahko na primer tudi trdimo, da je današnja kritika nenačelna in da je del slovenske estetske misli prazen. To so vprašanja, ki nam jih Vidmar zastavlja. Popolnoma jasno pa je, da so Vidmarjeva odklanjanja utemeljena v njegovem najglobljem etičnem, estetskem in filozofskem svetu. Vidinarjevi nabori so torej odprti kritični presoji, a prav zato vabijo k razmišljanju. Njegova stališča so jasna in oprejemljiva in so zato izpostavljena in zakaj ne ranljiva. Pa tudi iz tega razloga dajajo še vedno žive impulze slovenski kulturi. Kaj pa naj pomeni Vidmar nam, ki živimo v zamejstvu in se razvijamo v drugačnem okolju? Pomeni nam to. kar vsem Slovencem in še kaj drugega; globino zavesti o narodni pripadnosti in o vrednosti kulturnega dela, evropsko širino in razgledanost ter ne nazadnje optimizem, tisti optimizem, ki je Vidmarja vedno spremljal in mu dajal voljo do ustvarjanja, polemike, do razmišljanja in moč za premočrtnost, ki jo je v današnjih časih težko ohraniti. Zaradi vsega tega voščimo tudi Slovenci v Italiji Josipu Vidmarju vse najboljše in mu želimo, da bi nadalje delal v prid vsem, ki jim je pri srcu živa, lepa in'jasna slovenska beseda in z njo poštena misel. ACE MERMOLJA V PROSTORIH BIVŠEGA NEVROLOŠKEGA SANA TORUA «G. SAh Pri Sv. Ivanu odprli nov dializni center z omejeno zdravniško oskrbo V njem je šest umetnih ledvic za 24 bolnikov * Kljub pomembni pridobitvi treba rešiti še kopico problemov, ki tarejo osredji dializni oddelek v glavni bolnici upanja v naglo razreševanje celovite problematike v humanem boju za življenje oseb, ki pravzaprav niso ne pravi bolniki pa tudi zdravi ne. (dg) V ZVEZI S SANACIJO STANOVANJ V UL. DON BOSCO Sindikati najemnikov zahtevali srečanje z deželnim odborom Sindikati stanovanjskih najemnikov SUNIA, SICET in UIL-najem-niki so zahtevali nujno srečanje z deželnim odbornikom Biasuttijem v zvezi s sanacijo stanovanjskih poslopij v Ul. Don Bosco. Gre za problem, ki se vleče že dolgo vrsto let in ki, kot kaže, še ne bo rešen; zavlačevanje in spori med deželo ter tržaško občino pa v največji me- ri prizadenejo stanovalce, saj nekateri živijo v res nemogočih pogojih. Med nedavno tiskovno konferenco je deželni odbornik Biasutti poudaril, da dežela ne bo dala občini sredstev za odkup poslopij, ker z dokumentacijo, ki jo je predložila občina v podkrepitev svoje zahteve, ni bilo vse v redu. Občina pa s svoje strani trdi, da je zadostila vsem zakonskih predpisom. Sindikati stanovanjskih najemnikov pa poudarjajo, da spor okrog birokratskega postopka sploh ne sme zavreti uresničevanja pomembnega načrta, ki zadeva nekaj desetin družin in je lahko pomemben korak na poti sanacije tržaškega stanovanjskega premoženja. Občina in dežela merata uskladiti svoja stališča, ker s sanacijo ni mogoče več odlašati. 9 V ponedeljek, 20. oktobra, se bo v Ul. Battisti 14 sestal rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico. •lllfllllllIMnnillMIIIIIIIIIIMinilHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllllllillIllUIIIIIIUIIIIIIIIIIMmilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIU V OKVIRU REDNIH STIKOV Obisk ljubljanskih komunistov pri tržaški federaciji KPI Važnost vse tesnejšega sodelovanja med partijama - Tre-ba je čimprej uresničiti načela o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Na povabilo pokrajinskega tajništva tržaške federacije KPI se je včeraj mudila v Trstu delegacija ljubljanskega mestnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik MK ZKS Ljubljana Marjan Orožen, predsednik občinskega komiteja ZKS Bežigrad Lojze Novak in član komisije za mednarodne odnose pri MK ZKS Ivan Renko. Tržaško federacijo so zastopali pokrajinski tajnik Clau dio Tonel, načelnik svetovalske skupine KPI v tržaški pokrajini Ezio Martone ter člana tajništva Ugo Poli in Stojan Spetič. Obisk v Trstu spada v okvir nadaljevanja tes nih stikov med obema partijskima organizacijama, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in dobrih odnosih. Člani odposlanstva MK ZKS Ljubljana so si — kot je rečeno v skupnem sporočilu — po pogovorih na sedežu KPI v Trstu, ogledali spo menik padlim v NOB v Križu in se srečali z delegacijo sekcije KPI za devinsko-nabrežinsko občino, v kateri so bili župan, poslanec Albin škerk. tajnik sekcije Gropoi ter člani vodstva sekcije De Pangher, Širca in Markovič. Predsednik OK ZKS Bežigrad .je povabil odposlanstvo sekcije KPI devinsko-nabrežin ske občine na obisk v to kraievno skupnost ljubljanskega področja. Med srečanjem sia odposlanstvi KPI in MK ZKS Ljubljana — na-glaša sporočilo — poudarili pomen trajnih stikov in najtesnejšega sodelovanja med partijama, ki se zavzemata za konkreten razvoj sodelovanja med sosednjima narodoma v okviru smernic osimskega sporazuma in vseh odprtih možnosti za proizvodno kooperacijo v obo jestransko korist prebivalstva ob mejnih področij. Pri tem sta odpo slanstvi tržaške federacije KPI in MK ZKS Ljubljana poudarili pomen vseh uresničljivih oblik sodelovanja, ki naj zagotovijo smotrnost gospodarskega razvoja obmejnih de žel. KPI in MK ZKS Ljubljana sta se obvezali za celovito uresničitev osimskega sporazuma, potem ko je delegacija KPI seznanila odposlanstvo MK ZKS o razlogih za zahtevo, naslovljeno italijanski vladi, naj se zavzema za to, da se mešana industrijska cona uresniči izven predvidene lokacije, kot izba ja iz stališča tržaškega občinskega sveta, pokrajinskega sveta in deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine. Odposlanstvo tržaške federacije KPI je informiralo ljubljanske tovariše tudi o korakih pri deželnih in parlamentarnih organih za rešitev vprašanja ribolova v tržaškem zalivu. Končno je tržaška federacija KPI seznanila ljubljanski MK ZKS o pomenu doseženega odnosa med demokratičnimi silami v tržaški pokrajini. Odposlanstvo MK ZKS Ljubljana je seznanilo tržaške tovariše z razvojem družbenega in gospodarskega dogajanja v socialistični republiki Sloveniji in Ljubi >ani, kakor tudi o trenutni zavzetosti Zveze komunistov Jugoslavije predvsem na seveda ne pozablja tudi na druga vprašanja, kot so prizadevanja za mir v svetu glede na zadnje dogodke na Srednjem vzhodu in druga nevarna žarišča, na probleme delavskega gibanja in nadaljnji razvoj ter utrjevanje politike neuvrščenosti, nevmešavanja v zadeve drugih narodov, boja za mir in sodelovanje na enakopravni ravni. Odposlanstvi tržaške federacije KPI in MK ZKS Ljubljana sta se soglasno izrekli za čimprejšnjo u resničitev načel globalne zaščite slovenske manjšine v Italiii, ki lahko zagotovi možnosti uveljavljanja trajnih vrednot miru in sožitja, kakor tudi razvoj prijateljskih odno sov med sosedama. V teku razgovorov sta odposlanstvi tržaške federacije KPI in MK ZKS Ljubljane izoblikovali podroben' program nadaljnjega obdelovanja. 9 Sindikat CGIL sklicuje v četrtek, 16. oktobra v Ljudskem domu pri Sv. Ani javno skupščino upokojencev. S SEJI PREDSTAVNIKOV STRANK DEŽELNE VEČINE KD, PSI IN PRI ZADOVOLJNE Z URESNIČEVANJEM PROGRAMA Napovedan nastop z deželnimi parlamentarci pri osrednji vladi, da bi dosegli dodatna finančna nakazila za obnovo potresnih območij Upi in želje ledvičnih bolnikov, da bi jim v bodoče ne bilo več treba romati na zdravljenje tja čez deveto goro, se počasi uresničujejo. V pritličju bivšega nevrološkega sanatorija «G. Sai» znotraj prostranega parka, kjer je poprej de lovala psihiatrična bolnica, so včeraj opoldne uradno odprli dializni center z omejeno zdravniško oskrbo. Priložnostno sta spregovorila predsednik splošne bolnišniške ustanove odv. Morgera in načelnik centra dr. Legnani. Naj bralca nikar ne zavede v zmoto izraz «z omejeno zdravniško oskrbo*, ki utegne nepoučenemu izzveneti utesnjevalno. To pomeni, da skrbi za dializiranje samo bolničarsko osebje in da se zdravnik omejuje zgolj na potrebne klinične nadzore in predpisovanje terapij. To pa že zopet pomeni, da so bolničarji — poklicni in splošni — temeljito specializirani, da jim torej zdravnikova navzočnost ni neobhod-no nujna, razen seveda v izjemnih primerih. V novem centru je zaenkrat zaposlenih pet bolničarjev, od teh sta samo dva poklicna. Strokovnost pa je v danih razmerah težko togo opredeljevati in jo priznavati le dvema osebama. Vzemimo primer Borisa Grgiča (toda takih primerov je mnogo). V sveoivanski dializni center je prišel pred šestimi meseci, prej je bil zaposlen v kardiološkem oddelku glavne bolnice in se bavil z intenzivnim zdravlje-n em srčno obolelih. Poleg opravil, za katera je zadolžen kot generični bolničar, je obremenjen tudi s takšnimi — izredno zahtevnimi in odgovornimi, za katera so poklicani le profesionalni bolničarji. Tega bi kajpada ne mogel, ko ne bi nil ustrezno podkovan. Novi dializni center razpolaga s šestimi umetnimi ledvicami, te o-megočajo dializiranje 24 bolnikov. Slednjih je za sedaj sicer 17. Vsakdo se pride semkaj zdravit trikrat v tednu, in to vsaki drugi dan. I-stočasno se dializirajo po štirje bolniki dopoldne in popoldne. Eno dializno mesto je ločeno in namenjeno urjenju za zdravljenje na domu. V tem centru se izvaja torej tako imenovana personificirana hemodia-liza, z njo hkrati pa kolektivna terapija. ki prizadetemu lahko učinkoviteje pomaga pri odstranjevanju morečih občutkov zaradi ledvične odpovedi in dostojanstvenem vključevanju v družbeno in družinsko stvarnost. Svetoivanski dializni center je, kot rečeno, operativno samostojen, drugače pa odvisi od osrednje dia lizne službe v glavni bolnici. Z njegovim odprtjem se je dializna zmogljivost v Trstu tako okrepila, da je z njo mogoče, kot kažejo u-radne številke, zdraviti 90 bolni kov. V preteklosti so se zaradi pomanjkanja dializnih mest premnogi morali podati v Palmanovo in še posebno v Bočen, odslej tega ne bo menda več treba, ostaja pa kljub vsemu še kopica hudih problemov, V bolnišniškem dializnem oddelku se trenutno zdravi okrog 65 ljudi v redno odmerjenih izmenah, a tem velja prišteti še več drugih pacientov, ki vskočijo v časovne razmere med eno in drugo izmeno. Po večini gre za kronične bolnike, katerih dializiranje je toliko zahtevnejše, tembolj, ker so to stari ljudje, ki vsak trenutek lahko ponagaja, denimo, pritisk ali kaj nevarno podobnega. Delo bolničarjev ie tu sila težko zaradi splošnega pomanjkania tovrstnega osebja in neustreznih prostorov, ki ne jamčijo prepotrebne higiene. Obremenitev maloštevilnega osebja s prenapetim delom u-tegne botrovati hudi napadi, ta pa je lahko bolniku usoda. Predvsem pa nezagotovitev optimalnih higienskih razmer ogroža tako bolnike kot bolničarje z virusom hepatitisa. Pri večini pacientov, ki pridejo z njim v stik, ostane ta virus trajno v krvi. Navadno iim sicer ne povzroči pomembnejših obolenj na .jetrih, če pa se preko bolnika okužiio njegovi svojci ali bolničarji, obolijo ti prečesto za hudim hepatitisom. To se je v tržaški bolnici že nekajkrat zgodilo, zadnji primer je izpred kakih devetih mesecev, ko si je bolničar nakopal to hudo bolezen zaradi vboda v prst z okuženo iniekciisko iglo. Potreben je torej izredno strog higienski režim, ki pa je zaradi dane prostorske (in kadrovske) stiske trenutno skorajda nepojmljiv. Pa ne le pri nas, to velja tudi za dializne oddelke drugod v državi in tudi na tujem. , Pač pa takih nevarnosti ni v svetoivanskem centru in od tod za- ZAPOR JE LAHKO ZDRAVILO ZA NARKOMANA? Predstavniki treh političnih strank KD, PSI in PRI, ki sestavljajo sedanjo večino v vodstvu dežele Furlanije - Julijske krajine, so se v teh dneh dvakrat sestali, da bi pregledali delo, ki je bilo doslej opravljeno v okviru svoj čas sprejetega programa, in začrtali smernice za nadaljnje posege. Srečanj, na katerih sta bila prisotna tudi predsednik deželnega odbora Comelli in podpredsednik De Carli, so se udeležili deželni tajniki strank Braida, Bravo in Ap-piotti, načelniki ustreznih svetovalskih skupin Turello, Ermano in Barnaba ter nekateri izvedenci. Na podlagi poročila, ki ga je podal predsednik odbora Comelli, so prisotni z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo dglo, opravljeno v štirimesečju april - julij, kar plodno, saj je deželna skupščina v tem času odobrila kar 49 zakonov, napredovalo pa je tudi izvajanje sprejetih programskih smernic, zlasti kar zadeva predvidene posege na potresnem območju, zakonske u-krepe v okviru zdravstvene pre-osnove ter dejavnosti na področju gradbeništva, izseljenstva in pravice do izobraževanja. Prisotni so nadalje vzeli na znanje, da deželni odbor tudi med poletnim premorom ni prekinil svojega rednega dela. Pripravil je namreč yrsto zakonskih osnutkov s katerimi se pravkar ukvarja skupščina in ki se nanašajo na deželni razvojni načrt, na preureditev razpuščenih ustanov in na splošno ter psihiatrično oskrbo. Predstavniki treh strank so nadalje poudarili pomen pospešitve stikov s sosednimi deželami, zlasti s tistimi, ki skupaj s Furlanijo - Julijsko krajino sestavljajo Skupnost «Alpe A-dria*. Pomembni so tudi novi stiki, ki jih je dežela navezala z EGS in s sosedno republiko Slovenijo v okviru smernic osimskih sporazumov. V zvezi s prizadevanji za obnovo potresnih območij, so prisotni ugotovili. da so bili na tem področju doseženi že vidni uspehi, da pa bo dežela potrevobala dodatna finančna sredstva, saj z nakazili po zakonu štev. 546 ne bo mogoče uresinlčiti vsega tistega, kar prebivalstvo na prizadetih območjih nujno potrebuje. V ta namen bo ležel-na uprava nastopila skupaj s Dar-lamentarci iz Furlanije - Julijske krajine na pristojnih mestih v Rimu. Na osnovi posebnega poročila, ki ga je podal podpredsednik De Carli, se je nato razvila razprava o nekaterih specifičnih problemih -rr med temi so prisotni obravnavali tudi vprašanje naše manjšine — predvsem z gospodarskega in sindikalnega področja. Ob koncu so pred- Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo se že nekaj mesecev stalno niža in podatki za pretekli september pričajo, da se ta negativni trend še ni zaključil. Statistična služba italijanske mejne policije je namreč ugotovila, da se je Število prehodov čez mejne bloke na območju tržaške pokrajine v preteklem mesecu zmanjšalo za 16,85 odst. v primeri s številom prehodov v lanskem septembru, in sicer z 2,213.021 na 1,839.968 prehodov. Podatki kažejo, da se je letos zmanjšal bodisi promet s potnimi listi, kakor tudi promet z obmejnimi prepustnicami. S potnim listom je namreč stopilo čez mejo skupno 1,200.327 ljudi, medtem ko so jih v lanskem septembru našteli 1,450.778. Mednarodni osebni promet je bil po vsem tem letos za 17,26 odst. manjši od lanskega' Pri tem je zanimivo dejstvo, da se je promet tujih državljanov, med katere sodijo po statistikah mejne policije tudi ZANIMIVI ZAKLJUČKI GIILJANSKEGA ZASEDANJA PRAVNIKOV Boj proti terorizmu naj poteka ob spoštovanju človekovih pravic Italijanska ustava n« dovoljuje uvedbe represivnih norm, ki l)i omejevale svobodo in dostojanstvo posameznikov, je poudaril prof. Lozzi, ki je potegnil zaključke dvodnevne razprave stavniki KD, PSI in PRI potrdili veljavnost sprejetih programskih načel in poudarili nujnost iskanja možnosti tesnejšega sodelovanja z drugimi političnimi silami, prisotnimi v deželni skupščini. 9 Skrb za ohranitev redkih živalskih vrst, ki počasi izumirajo, je privedla člane tržaške WWF, da bodo od 16. do 20. oktobra razstavljali na Trgu Unita nagačenega kita in tako opozorili javnost na problem iztrebljanja tega redkega sesalca. Razstavljeni kit je pred leti nasedel na obali Severnega morja, sedaj pa ga prevažajo po Evropi in ga razstavljajo v vzgojne namene. 9 Zaradi znižanja temperature je občina odredila, naj se v nedeljo zjutraj začne kuriti v vseh šolah na Krasu in v vseh mestnih jaslih. Včeraj so prižgali peči tudi v mestnih vrtcih. Glede ogrevanja privatnih stanovanj pa občina čaka na morebitne zakonske odredbe. POZIV VLADI K NADALJNJEMU DELU ZA REŠITEV SPORA TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET SOLIDAREN 1 DELA VCI F!A TA Vsak svetovalec bo prispeval eno sejnino v solidarnostni sklad, ki ga je ustanovila enotna sindikalna zveza Spričo zaostritve spora v Fiatu, ki je dosegel vrhunec v enostranskem sklepu o vpisu 23.000 delavcev v dopolnilno blagajno brez točnega zagotovila, da se bodo lahko vrnili na delovno mesto, izraža tržaški pokrajinski svet solidarnost s stališči prizadetih delavcev in njihovih sindikalnih organizacij. Obenem pokrajinski svet poziva vlado, naj nadaljuje akcijo, ki jo je podvzela za povoljno rešitev spora. T0 je del resolucije pokrajinskega odbora, ki jo je odobrila skupščina na sinočnji, seji. Solidarnost z delavstvom in sindikati ter poziv vladi utemeljuje pokrajinski svet z dejstvom, da je spor v Fiatu vsedržavnega pomena (tudi v luči kri-zp v avtomobilski industriji), pa tudi z okoliščino, da od poravnave spora so odvisni tudi pogoji nadaljnjih prizadevanj za nov zagon italijanske industrije in reševanje sorodnih kriznih žarišč na Tržaškem. Pokrajinski svet izraža nadalje voljo, da s primernimi pobudami prispeva k nagli in pozitivni rešitvi problema, vabi vse zainteresirane dejavnike k čutu odgovornosti ter sprejema poziv sindikalne zveze CG IL - CISL - UIL k denarni nabirki v pomoč prizadetega delavstva. To pomeni, da bodo svetovalci namenili zadevnemu solidarnostnemu skladu, ki ga je ustanovila sindikalna federacija, po pno sejnino. Za resolucijo je glasovalo 16 svetovalcev oziroma odbornikov, proti .ie bil eden, a devet se jih je vzdržalo. Okrog njenega besedila se je razvila «po zaslugi* nekaterih svetovalcev Liste za Trst pa tudi enega cd misovcev živahna «izrazo-slovna razprava*, kot jo je označil predsednik odbora Carbone. V resnici je bolj kot na izrazoslovnih odtenkih slonela na skorajda žolčnem odnosu do enotne sindikalne zveze, češ da v svojem hlepenju po oblasti brani lenobo delavcev. Skupščina je nazadnje potrdila več odborovih sklepov, kot na primer financiranje del na pokrajinski cesti za Prebcneg (32 milijonov lir) in del za razširitev pokopališča na Colu v repentabrski občini. Prosveta ■lllllllllinilllllllllllllllllllllTlllllllllllllllllllltllllllllllVIIIIIIIIimillllllllllllllllltliifllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlillliiiiiiii PO UGOTOVITVAH MEJNE POLICIJE V preteklem septembru na Tržaškem prekoračilo mejo le 1,840.000 ljudi Promet upade! za 17 od sto v primeri z lanskim septembrom - Počasnejše gibanje obmejnih prebivalcev, pa tudi manj tujih turistov Problem boja proti terorizmu je prišel z vso silo do izraza tudi na zasedanju pravnikov, ki se je zaključilo v nedeljo v Grljanu in ki je bilo sicer posvečeno temi »človečanskih pravic in kazenskega postopka*. Ko bi se srečanje odvijalo V drugačnih časih — kot je poudaril prof. Gilberto Lozzi. profesor kazenskega postopka na lurinski univerzi, kateremu je bila poverjena naloga, da potegne zaključke dvodnevne razprave — l?i se verjetno omejilo na razglabljanje tehnično pravnih aspektov teea problema, na pikolovsko primerjanje notranjih norm z določbami mednarodnih konvencij. Tod;-, v položaju, kakršen je današnji, ko se rakava rana terorizma razrašča, .ie bilo neizbežno, da se je tudi grljansko zasedanje sprevrglo v tribuno polemik med zagovorniki dveh različnih koncepcij boja proti terorizmu: na eni strani so tisti, ki zahtevajo represivne norme, tako glede kazni, kot tudi glede samega postopka (na primer z okrepitvijo pristojnosti policije, z omejevanjem pravice do sodne obrambe itd.), na drugi pa oni, po katerih mora tudi boj proti političnemu in navadnemu kriminalu sloneti na demokra gospodarskem področju, pri čemer! tičnih tleh ter spoštovati nekatere temeljne svoboščine, ki so zapečatene v republiški ustavi. Prof. Lozzi je glede te dileme zavzel zelo jasno stališče, ko je opozoril, da italijanska ustava ne dovoljuje, da bi uvedli v zakonodajo norme, ki bi omejevale svobodo in dostojanstvo posameznikov, pa naj bodo osumljeni še tako hudih prekrškov. Poleg tega italijanska ustava osvaja tudi načela ki so zapisana v mnogih mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah, tako da teh načel ni mogoče kršiti, če prej ne pride do spremembe ustave. Toda za učinkovit boj proti terorizmu niso potrebne ustavne spremembe, pač pa je potrebno omogočiti organom, ki so za ta boj pristojni, da bolj učinkovito delu jejo. Važen korak na tej poti bi na primer pomenila reforma kazenskega postopnika. za katero je parlament pooblastil vlado pred več kot šestimi leti, izvršna oblast pa zahteva vedno nova podaljšanja mandata, namesto da bi se tega problema resno lotila. Pa tudi posodobitev sedanjega zastarelega normativa ni dovolj. Treba je modernizirati organizacijske strukture, potrebne so moderne na prave za zapisovanje, treba je od- Policijski agenti so v nedeljo popoldne po anonimnem telefonskem opozorilu aretirali 20-letnega Igorja Biasona, ki je spal v tretjem nadstropju zapuščene hiše v Ul. Toti 18. Pri sebi je imel injekcijsko iglo, na igli srage krvi. Fant je bil torej narkoman. Ko so ga agenti zbudili — bil je 'lamreč pod vplivom mamila — je Biason ostro reagiral. Začel je brcati, nekega agenta je udaril v roko. Policist se je zatekel v bolnico, kjer so ugotovili, da se bo moral zdraviti 10 dni. Biasona so aretirali zaradi upiranja in povzročitve poškodb javnim funk cionarjem. Do tu gola kronika. Novinar pa ne bi bil novinar, če se ne bi ob dogajanjih, ki jim je vsak dan priča, vprašal o vzrokih in posledicah. Saj prav tam tičijo še nerazrešeni vozli vsakdana, o katerih mora poročali. V opisanem primeru se kronist vprašuje, ali je prav aretirati narkomana v takih okoliščinah, ko vemo, da ta človek trpi in da je vprašanje narkomanije, ki se vedno bolj staplja s perečimi vprašanji mladih v družbi, vprašanje ustreznega odvajanja narkomana od mamila in njegovega vključevanja v družbo, ..i te osebe vsekakor odklanja, tako kot odklanja vse *raz-lične»: umske bolnike, prestopnike, homoseksualce. .. Tudi načelnilc tržaškega oddelka, ki je odredil aretacijo, je mnenja, da bo nretaci a le malo služila namenu. Za’mn je *ekon in organi države branijo pač normo. Po nekaj dneh zapora, kjer bo imel vsaj topel obrok — kot je bit nekje skriti namen policije — se bo moral narkoman spet soočili z golo vsakdanjostjo. Tisto, ki ga je privedlo do mamila — bega pred s ve tom in njegovimi trdimi zakoni. Čez pet ali več dni se bo v abstinenčni krizi, za katero mu ne bodo niti najmanj pomagali v zaporu (ker ni še ustreznega zakona, ker je zapor kazen in ne rehabilitacija), spet pojavil na tržaških ulicah. Ali mu bo takrat pomagal policist s socialnim čutom, ki ga ie hotel spraviti sna varno» za nekaj dni? Kako bo ukrepal ob zelo verietnem novem prekršku narkomana? Kaj bo nore dil. da fant ne bt končal kariere v kriminalistični umobolnici? Ne branimo ljudi, ki rešujejo svoje probleme z uživanjem mamil, ne obtožujemo policajev, ki jim noče jo tako pomagati. Toda z represijo — Basaglia uči — ne rešujemo na silja. In uživanje mamil je nasilje nad samim seboj, nasilje, ki ga v veliki meri ustvarjajo tudi družbe na protislovja. Da zadobi tudi posameznik določeno moč v borbi proti temu nasilju, mora biti dovolj močan. Kdor te moči nima. mu ie treba pomagati. Toda kako? Nekaj dni v zaporu ne koristi narkomanu, ne drugim državljanom. Ob lem je seveda treba pripomniti, da v Italiji in še toliko manj v Trstu, ni ustreznih struktur, ki bi učinkovito pomagale narkomanom. Oziroma vsem tistim, ki potrebujejo mamilo, da lahko živijo. Mamil pa je mnogo, od vina in alkohola do, v skrajnem tolmačenju, televizije... vzeti kazenski značaj premnogim prekrškom, ki brez potrebe bremenijo sodne urade. Policija pa ne potrebuje izrednih pooblastil, ki bi1 bila v nasprotju s pravicami, zajamčenimi na mednarodni ravni, pač pa ustrezna tako tehnična kot finančna sredstva. To dokazujejo tudi zadnji uspehi sodnih oblasti v boju proti kriminalu, ki niso toliko sad zakonskih norm, kot je izrecno poudaril prof. Lozzi, pač pa predvsem boljše organiziranosti in boljše tehnične opreme na razpolago preiskovalcem. Pred zaključnim posegom prof. Lozzija je v razpravo poseglo več govornikov, povečini pravnikov in sodnikov. Turinski sodnik Vladimi-ro Zagrebelsky je obrazložil zadnje razsodbe ustavnega sodišča glede vprašanja spoštovanja človekovih pravic v kazenskih procesih; svet nik turinskega prizivnega sodišča Mario Garavelli je opozoril na nevzdržno počasnost sodnega kolesja; svetnik kasacijskega sodišča Silvio Pieri je obravnaval kazenske postopke proti predsedniku republike in ministrom pred ustavnim sodišče. Govor je bil tudi o odnosih med sodstvom in tiskom, o čemer je govoril namestnik tajnika Vsedržavnega časnikarskega združenja Alessandro Cardulli. Zanimiva sta bila tudi posega kasacijskega svetnika Francesca Pintusa, ki je z zaskrbljenostjo opozoril na uvedbo nekaterih represijskih in protiustavnih norm v italijansko zakonodajo, in milanskega odvetnika Luca Bo-neschija, ki je obravnaval problem združljivosti telefonskega prisluško vanja z mednarodnimi določili a človekovih pravicah in z ustavnimi načeli. Vespist povozil 65-letno ženo Na ortopedski oddelek so včeraj zjutraj nekaj po 8. uri sprejeli 65-letno Carlo Sossini iz Ul. Maclic 8, ki jo je malo prej na prehodu za pešce v bližini Rossettijevega spomenika povozil s svojo vespo 17-letni Fulvio Maraspin, iz Ulice Zanetti. Upokojenka je utrpela hujši zlom desne noge in se bo morala zdraviti 40 dni. državljani sosedne republike Jugoslavije, zmanjšalo v znatno večji meri kakor pa gibanje italijanskih turistov. Tako so dali italijanski državljani v letošnjem septembru skupno 323.387 prehodov, to je 4,68 odst. manj kakor v istem mesecu lani. medtem ko so pri tujcih žabe ležili skupno 876.940 prehodov, to je kar 21,10 odst. manj kakor v septembru lanskega leta (1,111.481 prehodov). V maloobmejnem prometu pa je v preteklem septembru prekoračilo mejo 639.641 obmejnih prebivalcev, to je 16,08 odst. manj kakor v septembru lani, ko so jih našteli 762.243. Število prehodov pri prebivalcih z italijanskega obmejnega pasu se je skrčilo za 9,14 odst., ih Šicer z lanskih 505.667 na letošnje 459403 prehode, število prehodov pri prebivalcih z jugoslovanskega mejnega pasu pa je nazadovalo z lanskih 256.576 na 180.238 prehodov, kar predstavlja padec v razmerju 29,75 odst. Rdeča zvezda ustanovila mladinsko folklorno skupino V sredo je odbor PD Rdeča zvezda iz Saleža sklical sestanek z mladino z namenom, da bi preverili možnost za ustanovitev mladinske folklorne skupine na območju zgoniške občine. Proti vsakemu najbolj optimističnemu pričakovanju, se je vabilu odzvalo preko trideset domačih fantov in deklet, ki bi se radi posvetili folklorni dejavnosti. Spričo tolikšnega odziva in navdušenja, so že takoj na sestanku sklenili, da je ustanovljena mladinska folklorna skupina, ki bo pričela z rednimi vajami proti koncu tega meseca. Edini problem, ki ga morajo še rešiti, je vprašanje vaditelja. Pred dnevi pa je PD Rdeča zve zda priredilo drugi kulturni večer v novi sezoni z gostovanjem dram skega odseka SPD Tabor z gledali ško predstavo »Melonarjade*. Predstavo si je ogledalo veliko število občanov, ki so napolnili telovadni co osnovne šole Lojze Kokoravec Gorazd v Saležu, na koncu pa na gradili nastopajoče z navdušenim ploskanjem. B. S. koncertov, ki jih bo od oktobra do maja organiziralo združenje Glas bena srečanja. Prvi tovrstni koncert bo na sporedu že v četrtek, 16. oktobra, ob 18. uri v baziliki sv. Sil vestra: ciklus bo otvoril romunski duo Emil Klein (čelo) ter Justin Oprean (klavir). Pismo prof. Zambonija rektorju tržaške univerze Profesor Giovanni Zamboni, docent na tržaški fakulteti za zgodovino, ki je osumljen sodelovanja z oboroženo tolpo in za katerega je namestnik državnega pravdnika ; dr. Staffa pred časom podpisal zaporni nalog, je pred nekaj dnevi poslal daljše pismo rektorju tržaške univerze V pismu Zamboni na dolgo obnavlja afero, v katero je vpleten m odločno zavrača vse obtožbe kot iz trte izvite. Dr. Staffa. trdi Zamboni, je neprimerno napihnil zadevo, ne da bi imel zato tehtne dokaze. Kar zadeva dodelitev preiskave v Rimu pa je prof. Zamboni mnenja, da gre za samovoljno odločitev. Zaradi tega jr v znak protesta odvzel mandat svojim zagovornikom. Docent pa se v pismu vsekakor javno obvezuje, da bo prisostvoval na morebitni javni sodni razpravi, da kateri bo, pravi, končno lahko dokazal neutemeljenost obtožb. PD Primorec - Trebče priredi v petek, 17. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu gostovanje dramske skupine SPD Tabor z Opčin z «ME-LONARJADO* (melonarska šagra s petjem). Napisal in režiral Drago Gorup. Razna obvestila Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse člane, da je od ponedeljka, 6. 10. '980 v veljavi nov urnik sedeža SSŠ. Sedež je odprt ob ponedeljkih in četrtkih od 11. do 12. ure, ob torkih in petkih pa od 16. do 18. ure. Navedeni urnik je začasen. Morebitne spremembe bodo pravočasno objavljene. PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. izjemoma za Padričarje in Gropajce. Izleti Zadruga planinski dom «\Iangart» prireja v nedeljo, 19. t.m. avtobusni izlet v Žabnice z ogledom planinskega doma. Izletniki se bodo nato peljali do Belopeških jezer. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače (Fo-ro Ulpiano). Vpisovanje vsak dan na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 v uradnih urah. Združenje Union priredi bonovno enodnevni izlet v Kumrovec v nedeljo, 19. oktobra 1980. Program izleta obsega ogled Titove rojstne hiše, kosilo v Krškem. Zaključni letni izlet bo 26. t.m. v Jesolo. Vse informacije na sedežu. Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. PD - MK Slovan priredi 19. okt izlet v Benetke (z vlakom). Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Cena izleta je' 6.000 lir. Foto Trst 80 organizira v nedeljo, 19. t.m. srečanje z beneškim foto-krožkom in fotografski izlet po Benečiji. Odhod ob 8.30 s Trga Ober-dan mimo hotela Pošta v Sesljanu. Sestanek je v Čedadu ob 9.30. Zainteresirani naj se telefonsko javijo v uradu Zveze slovenskih kulturnih društev (SPZ) - telefon 767303 do petka popoldne. Prijavlja.ici naj ne zamujajo. ŠK Kras in PD Rdeča zvezda prirejata v nedeljo. 26. t.m., avtobusni izlet po Istri. Obiskali bomo Hrastovlje, Motovun. Pazin in Rovinj. Vpisovanje pri Liljani Kralj, Salež (tel. 229-375) in pri Jožku Miliču, Zgonik (tel. 229-239). Uslužbenci firme BENECO Izrekajo globoko sožalje Mirjani ob prerani izgubi drage mame. ZAHVALA Ob izgubi Antonia Torosa (Maria) se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tej težki izgubi. SVOJCI Trst, 14. oktobra 1980 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Zapustil nas je naš dragi VITT0RI0 ST0CCA Pogreb pokojnika bo jutri, 15. t.m., ob 15.30 iz cerkve na Proseku. Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Neva, sinovi Guido, Danilo in Vojko, zet, snahe, vnuki, sestra Marija, brata Angelo in Hmilio ter drugo sorodstvo Trst, Prosek, 14. oktobra 1980 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) Zbor Vasilij Mirk v nedeljo v Benetkah Na vabilo «Beneškega združenja za jezikovne in glasbene raziskave», j bo v nedeljo, 19. t.m., gostoval v Benetkah moški pevski zbor *Vasi- 1 lij Mirk» s Proseka - Kontovela. j Beneško združenje si prizadeva, da pospešuje kulturno vzgojo, posebno na glasbenem področju s poudarkom na glasbeno folkloro. Med raznimi pobudami spada tudi vsa koletni koncert zborovske ljudske pesmi, ki ga združenje priredi z namenom, da seznanja prebivalce Benetk in okolice z razvojem zbo-1 rovske pesmi in folklore drugih narodov. Letos je združenje povabilo na sodelovanje tudi moški pevski zbor tVasilij Mirk*, ki se je rade volje odzval vabilu. Poleg našega zamejskega zbora bosta na koncertu sodelovala še zbor *ldica» iz Clouso-ne pri Bergamu ter zbor tAlpino Veneziano» iz Benetk. Vsak zbor bo zapel po šest pesmi. Koncert bo ob 16. uri v veliki dvorani *San Giovanni Evangelista» v neposredni bližini Trga Roma v Benetkah. B. R. V Ljubljani je umrl inž. ZDRAVKO MACAROL Žalostno vest sporoča sorodnikom, prijateljem ih znancem sestra ZLATA FERFOLJA Trst, Šempolaj, Ljubljana, 14. oktobra 1980 «■Glasbena sreranja> v novo sezono Pravkar se je zaključila prireditev Glasbeni september, imamo pa že spored novega ciklusa komornih 14. 10.1979 14.10.1980 Ob 1. obletnici smrti MARIJE ŽAGAR por. VODOPIVEC se je z ljubeznijo spominjajo mož STANKO in družina ŽAGAR Bazovica, 14. oktobra 1980 Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo gostovalo z otroško igro Snežna kraljica (Andersen - Košuta)- v Izoli danes, 14., in jutri, 15. oktobra. VERDI . Ilri gledališču Verdi se zaključuje abonmajska kampanja za sezona 1983/81. Kot je bilo napovedano, bo letos na sporedu devet predstav. Urnik je nekoliko spremenjen in sicer: vse predstave se bodo pričele ob 20. uri. ob nedeljah ob 16. uri, ob sobotah (red S) pa ob 17. uri. Pri blagajni gledališča, so na razpolago abonmaji za red H, jutri pa bodo pričeli razdeljevati abonmaje » red A in S. * * * Avtonomna ustanova občinskega gledališča , VERDI napoveduje za Prihodnje dni avdicije, katerih na-men je najti nove pevce za gledali zbor. Avdicije so za vse gla-sove, posebno zanimanje je za base. Za vse informacije naj se interesenti obrnejo na personalni urad gledališča Verdi - tel. 62-931. • peatro .štabn.e Pri osrednji blagajni. Pasaža •frotti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in adino. Potrditev reda «stalni* do )u-ri, 15. oktobra. Koncerti V POLNEM TEKU GRADNJA AVTOCESTE VIDEM - KOKO VO Trenutno gradijo odsek Karnija-Žabnice - Avtocesta bo verjetno nared v začetku leta 198o dem - Trbiž - Kokovo širijo tudi državno cesto št. 13, in sicer od vasi Vidah di Dogna do Trbiža. Gradnja avtoceste Videm - Trbiž je velikega pomena za razvoj naše dežele, saj bo skupaj s podvojeno pontabeljsko železniško progo najvažnejša povezava med srednjo Evropo in severnim Jadranom. Dela za dograditev avtoceste so v polnem teku. Juh ja meseca lanskega leta so odprh za promet dvainštirideset km dolgo progo od Vidma do Ama- ... ra, ki je stala 84,178 milijarde lir; petek. 10. t.m., se je delega stroške tega odseka ceste so krile i cDa Slovenske kulturno - gospodar razne tuje banke ter Evropska in- | ske zveze pod vodstvom predsedm-vesticijska banka. Kljub temu da ka Borisa Raceta sestala z upravi- Delegacija SKGZ v občini lipana Glasbena matica obvešča, da se je pričelo vpisovanje abonmajev za koncertno sezono 80/81. fssmmmm Ariston 16.00 «Voltati Eugenio». Rezija L. Comencini. Saverio Marconi, Lelia Di Lazzaro. Barvni film. «azionale 15 30—22.00 «Clito': peta-b> del sesso*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «La volpe, il lupo e l’o-ca selvaggia». Barvni film. “;t* 16.00 «Chissa perche... capita-no tutte a me». Bud Spencer. E>.celsior 16.00 «American gigolo* Prepoveaan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.S0—22.15 «Non ti co-nosco piti amore». M. Vitti in J. Dorelli. Barvni film za vsakogar. E- -i te 16.00 «Limpero colpisce an »ras Liarvn film za vsakogar ® "on 15 30—22.00 «Ancora tu ma--detto sbirro». Barvni film. F odrammatico 15.15—22.00 «Marion Play lady superporno*. Prepove-dan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «La ripetente fa l’oc-chietto al preside». A. M. Rizzoli, L. Banfi. Uristallo 16.45 «Qua la mano». A. Celentano, E Monlesa.no. Vittorio Veneto 16 30 «1! boxer e la ballerina*. G. Scott, B. Harris. Ca.pitol 16.30 «La Cica!a». A. Franca j osa in V Lisi Barvni film. Pre-nnvedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Ormai non c e pito srampo*. Paul Newman, Jacque-lihe Bisset, William Holden. . volta Zaprto. je omenjeni odsek avtoceste odprt že več kot leto, ni še povezan z avtocesto Trst - Videm - Benetke in tudi še dolgo ne bo, ker so pristojne oblasti komaj pred kratkim dale gradnjo v zakup družbama «Auto-vie Venete» in «Autostrade». Dosedanji stroški za preostali del avtoceste od Karnije do Kokova znašajo 514,2 milijarde hr, ki jih bodo krili z državnimi prispevki, s posojilom Evropske banke in s posojilom tujih bank. Zakupe za omenjeni del proge so že dodehli raznim družbam, z izjemo za odsek od Trbiža do itahjansko-avstrijske meje. Dela so torej že pričela in predvidevajo, da bodo petnajstkilometrski odsek Karnija - Kluže dokončali približno do konca marca 1983, enako dolgi odsek Kluže - Pontabelj približno oktobra 1983, sedemnajst km dolgi odsek Pontabelj - Žabnice pa maja 1984. Za zadnji del avtoceste pa ena izmed družb za gradnjo avtoceste SPEA pripravlja izvršilni načrt. Promet iiaj bi’končno stekel na celotni progi prve mesece leta 1985. Vzporedno z gradnjo avtoceste Vi- iiiiiiiiimiiiiiUiiiiiiHiiimiiiiiiiitiiiiiiiMiminiiitiiii Prispevki V spomin na dr. Milana Starca daruje Leonora Križman 20.000 hr Ka Godbeno društvo Prosek. V spomin na Lizeto in Angela “pgatca daruje Leonora Križman 20-000 hr za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spcmin na Pepko Grgič vd. Kritmančič darujeta Pino in Silva "0C0 lir za pevski zbor Fran Venturini. .Ob smrti očeta delovnega tova-tiša Franca Starca darujejo uslužbenci ZTT ter kolektiv Primorskega dnevnika 73.000 lir za TFS Stu ledi, 21,000 za sklad Albina Bubniča, f-OOO za Skupnost družina Opčine ter 2.000 hr za ŠZ Slcga. , °b 25. obletnici smrti sina in bfata Rudija darujejo mama Ma-jTja ter brata Dario in Angel 10.000 *u' za pevski zbor Slovenec iz Bor-®‘a. 10.000 za otroški pevski zbor ol.cvenee iz Boršta in 10.000 hr za Vzdrževanje spomenika padlim v N-OB iz Boršta. V počastitev spomina pok. Mire »Cdnikove daruie podjetje Adria-ltTlpex - Trst 10.000 hr za Dijaško matico. v V isti namen darujeta družina M- Čebulec 10.000 hr in Milena Lipovec 5.000 hr za Dijaško matico. SLOVENSKO STALNO^ GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Sezona 1980-81 LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejajnih jutri, 15. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo' v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri Sprejemamo vpisovanje abonmajev vsak ’ dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 - tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni tftrigftejo 'Svoje '‘izkaznice! telji občine Tipana v videmski pokrajini. Odborniki napredne občinske liste so s podžupanom Eliom Berro na čelu seznanih delegacijo SKGZ s številnimi vprašanji, s katerimi se je spoprijel novoizvoljeni odbor, med katere spada vsekakor na prvo mesto skrb za sociogospo-darski in narodnostni razvoj občine, ki je skoro v celoti naseljena s slovenskim prebivalstvom. Gospodarska zaostalost in emigracija sta Karnajsko dohno nemara še huje pahnila v emarginacijo kot ostale dele Beneške Slovenije. Na srečanju je bilo soglasno izraženo mnenje, da so potrebni pogosti stiki in konkretno sodelovanje med občinsko upravo in slovenskimi organizacijami in ustanovami še zlasti na področjih kot so šolstvo, informacija gospodarstva in kultura. V tem smislu sta se delegaciji dogovorih glede programa iniciativ, ki bodo v bodoče pripomogle k u-činkovitejšemu uveljavljanju sloven-skesa življa tudi na tem koncu Benečije. NA SLAVNOSTI, Ki JE BILA V NEDELJO S kipom Andreja Budala obogatena aleja velikih mož v Novi Gorici Slavnostni govor je imel Jr. Filibert Benedetič - Klub starih goriških študentov neumorno nadaljuje s svojim hvalevrednim delom SVEČANOST BO V NEDELJO, 19. OKTOBRA Štandresko osnovno šolo poimenujejo po Franu Erjavcu V vezi šole bodo odkrili Kalinov doprsni kip Erjavca Za priliko izide tudi brošura z zgodovino šole Mali pglasi telefon (040) 7946 72 f Čestitke Včeraj, 13. oktobra, je slavila svoj 7. rojstni dan MATEJKA BUCAVEL-LI s Proseka. Mnogo zdravja in srečnih let ji iz srca želijo nona Anica, stric Vojko in Ana. 10. oktobra je praznovala rojstni dan TANJA VERJET. Obilo zdravja, veselja in uspeha v šoli ji želijo nonoti, teta, stric in sestrična Ingrid iz štivana. V Močkoljah praznuje danes STANISLAV SMOTLAK rojstni dan. še mnoga zdrava in srečna leta mu želijo brat Sandro, Danica, nečaka Iztok in Saša ter mama. Danes praznuje IZTOK SMOTLAK 20. rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in da bi se mu izpolnile vse želje, mu iz srca voščijo mama, papa, brat Saša in nona Gizela. Danes praznuje 20. rojstni dan IZTOK SMOTLAK. Vse najboljše mu želita stric Stanko in teta Lidija. Danes slavi STANKO SMOTLAK svoj rojstni dan. še mnoga srečna in zdrava leta mu želijo žena in hči. z družino, Giada in Manuel pa pošiljata nonotu zvrhan koš poljubčkov. Danes praznujeta roistni dan IZ-. TOK in STANKO SMOTLAK. Iskreno jima čestitata družini Tul in Zonta. Bratranec Mitja pa želi, da bi Iztok vedno uspešno branil «Bre- gova* vrata. "»o..........................................................................■■■■■■■■■■■■■■■■■... Včeraj - danes Danes, TOREK, 14. oktobra NEDELJKO vzide ob 6.20 in zatone ob 17,21. — Dolžina dneva 11.01. — Lu-** vzide ob 11.10 in zatone ob 20.43. Jutri, SREDA, 15. oktobra •: TEREZIJA Treme včeraj: na j višja tempera tu-rK 15 stopinj, najnižja 10,8, ob 18. Ul» 13,8 stopinje, zračni tlak 1001,3 narašča, brezvetrje, vlaga 71-°ustotna, nebo pooblačeno, morje ^irno, temperatura morja 18,2 st*Pinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Buono, Luglio, Riccardo Tosques, J rancesco Glavina, Denny Fuliani, Martina Ramahi. UMRLI SO: 79-letna Carla Cibic £?r- Troiano Coia, 72-letha Lucia Komar vd. Monego, 72-letna Hermane Zimmer, 65-letni Ervino Ko-78-letni Engelberto Sibema, ^-fetni Edoardo Ziodato, 75-letni “Luno Demarchi, 55-letna Bogomi-ra Rožic por. Sodnich, 47-letni Ma- rio Marin, 98-letna Caterina Bes-sich vd. Bemich, 82-letni Biagio Ri-voh, 86-letna Carmela Rossetto vd. Turchetto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik; tel: 225-596; Nabrežina:, tel. 200-121, Šesljan: tel. 209-197: Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. d( 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68441. ^GROZDJE ZA VINO gg ■|^SUPERORTOFRUTTICOLO - T>9 Cagni 1 '! C zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT RAČUNOVODJE s prakso in pripravnike vabimo na sodelovanje. Ponudbe pod šifro «Pisama». KUPIM hišo (tudi staro), stanovanje ah zemljišče. Telefonirati na št. 223390. OSMICO je odprla Karmela Cussigh v Gorici - Ul. Corsica 7. Toči pristno belo in črno vino. IšcEMO rabljeno kuhinjsko opremo. Telefonirati na 732456 v uradnih urah. IŠČEMO družino, ki bi sprejela v varstvo 9-letnega dečka. Telefonirati i.a tel. št. 775454, od 20.30 do 21.30. KUPIM prosto stanovanje v Gorici. Telefonirati na telefonsko štev. 81615. PRODAM po polovični ceni novo peč na gorilno olje za centralno kurjavo (42.000 cl) znamke bu-derus. Telefonirati od i.9. do 21. ure na št. 200543, GROZDJE; za vino prodaja .Kmetijska zadruga v Trstu (Terza Tra-versale Est„ industrijska cona) in/ v Bol juncu (pri šoli). OSMICA pri Lupincu v Praprotu bo odprta še jutri. Toči belo in črno vino. NUJNO iščem stanovanje v najem, po možnosti v centru mesta Telefonirati od 9. do 11. ure zjutraj na št. 60227. UGODNO prodam skoraj nov grelec za živila. Informacije po telefonu 04,81 - 882163. POTREBUJEMO več izvodov knjige «G. Prina: Splošno knjigovodstvo* za dijake III. razreda DTTZ «žiga Zois*. Prosimo bivše dijake, naj knjigo odstopijo. Lahko telefonirajo v tajništvo zavoda - tel. 54356. MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390. UGODNO prodam skoraj nov dvobr-zinski moped 49 C. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 0841 — 882230 (odg. Tomšič). 15-LETNO dekle z znanjem slovenščine nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati od 13. do 14. ure na štev. 220495. PRODAM motorni čoln znamke fiart. Dolžina 3.60 m Telefonirati na št. 225-654. PRODAM avtomobil mini moriš 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirat5 od 13. do 14. ure na telefon štev. 228-723. PRODAM fiat 850 - pulmin v odličnem stanju. Telefon 225-551. JEEP wilis s prikohco registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Telefon 432-36. PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel. štev. 226-265. POŠTENEGA(O) in sposobnega(o) delavca (ko) sprejmemo takoj v službo za skladiščnika. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod oznako «Center mesta*. Kljub dežju se je na prireditvenem prostoru zbralo precej ljudi Si® ■ , , BANCA Dl CREDITO Dl TRI E ST E TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A. TRST - ULICA F. FILZMO * "E? E1-£L16 , 13. 10. 1980 Ameriški dolar Funt šterhng Irski funt šterhng Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola” Holandski fiorinf Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 859.— 2050.— 1730.— 518.— 202,75 28.75 473.— 66.75 730,-434,-153,50 204,-172,— 16,- 27,- 27,- Čeprav je bilo vreme precej nagajivo in je močno deževalo, so se številni - ljudje r iz, Slovenije in zamejstva zbrali v nedeljo predpoldne v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici, kjer so v Aleji velikih mož neutrudni člani Kluba starih goriških študentov odkrili še en spomenik človeku, ki je zaslužen za slovenski primorski narod, t.j. dr. Andreju Budalu.^ Že več kot dvajset let je klub študentov, ki so obiskovali slovenske šole v Gorici še pred prvo svetovno vojno, neumorno na delu, da napolni ne le Novo Gorico, marveč vso goriško deželo s spomeniki in drugačnimi obeležji, ki spominjajo na ljudi, ki so nekoč delali za razvoj slovenstva na vseh področjih, predvsem v Gorici, pa tudi v drugih krajih Primorske. In tako smo leto za letom dobili v Novi Gorici doprsne kipe pisateljev in pesnikov, kot so Fran Erjavec in Simon Gregorčič, politikov kot so dr. Karel Lavrič, dr. Henrik Tuma in dr. Anton Gregorčič, žrtev fašizma, kot je Lojze Bratuž, in Iše mnogih drugih. V Čepovanu, v Štanjelu in v številnih drugih km, jih pa so postavljene številne spo» minske plošče. Naj že takoj povemo, da bo čez trinajst dni, v nedeljo, 26. oktobra popoldne, prav MENJALNICA vseh tujih valu t Dr. Filibert Benedetič tako na pobudo tega kluba, odkritje spominske plošče na rojstni hiši pisatelja Cirila Kosmača v Slapu ob Idrijci. Budalov kip, ki stoj ob Erjavčevem drevoredu, je delo bil jenskega akademskega kiparja Negovana Nemca. Na nedeljsko slavnost so prišli ■ številni ljudje iz Štandre-ža in Novogoričani, dr. Joža Vilfan, predsednik SKGZ Boris Race, generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Prisotna sta bila tudi Budalov sin dr. Gojmir in hči dr. Breda. Slavljenčev sin je kip tudi odkril. Slavnost je otvoril predsednik kluba dr.' Zvonimir Lužnik, ki je, potem ko se je zahvalil prisotnim za sodelovanje, povedal tudi, da je klub hvaležen Kulturni skupnosti iz Nove Gorice za vsestransko pomoč, ki jo nudi njihovi akciji. In povedal je še zanimivost, da je napis na kamnu vklesal star prijatelj članov kluba, 88-letni kamnosek Justo Vižintin iz Vrtojbe. Slavnostni govor je imel dr. Filibert Benedetič, ki je med drugim dejal, da predstavlja Andrej Budal vehki vzor, dostojanstven primer jasnosti, doslednosti in brezkompromisnosti, njegovo izročilo temelji na vrednotah kulturne zavesti in v nenehnem boju za priznanje vsaj tistih pravic, iz katerih izhajajo o-snovna načela svetovne listine o človečanskih pravicah. Budal sodi v generacijo naših velikih intelektualcev in je v najhujših časih življenja našega naroda na tem ozemlju, v času fašizma, dosledno bil v vrstah tistih, ki so si prizadevali, da bi se slovenstvo tu razvijalo. In tudi po vojni, potem ko je fašistična zver morala pustiti vajeti iz rok, se je Budal brezkom promisno boril proti vsem tistim, ki so nam kratili naše pravice. Odkrito je Budal zagovarjal načelo, da je kultura slovenskega naroda v zamejstvu neločljijvo povezana s kulturo naroda v matični državi in zavračal poizkuse tistih, ki so hoteli, zaradi svojega nasprotstva do sodobne Jugoslavije, da bi se v zamejstvu razvijala specifična kultura. V kulturnem delu programa je z nekaterimi pesmimi nastopil mešani pevski zbor «Oton Župančič* iz štandreža pod vodstvom Stanka Benka. Zatem sta članici Dramske- ga društva «štandrež» Majda Paulin in Vanda Srebotnjak recitirali dve Budalovi pesmi. Gledališki i-gralec Stane Raztresen pa je zavzeto prebral Budalovo odprto pi- smo tržaškemu guvernerju, angleškemu generalu Wintertonu, v katerem ga je opozarjal na vse krivice, ki smo jih pod fašizmom pretrpeli Slovenci na Primorskem. V Štandrežu bo v nedeljo, 19. oktobra, posebno slovesen dan, saj bodo domačo slovensko osnovno šolo poimenovali po pisatelju in naravoslovcu Franu Erjavcu, ki je dolga leta živel kot profesor v Gorici. S'to 'slovesnostjo se zaključi postopek, ki se je začel že v marcu leta 1976, ko je medrazredni svet sklenil poimenovati to šolo po tem našem zaslužnem pisatelju. Ob tej priliki bodo v šolski veži odkrili doprsni kip Frana Erjavca, delo kiparja Borisa Kalina. Gre za kopijo Jcipa, ki je m Erjavčevi cesti v Novi Gorici. - .*)•'■ L Na nedeljski slovesnosti bodo nastopili domači osnovnošolski otroci z bogatim kulturnim programom. Sodelovali bodo Judi otroci šole v Ulici Vittorio Veneto. O Erjavčevem življenju in delu pa bo spregovorila prof. Lojzka Bratuž. V prostorih šole bo tudi rdzstava Erjavčevih del in fotografska 'dokumentacija štan-drešlce šole. Program v nedeljo se bo začel ob 10.30. Dan prej bodo otroci in učitelji štandreijke šole obiskali Erjavčev grob na glavnem goriškem pokopališču in tu se bodo s pesmijo in fvetjem poklonili spominu tega slovenskega literata. Pripravljalni odbor za poimenovanje šole je ob tej priliki izdal posebno brošuro, v kateri je zgodovinski prikaz štandreške šole od njenih začetkov v letu 1856 do danes. V knjižnici so tudi obsežen opis Erjavčevega 'dela in prispevki učencev štandreške šole. odzvale vabilu sindikalne federacije za ;pomoč ^stavkajočim delavcem turihšlfegk Fratahh so'Sindikatu že izročile prvi denarni prispevek. • Skupine socialističnih delavcev (NAS) v tržiških tovarnah so se niiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiHiuiiiiuiiiiimimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiHiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiMi« NA POBUDO CENTRALNEGA KOMITEJA - SEKCIJE ZA INDUSTRIJO Konec oktobra v Tržiču skupščina KPI o stanju v ladjedelništvu Stranka bo zbrala gradivo za odgovor na predloge vlade o podjetjih z državno udeležbo Italijanska komunistična partija pripravlja svoje stališče do vladnega predloga glede razvoja podjetij z državno udeležbo. S tem namenom je skhcala za 25. in 26. oktober letos v Tržišču (Palazzetto Veneto) vsedržavno • skupščino o stanju v ladjedelniški industriji. Skupščina O ladjedelništvu bo služila za pripravo ha vsedržavno konferenco o stanju podjetij z državno udeležbo, ki jo pripravlja sekcija za industrijo centralnega komiteja KPI. Pripade sovpadajo z izredno težavnim stanjem italijanskega ladjedelništva, ki je v globoki krizi in d kateri so govorih tudi prejšnji teden na sindikalnih zborovanjih ob štiriurni vsedržavni stavki proti manevrom lastnikov FIAT. Ob tisti priložnosti so govorniki, med drugim tudi v Tržiču, zahtevali, da i-tahjanska vlada poveča plovni park z izgradnjo manjših ladij, kar bi po eni strani omogočilo zaposlitev brezposelnih, po drugi strani pa bi pomorstvo vključih v prizadevanja za gospodarski napredek. Seveda se ladjedelniška kriza o-draža tudi v naši 'deželi in zlasti v Trižiču, kar prinaša že znane posledice v krčenju števila delovnih mest zmanjševanju naročil zd obrtniška podjetja itd. Itahjanska komunistična partija bo v razdobju, ki nas loči do vsedržavne skupščine 25. in 26. oktobra priredila več pripravljalnih sestankov, da bi zbrala stahšča družbenih sil, strank, gospodarskih krogov itd. Tako bodo med drugim priredili tudi srečanja z delavskimi kolektivi naše dežele, da bi za pobudo kar najbolj zainteresirali širok krog javnega mnenja. Na skupščinah s tovarniškimi sveti ladjedelnice, ITC, krajevnimi ustanovami na Goriškem in tudi na Tržaškem bodo spregovorih senator Silvano Bacicchi, poslanec Antonino Cuffaro in goriški tajnik Tullio Paiza. V Tržiču je bila seja občinskega sveta Na včerajšpji; jspji-občinskega sv^> ta v Tržiču, ki je bila v dopoldanskih urah, so med drugim z veliko glasov sklenili-najeti-nekatera, posgg jila. 165 milijonov lir bodo porabil! za prenovitev prometne signalizacije, za nakup malih prenosnih kontejnerjev za odvoz smeti in za popravljalna dela v neki srednji šoli. Nadaljnjih 70 milijonov lir pa bodo porabih za nakup stavbe bivše veleblagovnice Miniussi na Korzu. Stavbo bedo seveda obnovili, imeli pa bodo en sam kompleks s stavbo bivšega betela Rema .v Ul. S. Arnbro-gio, ki jo je občina kupila že pred časom in v kateri namerava urediti precej svojih uradov. m KPi drevi v Tržiču Danes popoldne bo v Tržiču pokrajinska manifestacija KPI. ki hoče opozoriti na hudo krizo v tovarnah v naši pokrajini. S Trga Dante bo ob 17.30 krenil sprevod do glavnega Trga republike, kjer bo shod ob 18.15. Spregovorih bodo zastopniki tovarn v krizi, zborovanje bo zatem zaključil pokrajinski tajnik Tullio Paiza. povozil. Nesreča se je pripetila o-koli 21. ure. Takrat je vojak, 21-letni Giovanni Lanciarotto iz okolice Trevisa, ki služi, vojaški rok v Gorici, ne dovolj previdno šel čez cesto. Nimamo podatkov, če se je nesreča zgodila na «zebrah» ali pa na odprti cesti. Prav takrat ■ se je pripeljal Z tnopedom 17-letni Claudio ‘ Trevisan " ii Ul. Gorizia 65, in se zaletel v vojaka. Oba sta se hudo poškodovala, tako zelo htido, da bosta po predvidevanjih zdravnikov morala ostati v bolnišnici vsak po 30 dneh. Trevisan se je udaril v čelo in si zlomil lobanjo: Odpeljali so ga v specialistično bolnišnico v Trst. Lanciarotto se je tudi udaril v glavo, vendar ni izgubil zavesti, zlomil si je kolk in se {»tolkel po glavi, rokah in nogah. Mcpsdist v vojaka: vsak po 30 dni bolnišnice V nedeljo zvečer se je zaradi dežja pripetila na državni cesti pri Šlovrencu prometna nesreča, v kateri sta se polomila vojak, ki je prečkal cesto, ter mopedist, ki ga je HiiiMiiiiiiiiiiiMiiaiiiiiiiiiiiHiiiMiimimummmiiiiimitttiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiuiitiiiiiuiiiii NESREČA V NEDELJO ZVEČER Zaradi izsiljevanja prednosti voznica v bolnišnici Po trčenju ob avlo se je zaletela še v kabino prometnega stražnika na Korzu Zaradi izsiljevanja prednosti se je zgodila v nedeljo nekaj po 21. uri na Korzovem križišču pred.Garibaldijevo kavarno prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala voznica; dva avtomobila sta skoraj popolnoma uničena, neuporabna pa je tudi kabina mestnega stražnika, ki je pred kavarno, ker se je po trčenju vanjo zaletel avtomobil. Ob tisti uri. ko se je pripetila nesreča, semafori na Korzu ne delujejo več tako kot čez dan. Namestno rdeče in zelene luči mežika samo o-ranžna, kar pomeni znak za križišče. Tega znaka, pa tudi ?naka STOP, ki je ob semaforu 39-letna Laura Zanella iz Ul. Pascoli 17 ni spoštovala. S precejšnjo brzino je z mini zapeljala v križišče ravno v trenutku, ko se je po Korzu od postaje proti mestnemu središču z ritmom peljal 43-letni Armano Ma-gnarin iz Ul. Signorini 8. Zanellova je po trčenju nadaljevala vožnjo čez cesto in se je usta- vila ob kabini na nasprotnem vogalu, ki jo je nagnila, s tolikšno brzino se 'je zaletela vanjo. Voznico so odpeljah v splošno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh. Ugotovili so ji pretres možganov in zlom leve rame. V glavo se je udaril tudi Magnarin, vendar si možganov ni pretresel; okreval bo v treh dneh. Otrok pod avto Včeraj ob 15. uri se }e v prometni nesreči v Ul. Mighetti poleg Uršulinskega zavoda, budo poškodoval 9-letni Stefano Conti iz UL Doni-zetti 45. Povozil ga je jugoslovanski avtomobilist. Dečka so odpeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 60 dneh. Ugotovili so mu udarce na glavi in zlom desne stegnenice. Prispevki za spomenik pri Sv. Vodu Kot srno že poročali, so pred petnajstimi dne.vi na Sv. Vodu v spodnji Vipavski dolini odkrili sm-me-nik padlim borcem Goriške frcnle. V teh bitkah so padli tudi nekateri borci iz Tržaške. Svojci padlih borcev so prek sekcije VZPI - ANPI v Zgoniku prispevali denar v sklad za postavitev spominskega obeležja. Ivan in Marija Furlan sta prispevala 150.050 hr, Francka Furlan-Cibic in Anten Furlan 150.000 lir, Laura Danieli-Gulh in Albert Gulli 150.000. lii- in sekcija VZ^I - ANPI iz Zgonika 50.000 lir. 100.000 hr je prispevala tudi sekcija ANPI iz Ronk. Odbor za postavitev spominskega obeležja in borčevska sekcije iz Bukovice. Volčje drage, Dornberka in Vrtojbe se za prispevke zahvaljujejo. SLOVENSKO STALNO , ; GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete Katoliški dom v GORICI, Drevored 20. septembra, v četrtek, 16. oktobra 1980, ob 20.30 LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejanjih Režija MARK) URŠIČ Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po naslednjem voznem redu: odhod izpred gostilne Devetak na Vrhu ob 19.30, s Poljan ob 19.35, izpred županstva v Doberdobu bb 19.45, izpred spomenika na Palkišču ob 19.50, od Devetakov ob 20. uri, izpred gostilne Ožbot v Rupi ob 20.05, izpred Kulturnega doma v Sovodnjah ob 20.10. Avtobus bo vozil točno!, ,pq voznem redu in tudi predstava se bo pričela ob, pa- , povedanem času, zato priredi! telji prosijo, da gledališki obi-skbvmii to upoštevajo. Nadaljuje se do 16. oktobra vpisovanje abonentov na sedežu* ZSKD, UL Malta 2 - tel. 83-495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18 -tel. 83-177, od 17. do 19. ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v ZSKD in ZSKP. V 11. ZVEZKU MOCUMENTI CORIZIANh POLEMIKA BIVŠEGA ŽUPANA S TRGOVINSKO ZBORNICO Tokrat na vrsti obnova zakona o goriški prosti coni in Goriški sklad Te dni smo dobili na našo delovno mizo enajsti (je to morda zadnji?) zvezek z naslovom «Do-cumenti gorižiani*. s katerimi je bivši goriški župan Pasquale De Simone obdelal marsikatero skrivnost svojega osemletnega županovanja. Menda takih zvezkov z u-radnimi občinskimi dokumenti ne bo več, slednji je že datiran v letošnjem oktobru, medtem je De Simone že prepustil mesto novemu županu Scaranu. Zadnji zvezek občinskih dokumentov obsega dopisovanje in druge dokumente med županom in raznimi politiki ter državnimi funkcionarji v zvezi z obnovitvijo zakona o prosti coni. Gre tako za enoletne obnovitve začasnega značaja kot za zadnjo desetletno obnovitev. In že v predgovoru najdemo De Simonovo kritiko nad delovanjem upravnega odbora Goriškega sklada, ki je namenil preveč denarja raznim infrastrukturam širom goriške pokrajine, premalo pa je bilo namenjenega onim na ožjem področju Gorice. Vidi se tu De Simonova polemika s predsednikom trgovinske zbornice Lupierijem in z drugimi demokristjgpskimi političnimi . prvaki, ki .So De Simona kratkomalo odstavili. Ta. polemika med De Simonom in Lupierijem pa ni od danes. Že v ■ juniju 1973 je prišlo do dopisne polemike, za katero javnost ni takrat izvedela. Lupier' in vodstvo trgovinske zbornice so se takrat podali k pristojnemu ministru v Rim, da bi tam dosegli obnovitev zakona o prosti coni, ne da bi bili pri tem vprašali občino za sodelovanje. De Simone se je takrat razjezil in poslal Lupieriju užaljeno pismo, in v zadnjem dokumentarnem zvezku najdemo najbrž vso u-strezno dokumentacijo. Takšni in še drugi so dokumenti objavljeni v teh zvezkih, ki nam jih .je bivši goriški župan ponudil v branje v zadnjih dveh mesecih. Kdor se bo hotel s temi vprašanji seznaniti, bo najbrž zvezke dobil v tukajšnjih knjižnicah. Le škoda, da nistno dobili še več takih zanimivih pričevanj. Padec motociklista V Lečniku se je prejšnji večer prevrnil z mopedom jugoslovanski državljan, 61-letni Friderik Caveni iz Solkana. Potolkel se je po obrazu .Po prvi pomoči, ki so mu jo nudili v goriški bolnišnici, je odšel v šempetrsko. Razna obvestila Prosvetno- društvo «Jezero» iz Doberdoba, obvešča vse pevce moškega zbora, dr. bo prva vaja v novi sezoni danes ob 20. uri. Kino Lori ca VERDI 17.00—22.00 «H gendarme De Funes e gh extraterrestri». E. De Funes in M. Galabru. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «Chissa perchi capitano tutte a me», B. Spencer, vniORIA Danes zaprto. : V Iršič EXCEJLS^R 16 3Q—22.00 *1J ritorno di Bud Casšidy e Kid*. PRINCIPE 17.30 - 22,00 «Sparta-cus*. , Nora Carica in okohcu SOČA 18.00—20.00 «Smrt na Nilu*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Dandy pravo ameriško ime*. Ameriški film. DESKLE 19.30 o . imgi 'več časa na razpolago, da opravi svoje delo. Lahko se bo posluževal slovarjev ali se posvetoval s (Strokovnjaki. Njegova naloga pa je kljub temu zelo zahtevna, ker se mora prevod smiselno in stilističho Ujemati z originalom. Za tolmače je pa pomembnejši govorjen jezik, prevajati morajo simultano (sproti v kabinah 1 in ken-sekutivno (med govornikovimi pavzami prevaja tolmač točne govornikove besede). Tolmača je treba u-sposobiti za prevajanje na konferencah. seminarjih, simpozijih ipd Ima torej večjo odgovornost, ker narobev prevedena beseda lahko sproži konfliktno situacijo. Na splošno mora biti tolmač zelo razgledan, imeti mora zelo široko splošno kulturo, stalno mora biti informiran o političnem, kulturnem in socialnem dogajanju v svetovnem merilu. Lahko torej rečemo, da mora študirati vse svoje življenje. Po- leg tega pa mora imeti prepričljiv nastop in sposobnost, da se hitro znajde v vsaki situaciji. Na šoli poučujejo poleg italijanščine. ki je osnovni jezik, osem jezikov, ki so razdeljeni v dve skupini, v glavne in komplementarne jezike. Glavni so: angleščina, nemščina in francoščina, komplementarni pa poleg angleščine, nemščine in francoščine še slovenščina, srbohrvaščina, ruščina, holandščina in španščina. Izbor jezikov je izdelan predvsem za zahteve Evropske gospodarske skupnosti in evropskega parlamenta. Zato se bo morda tem jezikom kmalu pridružila grščina in vsekakor jeziki tistih narodov, ki bodo vstopili v EGS. Razlika v študiju glavnih in kom plementarnih jezikov je precejšnja. Glavni jezik .ie treba obvladati že ob vstopu v šolo, na začetku akademskega leta je namreč treba polagati sprejemni izpit iz izbranega jezika. Sprejemni izpit je precej težak in na splošno je šola zelo zahtevna in selektivna, ima pa velik ugled in tudi priprava diplomirancev je izredni dobra. Na tej šoli poučujejo tu;e jezike namreč profesorji različnih narodnosti. Posamezni tuj jezik je torej materin jezik profesorja, ki mora imeti o-benem tudi vso šolsko izobrazbo v svojem jeziku. Predavanja so obvezna, urnik obsega tedensko od 27 do 31 ur. Perspektive zaposlitve v bodočnosti- so precej dobre, čeprav niso in prevajalcih na mednarodnem trgu zelo veliko. Takrat so prihajali celo tuji izvedenci k diplomskim izpitom in najboljši necdiplomiran-ci so imeli možnost takoj podpisati pogodbo za EGS Veliko boljše perspektive pa se odpirajo prav v našem mestu in našem okolju, kjer .ie potreba po tolmačih, ki imajo diplomo iz slovenščine, vedno večja. Žal. na v Trstu ni še nobenega in ie večkrat treba klicati tolmače iz Slovenije. Zato je treba spodbujati slovenske študente, ki se za to zanima io. da se vpišejo na to šolo. In če bo postala slovenščina g'avni jezik, za kar bi se morala boriti vsa r.aša narodnostna skupnost, bo našim slovenskim študentom odprta pol do visoko kvalificirane usposobljenosti na tem področju. Tudi službenih mest v perspektivah, ki nam jih dajejo osimski sporazumi, ne bi smelo manjkati, posebno ne. kadar bomo dosegli globalno zaščito. BARBARA GRUDEN V soboto v Nabrežini uspel otroški praznik Veselo srečanje nabrežinskih, re-pentabrskih in zgoniških otrok je v soboto uspelo. V dvorani kulturnega društva Igo Gruden, kjer so zaradi dežja in prve jesenske bur-je morali prenesti predvideno srečanje na trgu. se je v soboto zbralo nad petdeset otrok. Letos poleti so bili ti malčki gostje sloven- skega poletnega središča v Zgoniku ter italijanskega centra, ki je letos prvič deloval v nabrežinskem otroškem vrtcu. Pobudniki sobotne prireditve pa so bili ravno animatorji ter pokrajinski zdravstveni konzorcij, ki je doslej skrbel za organizacijo in izpeljavo poletnih središč na Krasu. Otroci, starši in nekateri vaščani so se že ob treh zbrali v društveni dvorani, najmlajši pa so takoj prijeli za čopiče in voščenke ter napolnili velike bele pole z barvami neresničnega, pravljičnega sveta. Kmalu so bili zidovi polni pisanih risb, otroci pa so si zaželeli spremembe in zaplesali ob zvokih domačih viž. Na vrsto so prišle tudi družabne igre in seveda čas za klepet. Ko so se po večurni zabavi starši in otroci poslavljali, so si vsi zaželeli, da bi taka srečanja ponovili tudi v bodoče. Otroci so namreč v zimskih popoldnevih prepuščeni lastni domišljiji in večkrat pogrešajo novih oblik igre in de avnosti, kf bi jih združevala in jim pomagala do sprostitve in veselega vzdušja. Srečanje je torej uspelo in marsikdo je ob tej priložnosti spoznal, da je vloga animacije in številnih dejavnosti ob nrestem času precejšnja, oziroma da je potrebno nadaljevati delo v poletnih središčih, ki so se pri nas uveljavila šele pred dvema ali tremi leti. Take pobude nudijo namreč najmlajšim priložnost, da se srečujejo v domačem okolju ter skupno zaživijo ob Igri in številnih dejavnostih. V NEDELJO NA PLATIŠČU V BENEŽKI SLOVENIJI Odkritje dvojezičnega spominskega obeležja sedmim zaslužnim duhovnikom - narodnjakom Videmski nadškof Battisti o nujnosti ohranitve slovenske besede in kulture v teh krajih - Tu se je izoblikoval lik Bevkovega Martina Čedermaca - Ploščo je postavilo prebivalstvo vasi ob pomoči napredne uprave občine Tipana in PD , » Škotska Portugalska lastne sposobnosti in nepredvidene točke, ki se naberejo, mu dajejo rezervo umirjenosti pred naslednjo panogo. In vendar tudi v tretji panogi, metu krogle, Pučniku ni uspelo popraviti svojega najboljšega dosežka. čeprav ga je s 13,63 m približal na samih 6 centimetrov. Prvi dan je dal tako seštevek 1937 točk, kar je obetalo kakih 3150 točk. Drugi dan se je tekmovanje začelo s skokom v višino. Množica nastopajočih je prisiljevala skakalce k izredno dolgim premorom med enim skokom in drugim. Kljub temu ' je Pučnik zablestel z novim osebnim rekordom 184 cm, ki je tudi Borova znamka. Ob koncu je dal vse od sebe v teku na 1000 m in dosegel drugo osebno znamko 3’52"4. Pučnikov uspeh je seveda zasenčil nastop Tiziane Natural, ki je tekmovala med deklicami v četverobo-ju, kljub temu pa je mlada borovka tekmovala na dobrem nivoju. 80 metrov je pretekla v 11”6. v daljino je skočila 4.33 m. kroglo je sunila 8.79 m, 600 metrov pa pretekla v 1'58”4. Napredovala je samo v metu krogle, za delni neuspeh v skoku v daljino pa je v dobri meri kriva slaba organizacija tekmovanja. Skupno Je Tiziana zbrala 1984 točk, kar je približno 80 manj od njene najboljše znamke. V konkurenci 16 najboljših iz cele Italije je dosegla 8. mesto. S svojim rekordom bi se bila uvrstila kar na četrto mesto. • kb NOGOMET 2. JUGOSLOVANSKA LIGA Osijek - Dinamo 1:0 Sloboda - Proleter 0:1 Leotar - Čelik 1:1 Jedinstvo (Br) - Iskra 3:1 LESTVICA Proleter 13; Dinamo 12; Maribor, Iskra, Jedinstvo (Bi), AIK, Čelik in Osijek 10; GOŠK - Jug in Sloboda 9; Rudar in Leotar 8; Jedinstvo (Br) in Vrbas 7; Spartak 6; Bosna 5 PRIHODNJE KOLO (19. 10.) Spartak - Iskra; Čelik - Jedinstvo (Br); Proleter - Leotar; Dinamo -Sloboda: Maribor - Osijek; GOŠK -Ju - AIK; Jedinstvo (Bi) - Vrbas; Rudar - Bosna. Perugia — Sparta Rotterdam 3:2 Odločitev je padla že v prvem polčasu, ko so bili za Perugio uspešni Fortunato, Di Gennaro in Casarsa, za goste pa Geels in Holverda. V drugem polčasu sta enajsterici prišli na igrišče popolnoma dekoncentrirani in sta opravili le koristen trening. Zaradi tega se rezultat ni spremenil. Forma italijanskih teniških igralcev pred finalnim dvobojem za Davisov pokal v Pragi nekoliko zaskrbljuje italijanske navijače. Na sliki: Panatta, ki je proti Čehoslovaku Lendlu izgubil z 1:6, 1:6 HniniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitmintimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiHinniiiimiiiiiiiTiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIGI Poprečna igra slovenskih ekip Trije slovenski nogometni zastopniki v 2. zvezni ligi — Zahod se tokrat niso najbolje izkazali. Točko so iztržili v 9. kolu samo igralci Rudarja iz Velenja, ki so se pred domačimi gledalci pomerili s Spar-takom iz Subotice. Velenjčani so sicer po prvem polčasu vodili, toda ni jim uspelo, da bi drugič premagali nasprotnega vratarja. Ljubljanska Sloboda je doma izgubila s Pro-leterjem, ki se je prebil na sam vrh lestvice. Mariborčani pa so • v Bački Topoli igrali preslabo v o-brambi in visok poraz je bil neizbežen. IZIDI 9. KOLA Rudar - Spartak ' !7 1:T Bosna - Jedinstvo (Bi) 1:1 Vrbas - GOŠK Jug. -.1:1 AIK - Maribor 4:2 Učinkovita igra Triestine Tržačani so premagali Trento š 3:0 - Na blatnem igrišču sta moštvi prikazali lepo in zrelo igro - Najboljši je bil Mascheroni Triestina — Trento 3:0 (2:0) TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Magnccavallo, Di Rišio, Prevedini, Mascheroni, Mariani (cd 23. min. d.p. Štrukelj), Amato, Mitri, Franca, Zandegu (od 25. min. d.p. Co-letta). TRENTO: Mayer, Favaro, Cian-chetti (od 18. min. d.p. Prati), Ma-rinelli, Daldosso, Sala, Telch, Chia-rotto. Bertocchi, Lutterotti, Bocchio. STRELCI: v 12. min. p.p. Ma-gnocavallo. v 38. min. p.p. Amato (11-mgtrovka), v 43. min. d.p. Mitri. SODNIK: Cerquoni iz Macerate. GLEDALCEV: okrog 6.000. Triestina je končno vendarle prišla do gola in s tem do prve zmage v letošnjem prvenstvu. Moramo reči, da smo v nedeljo na stadionu «Grezar» riedali vseskozi, dopadljiv nogomet in tako igro, ki je tržaški navijači že dolgo niso videli, čeprav je bilo igrišče zelo težko in blatno. S to zmago se je Triestina pre- Catanzaro — Curnivul 3:2 CATANZARO — Veliko golov in dobra igra je razveselila prijatelje nogometa v glavnem mestu Kalabrije. Romuni so se predstavili občinstvu kot poprečno rpoštvo, ki o-krnjenemu Catanzaru ni delalo velikih preglavic. Razveseljivo je, da je po dolgem času spet zaigral Ma-io, ki bo trenerju Burgnichu v nadaljnjem poteku prvenstva še veliko pomenil, v ostalem pa se je izkazal še Palanca. Atalanta - Catania 1 Foggia - Piša X L.R. Vicenza - Cesena X Lazio - Varese 1 Lecce - Genoa 1 Milan - Verona 1 Palermo - Bari X Rimini - Taranto X Sampdoria - Pescara 1 Spal - Monza 1 Forli - Parma X Anconltana - Civitanovese X Siena - Grosseto X KVOTE: 13 — 792.800 lir 12 — 42.200 Ur bila tudi na vrh lestvice, ki ga bo skušala obdržati do konca prvenstva in tako kronati dolgoletne napore: prestop v 2. italijansko ligo. Moštvo je za to vsekakor sposob no, saj razpolaga s takimi igralci, ki po tehnični plati najbrž prednjačijo v C-l ligi. * Nedeljska tekma je torej zado voljila maloštevibie privržence nogometa, ki so se zbrali ob robu ob činskega stadiona. K temu je v veliki meri pripomogel tudi Trento, ki se je predstavil kot dobra in uigrana enajsterica in igral povsem odprto, tako da je imel tudi prve priložnosti na srečanju, vendar je vratar domačih Bartolini vselej u-činkovito posredoval. Sam začetek tekme je veliko obe- ,1 rP—________________z- . ^_ -i tal. Triestina je silovito krenila v, .postavil končni izid. itll t , V- MgHHMHi m s .. X Prijateljska srečanja med našimi in društvi iz matične domovine so vse bolj razvejana. Na sliki: posnetek nogometnih moštev Brega in Kočevja, ki sta se pred kratkim pomerila v Dolini napad in si z Marianijem, Zande-gujem, Franco in Mitrijem ustvarila nekaj zrelih priložnosti za 'gol: Napadalci pa so bili dokaj nespretni, tako da so streli švigali le mimo vratnic vratarja Mayerja. Že v 12. min. pa je Triestina kljub vsemu-prišla v vodstvo. To je bila enostavna akciia, ki se je začela na sredini igrišča, ko se je žoge polastil Mitri. Ta je krenil po desni stra ni igrišča in se odločil za visok predložek v kazenski prostor. Tam je bil najbolj priseben in spreten Magnocavallo. ki je z lobom z glavo presenetil gostujočega vratarja. Res lep gol in havdušenje na stadionu. Trento je od takrat skušal nadoknaditi zamujeno, vendar si ni znal ustvariti pravih priložnosti za zadetek. Igra gostov je bila želo lepa, na oko tudi atraktivna, vendar neučinkovita. V tem delu se je odlikovala zlasti obramba Tržačanov s Prevedinijem, Scbiraldijem in Mascheronijem na čelu, ki so znali odbiti vsak napad. Triestina je skušala priti v kazenski prostor s protinapadi, vendar ji to ni uspevalo, saj sta bila Mariani in Zan-degi) na blatnem igrišču močno handikapirana. V 38. min. je domači «libero» Mascheroni prekinil nevaren napad gostov in krenil v nezadržnem sprintu po levi strani. Kot za šalo je preigral nekaj nasprotnih igralcev, ko ga v kazenskem prostoru zrušil Marinelli. Sodnik je u-pravičeno pokazal na 11-metrovko, ki jo je r.ato z močnim in točnim strelom realiziral Amato. Do konca polčasa smo zabeležili niiiMiniiiHiMiiiiMiiitiiiiiiiiiiiniiiiHiiitiniiiiMiiiiiMitnHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiniiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinmiiimiiiiiiimiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V 4. KOLU PRVENSTVA Al LIGE NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Gostje iz Kiilna premočni za Videmčane Udinese — Koln 1:3 VIDEM — V nedeljo niso odigra li rednega kola italijanskega nogometnega prvenstva A lige, zato so Videmčani izkoristili premor in se pomerili z zahodnonemškim prvoligašem Kiilnom, ki je preti časom odstopil svojega nogometaša Neumanna prav Udineseju. Žal Neumann v nedeljo zaradi poškodbe ni igral in to se je močno poznalo v igri Videmčanov. Predstavniki iz ZRN so bili premočen nasprotnik za varovance trenerja Giagnonija Na to kaže tudi rezultat, ki bi lahko bil še višji. če bi bili nogometaši Kiilna malce bolj prizadevni. Vsekakor pa je treba reči. da bi bila to dobra tekma, ki je zadovoljila kakih T tisoč gledalcev. Udinese pa je zaigral veliko bolje v drugem polčasu, ko je prišel tudi do gola. Pravi junak tekme je bil bivši nemški reprezentant Dieter Miiller, ki je sam zabil tri gole. Prav ta i- Huda spodrsljaja Tržačanov in Goričanov Hurlingham igral katastrofalno slabo pred lastnim občinstvom - Tai Ginseng izgubil v Bologni Huriingham - Grimaldi 54:81 (33:38) GRIMALDI: Della Valle 2, Mandeli!, Brumatti 12, Benatti 8, Fio-retti 2, Marietta 16, Arucci 2, Sac-chetti 9, Wansley 23, Speicher 7. HURLINGHAM: Laurel 11, Barnes 8. Mina 4. Baiguera 1. Ritossa 18, Meneghel 2, Tonut 4, Scolini 4, Ja-cuzzo, Čuk 4. SODNIKA: Martolini in Fiorito iz Rima. PON: Ritossa (38) PM: Hurlingham 8:10, Grimaldi 17:20. Popolen «black - out» tržaške e-kipe: tako bi lahko v skopih besedah lahko označili nedeljski katastrofalen nastop Hurlinghama. Vedeli smo, da je Grimaldi zelo solidna ekipa, kar so Turinčani tudi dokazali na igrišču, a takega razpleta verjetno nihče ni pričakoval. Tr žaški igralci so se sicer potrudili, a s požrtvo”alnostjo ni mogoče zadostiti tehničnim vrzelim, in to še posebej v prvoligaškem prvenstvu. Še-predvser. je bil za poraz odločilen izredno slab dan obeh tujih igracev: Laurel je zgrešil neverjetno število metov, Barnes pa ni po- kazal niti običajne dobre igre v obrambi. Domači igralci pa si v ključnih trenutkih tekme nikakor niso upali metov na koš, če izvzamemo Ritosso, ki je edini zadeval z nekoliko večjo točnostjo nasprotnikov koš. Pozitiven je bil tudi nastop Scolinija, Čuk pa je prikazal precej borbeno in odločno igro pod košema. Proti taki ekipi, kot se je v nedeljo izkazal Hurlingham, ni izkušenim Turinčanom bilo težko odnesti zmage: z izredno zrelo igro, ki temelji na strelcih Brumattiju ter Marietti in na centru Wansleyu, si je Grimaldi že v prvem delu priboril manjšo prednost, v začetku drugega polčasa pa odločno strl odpor tržaške ekipe. Tedaj je trener Lombardi celo potegnil z Igrišča oba Američana, tako da so bili zadnjih deset minut na igrišču sami domači igralci. Id’-B — Tal Ginseng 101:84 (51:44) I&B: Bertolotti 16, Dal Pian, Ma-guolo 2, Balugani 2, Jordan 18, Fer-ro 26, Starks 18, Anconetani 19, Di Nallo, Berti. TAI GINSENG: Puntin 1, Valen tinsig 3, Turel 8, Pondexter 28, Premier 6, Ardessi 17, Pierič 4, Laing 17, Antonucci, Sfiligoi. SODNIKA: Solenghi in Ciocca iz Milana. PM: I&B 7:10, Tai Ginseng 12:19. PON: Ferro (39). Tai Ginseng je doživel že svoj tretji zaporedni poraz proti neposrednemu nasprotniku za obstanek v ligi, ekipi I&B (bivši Mercury) iz Bologne. Goričani so tudi tokrat zaigrali zelo slabo, tako da so Bolonjčani že v prvem polčasu dosegli visoko vodstvo 40:21 (v 14. min.). Odslej jim je uspelo le nekajkrat se nekoliko približati nasprotniku, a nikdar ga dohiteti. Bertolotti, Anconetani in Ferro so bili odločilni igralci v vrstah domače ekipe, medtem ko so v goriški ekipi zadovoljili Pondexter, Laing in Ardessi. rZIDI 4. KOLA I&B - Tai Ginseng 101:84 Billy - Recoaro 72:69 Varese - Sinudyne 97:79 Hurlingham - Grimaldi 56:81 Pintinox - Antonini 77:76 Ferrarelle • Bancoroma 93:77 Squibb - Scavolini 90:74 LESTVICA Varese in Pintinox 8; Billy in Grimaldi 6; Squibb, Antonini, Scavolini in Hurlingham 4; Ferrarelle, I&B, Sinudyne, Recoaro, Bancoroma in Tai Ginseng 2. PRIHODNJE KOLO (19.10.) Antonini - Billy, Grimaldi - Squibb, Pintinox - Ferrarelle, Scavolini -Recoaro. Sinudyne - Hurlingham, Tai Ginseng - Varese, Bancoroma -I&B. A 2 LIGA Acqua Fabia - Carrera 88:95 Liberti - Latte Matese 75:74 Magnadyne - Honkey 85:84 Brindisi - Eldorado 97:82 Sacramora - Tropic 90:81 Štern - Meča p 64:69 Superga - Rodrigo 97:92 LESTVICA Carrera in Brindisi 8; Superga in Eldorado 6; Honky, Acqua Fabia, Liberti. Sacramora in Latte Matese 4; Tropic, Magnadyne. Mecap in Rodrigo 2; Štern 0. PRIHODNJE KOLO (19.10.) Carrera Magnadjme, Eldorado - Superga, Honky - Sacramora, Latte Matese - Mecap, Liberti - Acqua Fabia, Rodrigo - Brindisi, Tropic -Štern. Marko NOGOMET 2. ITALIJANSKA LIGA SPAL IN MILAN ŠE V VODSTVU Sledita jima Lazio in Sampdoria še nekaj napadov Trenta, ki pa niso obrodili sadov. Na splošno lahko rečemo, da je bila igra v prvem delu zelo dobra in gre pohvaliti nogometaše obeh moštev. V drugem polčasu so vsi pričakovali reakcijo gostov, ki pa je bila zaradi budnosti domačih zelo jalova. še več, Triestina bi lahko rezultat še povišala, saj se je Trento odprl in puščal veliko prostora domačim napadalcem. Pravih priložnosti za gol pa ni bilo. Igra se je spet razživela po 25. min., ko sta zaradi poškodb Marianija in Zande-guja stopila na igrišče Štrukelj in Coletta. Svojo nevarnost v napadu pa je Triestina kronala le dve minuti pred koncem srečanja, ko je Mitri z glavo zabil lep gol in tako V vrstah domačih so se izkazali Mascheroni, Di Risio, Mitri in vsa •obramba:,'- pri gostili pa je bil najboljši Daldosso. IZIDI 3. KOLA Casale - Modena Empoli: - Cremonese Fcrli - Parma Mantova - Fano Piacenza - S. Angelo Prato - Sanremese Reggiana - Treviso Spezia - Novara Triestina - Trento LESTVICA S. Angelo, Parma, Triestina, Piacenza, Reggiana, Empoli 4, Treviso, Modena, Cremcnese, Casale, Prato, Forli, Mantova 3, Sanremese, Novara, Fano, Trento 2, Sne-zia 1. PRIHODNJE KOLO (19.10.) Casale - Triestina, Cremonese -Piacenza, Fano Reggiana, Medena - Spezia, Novara - Mantova, Parma - Prato, Sanremese - Empoli, Trento - Forli, Treviso- - S. Angelo. 0:0 1:0 2:2 1:0 0:0 0:0 1:0 1:1 3:0 Zmaga Goričanov Italijansko nogometno prvenstvo B lige še nadaljuje brez prestanka. Peto kolo pa je navrglo kar dva zanimiva rekorda. To pot so dosegli kar 29 zadetkov. Poleg tega pa so bili sodniki še izredno strogi, saj so dosodili kar osem najstrožnjih kazni. Iz bele točke pa je bilo realiziranih samo pet golov. Na vrhu lestvice sta še naprej Spal in Milan, ki imata enako število točk. S samo točko razlike jima sledita Lazio in Sampdoria. Po zmagi proti Catanii drži stik z vodečo četverico še Atalanta. Palermo in Taranto, ki sta startala z -5 točkami sta sedaj'na ničli. Medtem ko je Taranto slavil eno zmago, so nogometaši Palerma kar petkrat remizirali. ' ,' IZIDI 5.‘ KOLA Atalanta - Catania 3:1 Foggia - Piša 3:3 L.R, Vicenza - Cesena 0:0 Lazio - Varese 2:1 Lecce - Genoa .1:0 Milan - Verona 2:1 1:1 1:1 3:1 3:1 Palermo - Bari Rimini - Taranto Sampdoria - Pescara Spal. - - Monza - LESTVICA Spal .in Milan 8; Lazio in Sampdoria 7; Atalanta 6: Foggia, Genoa, Bari, Pescara in Rimini 5; Lecce, Cesena, L.R, Vicenza, Piša in Varese 4; Verona, Monza in Catania 3; Taranto ih Palermo 0. Bologna — Dinamo Bukarešta 1:1 BOLOGNA — Brazilec Epeas prihaja v formo. To je najpomembnejša ugotovitev za trenerja Radiceja po nedeljski prijateljski tekmi z romunskim prvoligašem Dinamom. In to je tudi edino pozitivno dejstvo tekme, saj je Bologna igrala slabo in nepovezano in ni zadovoljili svojih navijačev. Pa niti Diname se Ai potrudil ,razen v zadnjih minutah srečanja, ko je izenačil z Augusti nom. laratese — Pro Gorizia 0:2 (0:1) CARATESE: Zucchi, Parravici-ni (Radaelli), Ventura, Ripamonti, Frigerio, Galio (Tugnani), Balla-dio, Parravicini II., Gatti. PRO GORIZIA: Calligaris, Ra-nocchi, Bortolini, Zanetti, Beltra-mini, Lazzara, Masutti, Bertoia, Conean, Interbartolo, Modula (Tre-visan). SODNIK: Prosser iz Rovereta. ETRELEC: Masutti v 3. in 83. mi nuti. Odslej bo bolje, da bodo Goričani nekoliko odločneje zaigrali tudi pred domačini občinstvom, če bodo' hoteli napredovati na lestvici. V nedeljo so namreč Medeotovi varovanci gladko odpravili vodilno ekipo prvenstva D lige in to na njenem igrišču. Doslej, po 5. kolih, so Goričani dosegli 6 točk, 5 od teh pa so si jih priigrali na tujih igriščih, eno samo pa pred lastnimi navijači. Nedeljsko srečanje je bilo zelo zanimivo in kar je najbolj razveseljivo, Pro Gorizia je na en mah odpravila vs; pomanjkljivosti, ki jih je pokazala prejšnjo nedeljo, ko je doma izgubila z zadnjo na lestvici. (pr) i\$ 1. - 2. - 3. - 4. - 6. - Alnlcco 2 Gerri l Blazer z Pioppa X Husha X Agagjanian X Duca D’Este X Ferfcr 2 1., Fiora Biomla X 2. Oid Soldier 1 1. G ra ton X 2. Casteggio X KVOTE: 12 - 65.518.449 lir H — 897.000 lir 10 — 64.000 lir V NEDELJO NA STADIONU «1. MAJ» IN NA RAZNIH DRUGIH IGRIŠČIH DRUGO SREČANJE MED BOROM IN SLOVANOM ŠE BOLJ ZBLIŽALO ČLANE OBEH ORGANIZACIJ Venec k spomeniku bazoviškim junakom - Številne tekme - Stiki tudi med kulturniki - Prisrčen nastop najmlajših - Obisk vrtca na Greti ^Zgodovinski razvoj je najbrž tak, "a tisto, kar so ngkdaj v imenu slovenskega naroda opravljali le kulturniki in politiki, zdaj vse pogosteje opravljamo tudi športni delavci,* je v svojem pozdravnem govoru dejal med drugim Vlado Zlobko, podpredsednik Slovana, na Popoldanski slovesnosti v okviru srečanja tega društva s pobratenim "?rom. Prav te besede pa najbolje °o zaslugi Cauzerja in Persija. II. W. Primorec — Gaja 2:1 • * 4- Sovodnje — Piedimonte 1:1 (0:0) SOVODNJE: Cabas, Kovic, Devetak. E. Pete.ian, Tomsig, R. Pete-,ian, Gomišček, Miloch, Šuligoj, Butkovič, Sambo (Tomažič). PIEDIMONTE: Bordin, Marchi. Terpin, Stambul, Pecorari, Klavčič, Vitale, Kodermac, Bizaj, Galiussi, Pascali. STRELCA: Šuligoj v 7. min. d.p., Bizaj v 35. min. V naših napovedih sredi tedna smo uvrstili goste med slabše e-najsterice prvenstva. Naše mnenje pa smo spremenili v nedeljo, saj so se gostje očitno okrepili in to še posebno v napadu. Medtem ko so domači igralci po kazali lepo in hitro igro v napadu, kjer je Šuligoj, ob pomoči Go-miščka in Butkoviča, stalna nevar- IZIDI 2. KOLA Vermegliano - Audax 1:3 Isonzo - Farra 2:0 Brazzanese - San Lorenzo 1:1 Adria Mladost 3:1 Sovodnje - Piedimonte 1:1 Azzurra - Italcantieri 0:0 Capriva - Poggio 0:1 Fogliano - Juventina 1:1 .LESTVICA Mladost, Audax 4; Juventina, Sovodnje, Fogliano, Isonzo; Azzurra 3; Piedimonte, Poggio, Farra 2; Brazzanese, San Lo-renzo, Italcantieri 1; Capriva, Vermegliano, Adria 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA Audax - Capriva; Juventina -Azzurra; Piedimonte - Verme-glianp; San Lorenzo - Adria; Mladost - Isonzo; Pogio - So-sodnje; Farra - Fogliano; Italcantieri - Brazzanese. italijanska ekipa. V nedeljo pa sta se postavi borili zlasti za točke na skupni lestvici. Tekma se je odvijala po točno določenem tiru, saj so domači vseskozi - igrali napadalno In bi verjetno tudi zmagali, če bi imeli več sreče in bi v vratih ne bilo odličnega Breganta, ki je o-dlično branil. O Juventini lahko rečemo, da je igrala dobro le v prvem polčasu, ko je sicer povedla. V drugem pa smo šteli kar 11 «belo-rdečih» na lastni polovici i-grišča, kar priča o Borghesejevih navodilih, ki so zahtevala vsaj točko na tujem. Sam trener je izjavil namreč, da je bil cilj to, ne glede na igro. D. K. ROKOMET V 1. ITALIJANSKI LIGI Uividin zmagal tudi v Rimu Med najboljšimi Pischianz (12 zadetkov), Bozzolo in Pušpan Eldec Rim — Cividin Trst 19:28 (9:13) CIVIDIN: Pušpan, Palma, 'Sivini 2, Pischianz 12, Pipan, Andreasič 6, Pisani, Calcipa, j.Scropetta 2, Bozzola 6, Brandolin. ELDEC RIM: Augello, Attias 1, Jurgens, Feliziani 1, Catoni 5. Gian-nini, Corona, Vaccarella, Alfei 2, Colla 3, Viteili* Josipovič 7. Tudi v drugem kolu prve italijanske rokometne lige je tržaški Cividin zmagal, in sicer v gosteh proti Eldecu iz Rima, ki spada med močnejše ekipe tega prvenstva. Ta moč pa ni prišla do izraza ob razigranosti in agresivnosti gostov, ki so bili ,za razred boljši fiiiimillliMiniiiiiiitiiiiiiilillillliiiiiiiiiiiiHiHitiiitiMiiiimiiiimiitiiiiliiiiimiMlllitiiiiliHiiiiiiiiiiitmiliilli OBVESTILA Obisk ljubljanskega vrtca iz Most pri svojih vrstnikih na Greti Je bil še posebno prisreen, otroci pa bili deležni toplega gostoljubja vodstva, vzgojiteljic m osebja tega vrtca nost za nasprotno obrambo, so Vi-žintinovi varovanci pokazali velike pomanjkljivosti na sredini igrišča Tu namreč nimajo primernega človeka, ki bi znal voditi igro. Butkovič je napadalec, ne pa polkrilo, Miloch je prepočasen in večkrat vztraja pri vodenju žoge, sam E. Petejan pa se drži preveč na o-brambni črti. Ko bodo Sovodenjci rešili to vprašanje, bo ekipa vredna višjih' mest na lestvici. Kar zadeva nedeljsko srečanje, naj povemo, da smo prisostvovali dopadljivi igri in tb še posebno v drugi polovici tekme. Prvi polčas je namreč potekel precej enakomerno, brez večjih presenečenj in razburjanj. V drugem delu srečanja pa se je igra razživela in to že po 7. minuti, ko so domačini prešli v vodstvo. Kovic se je s kakih 30 metrov podal v kazenski prostor, kjer je Šuligoj z glavo poslal žogo v mrežo. Prednost je povzročila, da so se domačini nekoliko pomaknili v obrambo, kar so izkoristili gostje, ki so pričeli z ostrejšimi napadi. Sovodenjci so to izkoristili za protinapade Butkovič je v 30. minuti dvakrat zaporedoma zadel vratnico. Pritisk na sovodenjskega vratarja pa je rodil zaželene sadove: po prostem strelu je Bizaj z glavo potisnil žogo v mrežo. R. P. Fogliano — Juventina 1:1 JUVENTINA: Bregant, Tavčar, Marson, Devetak, Adragna, Mede-ot (k), Klanjšček, Russo, BJason, Marini, Cingerli. STRELEC za Juventino: Marini v 25. min. V drugem kolu so štandrežci nastopili na zelo premočenem igrišču v Foljanu proti domači ekipi. Moštvi sta se že srečali v predprven-stveni tekmi in takrat je slavila ŠZ Bor atletska sekcija obvešča, da bo jutri, 15. t.m., ob 18.30 na stadionu «1. maj» seja odbora. • # * ŠK Kras sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok na letošnji tečaj o-troške telovadbe. Vpisuje odbornica Neva Obad, Salež 14, tel. 229359. • • « ŠD Dom — Gorica obvešča, da se je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici, v Ul. Brass. • * ♦ Glavni odbor TPK Sirena obvešča, da bodo odslej seje odbora, ki se jih lahko udeleži vsak član, vsak torek ob 20.30. Naprošamo točnost. ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici . v Nabrežin* ob torkih h petkib od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. • • « ŠZ Bor odbojkarska sekcija obvešča, da so vpisi za dekleta in fante, ki bi radi trenirali odbojko, jutri in v petek o<' 14. do 15. ure na stadionu «1. maj* — tel. 51-377. • « » Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor sporoča, da se košarkarskr rekreacija pričenja danes, v torek, 14. oktobra, ob 20. uri in da bo odslej na sporedu vsak torek ob isti uri. od nasprotnika. Rimljani niso bili nikoli v vodstvu, čeprav je njihov napad eden izmed najboljših v Italiji. Poleg dobre obrambe moramo pri Cividinu poudariti že spet odlično igro jugoslovanskega vratarja zeleno-plavih, Ivana Pušpana, ki je poleg drugega branil tudi štiri sedemmetrovke. Domačini so se le v začetnih minutah enakovredno kosali z gosti, nato pa so počasi popustili. Lo Du-cova četa je to izkoristila in po prvem delu tekme vodila s 13:9. Razliko so gostje v drugem polčasu še povečali in v 23. min. dosegli največ je prednost (27:16). Le v končnih trenutkih so nekoliko popustili, a kljub temu brez težav zmagali. Pri Cividinu so se vsi izkazali: omenili bi le Pischianza (12 zadetkov), Bozzolo ter Pušpana. Če bo Cividin tako nadaljeval, bo tudi letos brez težav osvojil naslov itali janskega prvaka. IZIDI 2. KOLA Iomsa - Tor di Quinto 18:14 Čampo del Re Teramo - Bancoro-ma 18:18 Edilarte Conversano - Mereury Bologna 14:16 Eldec Rim-Cividin Trst 19:28 Rubiera - Volsbank 24:21 Tacca Varese - Fabbri Rimini n.o Forst Brixien - Rovereto n.o. LESTVICA Cividin Trst in Mercurv Bologna 4, Bancoroma 3, Forst Brixien. Tacca Varese, Rovereto, Eldec Rim, Iomsa in Rubiera 2. Čampo del Re Teramo 1, Volsbank Bočen. Tor di Quinto, Edilarte Conversano in Fabbri Rimini 0. Tacca, Fabbri, Forst in Rovereto imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Forst - Rubiera, Rovereto - lom sa, Tor di Quinto - Čampo del Re, Bancoroma - Edilarte. Mercury -Eldec, Fabbri - Volsbank, .Cividin -Tacca. Max, lllllllllllfllllllllltllllllllllllUHIIIMIIIIIIIIIlillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMimilimilflllllllllllllllMIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIHIUlKIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIII NA TEKMOVANJU V ROLKAH V KRAJU ČARATE BRIANZA PRI MILANU Roberta Sardoč nova državna prvakinja To jo že drugi državni naslov za predstavnike Smučarskega kluba Sovin Dosedanji obračun uspehov Smučarskega kluba Devin je več kot zavidljiv: dva državna naslova (najprej s Kristino Gabrovec v Moeni, nato pa z Roberto Sardoč v Čarate Brianza) ter dve drugi mesti (Ele-na Vrč in Katja Škrk). Obračun pa še ni dokončen, saj bi z dobro u-vrstitvijo na tekmovanju v Maro-stici, ki bo čez 14 dni, Devinčani lahko dosegli še tretji naslov z A-leksandrom Sosičem. Za dobri uvrstitvi se bosta borila tudi Mitja Pernarčič in Gianni Legiša, ki ima sicer bolj teoretične možnosti za o-svojitev prvega mesta. Do teh rezultatov je prišlo po nedeljski 4. uradni preizkušnji državnega prvenstva v Čarate Brianza, ki je z dokaj presenetljivimi uvrstitvami postavila na glavo vsa predvidevanja, tako da imajo možnost uspeha ne več dva, trije kandidati, ampak kar osem, devet, tako da bo v Marostici zelo napeto. Rolkarji Smučarskega kluba Devin so se v Čarate Brianza dobro odrezali. Osvojili so dve zmagi, najprej s Kristino Gabrovec, nato pa še z Roberto Sardoč, ki je dosegla najboljši čas med ženskami. Dobro Turistična agencija GOTO U R priredi 5-dnevno potovanje v Prago na ogled finalnega srečanja v tenisu za Davisov pokal med ČSSR in ITALIJO Potovanje bo od 4. do 8. decembra. Cena potovanja je 185.000 lir, vanjo pa sta všteta poln penzion in vstopnina za vse tri dni tekmovanja. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33-019 sta se odrezala tudi Mitja Pernarčič in Marko Chemelli med najmlajšimi, Aleksander Sosič se je v svoji kategoriji uvrstil na tretje mesto in pustil za sabo glavnega kandidata za končno zmago. Uspešni so bili tudi mlajši in starejši pionirji, ki tekmujejo v skupni kategoriji. Gian ni Legiša je s sedmim mestom o-hranil možnosti za visoko končno u-vrstitev, saj je tudi on pustil za sabo vse najnevarnejše tekmece. Omeniti moramo še drugo mesto E-lene Vrč in tretje mesto Katje Sardoč. Skratka, zelo pozitiven nastop, ki ga potrjuje tudi odlično četrto mesto na skupni lestvici. š.F. ATLETIKA Italijanka Sara Simeoni je zmagala v skoku v višino na mednarodnem atletskem tekmovanju v Buenos Airesu, s skokom 194 cm. zaposlil vratarja «rdečebelih». Kazalo je že, da bodo domačini zdržali pred številnimi napadi gostov, ko je Pacor le štiri minute pred koncem izenačil. Kraševcem je preostalo premalo časa, da bi srečanje obrnili v svojo Jorist in so nekolika razočarani zapustili igrišče, čeprav je po prikazani igri rezultat popolnoma pravičen. V naslednjem kolu čaka «rdeče-bele* zelo težko gostovanje pri Sta-ranzanu. Giarizzole — Breg 2:1 (2:1) BREG: Micor (v 38. min. Ghersi-nich), Jež, Klun, Dazzara. Dagri, Peroša, Cigui, Azzolin (v 16. min. Albertini), Samec, Lovriha, Strnad. GIARIZZOLE: Parovel, Perossa, Cossi, Bencich, Viezzoli, Delise, Te- Blatna in razmočena igrišča so nekoliko ovirala reden potek nedeljskega 4. kola nogometnega prvenstva druge amaterske lige. Kljub temu so vse tekme redno odigrali, nekaj presenetljivih izidov pa tudi ni manjkalo. Dve zmagi, remi ter poraz je nedeljski obračun naših enajsteric. Kriška Vesna je prišla do četrte zaporedne zmage na , račun CGS, ki pa je imel prilož-. nost,’ da preseneti kHško enajsterico. Pri stanju 0:0 je namreč CGS zastre'jal U-metrovko, napako pa je drago plačal. Lepo priložnost, da osvoji celoten izkupiček, si je zapravil Kras, ki je proti San Marcu vodil z golom prednosti vse do dveh minut pred koncem, ko so gostje izenačili. Za prijetno presenečenje pa je poskrbela Zarja, ki je v gosteh z dvema goloma Leonar-duzzija spravila na kolena ekipo Domia, s čimer so Bazovci ostali na zgornjem delu lestvice. Letos Brežanom očitno ne gre. V nedeljo so doživeli tretji zaporedni tesni poraz. Tokrat so imeli res precej smole, saj sta se dva nogometaša poškodovala. Razumljivo je, da je sedaj morala v taboru Brega precej padla. Upati je, da bo ekipa reagirala in se kmalu rešila z repa lestvice. O ostalih izidih bi omenili visoko zmago Costalunge proti. Staranza-, ■ nu, kar potrjuje odlično formo Tržačanov. Nekoliko preseneča pa zmaga Balterja proti Liber-tasu in uspeh Rosandre proti Campanellam. Prihodnjo nedeljo se bodo tekme pričele pol ure prej, to je ob 14.30. IZIDI 4. KOLA Op. Supercaffe - Čampi Elisi 1:1 Costalunga - Staranzano 4:1 CGS - Vesna 0:1 Kras - San Marco 1:1 Dpmio - Zarja 0:2 Rosandra. - Campanelle 1:0 * Giarizzole - Breg 2:1 Libertas - Baxter 1:? i LESTVICA Vesna 8, Costalunga 7, Sta- ranzano. Kras, Zarja. Rosandra in Čampi Elisi 5, Campanelle in Giarizzole 4 San Marco, O-picina Supercaffe, Libertas in Bazter 3, Domio 2, Breg in CGS 1. PRIHODNJE KOLO Baxter - Rcsandra, Vesna -Giarizzole, Zarja - Libertas, San Marco Demio. Breg -Costalung Campanelle - Opi-cina Supercaffe, Staranzano -Kras, Čampi Elisi - CGS. Rupel deschi, Cattonar, Valzano, Sulcic, Sandri. STRELCI: v 4 min. Valzano, v 15. min. Samec in v 17. min. Valzano. SODNIK: Tonuti iz Vidma. Brežani so v nedeljo doživeli že tretji zaporedni poraz, tokrat proti Giarizzolam. Z igro so sicer zadovoljili. vendar so nastopili brez dveh branilcev, izključenega Binzina in poškodovanega Tripe, kar se je še kako poznalo. Tržačani so povedli že v 4. minuti s protinapadom, ki ga je uspešno zaključil Valzano. O dtega trenutka dalje je Breg prevzel vajeti igre v roke in s Samcem na čelu stalno napadal. V 15. minuti je prav Samec z glavo premagal vratarja Pa-rovela in izenačil. Samo dve minuti kasneje pa je Valzana nepričakovano znova povedel domašine v vodstvo. V drugem polčasu je Breg še naprej napadal, čeprav z manjšo zagnanostjo zaradi utrujenosti in blatnega ter težkega igrišča, tako da so nasprotniki brez posebnih težav branili svoja vrata. V tem srečanju bi si Breg zaslužil vsaj točko, vendar mu sreča očitno ni bila naklonjena in tako ostaja z eno točko na predzadnjem mestu lestvice. F Korošec NOGOMET* • I.apoli — Cosmos 0:2 NEAPELJ — Ameriški prvak Cosmos, ki je ta čas na turneji v Evropi, je v nedeljo odigral prijateljsko tekmo proti Napoliju. Res je, da se je ob robu igrišča zbralo le malo gledalcev, ki so zaradi dežja in suhega vremena raje ostali doma, kljub t£(nu pa je bila to dokaj dopadljiva predstava. Gostje, ki razpolagajo z mnogimi svetovno znanimi nogometaši, so skozi vso tekmo diktirali tempo igre in prišli v vodstvo že v 3. min. z Brazilcem Seninhom, podvojili pa v 1. min. drugega polčasa s Chinaglio, ki je realiziral U-metrovko. Cartina bo predložila svojo kandidaturo za organizacijo zimskih o-limpijskih iger leta 1988. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 14. oktobra 1980 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61C00 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski T modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400' lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i i Član italijanske Tj Izdaja^^ZTT zveze Časopisnih tj Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg* PO USPEŠNEM PRODORU PREKO REKE KARUN PRI KORAMŠARU | MAŠČEVATI HOČEJO GENOCID IZPRED ŠESTDESETIH LET Iraška armada baje prevzela pobudojTurška in švicarska predstavništva Njene enote prodirajo proti Abadanu tarča napadov armenskih teroristov Optimizem generalnega sekretarja islamske konference Šatija o mirnem reševanju iransko - iraškega spora - Banisadr jamči plovbo v Perzijskem zalivu in ne bo oviral odhoda ladij iz Šat-el - Araba BAGDAD, TEHERAN — Med Ko-ramšarom in Abadanom, na goli ravnini, ki proti jugu prehaja v močvirja in lagune se že drugi dan odvija bitka, ki bi lahko odločala o usodi iraško - iranskega spopada. Po prodoru preko reke Karun skušajo iraške sile utrditi in razširiti mostišče, medtem ko njihove motorizirane in oklopne e-note ob podpori letalstva napredu-jpjo proti Abadanu. Homeinijevi gardisti in iranska vojska pa kljub uspešnemu iraškemu prodoru nadaljujejo boj v obkoljenem Koram-šnru. Na severu sta še vedno obkoljeni mesti Dezful in Ahvaz, Irančanom pa ne uspe streti iranske obrambe. Medtem pa iranski «phantomi» nadaljujejo z bombardiranjem najpomembnejših mest od Amare do Modula. Njihovi cilji so predvsem industrijski obrati in tovarne, ponos sodobnega Iraka. Težko je preveriti razsežnosti i-raških uspehov. Bagdad je prepovedal -vsem tujim dopisnikom, da se približajo fronti a že samo dejstvo. da je postal strpljivejši do tujega tiska v neki meri dokazuje, da sp mu je vojna sreča ponovno nasmehnila. Iranski generalštab zatrjuje, da so iraške enote med Ko-ramšarom in Abadanom zaustavili in jim zadali hude izgube. Kaj se v resnici dogaja na ravnini med obema mestoma vesta baje točno samo obe velesili, ki s svojimi sateliti budno sledita razvoju dogodkov. Vojna, ki stopa že v četrti teden, se nadaljuje torej z nezmanjšano ostrino. Težko je napovedovati, koliko bo še trajala. Vse dosedanje napovedi so se izkazale za neresnič- Od novembra bržkone novih 11 točk draginjske doklade RIM — V kuvertah z novembrskimi plačami bodo po vseh znamenjih sodeč vsi delovni ljudje s podrejenim stalnim delovnim razmerjem dobili 26.279 Ur več, aU točneje (z davčnimi In socialnimi odbitki) od 18.000 do 20.000 Ur več. To je napoved strokovnjakov po objavi zadnjih podatkov državnega statističnega urada o povišku »pokazatelja prodajnih cen za družine delavcev in u-radnikovs, ki je septembra dosegel (za januarjem, ko je znašal 3,3) najvišjo letošnjo raven, In sicer 2,1 odstotka. Ker ni pričakovati, da bi moglo biti naraščanje draginje v oktobru mnogo manjše, ker bodo na cene vplivali tudi nekateri višji količniki IVA po zavrnitvi »veleodloka*, se bo po vsej verjetnosti draginjska doklada povečala za nadaljnjih it točk. S tem bi se v tem letu draginjska doklada povišala za nadaljnjih 11 točk. S tem bi se v tem letu draginjska doklada povišala skupno za 39 točk, kar bi ustrezalo kosmatim 93.171 Uram, ki sicer le delno krijejo Izgubo kupne moči plač in pokojnin, ki jo povzroča inflacija. - JT > s ' ( -•> I Iraška protiletalska strojnica na levem bregu Šat-el-Araba iiiiiHmiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiHiiiiiiMiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiimmiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NEPRIČAKOVAN ZAPLET PRED ŽENEVSKIMI POGAJANJI Odložili posvetovalno sejo omejevanju raket v Evropi ZDA bi se v začetku rade zmenile samo o «evroizstreikih», SZ pa hoče globalna pogcjanra o vsej jedrski oborožitvi v Evropi ne. Vojna sreča se nasmehne sedaj enemu zdaj drugemu, vojaška stroja obeh držav pa neusmiljeno rušita industrijske obrate, obračun smrtnih žrtev pa je iz dneva v dan težji. V takem položaju zvenijo skoraj protislovno optimistične besede ge-heralnega sekretarja islamske konference Habiba Šatija, ki je prepričan, da bosta državi sprejeU posredovanje arabskih in islamskih držav. Svet pa si v tem trenutku želi pray besed upanja. Teh je bilo doslej bore malo, čeprav obstajajo medleni znaki, ki dokazujejo, da ni še vse izgubljeno. Iranski predsednik Banisadr je včeraj v pismu generalnemu tajniku OZN Kurtu Waldheimu sporočil, da ne bo oviral plovbe tujih ladij v Perzijskem zalivu in omogočil vsem ladjam, da zapustijo Šat - el - A-rab. Iransko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da se bo Iran u-deležil prihodnje seje varnostnega »veta OZN. šatijev optimizem ima torej vsaj nekoliko opore. Generalni sekretar islamske konference bo že v prihodnjih urah nadaljeval svojo mirovno misijo v Bagdadu in Teheranu. Medtem pa se obe državi še vedno obtožujeta, da sta v spopad pritegnili še druge. Po iraški prekinitvi diplomatskih odnosov s Severno korejo, Libijo in Sirijo, v Bagdadu zatrjuiejo, da se stopnjuje sirska vojaška pomoč (Iranu, kar v Damasku in Teheranu odločno zanikajo. Iran priznava samo pošiljke orožja iz Severne Koreje, za katere se je zmenil še pred začetkom »popada. I SAN SEBASTIAN — Trije neznanci so včeraj dopoldne ubili v San Sebastianu podpolkovnika španskih Jamskih sil Lorenza Mota Rodri-gueza. ŽENEVA — Pred koncem tega tedna bi se morali v Ženevi sestati na predhodnih posvetovalnih sestankih visoki politični funkcionarji in izvedenci za obrambo ZDA in SZ, da bi določili dnevni red in cilje bodečih pogajanj o omejevanju jedrskega orožja v Evropi. To je v bistvu vse, kar se je včeraj izvedelo v Ženevi, potem ko so brez pojasnil odložil: predhodni sestanek, ki se bi moral, kot so napovedali prejšnji mesec, začeti prav včeraj. Pojasnilo je torej skrajno megleno, saj ne navaja niti točnega datuma, niti imen osebnosti, ki bi se morale udeležiti sestankov. Pred tedni so krožile govorice, da se bosta pogajanj udeležila kar zunanja ministra obeh držav Muskie in Gro-miko, danes pa vlada prepričanje, da bodo vsaj v začetku pogajanja na nižji ravni. Napovedana dvostranska posvetovalna pogajanja so rezultat decembrskega bruseljskega sklepa o modernizaciji evropskega jedrskega raketnega sistema z namestitvijo v obdobju od leta 1982 do 1983 572 novih raket srednjega dometa (per-shing 2 in ci-uise). Sklep so takrat članice NATO pakta opravičile kot odgovor nameščanju novih izpopolnjenih sovjetskih raket «ss 20», a so obenem ponudile pogajanja o o-bojestranskem zmanjševanju jedrske oborožitve. Moskva je decembrski sklep obsodila kot »novo oboroževalno tek-mo» in ni hotela sprejeti ponujenih pogajanj, dokler n. bi NATO pakt umaknil svojega sklepa o modernizaciji raketnega sistema, sama pa je nadaljevala z namešče-njem novih raket «ss 20». Trdo na čelno stališče pa je SZ spremenila po obisku zahodnonpmškepa zveznega kanclerja Helmuta Schmidta v Moskvi. Kremelj je opustil pogoj preklica in je načelno pristal na pogajanja. S tem pa še niso odpravljene vse težave, ki so v dobršni meri botrovale sedanji nepričakovani odložitvi. Američani in njihovi evropeki zavezniki (tudi tokrat so bili potisnjeni v ozadje), bi najraje pogajanja razdelili na dve obdobji. V prvem bi se pogajali o omejevanju ameriških manevrirni raket (cruise) in raket srednjega dometa «pprshlng 2» in «ss 20» in šele nato bi prešli na pogajanja o jedrskih raketah v ameriških o- Sovjetska zveza nasprotuje takemu ločevanju in zahteva globalna pogajanja. Poleg te ovire predstavlja precejšnjo psihološko t;:žavo dejstvo, da ameriški senat še vedno ni ratificiral sporazuma «salt 2». Britanska kraljica danes v Italiji RIM Danes popoldne bo prispela, v Italijo na povabilo pred-šednfka PBftlMlja britanska kraljica Elizabeta II. Poleg princa Filipa jo bo spremljala še približno dvajsetčlanska delegacija, v kateri bo tudi britanski zunanji minister lord Carrington. Elizabeta se bo že jutri popoldne sešla s Pertinijem, uradni del njenega obiska v Italiji pa bo trajal do petka zjutraj, ko jo bo sprejel papež Janez Pavel H. Spori v komisiji UNESCO za komunikacije BEOGRAD — Poročilo generalnega direktorja UNESCO M’bowa o rezultatih dela Mcbrideove komisije je na včerajšnji razpravi na 21. zasedanju generalne konference tJNESCO naletel na načelno podporo, vendar pa tudi na vrsto kritičnih pripomb. Včerajšnji govorniki, predstavniki neuvrščenih in držav v razvoju, so izrazili določeno nezadovoljstvo zaradi odstotnosti konkretnejših predlogov ukrepov za hitrejše vzpostavljanje nove mednarodne informativne ureditve, za ka tero se sicer izreka večina prisotnih. Predstavnik Nigerije je ugotovil, da pri reševanju problema $ področja komunikacij, na katerega so države v razvoju v preteklem desetletju nenehno opozarjale, niso dosegli bistvenega napredka. Indijski delegat se je zavzel za svoboden pretok informacij podprl projekt za izdelavo mednarodnega programa za razvoj komunikacij in izrazil pripravljenost svoje države, da aktivno sodeluje v medvladnem svetu, ki bo vodil te zadeve. Sicer pa .je v razpravi prevladovala ocena, da je poročilo Mcbrideove komisije začetek nadaljnjega resnega dela pri proučevanju pro- blemov komunikacij, hkrati pa dobro izhodišče za prve kdnkretne dejavnosti. (dd) BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je včeraj sprejel predsednika senata kraljevine Jordanije Bahijata Tal-hunija in člane jordanske parlamentarne delegacije. Med prijateljskim pogovorom so med drugim poudarili nujnost doslednega uresničevanja politike neuvrščenosti BEOGRAD — Generalnih direktorja Unesca M’Bowa so na včerajšnji seji beograjske univerze razglasili za častnega doktorja u-piverze v Beogradu. Visoko priznanje te visokošolske ustanove mu je izročil rektor beograjske univerze dr. Miroslav Pečujlič. V atentatu na sedež turške misije pri OZN je bilo pet oseb ranjenih - Za organizacijo 3. oktober, ki napada švicarska predstavništva, se verjetno prav tako skrivajo Armenci NEW YORK — Predstavnik tajne armenske teroristične organizacije »Odbor za armensko pravico* je včeraj telefoniral ameriški tiskarski agenciji «Associated press* in izjavil, da si ta organizacija prevzema odgovornost za atentata na sedež turške misije pri OZN in na neko turistično agencijo v Los Angelesu, katere lastnik je turškega porekla. V nedeljo zvečer je pred stavbo, kjer ima sedež turška misija pri svetovni organizaciji, eksplodirala bomba, ki so jo teroristi namestili v neki avtomobil. Mečna eksplozija je ranila pet oseb in je poškodovala bližnje stavbe. V Los Angelesu je bila sicer ranjena le ena oseba, vendar povzročena škoda ni nič manjša. Armenci, ki živijo v izgnanstvu, so prevzeli odgovornost tudi atentat na turško turistično agencijo v Lcndcnu. Predstavnik «Tajne armenske vojske*, ki je telefoniral na londonski sedež tiskovne agencije »Reuters je izjavil, da so podtaknili bombo v znak protesta, ker Turki slabo ravfiajo z manjšinami, še posebno s Kurdi, švicarska policija meni, da tudi »Organizacija 3. oktober*, ki je prevzela odgovornost za nekaj atentatov proti švicarskim turističnim uradom v Bejrutu, Parizu in na Dunaju ter na avto nekega predstavnika švicarskega veleposlaništva v Libanonu združenje armenske izseljence, švicarska policija je namreč prav 3. oktobra letos aretirala v Ženevi dva Armenca, ki sta osumljena, da sta leta 1976 sodelovala pri napadu na neko turško banko. Prav ta uspeh švicarske policije je verjetno vzrok, da so armenske teroristične organizacije izbrale švicarska predstavništva v tujini za cilje svojih napadov. Armenci, ki živijo v zahodni E-vropi so že pred leti ustanovili teroristične skupine, da bi maščevali genocid, ki so ga nad armenskim narodom izvedli Turki po prvi svetovni vojni. Samo v zadnjih petih letih so te skupine ubile dvanajst lurških diplomatov, povzročile pa so tudi ogromno škodo turškim predstavnikom v zahodni Evropi in v Ameriki. To delovanje armenskih organizacij so doslej že obsodile številne vlade. Včeraj je tudi nredstavnik Združenih držav Amerike pri OZN Donald McHenry izdal tiskovno poročilo, v katerem je napisal, da ameriška vlada najostreje obsoja atentat na turško misijo in da si bo prizadevala čimveč izslediti krivce V Trevisu aretirali še dva skrajneža TREVISO — Policijski agenti so včeraj aretirali dva desničarska skrajneža, ki sta povezana z aktivnostjo šestih neofašistov, ki so jih aretirali pretekli ponedeljek v Tre-visu. Gre za 49-letnega Elvia Bol-drina iz Bassana del Grappa in za 33-lelnega Ernesta Pilotta, tudi iz okolice Trevisa. Na njuno sled je policijo pripeljal ključ forda fiesta — last aretiranega Claudia Ragna iz Rima. Preiskovalci ne izključujejo, da je prav Boldrin sedma oseba, ki je ubežala aretaciji. Kot znano, je skupina, ki jo je vodil Tržačan Gil-berto Falcioni, imela v načrtu- rop ali ugrabitev z namenom, da priskrbi finančna sredstva desničarskim Drevratniškim skupinam. Novi direktor dnevnika «11 Giorno» RIM — Guglielmo Zucconi je bil imenovan za novega direktorja dnevnika «11 Giorno*. Zucconi predava na milanski katoliški univerzi in je bil v prejšnjem mandatnem obdobju izvoljen za poslanca na listah krščanske demokracije. Letošnja Nobelova nagrada za mir Argentincu Esquivelu OSLO — Letošnji Nobelov nagrajenec za mir je Argentinec Adolfo Perez Esquivel. Obrazložitev norveškega komiteja, ki je določil nagrado, prikazuje Pereza Esquivela kot vztrajnega borca za človekove pravice in koordinatorja vseh latinskoameriških nenasilnih gibanj.: Esquivel je ustanovitelj in glavni sekretar organizacije «Mir in pravičnost*, ki ima svoj sedež, v Buenos Airesu. 48 let, po poklicu arhitekt, Esquivel se je leta 1974 odpovedal vseučiliški stolici, da bi lahko pobliže in konkretnejše sodeloval v boju proti stalni kršitvi človekovih pravic s strani raznih neofašističnih latinskoameriških držav in Argentine same. Prav zato ga je policija leta 1977 aretirala in ga nato leto in pol kasneje osvobodila ne da bi mu sodila. Esquivel je po nazoru katoličan in politično zmerno usmerjen.. Njegov sicer brezkompromisni boj vodi v popolni legalnosti. Vest o njegovi nagraditvi je močno odjeknila v vsem latinskoameriškem svetu, ki je z navdušenjem sprejel odločitev norveških akademikov. Argentinska vlada pa ni doslej izdala nobene uradne izjave. Razdejano pročelje turške turistične poslovalnice v Londonu po atentatu, ki so ga izvedli pripadniki armenske teroristične skupine (Telefoto AP) Z ODSLOVITVIJO 2.300 USLUŽBENCEV (NEDALEČ OD CAICOSOVIH OTOKOV «Standa» namerava zapreti AMERIČANI ODKRILI polovico blagovnic na lugu KOLUMBOVO PINTO? V petek protestna stavka v veleblagovnicah po V3ej državi - Osebje dolži vodstvo, da «se uči od Fiata» RIM — V petek bodo vse prodajalne «Stande» in vse veleblagovnice v Italiji zaprte zaradi 8-urne stavke, ki jo je oklical stanovski sindikat trgovinske stroke enotne zveze CGIL, CISL, UIL. Ob tej priložnosti bodo priredili v glavnih mestih vseh dežel protestne manifestacije proti namenom vodstva «Stande», da zapre približno polovico poslovanic v južnih pokrajinah in odpusti 2.300 uslužbencev. Vodstvo podjetja je včeraj v sporočilu za tisk potrdilo namen, da zapre 50 od okrog 100 podružnic «Stande» na italijanskem Jugu in da občutno zmanjša število osebja, češ da šo ti ukrepi potrebni za izboljšanje produktivnosti. Vodstvo »Stande* zatrjuje, da veleblagovnice na italijanske Jugu povzročajo občutne izgube, za kar krivi tudi nenaravno naraščanje števila trgovskih obratov, zelo razširjen pojav prodaj brez dovolje nja, razne oblike nelojalne konkurence in določeni delovni čas, ki je v škodo veleblagovnicam, medtem ko naj bi se na Severu razmere uredile. Po njegovem je torej edino primerno zdravilo zapora in odpusti. Ob takem stališču .je bilo povsem upravičeno besedilo nekega transparenta, ki ga je osebje «Stan-de» nosilo včeraj med nrotestnimi sprevodom v Bariju: «Standa hodi v šolo k Fiatu*. Vest o nameravanih množičnih odpustih je namreč v vseh južnih deželah vzbudila splošen protest in vznemirjenost med vsem prebivalstvom. ne le med uslužbenci naj- poriščih v Evropi in na ladjah .................................m...... Val slabega vremena nad Italijo 1 'h i: * - 3 RIM — Po oseminštirideseturnem neurju z dežjem, nevihtami, poplavami in ohladitvami, ponekod je snežilo vse do 800 metrov nadmorske višine, se je včeraj vreme nad severno in srednjo Italijo nekoliko izboljšalo. Val slabega vremena trenutno pesti južna območja polotoka. Obeti za prihodnje dni pa niso najboljši. Le kakih 24 ur bo trajalo izboljšanje, že proti večeru pričakujejo nov val frontalnih moteni. Iz poletja smo terej prešli v pravo jesen, marsikje celo v zimo, saj so številni prelazi v Alpah prevozni samo z zimsko opremo. Za sedaj je še nemogoč obračun škode, ki jo je povzročilo neurje. V glavnem lahko ugotovimo, da niso bile padavine izredne, poplave, zemeljski usadi in plazovi so predvsem rezultat mačevskega odnosa do narave in ne posledica vremenska ujme. Ohladitve z dežjem na so predvsem prizadele severnoitalijanske vinogradnike, ki se že bojijo za kakovost svojih rdečih vin. Na sliki (telefoto AP): plima v Benetkah bo kmalu postala vsakdanjost. večje verige italijanskih veleblagovnic, saj je ravno v teh deželah pojav brezposelnosti najhujši. Po načrtu »Stande* naj bi odslovili 101 uslužbenca v Abrucih. 22 v Moli-seju, 491 v Kampaniji, 774 v Apu liji, 52 v Kalabriji, 790 na Siciliji in 48 uslužbencev na Sardiniji, širijo se pa tudi vesti o krčenju sta-ležev tudi v veleblagovnicah v Ri mu, Milanu in drugih krajih v sred nji in severni Italiji. Že v soboto so se zato začele prve protestne stavke in manifestacije, ki so se nadaljevale tudi včeraj. V Apuliji, ki je med najbolj prizadetimi po napovedanih odpustih, so se včeraj uslužbenci «Stande» zbrali v Bariju v protestnem sprevodu, ki je obšel mestno središče in se je zaključil pred sedežem deželne uprave. Predsednik deželnega odbora Quarta je sprejel delegacijo sindikalistov in uslužbencev, ki so zahtevali njegovo posredovanje, ki naj prisili vodstvo podjetja, da spoštuje obveznosti glede naložb iri ozdravitve poslovanja, ki jih ie bilo sprejelo leta 1977. Tudi enotno tajništvo strokovnega sindikata je mimo oklica vsedržavne stavke sklenilo posredovati pri pristojnih o-srednjih in deželnih oblasteh, da se preprečijo napovedani odpusti, jutri se bo pa sestalo vsedržavne vodstvo sindikata trgovskih uslužbencev^ ki bo sklepalo o nadaljnjih oblikah borbe. Delegacija ZKJ na kongresu korejske partije BEOGRAD — Član predsedstva SFRJ Petar Stambolič, ki vodi delegacijo ZKJ na 6. kongresu Korejske delavske partije, se bo na povabilo korejskega predsednika Kirn II Sunga od 15. do 18. oktobra mudil na uradnem in prijateljskem o-bisku v demokratični ljudski republiki Koreji. Kot pričakujejo, bodo med jugoslovansko - korejskimi pogovori izmenjali mnenja o razvnto in nadaljnjem izboljšani;’ odnosov med neuvrščenima državama. Do senzacionalne najdbe naj bi prišlo na osnovi 500 let starega dokumenta, ki so ga odkrili v Španiji - Top iz 15. stoletja KEY WEST — Ali so ostanke «Pinte*. zgodovinske ladje, ki je skupno z «Sv. Marijo* in «Nino» omogočila Krištofu Kolumbu, da je leta 1492 odkril ameriško celino, res našli? Ameriška raziskovalca podmorskih zakladov Olin Frick in John Gasque sta o tem prepričana. Kot poroča v nedeljski številki floridski dnevnik «Miami Herald* naj bi do senzacionalnega odkritja prišlo predvsem na osnovi 509 let starega dokumenta, ki ga je v šoa-niji odkril zgodovinar raziskovalne skupine Eugene Lyon. Arhivsko poročilo namreč priča o ootovanju, ki nai bi ga Kolumbova karavela opravila nekaj let po odkritju Arne rike skupno z drugimi tremi ladjami. Cilj tega potovanja so bili Bahamski otoki, vodja raziskovalne ekspedicije pa je bil lastnik ladje Vincente Pinzon, sorodnik Alonsa Pinzona, ki je bil kapetan «Pinte» med zgodovinskim poizkusom Kolumba. Silovita nevihta pa je Vin-centeju prekrižala račune in terjala izgubo dveh ladij. Ena izmed teh naj bi bila «Pinta*. Slednja naj bi sedaj «počivala» devet metrov pod morsko gladino nedaleč od Cai-cosovih otokov (Florida), kjer sta jo Frick in Gasque po naključju odkrila že leta 1977. V trunu neznane ladje sta tokrat našla top in topno granado iz 15. stoletja. Svojevrstno naključje ali pomemben dokaz? Odgovor je trenutno nemogoč, Prav zato bosta ameriška raziskovalca in skupina 23, po tapljačev in arheologov prve dni novembra ponovno raziskali skrivnostni relikt in ga bo potankosti razčlenili. Kaj pa je lahko še ostalo od petsto let stare lesene ladje, je prav gotovo zanimivo vprašanje. John Gasque ni preveč optimist: «Kot v večini arheoloških raziskav bo tudi tokrat izredno tež ko dokazali, da je relikt res «Pin-ta». Če pa ne bomo nasti r.asorot-nega dokaza, se bomo o tem dokončno prepričal.* Po mnenju nekaterih zgodovinar jev je prav «Pinta» prva ladja, ki se je dotaknila ameriškega brega. Med Kolumbovo ekspedicijo je namreč njen kapetan Alonso Pinzon pod pritiskom obupanih mornarjev za . ••rf|1 Kotomba in sam nadaUeval i potov a..je ter se prvi dotaknil kop- nega. Ob povratku sta se «Nina», na čelu katere je bil Kolumb (po potopu «Sv. Marije* v noči med 25. m 26. decembrom 1492) in «Pinta» še enkrat srečali 5. 'januarja 1493, nato pa je Pinzonova ladja izginila neznano kam. RIM — Sicilijanci so največji italijanski jedci lestenin. Statistiki so zračunali, da vsak od njih poje 53 kilogramov paste na leto, kar je približno 150 gramov na dan in to je že kar obilna porcija. Pri tem je treba poudariti, da bi bila ta količina še precej večja če bi odbili dojenčke in tiste, ki hujšajo. O Tobak (Nadaljevanje s 4. strani) podatke študirajoče mladine, kjer je to bilo lažje, verjetno pa veljajo isti podatki tudi za drugo mladino iste starosti. Za prebivalstvo v starosti mrd 45. in 60. letom veljajo naslednje številke: moških, ki kadijo je o-bilnih 55 odst., med ženskam: pa kadi vsaka peta. Za konec tega našega sprehoda po številkah, ki govori o razširjenosti in vedno večjem razširjanju te razvade, bomo navedli podatek, da so v preteklem letu kadilci vsega sveta pokadili kar 6 milijonov ton tobaka. Če pomislimo, kolikšno zlo tiči v teh količinah tobaka, če namreč pomislimo. koliko raka bo ta količina tobaka zasejala med kadilci, bi te razvade zares ne smeli jemati drugače, kot jemljemo sedaj narkomanijo «klasičnega* tipa. Morda bi se morali tudi te lotiti tako resno, kot se lotevamo «klasične» narkomanije, kajti če je cigareta blažje mamilo, je tovrstnih «nar-komanov» zelo veliko in so zato posledice veliko hujše, kajti rakastih obolenj je vedno več; poleg tega pa prepogost’ cigareta v ustih ne povzroči le raka, pač pa celo vrsto drugih tudi zelo hudih posledic, o katerih bomo spig-govorili kdaj drugič.