Politični ogled. Sprava. Vedno pogosteje se javljajo vesti, da so se Nemci že naveličali samega kričanja ter da si žele sprave z drugimi narodi, pred vsem seveda s Čehi. Toda če hočejo Nemci sklenoti mir na stališču, na kojem stoji graški poslanec dr. v. Hochenburger v svojem najnovejšem spisu »Novi Babylon«, se pač močno varajo. Omenjeni poslanec se namreč vnema za predpravice nemškega jezika in nemškega naroda v naši državi. Toda Slovani si bodo premislili, predno sklenejo spravo, po kateri bi se imele le nadaljevati stare krivice. Jednakopravnost je geslo Slovanov. Italijansko vseučilišče. V obeinskem zastopu mesta Gorice so predlagali Italiiani, naj se postavlja v proračunu za vsako leto od letošnjega leta naprej neka svota z namenom, da se ustanovi v Trstu laško vseučilišče, in sicer tako dolgo, dokler se namen ne obistini. Gorica sicer ni poklicana, prispevati za laška vseučilisča, ker dobiva denar večinoma iz slovenskih žepov, vendar mi načeloma nismo proti ustanovitvi laškega vseučilišča. Toda če država dovoli tak zavod Italijanom, ki štejeio komaj okoli 670.000, mora ga dovoliti tem preje nam Slovencem, kojih nas je nad 1,167.700. Ogrsko. Tudi na Ogrskem Se državni zbor ni začel resno delovati. Opozicija se upira vednerau delovanju, dokler se ji ne zajamči, da odstopi sedanji ministerski predsednik, da se zakonito zabrani uplivanje viade na volitve in da se nagodba z Avstrijo sklene v smislu opozicije. Vlada se pridno posvetuje z vodjami opozicije in vsa znamenja kažejo, da bo opozicija zmagala s svojimi zahtevami in sedanja vlada morala odstopiti. Katoliki v Sarajevu. Število katolikov se je v zadnjem času v Sarajevu zelo namnožilo. Dosedaj so imeli v občinskem zboru po razmerju svojega števila mohamedanci 12 zastopnikov, pravoslavni 6, katoliki 3 in judje 3. Po zadnjem liudskem štetju v Sarajevu pa je katolikov še enkrat več kakor pravoslavnih, namreč 12.000. Katoliki zahtevajo za prihodnje občinske volitve, da se vsled tega pomnoži tudi število njihovih zastopnikov. Francija in Nemčija. Ker se pota irancoske in angleške naselbinske politike velikokrat križajo, začelo se je zadnji čas Irancosko časopisje baviti z mislijo, da bi se naj Francija zvezala z Nemčijo ter si v njej pridobila močno zaveznico nasproti angleškim težnjam. Misel si pridobiva vedno več zagovornikov. Kadar bo postala misel zrela, se gotovo tudi Nemci ue bodo branili francoske zveze. Potem bodo avstrijski politiki nezadovoljno gledali, kako si Rus, Nemec in Francoz stiskajo roke, a Avstrija z gnjilo Italijo bo ostala osamljena.