"Tsšsr Leto lxii flw u. V UahPoni. o noneftllrt 21. lonoorlo 1929. Ceno Din r ST fl uf uviri uADnn LU1DN0AI NAHUIJ Iriiaja vsak dan popoldoe, IzvzemSi nedelje in praznike. — Fnseratj do 30 petrt a D^n 2.—, do 100 vrst Din 2.50, vcčji tnseratt petit vrsta Din 4—, Popast po dogovoru Inseratni dave* posrhej. •Siovenski Narod* velja 'etno v Jugoslaviji 144.— Din, ra fauzemstvo 300 Din. Ro^optsJ te ne Tra£a)O. Nale telefonske Stevttke $o 3122. 3123. 3124. 3125. m 3126. Naše telefonske Itevilbe so 3122. 4123 3124. *U$ :n 3126. Razpust Slovenske ljudske stranke Oba slovenska velika župana sta bila pozvana v Beograd kjer sta dobila od notranjega ministra navodila glede razpusta SLS - Razpust bo izvršen se tekom tega tedna - Vcera j so bile raipuščene vse hrvatske stranke Beograd, 21. januarja. Iz dobro informirane strani je izvede! vaš porocevalce, da Je bila že izdana naredba notranjega ministra glede razpusta Slovenske Ljudske Stranke v Sloveniji. V zvezi s tem sta bila pozvana v Beograd oba slovenska velika župana dr. Vodopivec in dr. Schaubach. Dr. Vodopivec je dospel že v soboto v Beograd ter je bil sprejet od notranjega ministra generala Pere Živkovića, tri mu je dal vsa podrobnejša navodila glede nadaljnjega postopanja. V tukajšnjih krogih komentirajo v tej zvezi tuđi dr. Koro-ščevo potovanje v Ljubljano, kjer se je mudil dva dni in kjer se je istocasno vršila seja vodstva SLS. Zagotavlja se, da bo sle-dil formelni razpust Slovenske Ljudske Stranke takoj po povratku veitkega župana iz Beograda, kar se bo zgodilo v sre-do ali četrtek. Zagreb, n. januarja. Ker določa zakon o izpremembah zakona o javni var-nosti rn redu v državi v svoji 3. točki razpust vstii plemenskih in verskih strank, se je pričakovalo, da bo do razpusta hrvatskih stra-n-k primio že prve dni novega režima. Ko so o tem krožile že razne vesti, je bilo pred par dnevi na Hrvatskem seljaškem domu nabito ob-vestilo, da so vesti o razpustu HSS po-vsem netočne. Med tem pa so bile že razpuščene v Bosni in Hercegovini vse organizacije JMO z motivacijo, da ne morek) obsto-jati, ker imajo versko in plemensko obe-ležje. Pr;čakova!o se je, da bo na enak način razpuŠČena tuđi SLS v Sloveniji. To pa se doslej ni zgodilo, pač pa so bile včeraj razpuščene vse hrv taške stranke. Do razpusta hrvatskih strank je prišlo včeraj opoldne. Policijski uradnik dr. K'inčtč je prišcl najprei z odredba pOlicljskega ravnateljstva v prostore HFSS. ki se nahalajo v Petrinjski ulici št. 3. Ker so bili prostori še zaprti, so bila vrata zapečatena. Na to so zastopnik; policije od si i na Kaptol, kjer so Izvršili v prostorih Hrvatske pučke (klerikalne) stranke pre-iskavo. zarlenili vse spise, zapečatili prostore ter sporočili, da Je HPS raz-puš^ena. Okoli poldneva je prišel dr. Klinčič k predsedmku Hrvatske strank« prava dr. Prebegu, kateretnu je izročil odlok policijskega ravnateljstva, ki pravi, da se na pod 1 agi naredbe notranjega minl-strstva št. 1071 od 17. bnuaria 1. 1929 In ki ie bila izdana i od'o^om vePkega župana zasrebške oblasti 20. januarja t. I. Pov. br. 1004 v smislu čl. 3. zakona o javni varnosti i redu v državi od 6. ia-nuarja \929 razpuičajo vse stranke, kl !inj»»o versko ali plemensko oboležie. Na pod'ias:! teza ie poFciteko ravnateljstvo odredilo, da se v smhiu zaVonsMn pred. đ?$ov stranca razpustl, IzvrSi popi* Imetja ter sra deponfra pri sodi§?u, ele-de oskrhovan»a nenrenrenln pa odlomi stranka varurui sporazumno s poi?cfk>. 7atem Je bfi v pr<>«torfh HSP na Jelaci-čevem trgu št 6 Izvršen popis vseh $tv—" **r r.™<*ori T*>neča+pti?. EnPk odlok poHciie le bi! dostavljen tud? dr. Viaditn:rju Mačku kot predsed-nlku HSS. Po prevedu so bili prostori stranke zape'ateni. policija pa je odnes-la s seboj nekatere spise. Na ta na^in so biTe razpuščene vse hrvatske rx>Iiti5r*e stn^ke. Ostala je 1c samostojna demokratsKa stranka, ker ni ma rnti plemenskesa, niti verskegra obe1e?|a. Beograd, 21. januarja. Beosrajski listi prinašaro o razpustu hrvatskih po-'itičn'h strank samo poro*ila o izvršertih deistvih brez posehn:h komentar ev. Pnvdcr.tajo. da so ra7!>nSč&ne vse poli-tic^e ^trarrke. ki i majo vr«?Vo aM ole-men^ko oheTe7>?. ra7en ?D? Dav;dovi-čeve demokratske in radikalske stranke. Ureditev medverskih odnosajev v naši državi Ministrstvo ver je sestavilo nacrt Lnterkonfcsijonalnc^a zakona. Intervencije papeškega nuncija in jugoslovenskih škofov — Beograd, ^l. ianuarja. Mi nisi r-stvo ver je pripravio nacrte iroterkon-fesijonalnega zakona, zakona o muslimanski verski zajednici, zakona o ži-davskih cerkvenih obeinah itd. Vsi ti zakoni so že definitivno redigirani jn bodo v najkrajšem času stopili v ve-Ijavo. Beograd, 21. januarja. V vrsti zako* nov, ki jih pripravlja vlada v svrho čimprejšnjega izenačenja razmer v dr» žavi, vzbuja največjo pozornost tako= zvani interkonfcsijonalni zakon, ki bo uredit verske odnosa je v naši državi. Spričo velikega števila v naši državi priznaih ver je nujno potrebno, da se čimprej zakonskim potom urede med* sebojni odnošaji. Interkonfesijonalni zakon je že več let na dne\-nem redu, vendar pa došle i ni bil rešen, ker so ae pojavljale razne ovire, izvirajoče pred vsem iz dejstva, da med našo dr* žavo in Vatikanom še ni sklenjen kon* kordat. Sed-nji minister ver dr. Alaupović pa se je odločil, da ne glede na to resi vnrašanje tega nujnega in važnoga za* kona. V ministrstvu ver je posebna ko* misija že izdelala zakonski nacrt, ki bo, v najkrajšem času iz vladnih kro* go , v najkrajšem času predložen mu nistrskemu svetu in nato objavljen v vSlužljenih Novinah». Kakor vselej doslej, je ta zakon tu= di tokrat naletel na hud odpor cerkve« nih krogov rimsko=katoliške cerkve. Papcški nuncij v Beogradu mgsr Pt-lle* grinetti je že parkrat intervenira! pri ministru ver in pri zunanjem ministru naj bi se interkonfesijonalni zakon od-godil dotlej, da bi se resilo vprašanje konkordata. Z istim namtnom so da-nes dospeli v Beograd iueoslovenski škofje z nadškofom dr. Bauerjem na čelu. škofje so se že včeraj ststali v Zagrebu ter so med vožnjo skupno 2 dr. Korošcem razpravljali o tem vpra? sanju, kakor tuđi o vprašanju razpusta klerikalne stranke v Sloveniji in na Hrvatskem. — Zagreb, 21. januarja. Snoči ab pa] 9. je dospel v Zagreb splitski §kof dr. Bon'fačić. Ob 10.50 ponoći ie prispel z IjuWjanskim brzovlakom škof dr. Je-fflič. ki ie na glavnem kolodvoru poča-ka] na odhod beojrrajskega brzovlaka ob 11.20. Med tem je dospel na kolodvor zagre-bški nadškof dr. Ante Bauei v spremsrvu svojega tan^ka ms?r. dr. Slamiča, kakor tuđi splitski škof dr. Bonifačić. Vsi trije škofje so nato skupa] odpotovali v Beograd. Ob 10.50 je dospel v Zagreb tuđi prometni rrr'nister dr. Anton KnroSec iz Ljubljane, ki je nadaljeva! svoje potovanje v Beograd skupno s škofi. Izvedba gospodarskega programa Male antante Nota našega zunanjega ministra rumunski in českoslovaški vladi, — Imenovana bo mešana komisija, da določi podroben program. Beograd, 21. januarja. Zunanji minister dr. Marinković je pred svojim od* hodom v inozemstvo odposlal dve nos ti in sicer češkoslovaški in rumunski vladi, v katerih ju poziva k pričetku izvajanja gospodarskega programa Ma> Ie antante. To vprašanje je bilo že načelno rešeno po sestanku zunarjih mu nistrov Male antante v Bukarešti. Prh caku je se, da bodo te dni imenovani strokovnjaki, ki bodo določili podroben program dela za izpopolnitev gospo: darskih z\rez med državami Male an* tante. Rumunski tisk, zlasti pa polsluzbena «La National roumaine* pozdravlja korak jugoslovenske vlade in pravi, da je Rumunija pripravljena pristati nanj, ker je isto predlagat tuđi njen delegat Deculio na gospodarski konferenci v 7,ene\n. Sedaj bo določena komsifa. v kafero bo vsaka vlada imenovala po pet članov. Tragedija berača in samomor elektrotehnika Ljubljana, 21. Januarja Kakor preHnji tedem. tako ie tudj kronika današniesa ponedeljka boj pestra. Prejšnji tedtn se je zaće! in tuđi zaključi! v znamenju nesreč in tragere-eti Toda vsaka pomoč Je bi!a prepozna, zakaj siro.T»ak je takoj pn prevo^u iz-dlhnil Od"kod ie berač An-drej in kako se piše, do danes policija se m mog.a ugoto-viti. Mož je bival že več 'et v Ljubljani in zlasti je bil znan v šentpetcrskem ter vrodmatskem okraju, toda nlhče ne ve, kako se piše. Ba.ie je Andrej doma nefcje z Oorenis1ljarti je danes za-hrevala prvro ietošnjo žrtev. V svojem stanovanju na Mirju se je davi obesil že'ez-ni^ki elekti»[ehnik Anton R., star 27 !et. Domači so ga na$l! z'utraj visečega na vratiru v katera je zasadi] škarje in ?e obesil na telefonsko žico. Kaj ie gnalo mla^eniča v s^mrt, ni točno znano. Bil je zadnje čaše preče] potrt hi me-fanhoiičen, mogoče ie tud I. da mu je zagrenilo žrvijenie degsrs^, da je tri že več mesecev brez službe. R je zapu>ti' Pismo, v katerem se poslavlja od svojce\T in priporrmil da gre v smrt, ker se je ŽFvljenja naveličaJ. Zraven je prlpisa] 5.3H, to je čas, ko je šege! po vrvici... Njegovi svojci so dcrpoldne takoj obve-stili policijsko direkcijo, naVar sta se i vosom odpe'jala na Mirje policijski zdrav-nik dr Avramovič iin \i>]i nadzorn k g. Močnik. Policijski zdTavnik je mnenja, da se je R. obesi] v popo!ni du5e\Tii rmoće-nosti Veerai si ie hotela kančati življenje tudj 32-Ietna postTežn'ca Jožica K. stanujoča v Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug Naši gostilničarii izraia>o vdanost kralju. — Kooznm vina v Sloveniji pada, konzum žganja pa naraica. Pribave davkoT V prostOTLh cost3ln:čana z. Ivana Kav-ćiča se )e danes dopoidne vršil občni rbor Z\eze gostilničarskih zadrug, za katerega je visdaJo na deželi večje zanimanje kot v tnestu samem. V vel:kern §tevlu so prišli na občni rbor deleuati radn»E iz Po^avja in brezži^kega okraja. Načefcik Zveze g Tvas Kavčlč je ob 11. dopoldne otvonl občni zbor tor u vodo-ma svoiega porocima predlagal vdanostno brzojavko kralju Aleksandru I. ki 'e hila sprejeta z odobravanjem. kakoT rudi brzojavna ćest tka g. dr. KoroSeu k ojegovemti i-nenavanjj za promerneira fr-^istra. Tajniško poroćilo TajniV g. Ante P:mar ]e nasto podal ob-5;-remenitve našega gospodarstva. Težko t>b-rementeAT gostlrtičarske obrti povzročajo poleg točilnih ta ovirajo naprc dek in modernizaciio gost;mičars^ke f>brti. k! \e važen faktor za na$ tu'^k: promet. Porobio precizira stali^če Zveze gled* točilnih dovolrt trgovcem Zveza ie !ani pri takrarnem notranjem mfnistrstvu dr Koro-šcu df>sejj1a pretKrved in u^tavifev trgovsskih točilnic a!'koho!a. Nato je g Pintar poročat o f;nan-čnem sčitev pr dobnine Opozar-ial je zlasti Ljtib jančane na važno predavanje, k! ga priredi pTihodnje dni davčni Tmovski ulk:i. V saTnotnorilnem nameću je pila solno kislino Rešun- avto jo Je takoj prepećiai v bo nicot kjer so ji tzprali že-lodec in je samomorilna kandidat;nda da-oes že iahko zapustila boinico. V bolnico so danes dopoidne pr^peljaH 45-ietnega invalida in mestnega ubotca Priča Fličarja. Moi je smoči mace popova! v Prusn'kovi jgosrilnj v Vodmatu Ne-tiadoma in brez vsakega vzroka ga je kie-parski pomoćnik fvan krmeh sunil z no-iem v dlan desne roke in ga precej nevaf-no po^kodoval Krraej bo imei sitnostj na poMciii. V Stritarjevi ulici se je te dni pripe-tUa Lažja tramvaiska nesreča. Ko je hotela 36-'etna Marija Rutar prekoračiti tir cest-ne želcznice, je privozil tramvaj in jo po-drl na ta Voznik je sicer dajal svari'na znamenja, toda Ru'arjevta jih je pre^li^a-la. Pri padcu se Je postrežn ca precej pre-tresla :n so jo z r**§.i!nim vozom prepeljali v bolnico. čudna ne*re^a se )e pred dnevi pri peti la tuđi v Zgornji SiSki. bolska u^enka Metoda Koruli. pa tako »laba. da je padla in rvrnila lon^c kropa na«M» 7La-d obi Li je precej nevarne opekline Tuđi včeraj sta se pripetili dve ne«reČi pri limskem sportu. Henrik Piller, 161*»tni krojnlkj pomoćnik iz Vodmata. *e j«» v *it^-panji vhm smučaL K©r j» Sele »a^etnik in ni im^i zadoiiti vaj^, j> veScrat peuleL enkrat pa je bil padee tako ce^rečen da si je zlo-mil nogo. ReJilni avto tn > prenelial v bcl-nira V bolnim je moral tuđi 181etni Stanko Dernič iz Pod na rta ki ?i j> jrri pr mil de»no noQr>. Ravnatelja Habađa zadela kap Ob skl-epu lista smo zvedeh. da. je ravnatel a Glasbene Matice z Mateja Hubada zadela kar> K sreći je pa laž-}£ga značaja. Naš priljubljeni rrrojster bn neJvomno kmalu okreval, kar mu i-skneno ćelitno. konzulem Zborruce T()l g Z^zat kot srrfv Koniak in bo pn tom pojasnii vst podrob-nesti, kako Je treba »eiiavrti priiavo liri. ril je željo, da bi s« tega predavania v ifm većjem irevihi itdelefiH rudi KostiiniCarJi OtnJni rbor j> nmt>o od^riril i>rora6un Zveze za poslovno !eto 10*0 Zveza *rcc JI zadrtiu s 3310 č!ani. Dtlegat % Sicherl \% Sknfje Loke »e z Ljbialovanvem konMatiral žtlostno dejstvo. da %t mnrHrf člani zadrut nt brieajo za rnte^ese tc^'i^ičarike <^brri ni ne p'ačuje^o predp^^anih prsr>e\kov. Tn povzroča. da *c Zveia do^tiVrat v finančnifl težkoćah Nje^mim irva'anem se !e prl-drii^ii rudi z Zure Iz Karvd yc pri Novem mes^u. Nato %e ie razvila prav živahna debata o mjakruafnej&em in v iovilm*ar*ke f »'>ko poreci n "t"1^ vnf <*i-ii': r i •■! ",•" o prijavi dobodkov k obrtnemu davko Ta{nfV £. Ant« Pintar ie rb >rovalcetTt na kratko pojasnil važnoct in pomen pravilno scrtavljene prijave za dol »citev ohrt-neea davka oziroma pridobnine Z ozirotit na važnost te prijave se je postavila tt*di točka dnevnega reda, da se o tem Temellito razpravlja Priiava tzrleda na runaj prav nedr>!fna toda prifti so na *!e»d da ie zek> zahrbfna Treba >e pravilno tolftačitt irrai brurto - dohodkf Sploino \t mnenie da ie to vse kat costibučar trkupi za blato V resnici pa ni tako Brurto - dohode* se do. k>či tako, da se iz celoicurmeea tzkupic%a odteicne -zdatke za blago satno Se Ie o*ta-nek je smatrati za pravi brutto . doKodek. Pnmerilo se je pa ž«, da Ie ne*ki otw-tnlk *e«ifavii povsem napadno prl'av 'Vko bi ta obvePala in bila poslana davfm upravi, bi moral dotični maH obrtni% placevatf ogromne davke, niđ &> ittn Din letno Treba Je torej posebne pozornosti pri »estavi pri-iave. Od brutto - do*wxHra ie nato odW!e4o vsi režirski strofici. kakor najemnina plac« za oso-bie itd. Nato ide bo davćna uprava od Cisteea dohodka doloćila 30% davek % 25% oblastno doklado 2Tborn čni tajnik t- čr Pretnar >c poncnrno opozar^ai na važnost predavanja davčrve-fa kr>nzulerifa g ^agarja ter k dal zajrotovilo. da bo Zbornica šJa vtem zadrugam f pri-rremtmi nasveti in navodili na roke fcaear-itrvo predavanje se objavi v »Trgo% skem l:stu«. V debato so pose-gli ie de-lesratJ Cerar \% Kamn ka Krulej iz Sevnice In drugi Obćnl zboT je vzeJ z odobcavanjetu vsa navodi!^ ra znanje. OHčrti rf>or ie »kleiHl. da prittmpi Zveza k Osrednj rvezi costilničarjev v Beorradu. na kar je bil končan. Nov pomoćnik Hnančnega ministra Beocrad, 21. ianuirja Za pomoćnrka fi-nanenega ministra bo imerKrvan dr Tranjo Oospodneuć. Dr Qospngrad, Z\. jarruan* Za oftebnega tajnika finan-cnega ministTa je b 1 imenovan dr. Kazimir A,mić, *in generalnera ravnatelja rugosK>v©nske Union banke Maksa Amii, Kakor rnano, je fin»»Čni min;«ter đr ^vcc-Muga rxvdr>red<.edTif1t Redukcija t ministrstm poit — Beograd. 21- janJiPa Ministtr*!vo j»o-Ite in bntojava j« ie z.brslo podatke ta r«< lukriip uradnikov R««1ukcija bo utvarao ii-vršena $el«> • 1. aprilom, ko atopi novi huriž>t v reljaro. Borzna poročila UUBU4NSKA BORZ4 Deriz«: Am-Mtr-dajn 0- 22 s&. FVrli« 1JJM — 13.565 (13 55). Bruse« 0—7 917. R«*^m»*t« 0— 9.9Jfc2. Curih \W4 m - 1097 40 (1OVS W» l*m*& 7 9OOS - (S.0C165). Ln«doa Tih 21* «0 'ZT»40y, NewyvHi 0—^6 87. Pki Z2\ Jb - 223* (322*). P-*«a 16« 2 - 1W (1W6V Trs.' ?W 18 2**2* Efekti: CeTlsia 1SS tat.. LW*»rtsk« \c*94*»* 175 d*o . RoAe 960 - 2m, VrvC« 1K> dea . V»^-Les: T«wd?*ca it^»f*fvmmm***■> ZjH^aAaai *« ZAGRER&KA POP/4. Devize Amsterdam ?2 S.V Duna» ^V1. Berfm 13.56 MWa?r 0« 22 L^ck^ 2T6.4. Newyork 56 87 P?.r\z Z2Z.6O Praga 1** 'A Cur h tO93^ P f e k t i: Vojna fVoda 44^ -445. mOZEMSKP BORZE. Curili: Beograd 9 1775 r>ira 7\m Bcr. Hn 123.60. M«an 27 21 Londmi 2%», New« york 530. Parit 3032, Pra*a 15» Stran % •SCOVENSK1 NAROD, dne 21. januarja 1928. Stev 17 Ljubljanski Urjunasi lzpuscem Potrebna vgotovittv po štirimes^čnem prafakovalMiii zaporu * arttiranlh in fgpuščtnih Orfujuiev f Vcer*i ¥> biH i/ preiakovsiiiiegrlSk> do aretacij, je znano. Danea. ko se je stvar končala z negativnim izidorn, pa je treba ugotoviti nekaj znafiimih dejstev. Zadeva se je od gotove strani Izltoriščala v politične namene. Ljubljansko gladilo bivše klerikalne stranke in gotovi zagrebJki listi o tu
  • t*k>, ki ni opremljeno a fiikakim pogonskim sredstvom, a se ven* dmr drži v zr*k\i s pomoć jo rm-ftnih struj in more na ta n»£m letetl tuđi po ve5 u*-. Premik« se retathmo ntipram obdajajočemu ga zraćn-emnu morju napirej in je pri tem po* potnoma poslušno krmilom pilota. Letenje ptice, ki traja ure in ure navidez Hrez vsaik&ga troda. ne da bi pri tem le milo ramahnik) s krili, ne glexie na smer vetra. i« vTbudilo v čk>vcku poeebno zanimanje, t, njim pa tuđi hrepenemj« po posnemanju. Kako ^: človek tolma^i ptičji let? Ze leta 1N83 je lord Ravleigh trdiU da je za ome-njeno hetenje potrebno, da letalo, odnosno ptica ne teti vodoravo, da struja vetra ni vodoravna m da pihamje vetra ni enaikomer« no. V prvom slučaju drsi p^ica ali letalo iz viijc leieie točke v ravnino, kakor da »to* ji in se premika na poševni ploslcvi radi ^.voje teie proti zemlji. V dru^em slučaju jjrc za to, da je zračna struja v •vx>ji brzini piti premikan}u nav^gor vsaj tako hitra, kot je padec letala v gotovi časovni enoti. V tretjem *liičaju pa igra vodilno vlogo kot iz--vot onergije vetc-r, ki se menja v svoji moči. Ptica ali letaio >.c tedaj poslužuje sile, ki ft; v zračnih strujah in 9e v njih pr^mika, ne da b 9 svoje strani pri«pev«k kaj k »ili, ki je potrebna la letenj« stroja, ki je težji ixi /raka. Letenje ptice ali letala je tedaj mogočc le tam, kjec naleti na Tračne struje z odgos varjajočo silo. To pa je pri statistlčnem le» tenju omogočeno predvsem na onih krajili, kjer naleti struja na odpor tako, da se njc-na GOitaor izpremeni v toliko, da je njena pot /avrn>end. Slično pot zračnih struj najde-mo tuđi tam, kjer s* prićenja radi segreva--tija cirkuliranje zraka, kjer dobimo nokatce stebre, v katerfh >e pot atnijajn usmerjen^ navzgor, po ohlajenju pa zopet na drugi >trani navrdoJ. DejstA'o. da se gotovi pred* meti na zemlji hiitreje, drugi pa počašaeje tjjrevajo in ohlajajo in da kot taki eni hi* tro, drugi pa zapet poćisi iztarevajo flvojo topk>to. nam pomaga do staJmih zračnih srruj in s tem tuđi do rajonerotna velike po* vrsi ne, kjer ye omogočeno letenje z aparati, ki nišo opremljeni s pogonsko silo. Kakšno pa je brezmotorno letalo? Ve6* kraf smo imeli 2e priliko čitati v časopis ju n Ictalih na jadi*a, eni ali drugi je z ozirom na napačen prevod — S-egelflugzeui; — mi* slil na strojt ki ga v zraku *«io iz kraja v kraj napeta ladra, redki pa m> tišti, ki jim je jasno, da je pod brermotornim letaJom razjumeti p^avzap^a^' obliko nav*dnega aeroplana, ki Je le v erodiinamičnem oziru skonstruiran do najv&je možne popolnosti, ki odgovarja scdatiji stopnji tehnictiefa razvoja. V počtev ^rihajajo ra^iic oblike, ki *o si pa v brstvu slične, t. j. vsdko letalo brez motorja ima nosilke, trup ali pa vsaj nadomeetek za trup in krroiJjL Kako jih potem konstrukte-rji i zA-edejo v podrobno-attho, za nas ni važno, važna pa je ugotovi* tev, da tako izdelana brezmotorna letalu vztrajajo v letenju po več ur brez pristan^ ka ter da so Nemci dosej?H rekorde, ki se sučejo okoli 12umega letenja in preleta pro* ge do ca. 70 km v ravni progi. Zanima nas de? kako ic mogoćc spraviti rak stroj v zrak in do Jte vrvi, ki se nategne proti vetru, zažene v zrak, nakar prične pravilno pla* vaole JS&. ki bo trajala do vStevši 27. januarja. Cilj te Sole je, da se da — na temelju razmotrivanja rezul* tatOA in temeljite kritike dosed&njega dela \ prvih desetih letih obstoja JSS — smer premisije-ni in sistematični akciji in metodi sokolskega dela v bodoenosti. JSS ie pozval v solo po enega in več bratov iz vseh žup v državi. Pozivu JSS se je odzvala velika večina vseh žup, kar je prav razveseljiv pojav. Pozivamo pa tuđi brgte in sestre ljubljanskih sokolskih drus S/cr, da prihafate v solo, kadar in v koiikor vam dopušča čas, Sola se vr$i vsak dan od 5. do 11., ozirotna đo 12. dopoldne m od 3.—^. popoldne. Program proi>\etne iole obsega jttedeče referate: 1. Srne* prosvernega dela in odnos naaprofi ve/banju (ref. dr. V. Murnik, ko= ref. brat R. Bičentč iz Bjelovara. — 2. No* tra/nje stanje naše organizacije (za vsako Župo poro ča po en brat). 3. Kako podati večjo važnost vlogi Sokolstva v naši državi, odnosno v vsakem kraju in mestu (ref.: dr. M. Obersnel, koref. dr. M. Dra&ć iz Beograda). 4. Delo z deco vn naraščajem (ref,: /v. Bajželj, koref. M. Boraš vz Sušaka). 5. Delo Sokobrva na selu (ref.: dr V. Betajčić — Novi Sad, St Žakula, Sarajevo). 6. Delo Sokolstva v soli in vojski (ref. D. M. Bogunović« Zagreb, koref. /. Kovač, Ce* trnje). 7. Socijakia vzgoja in socijalni od* sek JSS (ref- dr. R. Fux, koref. Lj. Monta* na, Šibenik). 8. Nacijoname manjšme pri nas in naše manjšine v drugi(h državah. So= kolsko narodno«obramtwiG dek>. (Ref. /. Smerdnik, koref. dr. M. Buić). 9. Sokotetvo 1:1 druge organizacije ter odoodaji nasproti njim (ref. dr. M. Kovačič, Maribor, koref. V. Bogičević, TWla). 10. Siovaoska ideja in sk>vaw»ko SokoIstAo (ref. E. Gang!. koref. dr. M. Mrvoš, Novi Sad>. 11. Država, poli* tika m školstvo (rtl. dr. M. KretHč, ki& gujevac, koref. M. Marinček, Sovo mtsato). 12. Razmotri van je u ^okoiskem pro^vetn^ zubavnem delo van ju. Lutkioa glt^iališča, so* kolski odri, zabave x>ro«vetnt;t5* znauaja (ref. Iv. Prcsenc, Ljubljana, koref. Hr Ma* canovič, Zagreb). 11 Sokolski ti>k (t»f. urednik »Sokol&kega Gla*niica» Siebf. ko» renf. St. Vrdoliak, Spkkt). 14. PwoćHa predsednikov saveanih oćmko\. — Glede bratov referentov pripo«nJfijanio, <1« bodo malenko^tnc izprcmetnbe, ker ne katerim ix* med njih ne bo mogoče prtti v L>ubljaoo iz službenih ozi«>v; nadomestili jih bodo drugi brat je. Sfvemembe botno javili nak« nadno. Udeleženci lole bodo :meli po eno uro telovadbe v poned«ijek, »redo. ptrte4 iaa soboto od 4—5. \ tek>vadnici «Ljubijao* skega Sokola*. Obi*k*Ji bodo ljubljanska ^ckal)i^A&ki drami) Ne ie ^nobovt IcraUev ie odpirajo. Tt«h v irobnict! I>texeareJ«, sta dali ka>al vanec i>reikra«ftJb in mocočnil zvčzti. In siino zanammt, vre4n*ii, da &e tečna-nj amo z ctikna zia&tj daodao&s, v 6a $ u, ko wn«-tra>> že vsako brlrvko za oovo so(nce, In p« ker le vedm veL'a, ka? &o o»f>beJi. Be« Joaso« se te mrodfl leta 1573 Trenda ▼ Loodonru. SrudtraJ na v»ei»CilS£u, bfl veik si-noenak, po&tal vofak ki se ud«kii bate tuđi btrtfcc na Ho>lat>dsk«ni ter srtiopil v Heos)ow«o\no icralaloe dnidbo v Londonu. Kma-la p* >e bil zaradi dvoboja obciOKti v JeČo. Unel W it *r*6c. NJ«corv dcve4 let miriši tovariš, silm lakat, dramatik Kft .\la>nk>we Je oa&el v dvoboju, ie*e 31 k>t star, prav crarćoo smrt. Bea Jooson pa se k ret&LI tuđi }t£e in se posvrttl literaturi. Naonai Je okolii paule&et iser, postal baij« poeta laotr««-tus io naibz&raik dvornih svećanosri. Umri )« 6. **vjTttsta 1. 1636, to**j v 62. leta. Tuđi Jooson k ogro«ino deUi m mbvATtL & ostaJ je rt-vez do smrti. Im kakor rz doveo*!« 9cwio-brias.ta s« čuje ntegov elas iz »Vcifcpoca« (III. slika v Porbaockrvi hiii): »Robot&He vea dan, od zore do nvaka, pa vani orioesedo v ro-ko diva tri so^de, in tiovtk LaMo roflšne oa gnoju . . .« Pošteno zaslužiti Jovofl a+i ceio tnaoso je splob necno0o£e. n&vo s*uno % himp«-rijo . . . Kakoj par i:ok*i1 kasneje RreJeren, J« torej eotesaoa, demokratska na-titra skrajme bresottfdrDO&ti v besedah in tenden-cah, a obene-m zaljubljen v ele^anoo in delflsate-so dvorskesa stiiia. Literat ositrega duha :ti cve-w>£e domiSljiJe, a v^diio «ncrva strupca moraJist Ln saMrlk. Njegova kritika in satara pa ne vibd rapirja, nego !*a)raJ5a kol. Orebi v okcovih kome*] aii so velikaoski In njefov.j logovi tn jrrc^-nilci o-beb s^olov so, v stoffu renesanse, v svo^b stra^teh prav taki v-eSikann kakor Ma«rkrweovi in šhakcapeareovi zločinci s kronami ali v sviti. Takega satirika se kaže fcudd v svoji »ncMa^i« koffnediiji »Volpcijec v 3 d-edamph ( 6vtttah), ki Jo i« predelaJ $t-efan Zw-e«s in po-sfoveoiJ Fr. Al-hrecht. Lzvrstna reZ .dasi «a aaš od*r močoo skrajšana in * blažena*. Vimi so prttili 50 od-srortkov vode. 2 le zmerom }e silno. Or»jinai bt si želei vMeti! b ?a 2 agro Jonsono-vrli tovariSev! To ie moralno brti kolosalno zabavno. Satira žigjosa lakonroost po denarin. điiteo ra đedifčiaio. Jons-on je hnenoval svojo komedijo »Volpone or the Fax« (V. aK $s}ak). In tad i druge o-sebe Lma^o avalske lasrnosti .muhe. vrana itd. Za disnar žrtvuje eden sina, dru^i ženo. tr«tjj Ča&t. V&e, z lisjakom vred, pa ostopari rmrfia. brvši obeše**jak, za dvesto cčkkm iz ječe ad-kttpI.^Ti: Mosca. Seveda se more pred^UkvtjAti taJcale oštra. sUno drastićna koimediia kot come-*a de»H* ante. lahno, urao, p-rej karika turi stičaKi. nzgo nitutalistiono, sicer b« bila za naS o-kus v^ndarle preveč rv»twai!«*ičr»a. I2 teksta pa ven-dar prileti vsaj nelral feraiov, debeli*! Irct samo zdravje, §c nozaisd*a«i:h 2a odra. Režiser prof. Šest ter tnscematorja SkTniny mLatjSa m Iv. VavipottiC; so msK^arilS x>unat4e m no-traoie zek> zanimi-vo predsfarvo: dakorocife so irvrstne, Usto-raCni kostumi oteti sjm ra icraV) se je, vsaj v sptašnem, all&sro coo brk>. Da vsaicren. N^tove^a priskUfcdnika odltč-rao sr. Roaoas: Mosca }e vAoz%, Iri kai2e na^era Haimieta in Živeg amrtveca s povs«m nove strani. I^ienitn^ tip« v Ka^ika^uri » portaviS b&. Liipaii (Voj;k>ik-)( Skrbmkek (Cortaccio) v oriri-nalm nkais-k.;, Kjalg (Carvmk)) in Ce«*r <-kapieafi Leone) ter Gre«orLn (sodiuk). Obe ženski vtagi sta jako posrečent: žrtvovana roUa revica Co-\omba (ga. šasičeva) in veacda kartčasii (sa. Nabtocka). Obe ma, slasti r*ab*ocki, «r« za diskretno igro posehoo priznanje. Da se Je zaJdttačni prkor pri otvmtu poce-srečB, je paC nez«tvda, prod kameri ni uobese za-varovalrrice. Omml bi k se: posfjevanje jJas« je zmerooi otpe&no; mahok&o ga zoa. Z«Ao je po-Ki»var sbirrov, veMctu, boC BOfvra kakor ko«m-5eo, dasi bi bilo labbo v kontrasta mao«o ha-mornosftd. Ia kapkt je okUdafAtja L. M škcrjaacA. — Pr«dprod4» jt*. v»tofHiic v >Utićni knjiga mi m rvečif prc4 koocertno dvorano. V»topn.c ]C ie do» volj na ra«poiago. *Aid*» v ljubljanski operi. V tur«k diie 2i t ra, m; po je v ljubi jaricu op#ri pod tsktirko kapckiika ff. Neffat« Vll# jeva «Aida» % go. Villan^tuoćevo v naslovni vlogi. V ostalih vebkih vlo^ali kod«^^ juitjo: tot Amneri* — jj*. Thierrv.lCavćni kova, »voćtemc* — g«, Ribičc\a, AmonufO — g. PrimoAić. Ramtis — g. Bctetto, Km4a-m«» — g. Kovać. ecvptovski krali -- g. Kumfx4j in «©l — g. Mohorif Pred^tAV« *e vrit 2a abonente roda ft. * Dobri vojak Švejk» kot ljudska /*«rd stava. V »redu dne 23 t. m. vprizori ljubljanska drama voseioigro «Dobn vojak Svejk» kot ljudsko preJstavu pri /m/anih cenah izven gledah^kega a.bonmaja, «rDti+iTi vojak Švejk» je 2c tolikokrat izvrstno po-sabavai nm£u pubUko in prepričani mbo, Ja a« po»iw. tuo sfHtunr i'»rn^k.c omic Ljubimm tličtc v Ljvblj^m. /ri4in ©|H.f u m operttm tetu* g. Ljubiia l!-iv, ki k b** iui) ča« ijubljtrutc UubljanAogg ^\tf»i P1' tolilih ^ r:i« kot uum v ljirWjan*ki •peri. id *ic«r • prv polovici mtme^m rchciatftja CAiito*^ 1 > *• ^•deć&h deLh: \ na^lio dn« 1 kKiar*« kot L>on Jox v opm fCanni«»i » *ftd" o. f»bru«u-j« ^ot Cav*ra*ivK*-; v fuciiitiKt «To»ei» im , tuboto • rehru*rja v rlc^i ^idi De Gneu«a v eagr »Mu«. Vm t«. prvdMttv« to uv« gfad*ii>k^gi aMiupajA. ubdittitvo m l*hko kupi fe x.daj vilOfliKe pn dnevni bi^mji.: v ^eitittu ^cid^li^u Podrobnosti gfcdc 1 inarr:t eo«*<>v^«» javimo pravočaaoo MlmUnska pr*dzta\a v ljubi}m*ki drami. V četrtek dne 24 • tu se vpcUtvri /*d njiicrU v t« »»ejooi *>t«Kin a^H4ak Mi'.ko* kot mlad'tn^kj, pTvtkt4>j p zredoo ^uu# nih ccaih Za.četck predstave j« točno <~J* \S. uri popoldne in oporaniimo na nro >f i' 4c ni< nal«diae Težka nesreća na zagrebškem kolodvoru V soboto je lokomotiva na zagrebikem kolodvoru povozila kur-jaSa VućkoTića. — Vočković, ki bo najbrz podlegel težkim po-škođb&m9 \e postal žrtcv srojega pokliča V ttoboto šo mimoido^i čuli v blizini ta-grebškaga gbvnega kolodvora iz kurilinc« obupoe klice na pomoć: Jao, Tudotel V itimtn Amu j» sažviigali lokomotiva, s km-tere je skoči I v lako vod in> ki se je eklooil ter pogleda] pod kotasa, odkoder se je cul krik. Nudil se rau je stra&en prizor. Pod ko-lesi je leial v mlaki krvi nek» želejničar t zdrobljeno deauo roko in ranio. Iz velike rane je teka v curkib kri ter »e railivala po oledenelih Ueh. Me ga polo&ili na krpe in žaganje. dokler ni prišel reSUni vol, ki ga je odpeljal v bolnico. Vu<5ković je bit v g-loboki uezave*ti in .oj«ne cunje z obleke ter mu / ti j i ra i povijali rane. Nekateri »o strgali s stolov pr*s-vleko ln sastore v piaarui ter =»0 z njimi ob-veiovali krvav«c« rane, hotec ustavili kri, kar pa ni pomagalo, ponesrečenee *e kljub mu neprestano krvavel. V kuri Inki ni bik) mogoča dobiti niti kosa obveze, Čeprav to ni bila prva in najbri tiidi ne zadnja nesreća, ki >e je pri pet i La v ra-grebski kurilnici. Popolnom^i nerazumljivo in nezasliSano jet da državiia kurrlnira, kjer je zaposlenih več sto delavcev, nlma niti ?«i-šne lekarne in obvez za slučaj nesreće. Okoli 7.30 so prinesli uosiluit-e ?ko^i etran»ki vhod v kiirilnico ter položili uaujd ie na pol miivega 2elezni{arja Olpeljali &a ga v bolni'o. kjer »-u mu lakoj; aniputimli ue^uo roko <1o rame. Sft^ovo »tanje je aa-radi velike i«rube krvi brenipna Todor VuScorić je roje-u 1 1S75. \ \a*i Ciorneji Vučković pri Srb^kih Moravicah. ^tanovilJ je na Parom!inski c*»ti iu je thl nameščen 2« ve^ let kot kurj*C na «^r«^-ikem glavnem kolodvoru. Ce*to j^ moral opravljati ponle, ki jih je zaradi svojt- -laro-*h teiko /-nutgo»il. t»odnf^a jutr* j^ mazal kolt*a lokomotiv, ki so bile pripravljao* v kurilnici u otihod. Vueković « hoAl »koti a poeodo ter je maašA kol»J*. Uflo »ti j# tlo teiko izpod rok, ker }e bila Se teina. ("Kiral ga je tuidi huri mru in pa tetki ftkornji, v katerih je kouiaj bodil po Kpol&kib tl«-h. Tra-Čoice, na katerih »o >taU> lokomotive. >i» bile pokrit« l debelim teđooi ui v*t đelav-cev je prekopavalo ledeno plast, kl je avira-I« promet, ttopot dGlaraer* in žvilga^ie Jru-gih lokomotiv & bilo krivo, >l# VuAkovič ni tnogel klizati, da »e mu bliiM iif*odiia loko-Ltotivu. Ndirt»€4i *e je |»ripetiU. ko je \'ul-ković spodnoil in pa^kl tu traflOK*. I \Uril je z Ktavo *>° tia Desna roka, s kateru ]• driai pusodo » kolom*»oaj, mu j*» prišla raed tir. Z desno ranio »e je ra-vuo u pri tk+ tr*&-nice in hotel vstati in ko j*e Se ni pojtoluoniit zavc^iel cmJ udana z glavo ob tla, j« privo-/ila po 'stem liru lokomotiva. Kolo je n#-tfrečnemu iel««ui^ariu odrezak) roko pri ra-oii. Vučković je oe imei tolika moći, redeii *o ga otlj»ek.*h v bolni«*. Tratina uesretia kurjača V ućkovića. Jt? glo-boko presunila v?»e njegov** tovarile iu ahhu-ce na glavnim kolodvoru, ko o rauo zjutraj »vedeli za nt^reA*. Pomilova li *u zla^ti \ ul!-kovićevo ž^no in n^Mjove-ca ISl^n+^j »»ina Brttnkćt. Vceraj .iopofciue ^ i»eleiais»ka konusi! preifikala vzrok^ ue«rečo. lTgotovila ]<*, 4n iii nihee Lnkri\i\ kumove nei»reč^. 2M*m-r-:sk.i direkcija bo skrbeLa za VočkinUteve ienu in otroka, ki »tu i/dubila tvojega rrr|-nika. Italijanski minister poleti čez ocean italijaiTski državni ta>nik za letalstvo Balt», ki ima tuđi Ictalsko diplomo, je sJtlenll na nedavnem bivanju v Amcriki, kjer se je udeležil mednarounega letal-sk-ega kongresa, da preleti severni At-lantskfi ocean od vzhoda proti zapadu. Na kongresu namreć nišo bili zadovoljni s poletom nemške^a kapitana Kčhla z Ircem Fitzmauricein, ker ništa preletela Atlantskega oceana iz Evrope v Amen-ko, marveč z Atlantskega otoka Irska in sta pristala na matem otoku pri La-bradorju. Italijanski minister hočc prelerefci Atlantski ocean še Ietos. Za vsak slučaj pa poleti samo kot rezervni pilot, dočim vzame s seboj kot prvega pilota po4-kovnika De Pmedo ali pa Ferraiino, ki je nedavno prektel Atlantski ocean iz R»ima do Brazilije. Minister poleti na Ferrarinovem letalu S 64 z motorjem Fiat. ki bo pa po najnoveiših i^lcuSniah prilagođen težki nak>2i. Trdovratni ženin V mali italrjan-ski vasic: Sant Vesu-iiiano se je odi^ral te dni tragikomičen dogodek. Napovedana je bila poroka 16-letne Giovanne Ambrosso z JOIetnim Pasqualom Lascelom. Ženina ln neve-sto je spremljalo v eerkev mnogo sva-tov. Ko je duhovni kvpraša! dektera, ali hoče vzeti Lascello za moža, je za-trubljeno pogledala ženina in dejala vsa srečna: Da! Toda v splošno preseneče-nje je ženm na dubovnrkovo vpraŠanje slasno in odločno iziavil. da Giovanne noće vz$# za ženo. Duhovnik >e prosil ženinove sorodni-ke, naj trdovramega fanta pregovore, toda vse je bik) zaman. Ne vzamem je, je iziavil ženin, dokler mi njen ooe ne da zemljiSča. Jd mi ga je oblrubil. Dolfi?Q so se vršila v cerkvi posveto-vanja in pogajanja, kančno je pa Ženin pobe«nil. Nevesti ni preostajalo druge-ga. nego da ie odšla iz cerkve in se sprijaznila z mislijo, da k> ie fant pustd pred oKarjem na krmitu. žfietežnica l>&ae-: (>oo«>deljek, 21. jaiiuirja ltM; k»-tolJčani: Kfznnn; pravoAlavnr *. i*»n*rln: Georirije. DsujutBJ« prrir^iitv«. Jlranpi: *L**i>a \"nk»j. C Kin«» Matica: Ra na ona *- Kii« FHeal. Hoiu prMava-aJA: CX> •_'•». V Ka/ioi Kr^^a univ. prof. dr. l'^»r- /irnik O po^ifd. Driur«« lrk»mr Daae«: Su*nik, M*rio$i, pot a. PostaJ i je ft]m«k* ijjrArVa, /n^. na in prif)ut>tjen* po vtn mtmtu Liilmn GkJi je n^lavMJli *f*^Ua p*tc* tionih vk>g. Roj«it K bil« v MasiUoBu v dr**vi Ohkx Lota 1«»2. ko »c h*a ftt m«U dtrkHc*, je kazala M->«?Jje *io odra m s»c pndno \Mle\eze\<*.U diJe4iUi€ikih [>re. Ka>»iičjv >c je i/obmievaU io hc rAZVkt« v cklerako i^jralko. U. W. Gnffith naj/namu' nrtejši pionir filmske umetnoir j« dc*iv*ixi vodao v#ćk ^ k'c tu aela o«f>»li i& pclMjm. E^lm tadiijih i.jtuih tilmov h cPuoifani in pr«gamJMii» Ta film *e odigra va v rcekem mestu biv§e a\ **tn> <>crvkc niuji-artuj«. Lillian Grsfa na^topa tu kot i učiteljica tragičn« vloee m>«<.U dtrkjice Li^rtntti oa bo-jišč«. Kraant in ncpoz«oat wj pri/*>ri. v katerih naa prwktivljt b«dtin u»od« /j pua*icoc icot, ki bi radi jH>m*iijk4njd ^mJ. lu krenu* na i»to pol, k*tcn) *o ubi at pod pritiskom raimer mno^jc ž«ntr. To, ka? vj li LiHian G»h v tem fihr»u. u i \eč t-^r. .: i» v^č naj\i§i« umctno*t, sam« življenje Pred kratkim je umetnica priUa u Amerike v Evropo, kjor je bila v Berlinu »prc* jota kot prava kraljica. PoJi^ua }v morala napeti ts« ■**, da jo j« raM« i« rok navdu* fcoo nmodhoo. I Stev 17 «SL'OVENTSK! NAROD« dne 21. januarja 192S. Stran %. Dnevne vesti. — Ljubljanski veliki župan v Beogradu. 2e od »obou se rrH/di v Beogradu ljubljanski veliki župan £. dr. Vodopivec in se najbrže povrne šel« v sretlo. Njegovo daJiic h rvanje v Beogradu j« baje v zvezi z vpra-Sanjem raspusta političnih ttfmrrk v SV> vcniji. _ li profetu* oluibe. V viijo skupino »o ^makojjeui profesor xu realki v Ljubljani Antoa D&beljak, profesor realne gimnazije v Celju Srećko BrocUr, profetor na I. đriav-iii gimnaziji v Ljubljani Andrej Prebil ,pro-tegor na reaiui gimnaziji v Novom mestu Pcter proseu, proleeoT na II- realni gimnaziji v Ljubljani Joeip Koz*k, profesor real-ke v Ljubljani Vladimir Lap«jne; profeaor-ja na moikem a&teljiiču v Ljubljani Nande Marolt in dr. Rudoli perhavec in ufiteljica na žtm&kem učiteliiSdu * Ljubljani Olga Knez. Odpuščeui so iz »lužbe *ača*ni predmetni učitelj na realki v Ljubljani Anton Ko-Ajek, začaanj predmetni učitelj na gimnaziji v Celju Josip MedveS iu začasni pred. u?itelj na gimnaziji v Ptuju Alojzij Turk. — Stroga odredba proti točilnicam. Mini-slrstvo notranjih del je l raspisom z dne 31. decembra 193«, N. br. 9021 naročilo, da ,i(e vse obratovalaice iz člena 92. pravilnika o goaitilnah in kavarnah, ki ne odgovarjujo predpisu elena 83. tega pravilnika, to je one, v katerih ae nahajajo miže in stolit ua-»i smeto točiti le na stojeće goste, takoj za-preti, proti lastnikom pa kazensko postopati po čle>nu 88. tega pravilnika. — Motoeikli^ti! V smislu nove uredbe mora vsak motociklist položiti izpit za upravljanje niotornega vozila. Motoklub Ljubljana priredi v ta nanie-n pou&ii tečaj za vse svoje elane, ki bodo morali polagali omenje-ni iz-pit, proti malenkostui odškodnini. prijave je poslati na naslov Motokluba Ljubljana The-Rex Co., GradiSce 10. — Odbor M. K. L. — V naše driavljanstv« so apreleti: inženjer iz Ljubljane Frančišek Dedek, zasebni-csa iz Ljubljane Katarina Kariž in dolavec iz Maribora Pavel Saunschirm. — Tujskl promet v Dubrotvniku. Zveza •a i>osr>escvanjc turizma v Dubrovniku je zbrala zanimive podatke o tuiskem prometu tia ozemlju dubrovniške občine od le. fa 192-?. Iz statistike je razvidno, da tujski promet v Splitu in v okolici lepo napreduje. Leta 192.1. je zna Salo število tujcev 25.625, leta 1*24. 27.924. leta 1923. je pađlo na 23 2(50, leta 1936. je znaSalo 27.432, pred-lanskim 34.061, leni pa 35.161. Od teh je Mio iz inozemstva leta 1923. samo 4160, Ia-ni je pa odpadlo na skupno število letovi« •Sčariev (35.161 (30.023) tujcev. Največ je bilo čehov in sicer 13.13S; Nemccv ie bilo SOR Avstrijcev 4624. Madžarov 537, Polja-kov £28. Američanov 373, Angležev 4b\ Jtali]a.nov 327 itd. — Nove zračne proge. 15. februar ja se obnovi zračni promet med Beogradom in Zagrebom Lotos se bo z,r&ćni promet v rtaii državi znatno razširil iu vsa večja me-sta bodo med seboj zvekana z zračnimi progami. Med novimi zračninii prosami bo najprej otvoriena proga Beograd - Skopljc. Med dru«imi >e pređvukma zračna proga Dunaj - Maribor - Zagreb - Beojrrad -Skoplj« - Sofija. Družba i\i zračno promet v naši državi j© te naročila več novih aerapjanov. Zračni prom-et rned Dunajetn in Solunom bo organiziran V^ko. da bodo aeroplani zgoda] zhrtraj startali na DiMiaju, popoldne bop je ostal žal samo na pa-Pirju. Zastopniki obfastnega odbora in mestne občhie. ki prtkajata prva v postev, so izjavili, da bodo z vsemi močmi pod-pirali to akciio. Sklenjeno je bilo ustanoviti ožii akcijski odbor, ki bi vodil priprave za zjfradiUv letaliSča. V tem odboru bi bili za-stapani Vsi v poStev priha)ajoči činitelji. Toda odbor se še do danes ni konstitural in tako je to važno vprašanje zaspalo. Opo-^arjarm) merodajne činitelje, da se čimprej lote dela kajti sicer bo Ljubljana kot tretja prestolica države edino na&e ve^je mesto, ki ne bo imelo zračnega prometa. — Gostovanje VlaiUmlr)« Oajdarova v Zagrebu. Jutri in poiu-trišnjem gostujeta v ^agrebfikem eledaliiću VladimiT Gajdarov, bivši član moskovskega Hudožestveneea teatra, in njegova fena Olga GzovsKaja. Tutri bosta grostovala v »2ivem mrtvecn«. Oaldarov bo isral Rlavtiega Hmaka Fedjo Protasova, Gzovskaja pa ci«anko Ma§o. l^ojirtrišnjem pa vprizore premijero ^Gospod Lamfcertlrier«. dek> znanega franco-skesa siledališkega pisatelja L. Verneuila, ki je doseglo rlasti v Nemfiji vc'ik uspeii. Zagrebški »Morgerfblatt« poroča. da ^e Gaj-darov pogaja rudi z zastoptiflcom Ihifoljan. skega gledališča za gostovanje. Pogaianja Pa §e nišo zaključena. Gajdafov baie za-bteva za enieratni nastop v Ljubljani 25 ti-soč Uhiarjeo. — Slorensku planinsko društvo mrz.nanediui N P. D. v Fr*n&skjui-»ki ulici 10,1. (dvx»iWe). Treba je obenem r uarofiloni položiti naplačilo v tnesku TiO Din, ob frprejemu kivjige pa »e bo plaćalo drugo polovico oeiotne cea©. Ca«, do katare-g* »e bo »prejemalo oaroftU, homo «e na-rnanili. — Izleti uBerfftfcih turlslov v Dtinacijo, U SpiKa poročajo, da je za »Domlad javljeni« 12 izletov ameriSkih turistov v Dal-ntaci>o. Ameriški izletniki prispe v Dalmacijo b posebnim! tuiristovskiini oarniki. To-ko prirede izlete američki visokoiolc!, uni-verzJtetni prafiž$orji, industrijatei iid. Izletniki se bodo ustaviti v vseti večjrh prista-niSčih na naši rivileri in se bodo v teti Jcra-#h mtidUi več dni. — 8loYen$ko ptaainske drudlre uainanja, da je tlospela nova po#iliatev planinskih koledarjev. Kdor reflektira hm tek koledar, naj ai ga priskrbi takoj, ker bodo kmalu poili. Sprejeli amo tuđi ie nov« soake ca emulki ocUek S. p. Đ^ ki ao aelo li^ni, dobi &e Jih v piaarni S. p. D., FraneJ&anaka ulica 10/1. (dvorišče). — Vremc. Vremeuaka uapoved nam obeta oblačno in topk) vreme. Včeraj je bilo lepo »amo v Splitu, drugod pa oblačno ia ru©gle-uo. Mraz je v naši državi zadnje dni popu stil. Najoizjo temperaturo so imeli včeraj v Sko^lju, kjer jje kazal toplomer zjutraj — 14. Zaoimivo je, da v včerajaoćib opoldan-s>kih urah živo srebro v toplomeru nikjer ni padlo pod ničlo. V Splitu je znašala maksimalna temperatura 9, v Mariboru 3, v Ljubljani 2.8, v Skoplju 2 otopini Dane« zjutraj e kazal barom eter v Ljubljani 776 mm, tem pera tura je znasala — 6. VTee kaže, da je hudega mraza /raenkrat kouee in da dobimo najbrž južno vreme. — TihoUpti v motorne ni eoluu. Iz Šibenika poročajo, da se je zadnje čaše razvilo tihotap&tvo blaga is Italije v našo državo. SrediŽČe tihotapoev ;e v Zadru, lihotapcj imajo motorne colne, v katerih prevažajo v tihotapljeno blago ter ga odlagajo na na«i obali, posebno na otok ih iu to najraje, kadar je na niorju nevihta- pred dnevi so tihotapci pripeljuli £ (notornim čolnom U Zadra v Školjić v blizini Biograda 500 kg sladkorja, 2(X) litrov špirita iu rib. V" školjiću bi morala prevzeti to blago neka našj jadrnica in ga oddati neke ni u trgoevu v Betinu. Koniaj je motorni čoln -Mario* izkreuJ blago, ie je zo-jet odplul proti Zadru. Motorni čoln naše tinančne straže ^Vuk Maudušić> je pa tiho-tapee dohitel ter jih aretiial. Motorui čoln in blago, ki je 5e bilo v njem, so zaplenili. — 50 ^uDovt een» zgerelo. V soboto ie nastal v *evernem delu Siska velik požar Iz še nepojasnjeuega vzroka &o aaćeli yoreti i-eiiiki sisaike^a trgovca Momčilovića. Ga&il-ci požara nišo mogli pogasiti, ker jim je za-mrznila vodu v ceveh. Zgorelo je 50 vai;o nov dena. ško*ia je deloma krita e savaro-valnino — SloventM- peršon irtev deuuncijanta. Pred dnevi smo poročali o samomoru Slovenca Peršoua v Sarajevu. Perfeon. ki je bil name&čeu pri železnici v Sarajevu kot urad-nik, je šel v >rart, ker ni mogel preneeti, ^n so ga kot vestnega in marljivega uradnika obdolžlli poneverbe. Ovadili so na namrec, da je zq lnstalaci o elektrike v neki Ziu?ehni hiši proda! materijal Iz skladišca ielezniškt direkcije. Zelerniška direkcije je uvedla pre iskavo. žal sele po peršonovem čamomoru. iu ugotovila, da je person popolnoma nedol-žen in da je kupil materijal v trgovini X. Na-jera v Sarajevu, peršon je torej žrtev de nuncijanta, ki je pahnil v nesrećo 8 km tuđi Persouovo ženo in njegovega sinčka. __ Senzacijonalna raiprara. Pre<1 dnevi »e je vršila pre«| soiišcem v Mitrovici senz'.ci-jonalna razprava, ki je končala z oprostilno sodbo. V vaši Vojka ie živel vdovec Milan Abadžija z lo^eno ženo Živano Kova^ević v di^Tem zakonu. Živela sta skupaj dve leti in dobila st;i v tem času dva otroka. V ok tobru 1927 sta sje pa ločila. ko jima je umri aiinčćk. Zivana se je naselila pri gvojem oče tu Štefauu, ki je imel nekaj zemjjišča in 18 tidoč Din. štefan je pa nenadonia umrL Te daj je Zivana ovadila Abadžijo ,da je aastm-pU njenega odeta in da mu je pri tem po magal neki Nikolin Stanko. Abadžijo so orož-niki na podlagi ovadbe aretirali Prišlo > do obravnave. na kateri je 2ivana irpoveda-la. da se je veckrat shajala z Abad&jo po-lem, ko sta &e ločila. Abadiija da jo je ved-uo nago var jal, naj zastrupi svojega očeta Stefana. Ker se pa 2ivana ni mogla za to od-ločitl, je Abadžija baje sam Lzjavil, da bo sta-rega dtefana zadavil. Ž i van i je obljubil, da jo vzame k sebi in ji zagrozil, da jo ubiie. 6e bi ga izdala. Nekega dne sta prišla Aba džija in Nikolin k Stegnu ter ga napadla in sadavila. Denar, ki sta ga n-i^la v omari, •ta si razdelila. Zaslišanih je bilo ved prič Obtoženca sta dokazala svoj alibi ter bila opro56ena z utemeljitvijo, da se je šivana hotela samo osvetiti in si je izmislila agodbo o umoru svojega oceta. — Teika uesreta. Jakob Mali 241etni po-&€*tnikov sin iz denčurja, je imel v soboto opravka pri elamorezmici. Nesreća je hotela, da j^e med delom sejgel z roloo med stroj, ki mu je odtrgal Stiri prste. Mali je moral v ljubljansko bolnico. I Iz Ljubljane —lj Malo vee >«tijaliie«a ruta. Na Opekarski cesti je bila včeraj vrit-na u švorp ^ob^ revna vdova i enini otrokoni. Kakor *mo ivedeli, jo je hiini gi>»f>c iar iato vrgel h stanovali a, ker mu reva ni tuHeLa brjz,plaČuy garati. Njegova žena jo je namrec sprejelu pod krov bre*pLa?no, zahtevala je pa od n;e, da ji pomaga pri delu, ue da bi u za to dala kako odškodnino. Ubog3 vdova je nekaj časa trpela in garala, toda ker od zraka ni mogla živetL ie hodila tuđi k drugim stran-kam delat. To pa je bilo ^oapodinji pre\eč in vderaj je vdovo z otrokom vred delotirala. Uboga vdova, ki j« eedaj brez v>akih sred-stev in brez stanovanja, se tem potoni obra-Sa na usmiljena srca, da ji pomagajo. Rada bi imela malo sobico, za ka ter o je pripravljena plačati skromno odškodnino. E\Tsetnal-na da rila sprejema naša uprava. —lj Tatjanin večer. Tuđi letos priredt: ruski štedentje svoj tradici.K?ne!ri Tatjanin večer, ki bo v ćetrtek 24. t. m. zvcčeT v vseh prostorih hotela Union. Letošnj: Tat-?anin večer bo še posebno zarmriv. ker na-stopijo na njfm na$i naj^ol.^l deda'iSki umetniki, m«d n;trm rudi znana operna in konce rt na pevica ra. Vilfan - Kutk«?vj. Program TaHaninesa večera je se^tavlien rako, da bo obćinstvo nedvomro zadovoljno Mastcrp$jo poleg ge. \"Ifan - KunČeve pi-^nist prof. Noč. operni tenori«t 2. Marčec. kvartet konservatoris^ov 22. Lcskcn-ec Pfeifer. Starrič in Su^ferčič, na klav'rju spremlja operni drrisent £. Blatka Kot dru-*:i del je na sporedu opertni večer, na ka-terem nastopi'o ga Poličeva gs. Mohorič. Drenovec, Povhe, Peček in Golovin Pri pevskih toćkah i-Trem^a na klavirju drr!-^ent g. Balatka Končno nasteuf ^e orkesic-r halalajk Po koncertu in operetnein večera arov čev-Ijev, osobito niahh šievilk po znatno zm-žauih cenah, dokler zaloga traj-i. v trgovini PEK*>, Ljubljana, na Aleksandrovi cesti. 16 i —lj Oddaja preroia. naklađaota in ra/kJada uja ^«;eh Trst ir.en&ipob^ga iu druji^^a Ualaga se bo vršila }xrtom oier*alne iiona-cije dne 12. februarja t 1. pr\ monopolskem sliladišču soli v Ljub!j:ni. (Po^oii so na vpo-gled v pisarui Zbornice za trg*>vino, obrt m industrijo v Ljubljani.) —lj £entiakob«ki p«vski ^K»r. Dane.? zve-rer ob 8. vaia, Vsi in tožno. — Preis^vlDi.k.. 6J-n GRADSKA LEKARN'A. KsmeniU ul. 11. Najlepši \'am hvala na Va'cm «Rcumc; tisu«>. id tiste tri st&kl:-nićice, ki ste mi j h poslali. Bo'cla sts* me kri> in noge žc šti-ri elta, ko sera /vcdel za ta «Reurniitis», U sem ga že po-rabil in mi je kaj dobro. Jura) Markršić. Slapnicd. r*RF\U*n ifR\ 1 x«iKS »II |R! J X VTIharieva ce«ta tu *la* ^ctt- Kr»i)» Peira trt " Hilii»iič««a »esta 4 T«i 2H2U iz Celja —lj Ztleajad in >adj« v moderni kuhinji \e uaćlov predavanja, ki ga priredi ljubljdii ska podružaica Sadjarskega društva v torek '22. t. m. ob 20. uri na ^entjakobski soU. Predavala bo voditeljica gospodinjske šol« Da Mladiki gdc. Jerica Zemljanova. Zanimivo predavaaje priljublj»ne strokovnjakinje bo gotovo našlo mnogo hvaležnega odziva zlasti pri na^ib grospodinjah- —c Tovara* za voln«ue iidelke v Celju. Lndu»trt>ec g. peter MajdiJ >j preuredil svoj mlin v Skofji vaši pri C«lju v tovarao za oieje in drug>- volnene iirdelke. Nova tova rna pricne v kratkem obratovati. —c UnirU je v javni bolnici v starosti S8 let gospa Ana Petelinova, vdova po reviden-tu državne železnice. —c Mrmi jo |>epustil. Veeraj je nastalo tuđi pri nas južno vreme. Solnce se je prikazalo, led in sneg st sae pirčela taliti. Upati je, da bo hude zame, ki je vladala sadnje tedne, sedaj konec- Tragedija dveh učenjakov STOJI MOGA vi« / iiccn: Nafboljie, naftrafnefie, salo 13 nafcenefSel Veliko senzacijo je vzbuerac:je. pri katerih sta potrebo vala 10 raditevih izel v vrednosti 200.000 dolariev B?1a sta sicer premož-na, toda za rnafiost sta žrtvovala toliko, da sta končno obubožala. AtigteŠko znanost je zadel z ajuno tragedijo težak odarec. ^ . ..t^,.^^ •__. . 700.000 strankam izplačal 80,000.000 Din Mcstna zasUvljalnicaf ki praznuje letos 20 letnico abstoja, te bo preselila v mestno palaio. — 6 velikih oaiar, \ katenh fe shranjene za 10 milijonov dinarfev zlatnine in srebrnioe. Uradovanjc . * • Lhibljana, 21. januarja. Minulo soboto je potefclo 30 lit. odkar *e ie vri:'3 zgedovinska seja Ijubljanskega eb-činskesa sve-ia. na ka ten je bilo sklenjeno, da ustanovi mestaa othi na svojo zastavlj.il. n:co Takra* nb>:nieć fer^oc- . ::a*1" >. J lastnica nemska Kranjska hranilnica lAiniU. da bi se s ttem ma^evala nad Lnibljanćaii zaradi znanih sepiemberskiii đogodkov leta ISK>8. Z organizatorskni posli nove zastav. l>lnice »e bil povarieTi g. Rudolf Cs t, doiiin je dobi] knjigovodstveni ravnatelj %. Ivan V o 'c šrudi s-ki doi>ust. tekom kamere ta ^^ ie ogrledal ukrat najboli sloveče zastavlia'-nice v Gradcu, Lmcu. Dunam. Salzburfu :« dmgod ter potem sestavil pravila za Indijansko zastavljalnico Le-ta ie pričela po-slova:: 3. decembra 1. 1909 Razvijala se e tako lepo. da ie razSirila svojo klijentelo čez vso bivšo Avsrrijo. Denarni promet je znašal do !. t9?3. leu no okoli 1 S^ri'V^ kron. Po vo'-ni '-e nazln rase! in >e dosege! lani že 7,300.000 Din. Le!3 1925. :e iskalo v zaslavlialnici pomoči >> r:soč ljudi, lani ra že 33 tisoč. BJaga.mfk z. Csr s Castitljivo brado in z očmi, ki rizo-dcvaio !■> "trarrkam okroglo SO milijonov di-narjev pesoitla. Dose^el ie s tem rekord, kl :e pa: ediristven v LjirM:ani. Dnevno prd« do 150 strank, \ dnevih pred dražbo tud; do 3:A ki pre:nieio skin>no 9 do 25JF0 Din posolila Največ posoji! je od dd—100 Din Naivečje posoiflo. ki *e bilo kedaj izplačam*. »c zriašak) 18*"O» Din Naj-več;e šrevilo klijentov ima zasuvijaln'ca v Ljubljani. Raz^ega pa svoj delo^rog tez vs>a iuz '^lavijo in dobršen de! E\ ropj Svoie kli- " nte ima v Avsrriji, NcmČiii. Prandii lti!:i| Angr!i.*i. Rumimiii itd. Zastopam so vs1 sioji .>d najnižUh do najviših. Večina strani od-padt na uradnišrvo in malo obrtništvo. Pri 2 rokov. Zascavl'ainica sprejema v>em&2oče predmete One. ki so pokvarljivi lahko odklan.a. Ce jih s.prefme. ne '.-aranrra d? ^->Jo :>s^ii ne po škodo vani To velja posebno za oble-ko, v kaierti se rada nasd inrćes kad, tega običajno ne sprejema kožuhov. Prav tako tuđi ne poiuSrva, ker ni-ma več proetora ?anj. Pogled v skladisče. 7 >ili '"c. ie zelo zai'-miv. Največ vrednosti predstavlia sklidilče C. V 6 velikih omarah. visok h nad 2 metra, širokih po-ldrug meter in globokifa pol metra je shranjene za o-koli 10 mili i Din zlatnike in srebrnino! Posojil je rzdanih oa ta iakla<3 J.50U.000 dinar jev! Na bi.I: presentčj b-skovalca. da so te omare, izme\ da so vs. TJL- $tavl>#ni f»re4m«ti **¥*Tov*tu proti pot*vv vlonrti. Javr« draib* /ipad1f.ti »wedm«u>v *♦ irt# \ sak drugi ietruik v ines«?cu, \ primani . reiji č«m»k. Normalno m prodaj* po 193 koon4w. o4 te+i 50 zlarnme iti ve-brnine. 70—80 pt rttne^a perila bUga m drufth stviri. Prodijajo nijboU ttxui«B> žensko in mofira perlo, i.nj^ie, kHeta, ln-i|. ne in pi«aln» strofe, kukala, revolve-n« io-si, fotografske aparate. ž*v\f ild. Od zla*-rrine prodajo aa-\ ■ !x>rrč art^n^v ktr» St ranke* prir.a^ajo prednietc v ztttivlj^-n'co same brei po&redov^Icev. Ont Či*i. fco se ie smatrate ti ne4aj sramomeia. lskkti po&oiila v tattavljalaici, *o imniki. P^prti ^^ ^■! <\air1"!l s '^nST ćo\ .'!k.. m !ia d"C\- netn redu PostajaJe so ">red rasi^v!,r mcg in čakale svoih ŽneA', nj kai-"h -o / th:e-vj\e visoko proviz!jo. Dnbička /dstavljahiica ktM iocilaina intR-tuciia ne \iit ic fa rudi nima. Mnojo &n krivj temu davki. K! so dosegli i. l^JS ha-rčndno *vo:n SI 97-4 Djn! KaKo rKT>rccenij'-ve važnosti ie zastavljalntca za Ljubi;aro jw S'nve!iijo bo razvio no rz »oomenKt ki H«^ nafbr/e i? zastavl.'^lnico Le ta se br» prese!.la po-leti v nalašč za nyo moderno opremljene prostore. kj«r bo polec drmp'H ve-''kih s-.'ncfHč ''■T'ol.! ■••■■ r^^*e^no inV^.J-^će u dra2ftcem>sti iu 12 ciftl. Vodflrta osebrt-oit pri tastavljatmc ? icrmi ^rinaninemu barometru 1iutol:ans4cega j>re-bivjlstva, ,e f- Cst. Priiori, ko prihdjJLh' Cospodinje v zastavljalnico fn prostio maj-hn«s:a po soji b. s kate nm gr*đo nak«|K}\at »ivila i!1 r4 ^o L^'^^Mi \ ainn sl'Žko Ct-rrilca vry Loize V a v p o t i C. Wvti ilatar na Rimski cesti. Do novela trta ie oprav-(ia! sila odgtrvomo slufbo ikladiičjnUij %. Rudo^ Juvm Sedaj to opnvljiU of*ci)aT 'i Kosir in likvidator Z- Kramar. Voditelj rastavTjalnice mora biti relo i>re-videii mož. Neitelo Je takih primerov, ko »e z,i$tiv!:alec proda! zastavn! Httek, dflbil na podlagi prijave, da le listeV zgufeil. dupl kar in tuđi teija prodal Ko \* twi4el ku-pec ori-ginalnesa lisrka v zas-tavl'alnico. s« j« izka-zaia ffo4)ufi}a, kirtj zastavbcoi praditie-t prejme le o-ni, ki predloži ori^ifitmi usta^ ai IisTe1s, aziroma Ce i* ta zgubljcn ali iikTa-aen in kot tak prijavljen, oni. kl poMđuK duplikat, v&miar pa sele 14 4ni po zapa> Smrt odličnega češkega pisatelja V sobato popoldne je umri v Praši znani češki pisateli in prcdsednk »Maje^ Františetk Herites v starosti 78 let. Pokojni ie spadal k onim tipičnim literarnim patrijarhom, ki tih cenljo m spo-štujejo tuđi Dripadniki novejšiTi stru? v literaturi. Rojen je bil 24. februarja 1S51 v Vodnanih na Cc^kem. V Htcraturi se je začei irv^javHjati že v zsrodnji mladosti kot pesni-k. Njegova literarna sila }e v>a v prozi, zlasti v araheskah in žanrih \i maleea mesta. Ko je pred dobrim 25 leti slavi! 5Q!etnico rojstva. ie s'avil rudi jubilej svoje 25. knjige, inama so njegova dela »Arabeske in risbe«. »Iz mojega herbarija <, vSkri\TK>st strica Jo?e-fa*. »Iz starih Časov«, »Tri tK>fa«. *Brez kruha«. Vsakdanji pojav -. itd. Tajna poroka lorda HaJshama Angleški kancelar zakladnice lord Halsham se je te dni v londonski westrninsterski cerkvi tajno poročil 1 neko vdovo. Samo 02ji krog njegovih intimnih prijateljev je vedel za poro* ko Ko je razmišljal, kje bi se poročih da bi >oroka ne vzbudila zanimanj.1, je nrišel do zaključka, da bo v največji cerlcvi Se naj bol j skrit. Na dan poro« kc je naročil rvtomobil, češ. da se hi-čc odpeljati na zasedanje lordov. v rc^* nici se je pa odpeHal v cerkev, kjer st je v kapelic poročil. Ohčinstvu vstop v kapelico ni bil dovoljen Vse bi šio gladko od rok, da ni lord posabil, d*< je pr^kriil zakon. Pri porok i mora namreč anglc^ki duhovnik vpraLtti. d*4i zakonu nihče nr ugovarja. Zato se mora vriiti poroka pri odprtih vratih. Neki pravnik očita v »Daily Mailu« lordu Halshamu. da ne more veljati ijfiovor, da je hotel preprećitj naval radovodnežev k »ljcjjovi poroki. Vrata kapelice so bila z*prt». Tako visok državni dostt»ianstvenik bi ne Mnel kr* siti ikona. Kancelar zakladnice je pa kljub temu takoj odSel na ienitovanj-«ko potovanje in sploh ne ve, koliko prahu je dvisnila v londonski javnosti njegova tajna poroka. Lord si je pri-voščil še drugo ekstra\ aganco. Po poroki se je vrlih, v dvorani zbornfet lordov poroena hostija, katere se pa ženin in nevesta ništa udelcžila. TuHi to so lordu relo zamerili. Po clasu se te spointl. Znamec ie srečjl Bolduccia. katere« ga že dolgo ni videl. - Kako si se izpremenil. odkar %\ se dal Klađko obriti. — Vem. Ko seni se t>r\'ič TVTfleđaf v zrcalo, sem s« srvoznal samo r>*» fila^u. Pobožna žena. Mlada pobožna žena, ki ^ uoit .1 ostati v samentann n c v zjdnjeni hipu premislila in se je ornožila. — Duhovni oče, je deiata svojemu spovedniku, odr>ustitt m:, n^sem mogla premazati hrepenenja. ki me je fcnalo, da spoznam *reh Stran 4. •SCOVENSKI NAROD« dne 21. januarja 1928. Stev. 17 Ivan Buniti. Romanček Srečala sva se onega večera na kolodvoru. Ona >e čakala nekoga in bila je raztresena. Vlak je Drispei in zatrpal peron z Ijudmi. Dišalo je po lesu in premogii. Znancev je bilo toliko, da sva komaj sprati pozdravljala in odzdravljala. Toda nje*a, ki ga je tako nestrpn-o iskala z očmi, ni bilo. Vlak se je premaknil in ona je ob-ticala s široko odprtimi modrimi očmi na vasonih, švigajočih mimo nje. V olenih, med vagoni, povsod je bik) pol-no obrazov. Samo obraza, ki ga je čakala, ni bilo nikjer. KonČno je dolga železna kaca izgi-nila, vlak je postaja! vedno manjsi, vil se je med zelenim drevjem in sopihai je novim krajem nasproti. Na izpraz-nlenern peronu so stale mlake dežev-nice, v katerih se je videlo jasno nebo. Peron je bil v sencl — solnee je iz-ginilo za kolodvorsko streho, toda vile v gozau na nasprotni strani so se se kopale v solnčnih žarkih in radostno so žarela okna. Nekie se je oglasal gramofon. Na drugi strani so rožljale krogle kroketa in razlegali so se klici razigrane mladine. Ne da bi me pogledala, je dejala: Pojdiva malo na :z-prebod. In šel sem. Za kolodvorom je nama posijalo v oči večerao solnee, toda pred nama je bil gozd že v sencl Hodila sva dolgo med košatim drevjem po shojenih ste-zicah ob blatni cesti. Šia je spredaj, jaz sem pa ogiedoval rijeno krilo, bluzo in dolge, debele kite. Spretno se je ogibala blata in vej. — O čem razmišljate? — je vpra-šala nenadoma in se obraikL — 0 vaših čeveljčkih, — sem odgovori!. — 0 tem, da pete nišo fran-ooske. Ne verjamem ženskam s fran-coskimi petam;. — Meni pa venamete? — Verjamem. Toda gozda je bilo že konec in prišla sva na zelen hribče-k, fcjer je Se sijalo solnee. Ustavila se je in se obrni-la k meni. — Vi ste tako srčkani, — je dejala smeje. — Gre lepo in molčL Ćutim ne-pričakovan val nežnosti do vas Odgovoril sem prevklno: — Hvala. To se dogaja, če je člo-vek otožeti. Debelo me je pogledala. — Otožcn? Kaj mislite s tem? Saj vendar vem, da ste nekoga za- inaii pričakovalL Vem tuđi, da mi ta-koi predložite, naj vas dohitrm. — Uganili ste. Hočete? Stopi] sem k nji, jo prijel za roko b io potesrnil rahlo k sebi. Izvila se mi je iz rok. — Ne, — je zajecljala. — Ne. za boga... Umolknila je, z lahko kretnjo me je pahnila od sebe, privzdignila je krilo fli zbežala s hribčka na travnik. Desno in levo je bil gozd, pred nama širok travnik, pokrit s kopicami sena, skoro ves v senci. Ustavila se je na meji setice. toda ko sem se ji pri-bližal. je preskočila graben in hitela dalje. Skočil sem za njo, a ta čas je začelo znova deževati in na Ievi strani se je prikazala mavrica. — Dežuje, — je vzkliknila in hitela se urnejših korakov po travniku. Pri-hitela je do kapice, padla je na ujo In se zasmijala. Dež je bil ponehal. DU hala je globoko in v laseh so se ji lesketale kapljice deževnice. — Potipljite, kako mi bije srce, — je dejala im me prijeh za roko. Objel sem jo in se sklonil k njenim rdečim ustnam. Ni se branila. Po tem me je rahlo pahnila od sebe in se obr-nila v drugo stran. Grizla je suho ste-blo in njene blesteče oči so zrle zamišljeno v daljavo. — To je bilo prvič in zadnjič, — je dejala. — Velja? —Dobro. — sem odgovoril. Pogledala mi je naravnost v oČL — Ali me imate vsaj malo radi? Tako prijetno mi je z vami, tako sem srečna! In nikar ne bodite Ijubosumni — da sem nekoga čakala, to ni v no-beni zvezi z najino srečo. No da, moj ženin je, že povsem oficijelen rn kma-lu bom grofica El-Malnrmune... Za-kaj? Ne vem. Samo zato, ker se ga bojim. Iztegnila je proti meni roke, hoteč vstati. Poljubi! sem ji najprei eno, po-tem pa še drugo. — Zdaj pa pojdiva, — je dejala. — Kam? — Še malo po gozdu. VstaJ sem, nasmehnila se je nekam sramežljivo. Po tem si je z dražestni-mi ženskitni kretnjami poravnala lase in mi požtigala s prstom. V gozdu se je oglašala kukavica. Visoko po nebu sa se podilfl redki oblaki. Toda nazaj grede sva zaSla. Ona se je pa znala hitro orijentirati, kje sva in vodila me je. Spotoma se je udala mojim pro5njam in mi pripovedovala svojo storik>. Ko je končala, sva dolgo molče nadaljevala pot. V gozdu se je že mračilo. A gozd se je razprostiral več kilometrov na-okrog. In ves ta gozdni kraj je bil zdaj pogreznjen v mirno pričakovanje noči. Da se čim prej vrneva, sva zavila po biižnjici. Kar je nekaj zašumelo v gostih vejah in prikazala se je velika sova. Zaletela se je proti nama tako, da sem dobro videl njene sive hlačice, potem se je pa pognala na širokih kri-lih v višave. Ona se je zdrznila in ustavila. Sova U zakrožila nad nama in se spustila nazaj v gosto vejevje. — To ni dobro znamenje, — je dejala in zmajala z glavo. Zasmejal sem se. — Verjemite mi, da to ni dobro, — je ponovila z drhtečim glasom. — Kaj bi se moglo zgoditi? — Ah, tega ne vem. Sicer mi je p& vseeno. Teh dni z vami. zlasti pa no-cpjSniega večera, ne bom nikoli poza-bila. Pokažite, za slovo... Ni izgovorila svoje misli. Objela me je, zagledala se ie otožno v moj obraz, malo je pomislHa, potem me je pa poljubila na obe očesL Zavila sva na cesto in kmalu sva bila na balkonu vile, kjer je naju že čakal čaj. Otresala sva se in lagala, kako sva v gozdu zašla in iskala pot. Naenkrat sva oba utUraila. Iz temnega kota na balkonu se je dvignol neverjetno visok, suh mož tridesetih let, z dolgo crno brado in blestečimi očmi. Njeni roditelji so &e v zadregri spo-gledali. ona je prebledela. Stisnil sem njegovo onaško roko m prii>OTmiil v šali: — Bogme, vi ste pa res koren jak Noben srednjeve§ki vitez bi se ne mo-gel merlti z vami. — Tako? — je vprašal. — No, za-kaj pa ne. Dovo-lite, iaz sem grof Mam-mun«a. Poiskali so zame ogromen star dež-nik. obsuli so me z nasveti. katero pot naj uberem. potem sem pa odšel po mokrih stopnicah v temno noč. Ona je stala na pragu in ko sem prispel do vrat v ograji. >e dejala: — Zbogom. To je bi!a rad-njn beseda. ki sem jo slišal iz njenh ust. — Dragi moj, — mi je pisala čez štiri mesece, — ne zamerite mi. da sem izginHa, ne da bi vas bila obvestila. On je bil tisočkrat silnefši od mene. Izgubila sem lastno voljo, zamudila sem trenutek. ko je bilo še mogoče vse popraviti. Zdaj se skoro sploh ne nade-jam, da se bova še kdaj vtdela. In kako bi se tuđi srečala? Zdi se mi, da se nikakor ne motim glede naših čustev. Za vas je bil to nepričako-van, slučaien romanček m nič več. Toda to ni važno. Prisegam — Če sem sploh kdaj koga ljubila, ste bili to vi... Kaj je to, ta liubezen. ki so k> ope-vak Ijudje že milijonkrat? Morda tu sploh ne gre za to Ijubezen. V pismih nekega pisatelja sem nedavno Čitala: •Ljubezen — to ie, če človek hrepen: po nečem, česar m in nikoli ne bo.» Da, da. nikoli ni bilo in ne ho. Toda to ni važno._______________(Konec jutri.) Pri vrtnaiiu. — Ali mi morete jamčit:. da razeve-te ta orhideja vsakih sto let? — Seveda, milostiva. Če bi pa ne razevela. sem pripravljen vzet: jo "aza' Dunajski novinar Poffel oproščen Novinar, ki ie ustrelil svojega tovariša, je bil pred poroto oproščen. — Kesile so ga iz>ave sodnotnedicinsiuh izvedencev Pred dunajsko poroto se je te dni vršil scnzacijonalcn proces. Na obtuž* ni klopi je scdel novinar Os kar Fottcl, obtožen umora. Umor je bil izvr^n 19. j uru Ja v dvuruni okrajnega so govarjal, da je ustrelil svojega tovari« sa v duševni zmedenosti in da za umor ne more od£ovarjati. Po zaslišanju prič in prečitanju raz> nih iz]r* in mnenj so v soboto podali svoja mnenja psihijatri. Izjave obeh psihijatrov sta odločilno vplivali na razpravo in sta ofctoženca v oceh po> rotnikov kolikortoliko rehabilitirali. Sodnozdravn'^ki izvedenec dr. Strauss* ler je izjavil, da je nedvomno, da so pri Pofflu podani znaki patološkega afektnega stanja. Iz razprave je raz* vidno, da gre za psihopata, zakaj Poff> lova ču daška in skoraj srednjeveška Velike tatvine češkega blaga Oeškoslovaška industrija se že več let pritožuje, da njen izvoz v Anglijc zelo trpi zaradi sistematičnih tatvin. Neznani zlikovci neprestano kradejo češkosiovaško blago med prevozom v Anglijo. Češkoslovaški konzulat v Londonu je večkrat interveniral v tej zadevi toda brez uspeha. Kolikor se je dalo ugotoviti, izginja blaj^o med prevozom iz Hamburga do Londona. Naj, bolj trpi tekstilna industrija. Neki zna* ni Češki industrijalec ceni škodo naj* manj na 15 milijonov Kč letno. Pa tu* di steklene izdelke, usnjt, čevlje, roka» viče in drugo blago neznani tatovi pridno kradejo. Vsako leto je bila če» škoslovaška industrija oškodovana približno za 50 milijonov KČ. Oblasti so ugotovile, da priđe če* ško blago do Hamburga, kjer ga na* tovorijo na ladje, v Angliji ga pa pre* neso iz ladij na carinarnico in pošijejo posebnim posredovalcem, ki ga dosta* vijo odjemalcu. Češko blago blago gre nadiranja o častnih ^adevah — muž je pozivni ljuUj na dvoboje, dasi &c dan# danc*» nm ćasta^kj nc dvobojujcjo već — d Ijc protisiiovja v njegovem poj« movanju čai&ti tn novinarska poklane časti, govore zn psihopatska naanenja. Tako stanje sevcd^ ustvarja dispozici« je za pataloška dtektna dejanja. loda vse Pofflovo vedenje med in po dcj»-nju ne kaže, da jt muž svoje dejanje izvrsil v afektu. Tuđi m mo^el reci, da grc pri Pofflu za trajno a li pa trenotno duševuo zmedenost. Tuđi drugi psihijater dr. Stelier **c je v tistvu stnnjai z izjavo dr Strau&s« ler ja in izjaviL d* si je bil ubtoženrc svojega dejanja svest. Vstkakor je njcgoN čin smatrani za pata >iko dc* janje, popolnoma je pa izkljućeno, da je Pbfttl strelj*! v po*iz*vestncm «*t*# nju. Po prečitanju raznih njt\ je &cnat stavil porotnikom ri vpralanji: gLiv« nu clecL" umora, eventualno clt-dt ubo« ja in dodatno, čc je obtožcmec dtjanjc izvril v duševni zmedenosti. Po govonh državnega pravdnika, zaseb^icga obtožitelja ter obtrh zago« vornikov so porotniki po četrrurncm pos\etovanju potrdili prvo vpraianje alede umora / 12 elasovi, potrdili »o pa tuđi dodatno vpraianje. dg jt dr« janje izvrši 1 v drievni zmedeno*ti i 9 3 glasovi. Na poilagi teca je •odi-šče Poffla oprostilo. Obtožcn^c je bil takoj izpuščen iz zapora. najmanj skozi sedem rok, prodno ga dobi odjemaicc. Tatvme se vric siste« matično in z nekako tradicijonelno prakso, kar je razvidno iz dejsrva, da so bile ukradene tuđi pošiljatve, ki m> bile posebno skrbnu zavite. Zanimivo je rudi, da so te posiljatve med voinjo cio Londona najmanj stinkrat tehtali. a vendar nišo mogli ugotoviti, kje je del blaga izgini.. Nekitere tekstiln« tovarne so skusale poslati blago v Lon« don po ovmkih in značilno je, da je \cdno prišlo nedotaknjeno. Nekaterc vrste tckstilnega blaga, ki mo biW po* slane v London po posebnem narocilu, $o bile na angleškem trgu tri dni prej, predno je dobil odjemalec dotično blago. Pa tuđi angleSko blago, ki se uvaža na Ceškoslovasko, je začelo sistema* tično izginjati. Neznani tatovi kradejo zlasti konzerve in kavo. Zavarovvlnc družbe zahtevajo za posiljatve preko Hamburga in Londona znatno rviMno zavtrovalnino. Kljub vsem naporom oblasti doslej tatov se nišo izsUdill »KLIŠEJE VSBH VRST, ČKTNB IN AVTO-TlPim 1ZDELUJB PO PRED. LOŽENIH R1SBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADBN TISK AU ZA F1NBJ&O IZVEDBO V BNI AU VEĆ BARVAH TOČNO PO NAROČITU IN V NAJKRAJ-ft£M ĆASUPO h11™^"1 CENAB JUGOGRAFIKA, Ljubljana Tiskovna in založna družba lat sv.htdi hašl** Ob M*toco t wroH #9. lato t«W Ljubljanski Zvon «U ajjcMUtoel* lepattov* miinifnir CLt^oU Slortoce v fcrot svojih oaroiolkov. Ljubljanski Zvoq prinaša zanlmlve izvirne romane in povesti. Letio« se bo Oftdaljcvai io kaaćml raJMU tcodovlaslU roman SEREN1SSIMA, U )• v prriL đvdi đeMi, ki tvw*« oetoto t*«c, aaiei veliko itevilo vuettb Z*»-t*Q«v. DruiuidčDO rasfibaoo dejaott m rrM r m*em Primorju, Benctkah, a* Ctem Ib ▼ ItaMJL Krafše novele !n povesti boda obftav* Jai Kouk. P. Oofe, A. H*v*&a. M. Soaderl. Fr. Bevk. M. Jare. B Krcft Ib Iniflt Prav poseboo se bo odldkovai eseJUtiČo! de«, v katoretn bcxki obravnavali do-ra*de ta taj« t>rabkoM n*M aaJboU* etctfitti Umetnlikc prlloc« bodo pfteaialo pafac portretof tađi reprodakciK đomačtb ki taHh mojstro-r. Ljubljanski Zvon izdaja mesećno m rtifr e«lototao 131, poO«tM ff. Cstrtletoo M, ta btofmttvo ISO Dim. Naroća se v knjifarnl Tiskovne zadruge v Ljubljani, PrrtervoT* iflca U. Slike za legitimacije Izdetaj« oajhrtrej« totosrai Hueoo HbSer, Ljubljana. Sv. Petra c. 25 89/1 5000 Din posojkla &£eo-nudlbe na upravo cStov. Naroda► pod «Obrcst»>/l37. Matija Trlep, LJUBLJANA 7. Sv. Jemefa cesta prsporoČa sto)« p<>djet)c: kovunjt koni, voi in tcotarsrva. 112/1 Kupujemo zlato, srebro, platin Ln ;>!a5amo 1 srebrno krooo Diu 3 6a i srebrni kro«! Oic 7*0. 5 »r-b-Tiđi kro« O« 18.— Prevra cnemo v ty>iat«n)« va posrebrc nje — To'araa ta H>6ea|e đrafih korio Sp. Siska, Sv. Jeme|a ce«ta Itrr. & 110-1 L Mikuš 11 ubi lana flestn trs 15 dnaortti sviji a- iaft Miftit ir stttaikfi ttr iprt- Pitirti si izirifflfi «m ■ »ittn Cj.k ri:i»rjU PLANtHKA preo«vl)a> Ctati to oarvc* iujc kit izhollt« ftla^c are^ava «UhotDC dcio r«ni« ćrev«, ospibuv** tune. oholenja enokračne cislioe, leter. fc»lca iv iolčni kamen. Vxp*-o 20.— t O*« pfennt prt>4r»at«>cai: LEKARNA SAHOVEC Ltubittim Kongres** frE Jabolka ckiŠajB*. zxirav-« m tepa, kupuje večk množine (več vz&mctv ra2-novrstnih, sortirafflih) po oaodns doevnj ceraL Z. Ovitak, Skrvnenska Bistrica. S4ovect*a. 141 Sobarico pridao, ivesto in po&teoc. staro ae I>od 30 kt, v«*6o ravoanja s oeriJam m nekoKko Šivanja, s.twej-metn v bo+jii botel oa dei-eli Prediaost ima 30 z d-atištmd sjmI-SevaS. Pottuđbe aa ujwavo fista pod «Ma*iiiv*»/l42. V Brežicah na Kolodvorski cesti \isboćrm prodam v sokotpr'tViOno zidano hi5o i rarnimi priefklinaaii, saev. 3 17/L L Štjepiiiin mm JiUnsb 5? prlp9fU Mjtoljle umbvt, lice iktie. •arttttre I attalc a#- trea^te ta svi 1 laz 0tla. - Otlikoraa at pariskajisl^af Cjcaid araaA«. Krušno moko vt>oll*e vrst« dob'te vedne sve?o pr A. A M. Zorman t.iubljana. Stari irg 32. > 4*c Josiavum> lud) n* aum. ' evzamemo v mlev tuđ: v%*kt možtnc Jomaćt a! Dana^ko l^'-nice — pr maniših mno?'^*l^ c ako' '.»mentainc »z *nol*o (>([t\f v aa?iK>TeIsa đvotolrsa Jiotorje, liva Ine ctro!e. otrofke to-'vke noTiJi rnodclov, mala avto-ujbile, poev*oatiko, oajceteja. — CenikJ travko. Prodaj* o» obrc\e < art puške, samokrese 'er prevzame iste v Komisi sko aroda o. PROMETNI ZAVOD U PREMOĆ D.D. UUBUANA prodaja po na;ugođneisih cenab m samo nm detoelo: OOBfkal^^A domaći ni uozrmsk: t* domaći i^PCBI^i^/^aT karavo n nđustri ike svrhe KOVAŠKI PREMOG -^ ,, KOKS iivamiskj, plavZarekl in pllnak« BRIKETE Prometni zavod za oremos d. d V Ljubljani. Mtklošičeva cesta ?tev. 15/1 „ ■ ■ ■ ■ ■ B ■ I ■ I M ■ ■ M M I ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ I ■ ■ ■ Ji y I ■ ■ ■ ■ ■ W » Specijalna tovarna ^troitv tt oDdelavo tesa KLEIN & STIETEL v Fuldi -asiopni^ PeterAngclo, Liubl ana Oteđailika ulica, 4/1. Specijaliteta aizarakl ;n kotarski strop oasaoi«ftiii m v vsaiki kombisaell* Ttf«lani-oai ftlf>ktroi»«t«r1i po^on Drez krmena1 Kako? udi vsv stro" tn lermenslc pogon. Dolgotrajen kredit brez tnenične podlage /ahievaitt ponudDc ar. Drezpta^n j5isk a-stoomlta Urejuje: Jt»ip Zup«nčič. — Za »Narodno tiskamo: Frao Jeierick. — Za upravo in uucra ni dcl lista: Otoo Uu^tot — Val f Ljubijam.