Petaina plačana v gotovini. ŠTEV. 65.
V LJUBLJANI, torek, 22. marca 1927.
•	Dia	I‘-
LETO P
mOONI DNB/M
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani i& po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. LvKAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV H TELEFON ŠTEV. 2852.
ttokopisi se ne uicajo - Oglasi po tarifu. Pismenim vprašan,em naj se priloži znamka
/rfi Klgnvtir.
Račun pri poštnem ^ek uradu štev. 13.633.
Ekipna
zunanjega ministra.
n r.°vs^ra/n°sti poostren ie naš zunanje , ‘cen položaj. Z ratifikacijo besarab-e Konvencije je pridobljena Rumunija Zii dalofilsko politiko, na Bolgarskem se r9Vnokar pripravljajo, da imenujejo izra-*'tega italofila- za zunanjega ministra in jjft enkrat ni skrivala Madjarska, da pri-c^uje povrnitev Vojvodine iz prijatelj-italijanske roke in sedaj se pripravlja . da z okupacijo Albanije zaključi 2eiezni obroč neprijateljev okoli nas. Da ie nesreča popolna, sekundira z vso ^tenzivnostjo Vel Britanija italijanskim
in na podlagi italijanske klevet-Sh ieZra" ‘“i"?1' »apadalmh na-
pHi.leU.SVE "ZTc
politična situacija skoraj na	l
smo osamljeni m	gSft**
V	takšnem položaju je podal zunanii minister svoj ekspoze. Trojna je bila nje Sova dolžnost, ki jo je imel izpolniti š svojim ekspozejem. Prvič je moral pokazati pot, ki vodi iz sedanjega položaja in varuje mir, a tudi čast države, drugič dan‘°r®* povedati, kako se rešimo iz se-ramo ‘Zo,aci>e 'n tretjič, kako organizi-jgijj 5eke, da ne bomo brez moči, ko bi rokn fPonov‘*a svojo atako in položila e na druge kraje. Ne ene teh dolž-'OSti po IH izpolnit -dr. Periž, tenveč nam podal ekspoze, ki je sicer onhmi Stičen apel na tuji svet, ki pa ne ar* Stvarem do dna.
Grof Bethlen, naš stari neprijatelj odhaja v Rim, gospod Perič pa pravi, da so naši odnošaji z Madjarsko povoljni.
Na izboljšanje odnošajev z Bolgarsko upa dr. Perič, a Protogerov organizira četaške vpade v Jugoslavijo.
»n na pakt prijateljstva z Italijo apelira ...' er'č. a v istem času pripravlja ita-i)a okupacijo Albanije. Resnično! Opti-F^’ k‘.V0(fr v polom! ama simpatična točka v vsem eks-
navdiU<le pr'pom^a’	na^	nar°d	z
lena 2^n’ein Pozdravil dan, ko bo dose-
je storjeeZa Z Rus'i°- še ta pripomba
vso vred 9 V ,Qkšni zvez>. da ie izgubila
du res (in0^I jAli si gospoda v Beogra-
Ijubo 0n °??a' da bodo sovjeti njim na
nes f,0v •	sv°i komunizem, da še da-
sfiSf10 skleniti zvezo le z nekomuni-
Rusijo?
ni p0’ z ''^onadastim optimizmom nam niCo ^!.a3ano, temveč le z neprikrito res-mii,.',	moral povedati naš zunanji
Hei. .er 'n potem bi bil njegov ekspoze v *a) vreden. Priznati bi moral, da smo nad vse težkem položaju in ne brez ds*ne krivde.
. S svojo slabo upravo smo zaigraj Empatije sveta, ki zato danes veruje tudi •»ajbolj trapastim klevetam. In naj je bil Ylt'sk od zunaj še tako velik, naša parmska bolezen se ni zmanjšala niti IdlljNe in danes je naš parlament na prej^ostni stopnji, ko še ni bil nikdar če hqx
nisfer, bi*V5ega lega vide*‘ n°trani' mi' ker on bi n'°ra' t° konstatirati zunanji, n°tranjj n vedeti, da pri naši slabi <Sobra ,	''^i	sploh	ni mogoča nobena
ist ania;
kiviji 1	bi moral povdariti zunanji
^H,Vda 5e °e smemo na nikogar za-S,k le vCr Sm° osamljeni in ker je vsa Pravliafj n?s samih. Dvigniti to silo, pri-rešifev /j*0 vstajenje, v tem je naša '•'ofc . e Da v zanašanju na tujo po-^pljivg P °d nikjer ni. Če pa je kje do-b0 *, p°tem jo je treba poiskati, pa
® naŠim n»^nrnlnil/nm nrav »li
Zunanje-politična debata « skupščini.
K
našim nasprotnikom prav ali °dl<rito priznanje bi bilo znak si-
Beograd, 22. marca. Popoldanska seja •se j« pričela ob napol prazni galeriji in db praznini poslanskih .klubov. Samo diplomatske lože so bile dobro zasedene. Na ministrskem sedežu je sedel samo minister zunanjih poslov, medtem ko so ostali ministri prišli pozneje.
Prvi je govoril demokrat Uija Š u -m e n k o v i č. V dvorani je bil mir in. tišina. V svojem govoru omenja’ da so dosedanji uspehi politike nap ram Italiji izpričevalo za diplomatsko nespretnost radikalnih predstavnikov. Izgubili smo diplomatsko bitko tam, kjer se je treba boriti s pametjo, a dobili smo jo na terenu lojalnosti. Stopili sm0 v odnošaje z Italijo z najboljšim namenom, a doživeli smo pri tem škodo. Italija napada vse naše ljudi od guver. Narodne banke, ki ga psuje za vodjo zarotnikov, pa do kralja Aleksandra. Prišlo je celo do tega, da se je Evropa začela bati, da bi mogli odnošaji med Italijo in Jugoslavijo ogrožati mir. Italija je zapustila s tiranskim paktom tako politiko Locarna kakor tudi politiko Rapalla. Naši interesi niso v nesoglasju % Anglijo in ako je prišlo do nekakega oddaljenja, se je zgodilo to samo zaradi taktičnih po-grešk.
Ob splošni napetosti povzame besedo bivši minister zunanjih poslov dr. Mom-čilo N i n £ i č. V začetku govora je do-šlo do malega incidenta, ker dr. Ninčič tiho govori. Vsi (poslanci so se eibrali ^krog govornika. Dr. Ninčič naglasa, da tantii <wnaial° solidarnosti v Mali an-j • T“ .tudi ne trdnosti odnošajev v
Madjarski1
,	,	... emu nič škodovala, ker je
to dopolnitev politike Male antante in je v sporazumu m soglasju z ostalimi vodstvi zunanje politike držav Male antante. Govori o odnošajih z Italijo in pravi, da je tiranski pakt povzročil iz-premenvbo v naših odnošajih. Pričakovali smo veliko korist od politike prijateljstva z Italijo in to politiko bi bilo treba nadaljevati. Njegova ostavka je bila protest proti sklenitvi tiranskega pakta, ker ta pakt ni posledica politike prijateljstva, temveč pomeni odstopanje italijanske vlade od te politike. Za to pa mi z naše strani nismo dali niti najmanjšega povoda.
Ostati je treba v dobrih odnošajih z Albanijo. Albaniji smo dajali, kolikor smo pač mogli, pa seveda nismo mogli v gospodarskem in finančnem pogledu dajati toliko, kolikor druge države. Pa če bi bili doprinesli tudi ne vem kako velike žrtve, je še vedno vprašanje, ali bi bile te žrtve dovolj poplačane. Dotakne se pripombe, zakaj nismo tudi mi sklenili takega pakta kakor je tiranski. Ako ’ sedaj sklenili, potem nam resnično ne ibj mogel nihče nič očitati, a je do-ro, a ga ni«mo sklenili, ker je sedaj nas aLa povsem nova situacija med na-
VELIKA BRITANIJA NE DELA NA IZOLACIJI JUGOSLAVIJE London, 22. marca. Značilen je včerajšnji članek lista >limes«, ki pig© o angleški intervenciji za rešitev italijan-sko-jugoslovenskega spora. Ta intervencija je dokaz, da Velika Britanija ne dela na izolaciji Jugoslavije. »Daily Tele-graphr. pravi, da ima nota Italije ultimativen značaj in je zaradi tega položaj
le, a obenem tudi program za bodoče delo. S frazami o lepih odnošajih na vse strani pa se odkriva naša slabost, ker vidi ves svet, da se zanašamo na prazno peno.
mi in Italijo na eni strani in Albanijo na drugi strani. Nato govori o prizadevanju velikih sil za politiko ravnotežja, ki je neobhodno potrebna za današnje prilike v Evropi. Z radostjo lahko govorimo o doibrih odnošajih z Nemčijo in pozdravljamo politiko Locarna in vzpostavitve dobrih odnošajev in zbližan ja med Francijo in Nemčijo.
Omenja govor dr. Trumbiča in pravi, da velika večina našega naroda ne pozna dobro Italijanov, dr. Trumbič jih pa pozna. Vendar pa nismo mogli opaziti, da bi bila imela država kakšno korist od tega izkustva dr. Trumbiča.
Za dr. Ninčičem je dal dr. Trumbič še nekatera osebna pojasnila.
Besedo je dobil nato dr. V o j a Marinkovič. Njegov govor so poslušali vsi z največjim zanimanjem. Dr. Marinkovič omenja zemljepisni položaj naše države, ki nas sili, da se ogibamo vsakega omahovanja in kombinacij ter vsake intrige, ker bi se to lahko obrnilo zoper našo državo. Naša zunanja politika je že naprej določena po zgodovinskih pogojih in po zemljepisnem položaju ter mora biti stalna. Glavno načelo nam mora biti: »Balkan balkanskim narodom!«
Zase pravi, da je opozicionalec in da mora najostreje kritizirali vlado. Zaradi tega pa se mu ni treba bati, da bi poginil sredi Terazij. Pri naših sosedih ni tako.
Marinkovič nato obširno govori o nalogah društva narodov. Cilj in interes naše države je ohranitev miru. Če bi prišlo do kakšne nevarnosti, bodo vsi Srbi, Hrvatje in Slovenci izvršili svojo dolžnost in bodo stali na skupnem braniku. (Burno ploskanje v skupščini. Ploska tudi sam predsednik vlade Uzu-novič.)
Obžaluje, da Demokratska zajednica ne more vladi izreči zaupanja. Mogoče pa bo zunanji minister drugič kdaj zaslužil, da se mu izglasuje zaupanje.
Nato je zemljoradnik J o c a Jovanovič poudarjal, kako je naša država osamljena. Potrebno je, da pridemo v dobre stike in zveze z Bolgarijo, Madjarsko in Nemčijo. Italijo je treba prisiliti, da bo priznala načelo: »Balkan balkanskim narodom!« Poudarja tudi potrebo dobrih odnošajev z Rusijo.
Po končanem govoru je skupščinski predsednik Marko Trifkovič predlagal, da se Wilder izključi od treh sej. Wilder nato da osebna pojasnila, Svetozar Pri-bičevič pa vpada z ostrimi protesti proti reakcionarnosti Marka Trifkoviča. Toda narodna skupščina je sprejela predlog predsednika ter je Wilderja izključila od treh sej.
Okrog pol 10. je bila seja zaključena in naslednja napovedana za danes ob Q. dopoldne.
na Balkanu zelo nevaren. Zato je potrebna angleška intervencija tako v Rimu kakor v Beogradu, ker dvomi, da bi mogla Liga narodov v tem pogledu doseči kak uspeh.
NOVE ITALIJANSKE ČETE PRIŠLE V ALBANIJO.
Skoplje, ,22. marca. Po zaupnih poročilih je ugotovljeno, da se je v poslednjih dneh izkazalo v Albaniji nekoliko italijanskih vojaških kontigentov, ki so poslani proti naši meji. Poleg ročnega orožja imaje te čete tudi topove in mitraljeze.
Šamjaj osvojili Kantonci.
šangaj, 22. marca 1927. »Reuter« javlja, da so kantonske čete vkorakale v šangaj. Poveljnik šantunskih čet v Šan-gaju je pobegnil v francoske koncesije.
NEMČIJA SE ŽIVO ZANIMA ZA JUGOSLOVENSKO - ITALIJANSKI KONFLIKT.
Berlin, 22. marca. »Daily Telegraph-javlja iz Londona in Pariza, da se zaradi napetih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo v Berlinu opaža velika diplo-matična delavnost. Včeraj so se med Londonom, Berlinom in Parizom ves dan vodili živahni razgovori. Računati mora skoraj gotovo, da bo prišlo do izrednega zasedanja Sveta Zveze Narodov.
iDr. Stresemann, ki je bil v Hannovru, se je včeraj nenadoma vrnil v Berlin ter bo imel danes velik govor o zunanji politiki. Značilno je, da je včeraj na berlinski borzi italijanska lira znatno padla, med tem ko je dinar ohranil svojo stalno vrednost Nasprotno pa je ob istem času v Londonu lira poskočila od 105 na 108.
FRANCIJA NE BO OSTALA j	NEVTRALNA.
Parii, 22. marca. Francoska vlada stoji na stališču, da v slučaju kakega spora ne bo mogla ostati nevtralna. Ona se bo striktno držala svoje pogodbe z Jugoslavijo. Briand je zahteval od Strese-mantta, da se takoj skliče seja Sveta Zveze narodov in da se na njej razpravlja o: vprašanju spora med Italijo in Jugoslavijo. Situacija je, kakor se sodi,
. dosegla svoj vrhunec. Nadejati pa se je, da se 'bo prihodnjih 24 ur znatno zboljšala.
DR. PERIČI SE OPRAVIČIL PRI BODRERU.
Beograd, 22. marca. Zunanji minister dr. Perič je včeraj popoldne posetil italijanskega poslanika Bodrera in mu izrazil obžalovanje zaradi dopoldanskega incidenta. G. Bodrero je takoj vrnil Po-set dr. Periču.
POLICIJA - VLADAR ITALIJE.
Rim, 22. marca. Po zaključku ministrskega sveta bo v nekaj dneh začela de-| lovati novoustanovljena in organizirana zračna policija. Posebna letala bodo nadzirala meje in ne bodo dovoljevala, da bi se tuja letala približala italijanski meji.
Prav tako se bo policijska poizvedovalna služba opravljala tudi na morju, posebno v mešanih conah. Letala, ki bodo opravljala policijsko službo, bodo imela po en rumen barjak in bodo oborožena s po eno mitraljezo ter z bombami.
SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 22. marca. Včeraj popoldne je bila krajša seja plenuma finančnega odibora, na kateri se je diskutiralo o amandmanih in taksah. Vladna večina je sprejela nekoliko važnih amandma-nov. Seja je bila nato prekinjena zaradi seje Narodne skupščine, na kateri so morali nekateri člani finančnega odbora govoriti. Finančni odbor nadaljuje danes svoje delo.
ALBANSKI POSLANIK POSTAVIL ITALIJO NA LAŽ.
Beograd, 22. marca. Albanski poslanik Cena beg je izjavil, da so vse ve«ti o sovražnih namerah Jugoslavije proti Albaniji neresnične.
Dr. Jos. C. Oblak:
Po Nemčiii.
Ali eno je, kar nas pri tem razdvaja —
to je naša Koroška, o kateri je oni dan gosp. A. G. razvijal čudne n zore na ljubo nemški ekspanzlvnosti in — dinamiki... Da bo treba Koroško enkrat deliti* in «e glede tega sporazumeti; o tem morda danes ne dvomi niti noben resen Nemec, nego kvečjemu kak zabit nemško-koroški krofar ali zarukani bavarski Hackenkreuzler... Pa je tu še drugo vprašanje, t. j. Poljska. Zato ta stvar ni tako enostavna in tu ima zopet g. A. G. prav, ko pravi, da gre zgodovina in politika čudovita pota, pri katerih ni doslednosti, lojalnosti in poštenja. To je tisto, g. A. G.! Narod, država kot taka je le kot največji egoi9t dosleden. Kdo je današnjo Poljsko pomagal ustvariti drugi kot Nemčija in Avstrija, ki sta jo nekdaj delili z Rusijo kakor kako mrtvo materijo! A danes? Die Geister, die ich rie!... A eno je danes potrebno: da se z Nemci pod-
?iiramo v skupnem afrontu proti najbolj per-idni in poleg rumunske najbolj zanikrni romanski rasi, ali bolje rečeno do njene vladajoče politike do končnega obračuna z njo. A ta se bo vršil, če že drugače ne pojde, gori na nemškem Brennerju in zajedno ob naši zeleni lovenski Soči. Prelivanja krvi pa gotovo nikdo od nas ne želi, ker smo miroljubni.
Ne bojim Se očitka nekulturnega militarizma in ne vem kaj še, morda celo germano-Filstva od strani gotovih utopistov.
<3čltek germanofilstva sem že enkrat moral požreti od nikogar večjega in manjšega, kakor je bil pok. Aškerc. In zakaj? Ker sem se osmelil reči, da je Baumbachov »Zlatorog« velika umetnina, Aškerčev pa — malo manj.
* Vsaj so nam Nemci sami ponudili del južno od Drave in s tem priznali vsaj to našo pravico brez plebiscita. Ni ga bilo moža, ki bi bil imel pogum vzeti nase odij^ da bi bil sprejel to ponudbo. Da pa s plebiscitom ne bo nič, sem povdaril Že 1. 1819 v svoji brošuri (glej »Koroška Slovenija« 1919). —
Morda me zadene radi gornjih besedi o Rusiji celo očitek »nekulturnega« boljševizma — pri nas Je'že prav vse mogoče! Ako pa se zdi temu ali onemu prav, da na ljubo njegovi utopiji umre dosti grše narodne smrti, kakor je ona v strelskem jarku toliko milijonov zatiranih narodnih manjšin, prosto mn! Kulturno tudi to ni!
Kdor mi pa hoče slikati pri tem grozoto vojske, muke, in strahote v strelskili jarkih, dušljive pline in vse, kar spada poleg, temu
odgovorim kot Slovenec: vse to je manj ,	 ~	.	,	.	.	-	,	,	.	.	,
slruSno, Mm trgati ži.e d„S, „ a4«S ? ‘SSf.SjM &,4I2L1£.“5
Dr. Pavel V. Brežnik:
ZVEZA NARODOV V LETU 1926.
V preteklem letu imamo zaznamovati važne dogodke za razvoj in bodočnost Zveze narodov, predvsem pristop Nemčije in reorganizacijo Zvezinega Sveta.
Ta dva dogodka sta se izvršila sredi sporov in teilcoč, ki so pričale v izredni skupščini Zveze marca lanskega leta in kon ale šele meseca septembra za časa zasedanja VII. skupščine. Tedaj je bila na seji 8. septembra Nemčija enoglasno pripuščena v Zvezo narodov in dobila stalen sedež v njegovem Svetu. Ob enem se je pa število članov Sve-
otrok, kakor to delajo Italijani z našimi ljudmi in še vedno rajši zgrabim za puško in smrdljivo bombo in grem v prvi strelski jarek, da me zaduši strupeni plin, kakor da bt moral večno gledati tako počasno in nečloveško umiranje našega rodu... »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi!« Ta Prešernova je in bo ostala večna resnica. In več resnične realnosti je v Majstrovih besedah, ki so zapisane na koroški meji na Malgajevem spomeniku:
»A jaz ne spim, le čakam čas, in čakam vas, da gremo skupaj čez Št. Vid, med brate naše Zilo pit.. .< kakor v vseh utopijah in fantazijah o večnem miru, ki ga nikdar ne bo, dokler bo človek samo človek, ne pa kak angelj... A te besede so le bolj splošen simbol, in ni treba pri tem misliti takoj — kakor g. A. G. — na vojsko ravno z — Nemčijo...
Tu pa se spomnim pasusa iz predavanja predsednika Soče: morda pride čas, ko ljudje ne bodo poznali več narodnosti, tedaj ne bo več vojske in sporov, tedaj bo človek navaden stroj, a tedaj bo izginila iz sveta tudi vsa poezija.
A tedaj gospoda moja, bi jaz ne hotel biti več — član take zame le preveč idealne človeške družbe — in s tem končam. — Končam pa s tem tudi polemik^ z gospodom A. G.
ti nestalni sedeži v bolj pravični meri geografsko pravilneje razdelili. Skupščina Zve-
nance. Navdušeni vsled teh uspehov, sta dve novi državi pr .sili, naj jima Zveza pomaga pri ureditvi financ, oziroma valute, namreč Estonski in prosta luka dansk. Pod garancijo Zveze sta lani obe državi dobile med-narodno posojilo in na pcdlagi tega ugodno rešile svoje valutno vp.rašanje.
Higienska organizacija Zveze narodov je lani razširila svoje delovanje tudi izveB Evrope, pc Daljnem Vztoku in po Afriki. Posebno lepo se je razvil urad za nalezljiv« bolezni v Singapurju, prva institucij« Z**6 na Daljnem Vztoku. Enak institut misli Zveza ustanoviti tudi v Afriki. Med na rodna komisija, poslana i d Zveze, študira v afričanske® mestu Entebbe v Ugundi spalno bolezen.
Kar se tiče mednarodnega umstvenega sodelovanja, je storila Zveza narodov lani v«*
NaS spor z Italijo « luči pakta Zna narodov.
ki bi, ako bi bilo dognano, tvorilo prelom mednarodne obveze, ali o velikosti oziroma naravi odškodnine dolžne za tak prelom._ _ Ruzsodiščni dvor, kateremu je predložiti spor, je oni, ki je določen od strank, ali pa, kije previden v njih prejšnjih dogovorih.
elani društva se obvezujejo, da bodo izvrševali izrečene razsodbe v dobri veri ter da se ne bodo poprijemali vojne proti nobenemu članu Društva, ki bi se jim prilagodil. Ako bi se razsodba ne izvršila, bo Svet predložil mere, ki naj zagotove njen učinek.
Člen 14. Svetu je naročeno, da pripravi osnovo za stalen mednaroden sodni dvor ter da jo predloži članom Društva, la sodni dvor bo razsojal o vseh sporih mednarodnega značaja, ki mu jih bodo stranke predložile. Dajal bo tudi nasvete o vseh sporih ali točkah, ki mu jih bodeta predložila Svet ali Skupščina. Člen 15. Ako nastane med člani Društva .	.	spor,	sposoben, da povzroči prelom ter ako
razum med narodi, od česar je odvisen mir. ^ g nj predložen razsodišču pre.dvidene-
> dgovore, da ; m(J y jjenUj je dogovorjeno med člani Dru-
II.
Najvažnejši členi za osiguranje miru so: člen 10. Člani društva je obvezujejo, da bodo spoštovali ter vzdrževali proti vsakemu zunanjemu napadu sedanjo teritorijalno celokupnost in politično neodvisnost vseh članov Druš$ya. V slučaju napada, grožnje ali nevarnosti napada poskrbi Svet za sredstva, da se zagotovi izvršba te obveze.
Člen 11. Izrecno se izjavlja, da vsaka vojna ali grožnja z vojno, bodisi da se tiče neposredno, ali ne, katerega Člana Društva, zanima celokupno Društvo ter da je le-to dolžno ukreniti primerne korake , da uspešno ohra-ui mir narodov.
Nadalje se izjavlja, da ima vsak član Društva pravico, da prijateljskim potom opozori Skupščino ali Svet na vsako okoliščino, ki bi se mogla dotikati mednarodnih odnošajev in ki bi dosledno ogrožala mir ali dober spo-
_ J______.Jt	—	.3	m	in	til	1	I'
Člen 12. Vsi člani Društva se _ se podvržejo, ako bi med njimi nastal kak nesporazum, sposoben da pouzroči prelom, bodisi razpravljanju pred razsodiščem, bodisi presoji Društva. Dogovore se še. da v nobenem slučaju ne smejo poseči po vojni pred potekom treh mesecev po razsoji razsodnikov ali poročilu Sveta.
V vseh slučajih predvidenih v tem členu mora biti izdana razsodba razsodnikov v primernem roku ter mora biti poročilo Sveta gotovo tekom šestih mesecev, računano od dne, ko mu je bil predložen spor.
člen 12. Vsi člani Društva se dogovore, da v slučaju, ako bi nastal med njimi spor, ki bi se po njih mnenju dal rešiti potom razsodišča ter ako se ta spor ne bi dal na zadovoljiv način urediti diplomatičnim potom, vprašanje celotno podvrženo razsodišču.
Kakor take spore, ki so sploh sposobni za rešitev potom razsodišča, se izreka snore o razlagi dogovora (traktata) v vsih ozirih mednarodnega prava, o bistvu vsakega dejstva,
šiva, da ga spravijo pred Svet. V to svrho zadostuje, da eden od njih obvesti glavnega tajnika o tem sporu, ki uprene vse potrebno za točno preiskavo in pretres.
V najkrajšem roku mu imata stranki priobčiti izvestje o njuni zadevi z vsemi doticni-mi činjenicami in dokazilninii listinami. Svet sme odrediti takojšnje objavljenje istih.
(Dalj* prih.)
SLOVENCE POŠILJA ITALIJA NA KITAJSKO.
Na Lloydov parnik »Venezia« je bil vkrcan bataljon italijanske vojske, ki je bil sestavljen skoraj izključno samo iz Slovencev in Furlanov. »Venezia« je odplula na Kitajsko.
Fašisti sicer silno mnogo gobezdajo o slavi in veličini Italije, toda v boj za slavo Italije morajo iti Slovenci.
Bog daj, da bi jo polomili!
ze je ob priliki tega zasedanja sprejela nov lik korak naprej z otvoritvijo Mednarotefl pravilnik za člane Sveta, uredila njih man- * instituta za duševno sodelovanje (InsWB dat in pogoje njih zopetne izvolitve.	intemaiinnni On^*.nnn :„.„ii^.t.i»!telt
Resn napredek kažeta tudi dve važni pod-vzetji Zveze narodov, namreč splošna konferenca za zmanjšanje in omejevanje oboro-ženja in mednarodna gospodar, konferenca.
Komisija za razoroženje, v kateri je zastopanih enaindvajset držav, med njimi tudi Ze-diiijene države, In ki je osrednji organ za pripravo mednarodne razorožitvene konference, je proučevala vojaško in gospodarsko stran problema razoroževanja in način, kako bi mogli organi Zveze narodov čim najhitrejše nastopati v slučaju krize ali oboroženega napada.
Pripravljalni odbor za mednarodno gospodarsko konferenco, kojega zelo pestra sestava jamči za ravnovesje interesov, je napravil delavni načrt za konferenco in v njem posebno naglasil dve vrsti vprašanj, za katera se zanima danes tudi široko občinstvo: na eni strani trgovinsko politiko in tarifno politiko, na drugi strani pa industrijske dogovore mednarodnega značaja. Konferenca se bo začela letos 4. maja.
Na političnem polju nimamo v prošlem letu v Zvezi narodov nič posebnega novega.
Predvsem so se uredile zadeve iz prejšnjih let. Tako je bilo na primer končno urejeno vprašanje Iraka z dogovorom, ki sta ga sklenili turška in britanska vlada na nasvet in po načrtu Zvezinega Sveta. Enako so se izvršile določbe Sveta pri ureditvi gorsko -bolgarskega pripetljala, oziroma se še sedaj vršijo po teh določbah.
Zelo znatno je tudi delo, ki ga je lani izvršila Zveza narodov na polju mednarodnega piava, kakor tudi na tehničnem in humanitarnem polju. Stalno mednarodno razsodišče je sodilo zadeve, ki se tičejo nekaterih nemških interesov v poljski Gornji Šleziji. Razsodišču sta bila dodana ob tej priliki dva narodna sodnika, en Poljak in en Nemec. V teku lanskega leta so sprejele statute tega razsodišča tri nove države: Nemčija, Etijopija iri Guatemala; svojo izjavo, da se podvržejo sojenju tega razsodišča, so pa obnovile Danska, Norveikn, Nizozemska in Švica. Na prošnjo belgijske vlade se je razsodišče bavilo z belgijsko - kitajsko pogodbo iz 1. 1865., ki jo je lani kitajska vlada odpovedala.
Ker so Zedinjene države javile, da pod gotovimi pogoji pristopijo temu mednarodnemu razsodišču, se je tozadevno sklicala 1. septembra v Ženevo konferenca, na koji je bilo zastopanih 39 (od 49) držav, ki so podpisale razsodiščni protokol. Na prvi seji je bila s prisrčnim odobravanjem enoglasno sprejeta adresa na Zedinjene države, ki so pokazale željo, da sodelujejo pri tako važni mednarodni instituciji. V istim se mora ta korak Zedinjenih držav smatrati za veliko moralno zmago Zveze narodov, kajti Zedinjene države, ki niso podpisale Versajskega miru in tudi niso pristopile Zvezi narodov, so tu prvič oficielno izrazile željo, da sodelujejo pri velevažni instituciji Zveze.
Ni tu prostora, da bi mogl naSteti raznolic-no in plodonosno delo Zveze narodov na naj-različnejših poljih, predvsem v njenih strokovnih komisijah. Kar se tiče narodnih manjšin, katerih varstvo je poverjeno Zvezi, se je obravnavalo v njenem Svetu več zadev, toda te tvorijo le majhen del ogromnega dela, informacij in pregovorov, ki so se vršili na razne strani v zadevi manjšin.
international de Coopčration intellectceU«)' Parizu.
Ustanovil se je tudi Mednarodni muzejski urad, da upostavi čim tesnejše zveze tn«“ muzeji, olajšuje izmenjavo njih publikacij l« njih razstave. Pretresujejo se novi načrti! sklicanje kongresa za narodne umetno«*, ustanovitev zveze knjižnic vseh defel menom da se olajša iskanje publikacij & eventuelno tudi ustanovitev Mednarodne^* knjižniškega urada.
To je v glavnih obrisih delovanje Zve® narodov v lanskem letu. (Deloma po pube1 ! kacijah Zveze.)
PolittftB«* vesti
= Sej« skupščine. Včeraj dopoldne je PJJ-čela skupščina z debato o proračunu zunanje*
! ga ministrstva. Kot prvi je govoril dr. Tru«*
! bič. Ostro je obsojal vladno politiko in »voj* izvajanja podprl s tehtnimi argumenti. Dr' Trumbič je pričel svoj govor s konstatacij«’ da ni v zunanjem ministrstvu nobenega Hrv® ta. (Slovenci seveda nismo niti za vinar n* boljšem. Op. ured.) Odklanja proračun zuB® njega ministrstva, ker je meglen. Dr. Trum-bič konstatira, da je naš zunanje politični p°* ložaj skrajno slab in da smo zašli že tako daleč, da se govori celo o vojni nevarnosti. Kardinalna napaka vse naše politike se kaže v naših odnošajih z Italijo. Kakor je Ninčič zaupal Italiji, je naravnost edinstveno. Našo/Vnanjo politiko je treba do temelja revi Nato je govoril dr. Trumbič o tiranskem tu. Zahteva nadalje, da se ustvari zunaoj1 bor skupščine, kot ga imajo vsi pari®*"6 č Med govorom dr. Trumbiča je opetovanO Pjfj šlo do silnih incidentov in je moral Subo* ■ sejo dvakrat prekiniti. Ker je posl. W j. ostro nastopil proti italijanski politiki, ga \ predsednik kaznoval z opominom, ker da J rabil neparlamentarni izraz. Tudi zunanji m>* nister Perič je čutil potrebo, da nastopi. * obrambo Italije, ker da je Italija naša prij® teljska država. Kadar bo Italija iztegnila č« roke po Dalmaciji, bo menda tudi naše zunanje ministrstvo spoznalo »prijateljstvo« It®
Nemški glas o angleškem stališču do Ju- j goslavije. Poročevalec »Berhner Tagblatta poroča poroča iz Londona o angleškem stališču do Jugoslavije tako-le: čeprav zasledujejo tu krizo v Albaniji z gotovim vznemirjenjem, vendar ne verujejo, da bi se iz *e£a razvila kaka velika nevarnost. Zaupajo v M« da si bo Mussolini zelo premislil, predno p čne s kako balkansko voino. Vesti, da P jj,-Anglija Italijo proti Srbiji, da izvede “jje ree proti Rusiji, se tu energično zč.n ?ngWfl popolnoma neupravičeno se sklici® in na to, da ima že na Kitajskem dosti ^poda ni voljna izzvati še kje drugje na sv v litične komplikacije. Anglija «e ''.I7fe u0fc balkanske zadeve le vto&to- J k0™«'»®5j vplivati v pomirjevalnem smislu. Najnovel dogodki v Albaniji so učinkovali na svoj n® čin na notranie politične razmere v AnglUJ*
Znano je, da je pred leti Zveza narodov
Albaniji so učinkovali na svoj n®
ki se sedaj ravno rnzjasnujejo v boj za in proti ukinitvi pogajanj z Rusijo. Kakor znano, branijo nasprotniki ukinitve svoje stalisce tem, da bi ukinitev angleško - ruskih oan šajev izzvala v vsej Evropi vojno atmpsl« Najnovejši dogodki v Albaniji pa dokazih le, kako važno je, da taka atmosfera ne nastane. Iz tega sklepajo nasprotnik' nitve, da je AnglPa danes še bolj dolžni
uspešno
uredila madžarske in avstrijske fi-dalje vzdrži odnošnje z Rusijo.
83
Ch. Lucisto:
Spomini francoskega vojnega detektiva.
52. poglavje.
Agent Z. U. D. 160.
Med ženskami, ki so delovale za račune naših sovražnikov, je treba omeniti predvsem Mme. Tichelly, rojeno Du!ays, ki nosi v matični knjigi nemškega špi-jonažnega urada štev. Z. U. D. 160.
Čeprav je bila gospa Tichelly rojena v Parizu, je bila vendar Nemka po svojih prednikih, pa menda tudi po svojem srcu, če sodimo po zlu, ki ga je »torila Franciji..
V trenutku, ko so jo aretirali, je stanovala v hotelu »Della Marine«, 59, Boulevard du Montparnasse. Preiskava v njeni sobi je dognala silno zanimive stvari. Odkrili so na primer sledeče:
Med poročili, ki jih je pošiljala ta ženska špijonu Gruberju, šefu špijonažnega urada v Ldrrachu, se je nahajalo eno, tičoče se 117. pehotnega polka, ki je radi tega imel velike izgube v odseku, katerega je
branil.	_
V tem polku je ipa služil sin gospe Tichelly. ce je ta pošteni dečko slučajno ušel smrti, se zato gotovo nima zahvaliti svoji materi! Kot vidimo, je imel denar za njo večjo vrednost, kakor kri njenega sina, Sicer pa, če se ne motim, je bila ravno radi tega strašnega odkritja obsojena na smrt.
Sicer je pa uganjala tudi druge stvaTi, ki so bile manj grozne, toda enako težki zločini.
Hočem omeniti le nekatere:
Špijon Gruber jo je najel leta 1915, ko je služila kot sobarica v Grand hotelu v Mannheimu.
Gruber jo je najprvo izučil v špijonskem (mvsIu in jo je nato poslal v Francijo pod pretvezo, da živijo tam njeni trije sinovi, v resnici ipa, da špijonira proti nam.
V	začetku se je pred vsem zanimala za vojne tovarne. Delovala je na zelo enostaven način, tako da ji je bilo težko priti do živega.
Kot je izjavila neka priča pred vojnim sodiščem, se je na zunaj kazala kot navdušena patrijotinja in neprestano zasramovala Nemce. Poiskala si j® službo kot delavka v tovarni, ki je delala za narodno obrambo vse natančno opazovala, si zapisavala vse P°ta11" koki, in jih nato pošiljala svojemu direktnemu sen, špijonu Gruberju.
Ko je preštudirala eno tovarno, je iz katerikolega vzroka zapustila službo, Šla v drugo in tam z nova spi-jonirala.	4
Kot marsikdo se pa ni brigala za pisemsko cenzuro in nekega dne so odkrili na obmejni posti, da pošilja poročila pod nalepljenimi znamkami.
Opazovali so jo in prišli na to, da ni samo pošiljala poročil o tovarnah, temveč tudi izvlečke iz vojaških pisem.
Njene tovarišice, ki so delale po tovarnah, so imele sinove, može ali druge sorodnike in znance na fron-
ti in so si med delom pripovedovale, kaj jim pižejo-Spijonka jih je pozorno poslušala in kar se ji je zde‘° važno, je javljala naprej.
Ko so začeli nadzorovati korespondenco Tichelly, so opazili na kontroli dva čisto nova nhči dopisovanja, ki jih je uporabljala:
Med dve zlepljeni dopisnici je bila vtaknila tene papir, popisan s poročili.
Drugi način je bil še bolj enostaven:	j&	tn;
Zobce znamk je rezala na dogovorjen no*Jn’ ko javljala odgovore na stavljena vpraš«nla/
J Dokazali so ji celo vrsto zločinov in vojno sodi»?« jo je obsodilo na smrt.	.
Ob jutranji zarji 15. marca 1917 so jo usti elili 0 Caponnieri v Vincennu.	J
Umrla je pogumno in ni pustila, da bi ji oči. Kot marsikatera druga špijonka je do zadnraj trenutka mislila, da bo ušla smrti. Se ko so jo iskat v jetnišnico Saint-Lazare, da jo odvedejo v ^ cennes, ji niso mogli dopovedati, da je obsojena ^ smrt radi tega, ker je povzročila smrt tisočev n vojakov, čeprav sama osebno ni ubijala.	^	t0
Ko so jo privezovali na kol, je zaklicala —* so bile njene izadnje besede:	uj,i-
—	Ne smete me ubiti! Saj jaz tudi m»e
jala.
Ta nesrečnica je umrla, ne da bi razume » zločinsko je bilo njeno početje.
(Dalj* Pc*
Štev. 65.
>NAKODNI DNEVNIK« 22. marca 1927.
8tna t.
telefonska številka »narodnega Dnevnika« je odslej, po upeljavi
AVTOMATSKEGA TELEFONA 2s62.
POSLOVANJE NAŠE DELAVSKE ZBORNICE.
V	dobi od 1. avgusta 1926 do 26. februarja je izdala Delavska zbornica 1,297.461 di-S«jev, od teh za upravne stroške preko “'5.UOO dinarjev ali več ko 50%.
To proračunu za bodoče leto se bodo upravni stroški še povečali in dosegajo sko-Hj. 800.000 dinarjev. Za obrtno-nadaljevalne jev6 ^*a *6 Ptoračunjenih celin 10.000 dinar-
gCg°?a^ern skromnem mnenju pa slovensko da br2f 0 Pa® 11 * v 'em srečnem položaju, strošk« plačevati tako visoke upravne Da* al° mislimo, da bi bilo Sledenje tu umestno.
»aorda o stvari o priliki kaj več!
DtrJ0diii* bre* papirja- Pri pretresanju voi-i, na ministrstva' pravde je opozoril hruški poslanec dr. Lad. Polič na to, da mo-fJIO rezati pri sodiščih kaznjenci od starih •"tov nepopisane pole, da dobe sodišča na ta ^'{in papir, ki ga potrebujejo za uradovanje, ^daj poročajo zagrebški listi, da je podaril advokat tamkajšnjemu sodnemu dvoru **8500 Din papirja in tiskovin, da bo moglo '*°dlŠČe sploh uradovati.
*!’t Ustanovitev radiopostaje v Beogradu, -^vinsko ministrstvo je dovolilo po dolgih P®s*janjih ustanovitev delniške radiodružbe heogradu. Ustanovitelj družbe je znani stro-°Vnjak Robert Weege, ki je vpeljal kot eden nnlt rodio v Srbiji in Vojvodini. Pošiljalna Me9efdnrp“nlieQiK0 *olovax.Y-,10 mesecih.
obiščejo Jucoslavii« rillnstitutl1 v Londonu
.yl. D.bSS,£'SW' '«1“ p"-
gratskega instituta v London. £“°V kr' i jo vsa^večja mesta v državi. Goatie °bi
85 Članov kr. geo-
 t	Gostje	obišče-
Razstava vezenin v šnli.
se ima prirediti v Splitu rab»t' V kratkem vezenin iz Moelavine. Med	““rodnih
da za razstavo veliko zanimanje kor0™ vla* čakuje od razstave velik Propagknde^lfekl' Razpisano mesto strojnega inženiri. «»•' “istrsivo za socialno politiko potrebuje ttrOj-“ega inženirja za inšpektorja dela pri inspek-dn\	v Marlboru- Prošnje je vložiti v 15
J}.eh neposredno pri osrednji inšpekciji dela novK ^tvu za socialno politiko. Podrob-v Uradnem listu« št. 30 z dne 18.
šk0 gflPreiem gojencev v pehotno podčastni-niška »T Zagrebu. Četrta pehotna podčast-ttte rin« o >Kral'ice Marije« v Zagrebu sprej-
W&a2; «
sprejemajo do konca ra® seca aprila WVe S®
— Iz državne službe. Za vrhovneRa . zavnega pravdnika pri atolu aedmorice v Zal grebu, oddelek za Slovenijo in Dalmacijo, j© imenovan dosedanji podpredsednik višjega deželnega sodišča v Splitu^ Anton Zložilo; za državnega pravdnika v Sarajevu je imenovan dosedanji inšpektor ministrstva pravde Ivan Primožič.
— Iz vojaške službe. Diplomirani strojni mženjer Srečko Žagar je imenovan za in-zenjerja - poročnika.
iavTt,*11^,lht< št' 30 z dn« 18- marca ob-
n u ,°?onjmnih (okrajnih, okrož-
"ektn?m f Tklh) doklad v Sloveniji k di-lektmm davkom za leto 1926.
vali nri t!!!!- °vk?!tia Te,ikc Predpotopne ži-
iel t J? a	^araieV6ki	muzej	je pre-
V	-z, ®aniaIuke interesantno pošiljko,
^koetie	rudniku	so	našli	namreč
Pri Konilcnu 3' ^er 'so 'zk°pali že preje domneva a P0(Jobno okostje, je upravičena dont tud;’ , ©ie zivel v terciarni dobi masto-
— Uvedi. n*-
ji in Fra, *.P°'etnega časa. V Belgiji, Angli-
aprila t j Se uvede v noči od 9. na 10. zopet v n' Poletni čas. Normalni čas se uvede skem n n. od L na 2- oktobra. Na Nizozem-jetn. II)eravajo uvesti poletni čas s 15. ma-
V Romu!d»rSv židj zoper preganjanje Židov
testnj , “fV Sofiji se je vršil te dni pro-
njn *irt„ tamkajšnjih Židov zoper preganja-
P0litikA v v Eumuniji in zoper antisemitsko
ll«(l l Take7V 2ldje 80 sklenili, da uo apelirali na Zvezo narodov, da nai ukre-
fenjšfn.polrebno v 8vrh0 zaSSit« židovskih
—	Avtomobilska nesreča dveh Liukii. Vanov pri Opatiji. Ljubljanski trgovec Sre«?«
Veršič in njegova soproga sta napravila v nedeljo z avtomobilom izlet v Opatijo. Šofi-igla je gospa Veršičeva. Na ovinku pri Ru-kjer se je pripetilo že več avtomobilskih je počila na levem zadnjem kolesu
trobila pnevmatika, vsled česar je vr-. >v^“mobil v cestni jarek. Gospa Verši-ie obi^*Jetela v loku z voza na cesto, kjer .ina “epo&L uuesveščena, vendar pa popolno-ie 'Pokopat dovana- Niei> e°'Pr0??i katerega sk(>db. C avto je dobil nekaj manjših po-Predno go Padcu 3e ie onesvestil ter ležal, nad n ka rea*li prebivalci oddaljene Ru-'>oin ,3t've uri pod avtomobilom. Med tem n “vton, p,a.s!rala kraj nesreče dva italijan-°bilista, ki pa se za ponesrečenca V"o »menila . . .
i,7i8.tebšiti aT,omobilska nesreča v Zagrebu.
:rlh Vo>mesar Mijo Patačič, znan prijatelj ,ri. obilni’ je peljal v nedeljo s svojim / a ^Udni? sv°jeS“ znanca, trgovskega pot-j^giebu . da Bleicherja iz neke gostilne v Potin vo ves- Drvel je z brzino 70 km. su’ da vA J j?1*0* Sv- Ivuna> ie opazil Blei-a ®en i« ?' Datašič tik ob rabu ceste. Pre-i»wP°zno v r, ’ da nai Pazi- T°da bilo je
io	z vse oj. hiPu se je namreč zaletel Vrgel rjjJ . v ,električni drog. Silni sunek Bleicherja v loku na cesto, kjer je
obležal nezavesten, dočim je treščil Patašič s tako silo z glavo ob avtomobil, da mu je počila lobanja in je bil v trenutku mrtev. Btei-cher ni dobil nobene znatne poškodbe in si je že tekom nedelje popolnoma opomogel. Patašič zapušča 4 otroke.
— Volčja nadloga v okolici Škoplja. V zadnjem času se je pripetilo v skopijanski okolici več slučajev, da so udrli gladni volkovi v staje, oziroma hleve ter .povzročili med živino veliko škodo. Zato so naprosili te dni kmetje v Gradmamu lovsko društvo v Skoplju, da bi priredilo lov na volkove. Društvo se je odzvalo ter priredilo velik lov, pri katerem so sodelovali kmetje kot gonjači. Lov je ostal brez uspeha, lovci niso ustrelili niti enega volka, pač pa je udrla tolpa 8 volkov v hlev nekega kmeta, ki je bil na lovu ter raztrgala nekoliko ovac in odnesla dve svinji. Lovsko društvo priredi v kratkem zopet lov na volkove in upa, da bo imelo to pot več sreče.
— Volkovi v severni Bosni. V Bosanski Kosovim so • se pojavila velika krdela volkov, ki prihajajo z gore Njevice. Volkovi povzročajo veliko škodo. Zlasti mnogo živine so poklali doslej v selu Vršani. Oblast je razpisala na vsakega ubitega volka nagrado 500 Din. Volkovi so se pojavili sporadično tudi ie na .slavonski strani.
— Po tiskovnem zakonu je bil obsojen v soboto v Skoplju urednik radikalnega lista »Naša stara Srbija« Dimitrije Jovanovič na 2 meseca in pol zapora. Tožila ga je neka kopališčna uprava radi klevete.
— Obsojen policijski stražnik. Iz Sombora poročajo: Trgovec ,s prašiči Jurij Schatt v Novem Vrbasu je kupil od Štefana Babiča za 23.000 Din svinj. Ker ni imel gotovine, je izročil Babiču dolino pismo, ki ga je podpisal trgovec Bachmann kot porok. Ker pozneje niti Schatt niti njegov porok nista hotela plačati, je ovadil Babič zadevo policiji, nakar sta se pojavila v Bachmannovem stanovanju dva policijska stražnika, ki sta ga pozvala, da naj plača. Bachmann je zahteval, da naj mu pokažeta dolžno pismo, ki ga je podpisal kot porok. Ko sta mu stražnika listino izročila, jo je Bachmann raztrgal in požrl. Zato sta mu zvezala na hrbtu roke, mu obesila na hrbet list, na katerem je bilo napisano: »Tako se godi ljudem, ki raztrgajo svojo zadolžnico o 23.000 dinarjih« ter ga vodila po vseh ulicah in po vseh gostilnah. Nato sta ga odvedla na stražnico, kjer sta ga pošteno pretepla in kjer je .prebil v.so noč z zvezanimi rokami. To je zaleglo: drugo jutro je odštel Bachmann 10.000 Din v gotovini ter izstavil menico za 13.000 Din, ki jo je Schatt sopodpisal. To je imelo pa’ tudi še druge posledice: Bachmann je ovadil preveč ainbijozna stražnika državnemu pravdništvu, ki ju je obtožilo. Te dni se je vršila obravnava. Ker se je izselil eden od stražnikov, Stankov, medtem v Ameriko, je sedel na zatožni klopi samo njegov tovariš 'Kovačevič. Obtožen je bil radi nedovoljene utesnitve telesne svobode in radi zlorabe grudne oblasti, vendar pa je imel .srečo: so-
7—*i§a i® zašilo .samo za mesec dni. vesinte?4 8®U»k. Seljak Meko Bajgorič iz ne-Diordin 'V°'kolice je prinesel te dni kovaču ško Kovač K^ v popravilo vojaško puli ip miško °av’i tudi s puškarskimi de-
KoieoriSW ,er j° Baigorieu.
t i i	• ^fcjgorič ipuško domov, «ta
potrkala na njegova vrata dva orožnika, ki sta mu hotela puško zapleniti. Bajgorič, misleč, da ga je ovadil Kovačevič, da poseduje vojaško puško je pograbil puško, skočil na drugi strani svoje hiše skozi okno ter stekel v Nevesinje, da bi se nad Kovačevičem maščeval. Daši je Kovačevič izjavil da Bajgo-riča ni ovadil, ga je napadel pobesneli Seljak s puško. Razvila se je med njima borba na življenje in smrt. Bajgorič je oddal v Kovačevičevo delavnico več strelov, vendar pa ni nikogar zadel in mu je Kovačevič končno .izvil puško iz rok ter ga izročil orožnikom, ki so ga zaprli.
— Izo Lang bo iz zapora izpuščen. Iz Osijeka poročajo: Izo Lang je s svojo gladovno stavko prenehal. Obljubili so mu namreč, da bo v kratkem iz preiskovalnega zapora izpuščen.
— Smrt v plamenih. V noči od sobote na nedeljo je izbruhnil iz doslej še neznanega vzroka v Karagjorgjevičevi ulici na Savi v Beogradu v baraki tvrdke Mirkoviči Lulič, ki trguje na debelo z drvmi, požar, ki se je razširil z bliskovito naglico. V baraki je spal sluga tvrdke, 60-letni Lazo tako trdno, da se ni prebudil. Ognjegasci so ga izvlekli iz goreče barake strašno opečenega. Poškodovan je na vsem obrazu, glavi, rokah in nogah. Kljub te-!®u je starec še včeraj živel. Razven barake ITi P°8orelo nad 30.000 kubičnih metrov drv, 15 m vbila na'ozenn okoli barake v 10 do naporno delan k^pih' Ognjegasci so vso noč bil tako ogrome,? °£enJ.,\ldu1šlh- ,Poz?r l® stanovalci v	•»
— Zopet tornado v ».T U1T '	,	.
tona poročajo: v/l»»'tu“ASn"“ "ffi zopfit silen tornado, k, „
fikih žrtev in povzročil ogromno materialno škodo. Od vseh strani drve na kraj nasreče pomožni vlaki.
— Vpričo matere izvršil samomor. Med mladimi ljudmi v Ameriki grasira trenotno manija samomora. Motivi so različni: nekateri gredo v smrt iz radovednosti, ker bi radi videli, kaj bo po smrti, drugi iz nesrečne ljubezni itd. Posebno tragičen slučaj se je pripetil te dni v Bostonu. 23-letni medicinec W;l-liani Feinmann je vstopil v sobo svoje matere ter prosil mater, da naj naroči zanj pr-sto. Nato je potegnil iz žepa samokres ter si prestrelil senca, ne da bi mogla prepadena mati to preprečiti. Domneva se, da je izvršil mladenič samoriior vsled depresije radi samomorov nekaterih svojih tovarišev.
— 19 berlinskih trgovcev aretiranih radi goljufije. V Berlinu je bilo te dni aretiranih
radi goljufije 19 trgovcev hkratu. Med areto-vanci se nahajajo tudi ljudje, ki so uživali v trgovski krogih velik ugled, kot n. pr. eden od bankirjev v najelegantnejšein okraju Berlina. Možakarji so osleparili nad 200 oseb iz srednjih slojev.
— Roparski morilec, ki je pojedel tekom fi 1< t "0 mrjascev in 200 jelenov. Iz Varšave poročajo: V starih gozdovih pri Bialystoku se je skrival že šest let lopov, lii ima na vesti ji- . 4- roparskih umorov in še več drugih deliktov. Te dni je izsledila lopova končno orožniška patrulja, ki ga je po daljšem boju, tekom katerega je oddal zločinec več revol-verskih strelov, ukrotila in aretirala. Pri zaslišanju je izjavil, da je pojedel v gozdu tekom 6 let 500 mrjascev in 200 jelenov.
i — Padec cene dijamantov. Znatne najdbe diamantov na novih grasfonteinskih ležiščih j utegnejo povzročiti nadprodukcijo. Neki ko-j pač je našel nedavno v mali luknji diamantov za 20.000 mark. Produkcija narašča od meseca do meseca. Vsled tega je padla vrednost karata tekom enega leta od 174 mark na 52.
— »Ogenj« slovenskih gozdovnikov. Vrhovno vodstvo Združenja slovenskih tabornikov v Ljubljani je pričelo izdajati lasten društveni organ »Ogenj« slovenskih gozdovnikov. — »Ogenj« bo izšel v letu 1927 šestkrat. Celoletna naročnina Din 24. Posamezna številka Din 4. Naročnina in vsi uprave se tičoči dopisi naj se naslavljajo na Združenje slovenskih tabornikov, Ljubljana, Narodni dom (Vladimir Kravos), rokopise pa naj se pošiljajo na urednikov naslov: Črtomir Zorec, Ljubljana, Dunajska cesta 35.
Ljubljana.
1— la magistralne službe. Za pomožnega magistratnega uradnika je imenovan dosedanji tajnik narodno-radikalne stranke v Ljubljani Josip Možina.
1— Zbližanje z Bolgari. »Jugoslovansko-bolgarska liga«, katere sedež se nahaja v Parizu, priredi te dni serijo predavanj v vseh glavnih mestih Jugoslavije. V ta namen je poslala omenjena liga dva svoja podpredsednika, dr. Kostova (Bolgar) in g. Božiča (Srb), da predavata o zbližanju z Bolgari. Predavanje se bo vršilo prihodnje dni v ljubljanskem Mestnem domu, na kar že danes opozarjamo. Gospoda predavatelja želita ob tej priliki stopiti v stik s predstavniki kulturnih in političnih organizacij, katere tem potom vljudno vabimo, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Natančen datum predavanja objavimo pravočasno!
1— Društvo vpokojenih državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani ima letošnji občni zbor v četrtek dne 24. t. m. ob pol osmih zvečer v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti. K obilni udeležbi vabi — odbor.
— Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane in prijatelje, da se Vrši v toirek 29. marca ob 8. uri zvečer v Mestnem domu predavanje dr. H. Tume o »Razvoju in pomenu alpinizma« s skioptičnimi slikami.
• 1— Akademija Sokola Ljubljana II. dne 2. aprila bo v Kazini. Na sporedu so krasne telovadne točke, katere zamuditi bi bilo res škoda. Dalje nastopi prvič javno društveni pevski odsek, ki bo prireditev znatno poživil. Ostali del večera bo spopolnil animiran ples. Tako bo skrbljeno za vse in Sokol II. se bo tudi tokrat potrudil, da bo s solidnimi cenami vsestransko ustregel. Vstopnina le 10 Din.
(170.)
1— Zaključno pripovedovanje pravljic v letošnji sezoni priredi »Atena« naši deci s prijaznim sodelovanjem naših odličnih dramskih umetnic gg. Juvanove, Medvedove in Šaričeve v sredo dne 23. marca ob 5. uri v Narodnem domu. Prostovoljni prispevki.
1 Požar. V nedeljo popoldne se je vnela v gozdu posestnice Marije Kramarjeve nad Spodnjo Šiško trava v obsegu 500 m2, še predno so prišli gasilci, je pogasil ogenj stražnik s pomočjo otrok. Škoda je prav majhna.
1— Nesreča na pokopališču Včeraj ob treh popoldne je brskala 56-letna Marija Bra-morjeva po grobovih starega pokopališča. Ker je kratkovidna, je stopila tako nesrečno, da je padla v 4 in pol m globoko grobnico ter si občutno poškodovala levo nogo. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnieo-j 1— Nevaren vlomilec aretiran. Policija je j pred dnevi aretirala nekega Zabukovška, ki je ponujal ljubljanskim juvelirjem v nakup
■	dragocen okrasek iz platine in briljantov. Zabukovšek je priznal, da mu je okrasek, ki izvira iz vloma tatvine pri gostilničarju Zabukovcu v Stritarjevi ulici, izročil Matija Po-j tušek, ki se nahaja v sodnih zaporih v Kostanjevici. Potuška so prepeljali v Ljubljano. Tu je priznal policiji, da je vlomil pri Za-• bukovčevih v Stritarjevi ulici, dalje pri go-spej Slugovi v Florijanski ulici ter pri več drugih strankah. Samo .pri Zabukovčevih je uplenil za 10.000 Din zlatnine, pri Slugovi pa zn 5000 Din. Potuška so izročili sodišču.
IZ POROČILA SOCIALNO POLITIČNE UPRAVE MARIBORSKE MESTNE OBČINE ZA LETO 1926.
b) Obleka, perilo in obutev ter podpora mladinskim društvom.
Mestna občina daje iz svojih sredstev raznim mladinskim društvom podpore, da le-ta preskrbijo za potrebne otroke obleko, perilo in obutev. Ta akcija je za sedaj osredotočepa predvsem v Podpornem društvu zn preskrbo revnih učencev. V ta namen je bilo izdanih leta 1926 48.500 Din, razna mladinska društva P“ 8? dobila podpore 48.025 Din. Socialnopolitični urad je poskrbel, da so bili obdarovani vedno vsi oni, ki so najbolj revni in najbolj potrebni.
r) Sirote in njih zaščita.
Za svojo prvo nalogo je smatral mestni mla. dinski svet, da ugotovi število in potrebo sirot v področju mariborske mestne občine;
i/v	MMMik	A L ni iiaI L, Lf  •
lik in je pokazal, da je v Mariboru skupaj 413 sirot, ki se porazdele tako:
1. sirote po zakonskih stariših: 160 brez očeta, 32 brez matere, 35 brez očeta in matere; 2. nezakonski otroci: 12 po umrli materi, 74 po še živi materi; 3. zapuščeni otroci p#še živih starših: 20 po ločenih, 4 po takih, ki žive nemoralno, in 75 po obubožanih in onemoglih starših.
V	Maribor pristojne sirote so sedaj vsaj deloma zaščitene in so napravljeni koraki za njihovo popolno oskrbo. Drugače pa je glede sirot, ki niso pristojne v Maribor in teh je 260. Mestni mladinski svet si prizadeva, da se čimbolj zagotovi tudi njihova oskrba in se je v ta namen obrnil na razne oblasti in korpo^ racije, da dobi za to primerna sredstva. Tako je veliki župan ljubljanske oblasti dal mladinskemu svetu za čas od 1. julija do 31. decembra 1926 iz sredstev, ki jih dobiva od ministrstva za socialno politiko, 3000 Din podpore. Zagotovljena pa je mestnemu mladinskemu svetu podpora tudi za naprej, kolikor bi mestna občina ne mogla izterjati podpor, ki jih izda za mladino od prizadetih domovinskih občin. Ugotoviti je treba, da se podeželske občine skoro nič ne zanimajo za zaščito mladine, in kot dokaz navedemo le slučaj: Neka podeželska občina je odgovorila na utemeljeno prošnjo mestnega magistrata za podporo 151etnemu dečku brez očeta in brez matere, ki se uči obrti in je na oskrbi pri ravnotako revni teti, da ni postavno, da bi občina podpirala vajence! Ugotavljamo pa, da podpira mariborska mestna občina vajence, ki so popolne sirote ali vsaj deloma osiroteli, za čas cele učne dobe s stalnimi mesečnimi podporami.
Pri popisovanju sirot so se v več slučajih zaznale skoro neverjetne razmere. Predvsem se je ugotovilo, da živijo stranke ponekod natrpane v skrajno slabih stanovanjih, ki škodujejo deci zdravstveno in moralno, kar je slučaj posebno tam, kjer žive starši v ločenem stanju, kjer je mož zapustil ženo in obratno, ter živita oba nemoralno. Posledice teh razmer se vidno kažejo. Večje število otrok, ki so po teh razmerah skrajno pokvarjeni, bi bilo treba oddati v poboljševalnice. Pri tem pa so velike težave, ker so taki zavodi v območju Uubljnnske oblasti prenapolnjeni, v mariborski oblasti sami pa doslej ni takega zavoda. Isto velja za umobolno in tuberkulozno deco. Za tuberkulozno deco je po poročilu Proti-tuberkulozne lige v Mariboru na razpolago v Topolščici samo 5 mest in še ta so samo za otroke z zaprto tuberkulozo, dasi Čaka veliko število otrok na zdravljenje in je n. pr. zgolj pri Protituberkulozni ligi v Mariboru zaznamovanih 33 takih slučajev. Po izjavi šolskega zdravnika pa je v Mariboru med šolskimi otroci 100 slučajev odprte tuberkuloze, zavoda za otroke z odprto tuberkulozo pa nimamo niti enega. T^ki zavodi, kakor tudi sirotišč-nica, se morajo ustanoviti za vso mariborsko oblast, ker mestna občina sama ne bi zmogla tolikih stroškov.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
Zadetek ob 20. uri zvečer.
22. marca torek zaprto.
23. marca, sreda: »Pegica mojega srca«. R. C.
24. marca, četrtek: »Jaz in ti«. Red A.
25. marca, petek, zaprto.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
22. marca, torek: »Večni mornar«. Red D.
23. marca, sreda: »Tajda«. Red B.
24. marca, četrtek, zaprto,
25. marca, petek ob 15. uri pop.:	»Aida«. Ljudska predstava po zniž. cenah.
Za
nsl
»t v r ________________________ _______________
zato je izvršil popis vseh sirot, ki bivajo v Mariboru. Dasi popisovanje ni bilo izvedeno popolnoma natančno, ’	”
poizkusu umevno, —
Aeronavtika.
V	petek zvečer je predaval v društvu »Soča« dr. Stane Rape o zrakoplovstvu. Kot izkušen pilot in strokovnjak je podal dokaj številnemu občinstvu v poljudnem tonu obris zgodovinskega razvoja zrakoplovstva od utopij Dejdala in Ikara, preko poskusov Lionar-da da Vincija, do brata Montgolfier, ki sta 1. 1782 prva iznašla zrakoplov, lažji kot zrak. Prvi zrakoplov, ki je težji od zraka, je iznašel 1. 1900 Nemec Lilienthal, seveda dokaj nepopoln in brez motorja. L. 1903 sta Angleža brata Wright prva montirala motor na zrakoplov in se dvignila z aparatom pol metra visoko v zrak. Od tedaj dalje ni preteklo Se 25 let in moremo že iz lastnih spoznanj ugotoviti sijajen napredek zrakoplovstva, ki se čimdalje bolj razvija v najhitrejše in najsi-gurnejše prometno sredstvo ter v glavno bojno orožje. Predavatelj je nato s pomočjo ski-optičnih slik obrazložil poslušalcem ustroj in sisteme sedanjih zrakoplovov. Za predavanje sta se mu zahvalila gg. šiligoj in g. Sancin. Po predavanju se je vršila prijetna domača zabava, pri^ kateri je sodeloval poseben pevski zbor, ki je zapel mnogo lepih pesmi, Pepetom in Pepcam na čast.
— kar je pač pri prvem ' je bil uspeh izredtlo vi- 1
KRATKE VESTI.
Kamenjev, sovjetski poslanik v Rimu, jo izročil italijanski ..vladi protest proti ratifikaciji besarabske konvencije.
Poljska dobi obznano. Zakonodajni odbor sejma z večino glasov sprejel načrt posebnega zakona proti komunistom.
Llojrd George se je izrekel za priznanje kantonske vlade.
V	Albaniji so začeli Italijani izkrcavati
bojne ladje in orožje. Tako Italija sistematično pripravlja vojaško okupacijo Albanije, v svet pa kriči o naših oborožitvah.
V' Litvi se je po nemških vesteh uprl 5. polk, ki je hotel vreči sedanjo vlado in obnoviti novo. Poveljnik polka je bil aretiran in pride pred vojno sodišče.	^
ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU.
V	soboto se je odigralo XVIII. kolo. Aljehin je porazil Marsehalla, partiji dr. Vidniar-Capablanca in Spielmann-Niemcovič sta končali remis.
■	Stanje po XVIII. kolu. Capablanca 13, Aljzehin 10, Niemcovič 9'A, dr. Vidmar 9, Spielmann 7'A, Marschall 5.
ŠPORT.
Poklicne rokoborbe za svetovno prvenstvo
se vrše v cirkusu Adolfi od 16. t. m. naprej. Zadnja velika konkurenca v rokoborbi je bila na Dunaju leta 1911. Da bodo ti boji reelni, bo poskrbela organizacija rokoborcev, ki bo tekmo nadzirala; nemogoči bodo tedaj neodločeni, večkrat se ponavljajoči boji, ki so postali vsled tega monotoni in dolgočasni. Za razvedrilo publike pa je skrbel »divji mož«, navadno jako dober rokoborec, ki je bil pa nalašč zato najet, da bi oživil sicer dolgočasne boje: posluževal se je nedovoljenih prijemov, podstavljal je nogo, suval nasprotnika s pestjo ali ga davil, nakar je nasprotnik reagiral s tem, da je apeliral na publiko, ki je seveda vsako priliko porabila, da je dala duška svoji nevolji, ki jo je »divji može spretno izzval in z izzivajočimi klici na publiko še podkuril. Vsi taki triki bodo sedaj izločeni. Udeležilo se bo te konkurence 50 jako dobrih rokoborcev, izmed katerih navedemo: Dunajčane Steinbacha, Solarja in Kawana, Nemce Westergaard-Schmidt, Schwarz in Steinke, Štajerca Lobmayerja, Estonca Jaago, Čeha Mrno in Swatona, Rusa Petroviča in Pa-radanova, Ogra Czaja ter Francoze Deglane, Chevalier in Vernet.
Prvi večer je podal sledeči rezultat: v lahki teži (pod 100 kg) je zmagal Doberl (Štajerc), Dunajčana Martinija po 10 minutah z roulado, svetovni prvak Francoz Chevalier Dunajčana Walcherja že po 2 'A min. z vtisnjenjem mostu in češkoslovaški armadni prvak Vondracek Dunajčana PrSkerja po 14 minutah s pod-prijemom od zadaj in padcem v most. V težki teži (nad 100 kg) je premagal Ceh Motika Dunajčana Prokša po 4 minutah z roulado in slednjič velikanski kozak Paradanov Jugoslovana Mihajloviča s podprijemom od spredaj.
Naslednji dan so v lahki teži nastopili: Čeh Mrria, ki je vrgel Dunajčana Hinnerja v 7 mi-
Alekaander Eugel:
Teto srala.
XVII.
Ko je Loti sporočila svojemu bratu, da se je zaročila z nekim šoferjem, je ta presenečen vzkliknil:
»Toda oprosti, zato ti vendar ni bilo treba zadeti glavnega dobitka?«
Loti mu je povedala o vsej pustolovščini. Povedala mu je, kako je postala srečna Sele, ko je šel denar, s katerim si je hotela kupiti en sam teden sreče, k vragu- Njen brat pa ni bil filozof, stresel je glavo in dejal: »Vam ženskam je pa res dati denar v roko. Stopet-deset milijonov zapraviti! Draga, kaj bi jaz vse lahko napravil s tem- Po takem polomu ne moreš biti nič več srečna.«
Loti pa je le trdila, da je sedaj presrečna.
»Ne poznaš ga še,« je vedno ponavljala.
Končno je brat le želel, da se spozna z zaročencem svoje sestre. Sestali so se v neki kavarni. Sodba, ki jo je imel Lotin brat o ženinu svoje sestre, je bila zelo kratka:
»Mož je imel nekoč lepše življenje. Dam se obglaviti, če ni bil kdaj kaj drugega, kakor autotaksni šofer.«
nutah s podprijemom, Oger Barothy in Čeh Brežina sta se borila 25 minut neodločeno, Čeh Blahovec pa je porazil Dunajčana Martinija po 3 minutah s prijemom za glavo. V težki teži je položil silni Dunajčan Steinbach Čeha Svvatona po 5 minutah z roulado, do-iim je v istem času Sibirac Krgis poraz.1 čehB Raiiuzaua s krasno izpeljanim mlinom.
Tretji dan je prinesel sledeči rezultat:	v
lahki teži je premagal Italijan Ecadofe Dunaj, čana Walc. erja po 11 minutah z bočnim premetom: z istim prijemom je vrgel Francoz Chevalier v 12 minutah Dunajčana Macho-wetra, dočim je Čeu Mrna v 9 min. položil Gračana Doberla z mlinom. V težki teži je porazil Monakovčan Schwarz Srba Mihajloviča v 7 minutah s podprijemom, Oger Czaja pa Dunajčana Solarja po 1-6 minutah z istim prijemom.
Znameniti plavalki Gertrudi Ederle bodo postavili spomenih pri rtiču Griz nezu na francoski obali, kjer je lani startala k pre-plavanju Rokavskega preliva. Potrebni denar se je nabral v Ameriki, odkritje spomenika s» bo vršilo že v avgustu. Na angleški strani kanala pa stoji spomenik kapitana Andrewa Webba, ki je prvi preplaval Kanal.
BORZE dne 21. marca Z1927.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe.) Vrednote: investicijsko 84.50 — 86, Vojna škoda 340 — 0, zastavni in komunalni Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 405, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. Zaključka v vrednotah ni bilo nobenega. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni lesa.
Zagreb. Dunaj izplačilo 800.25 — 803.25, Berlin izplačilo 1350.7—-1353.7, Budimpešta 993.5—996.5, Italija izplačilo 276—276.8, New-yonrk ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo 223 do 225, Praga izplačilo 1(18.3—169.1, Švica izplačilo 1093—1097.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.3425, New-york 519.875, London 25.24375, Pariz 20.355, Milan 23.30, Praga 15.40, Budimpešta 90.7125, Bukarešta 3.11, Sofija 3.75, Varšava 58, Du-naj 73.1375._________________________________
To Ib ono.
Resničen vojaški dogodek. — Nadporočnik ugotovi, ko nastopi evoje novo mesto, da se je nalbrala po raznih polkovnih pisarnah veli-
ka množina papirja brez vsake vrednosti. Pri predstoječih oblasteh vpraša, če sme ta nepotrebni papir sežgati. Telegrafični odgovor se je glasil: Papir smete sežgati, morate pa , poprej napraviti kopije. (Iz »Tagebucha«.) I
Zgodbice o odlikovanjih. (Roda Roda.) — j Kakor znano, se morajo ob smrti odlikovanca vrniti vsa odlikovanja kanclerju. Tako si je prislužil mladi grof Zuzzeri iz Dubrovnika nokoč — bilo je leta 1838 — ogrski mali Stefanov red. Sedemdeset let kasneje je pri- • šel v pisarno Štefanovega reda na Dunaju ! nov oblastuež in dognal, da manjka en mali ! križ že od leta 1838 dalje. Sledi osorno pismo dubrovniškemu okrajnemu glavarju: kje je ostal ta križec? Grof Zuzzeri je živel še vedno, star kot zemlja. Okrajni glavar se po-žuri in zahteva od njega, naj vrne red. Te j sramote stari Zuzzeni ni hotel preživeti, vle-gel se je in — umrl. — Med vojno so bili redi poceni kakor jagode — (jagode pa neprimerno drage). Kdor je bil na primer povabljen k paši Enverju na čaj, so mu že v predsobi pripeli železni polmesec »Demimon-de« na suknjo, tako da je bilo zadoščeno toaletnemu predpisu, po katerem je bilo treba j pripeti za sprejem turške rede. — Med Nemčijo in Avstrijo je obstojala pogodba radi medsebojnih odlikovanj; nemška odlikovanja Avstrijcev naj odtehtajo obrabno avstrijska odlikovanja Nemcev. — Toda nekoč so v nemškem glavnem poveljstvu v Plessu izostala avstrijska vojaška odlikovanja. Nemški general von Cramon intervenira v Tešinu. avstrijski referent, polkovnik v. L., zanika, da ne bi Avstrijci izpolnili dogovora. Svojemu nemškemu tovarišu pokaže račun: Sprejetih 10.000 nemških železnih križcev — kos po dejanski vrednosti 60 pfenigov ... torej 6000 mark. Oddanih 200 c. in kr. vojaških zaslužnih križcev — emajliranih — po stvarni vrednosti po 36 K kos — 30 mark... tudi 6000 mark. Ali ne odgovarja to pogodbi?
REKORD.
Ameriški fanatizem za rekorde zaznamuje vedno bolj eksotične izrodke. Najnovejši je rekord v žvečenju gumija, za katerega se je vršila tekma nedavno v Chicagu.
Par mladih ljudij je stopilo na podij poleg mize, na kateri je stala tasa s tabletami gumija.
Pričela se je tekma v žvečenju gumija. Vsake ,pol ure je moral vtakniti vsak konkurent v usta novo tableto in žvečiti in žvečiti. K ožji tekmi so bile pripuščene štiri mlade dame in neki nadebudni mladenič. Ena od gospodičen je že po osemnajsti tafole-! ti odstopila. Druga je priznala po dvajseti, j da je .premagana. Tretji je postalo pri šest-1 indvajseti tableti ostudno slabo. Četrta se je
po štirideseti onesvestila. Končno je zmagal pri štiriinštirideseti mladenič. Oprosiil se je z besedami:	»Imam	pač	zelo	velika	usta,
zato ni šlo težko.« Občinstvo mu je burno aplavdiralo.	..	... -j
Vse skupaj je bil pravzaprav reklamni trik neke tovarne gumija za žvečenje, ki je hoiela s tekmo vzbuditi pozornost občinstva. Amerika je res dežela neomejenih možnosti, pač pa tudi dežela neomejenih neokusnost).
IGRA Z OGNJEM.
Prebivalce romunskega donavskega staniškega mesta Galatza, ki sicer pridno trgujejo, so pa sedaj, ko trgovina fitagnin, obsojeni k neprostovoljni brezdelici, je te dni iz letargije mala lokalna senzaciji';
V	Galatzu so požari zelo pogosti. je uganka, za katere rešitev bi dale zavtafr valnice z veseljem veliko nagrado. Hudo® ljudje so že sumničili trgovce, češ, da 1» primanjkuje cvenka itd., toda delali so ji®’ kot se zdi, krivico, zakaj trgovci so ufitai#' vili v obrambo proti požarom celo vež pr®-, stovoljnih gasilnih društev.
Tako prostovoljno gasilno društvo je org*' niziral tudi bivši mornariški zdravnik dr, X., ki je sedaj hišni posestnik v GalatiO-Rekrutiral pa je svoje ognjegasce iz stanovalcev številnih svojih hiš. Vsakemu valcu, da vsakemu rodbinskemu članu je <~' kazal natančno določeno nalogo. Svoje ognJ?" gasce je tudi pridno vežbal, vsak od njih F natančno vedel, kaj mu je storiti v sh&J0 alarma.
Nekega lepega dne, ko je sedelo kosilu, je zadonel po mestu alarmni klij-Ljudem je ostal grižljaj v ustih — so kvišku — odprli okna — in na cesto jeli leteti kovčeki, blazine, obleka itd., vse' povsod se je razlegal otroški joik in tarn»' nje žensk — da iz nekega okna je skočil® neka ženska ter obležala na ulici z zlo®' ljeno nogo, dr. X. pa je dirkal po mestu, w roke in zagotavljal, da je man e ra val priredit' samo vajo.
Ta šala je stala dr. X.-a drago. Odškodninske tožbe so nanj kar deževale. Posebno vi' soko odškodnino je moral plačati ženski, ki ki si je zlomila nogo, ženski, ki bi ji ne bilo treba drugega, kot da bi bila stopila k telefonu ter se informirala pri pravih, mestu® ognjegascih, kje gori, megto, da je planj/# v paničnem strahu k oknu in skočila na^
C°Gopod X. je bil zelo nezadovoljen..^«^ je: »Civilisti niso nič vredni. Na ladij* vprizorili vse drugačne stvari, pa se ni vil nikomur las!« Od sedaj noče o ogni®?8 scih ničesar več slišati.
XVIII.
Fredy je povabil brata svoje male nevestice na skupno proslavitev svoje zaroke z njegovo sestro. Dejal je Loti, da je dobil včeraj službo. Stanuje pa v krasni palači svojega, gospodarja, v katere podstrešni sobi bi rad priredil s svojo nevesto in s svojim bodočim svakom prav prijeten večer.
Določili so dan za ta večer. Klingsberg, ki si je rad včasih malo preveč dovolil, je predlagal, ker ima že njegova sestra še svoje krasne toalete, naj prideta k večerji tudi gospoda oba v frakih. Bil je namreč prepričan, da nima šofer fraka in si ga bo moral torej izposoditi. V izposojenem fraku pa bo izgle-dal prav komično.
Dozdevni šofer se je s tem strinjal. »Tudi jaz se bom oblekel v frak, toda šele po večerji.«
XIX.
Fredy Donhoff, dolarski milijonar, čudak, filozof in hazardni igralec s svojo usodo, je uredil v svoji sobici vse, kar je bilo potrebno za sprejem njegove zaročenke in njenega brata. Mizo je pokril sam in postavil nanjo mrzla jedila. Tudi navaden šofer ne bi mogel tako negostoljubno postreči svojih gostov. Steklenica z vinom ni vzbujala bogvekaj za-
upanja v vino in skleda je bila prav tenko pokrita z gnatjo. Edini luksus sta predstavljali dve čudoviti roži v ceneni stekleni vazi. Fredy Donhoff ni bil oblečen v frak, temveč v Šofersko bluzo. Točno ob sedmih sta prišla brat in sestra. Bodjči svak je bil navidezno malce indigniran:
»Malo visoko stanujete,« je dejal, nato pa nezaupljivo pogledal na pokrito mizo. Z elegantno gesto, ki se ni prav nič podala k revni večerji, ju je gostitelj povabil k mizi.
Dvojica ni skoraj nič jedla. Loti je ogledovala ubogo sobico in dejala:
»Ubožec, tebe mora pa tu zelo zebsti.«
In ozrla se je v svojega zaročenca s pogledom, ki mu je obljuboval vso najlepšo soinčnost in svetlobo na svetu. Zenske duše so vedno najbogatejše, če vidijo kje bedo in pomanjkanje človeštva. Tudi svak se je počasi uiivljal v valove nežnosti, ki so ogreva-
li	mrzle prostore s toploto. Predlagal je, da tudi sam prispeva nekaj k tej svečanosti in prosil, če se sme za nekaj minut odstraniti, [ da preskrbi malo bowle. Na tihem pa je skle-! nil, da v bližnji gostilni na hitrem poje ve-I čerjo, šofer-svak ga je prosil, naj počaka s tem do viška večera, ko se vrže, kakor je obljubil, v frak. Frak pa je sedaj v portirjevi
loži. Ženin odide. Lotin brat sočutno pogled* svojo lepo sestro in pravi: »Torej bogvek*'
ko velike sreče nisi zadela. To pridejo še zat« hudi časi, draga! Kar je dobro, je le to, d* mož najbrže ni pijanec.« Dvignil je strokovnjaško steklenico z vinom proti luči. a o vstal in si ogledal sobo: »Prava služabniška izba. Tu blizu gotovo stanuje komorni sluga. Odprl je vrata. Luč, ki je posvetila iz 8°be v temen stranski prostor mu je osvetlila DS' kaj, kar ga je osupnilo. Prižgal je vžigali«0* poiskal električni gumb, ga zavrtel in **ff dal — bleščeče razsvetljeni, elegantni bilj^J ni salon. Njegov obraz ni bil nič kaj ko se je z odprtimi ustmi obrnil do Lotii da ga je ta vprašala:
»Kaj ti je?«
»Tukaj poglej!«
Loti pogleda in ostrmi v elegantnem proB«r ru. Od presenečenja ni mogla izpregovoriU niti besedice. Brat je odprl nasprotna vrata in prižgal luč. Zagledal je kopalnico 2 modrimi stenami. Brat in sestra sta stiniela besed drug v drugega. Loti steče k našle ' njim vratom, ki jih poprej ni opazila v zio jih odpre in opazi krasno urejeno sobo
gospode.	.
(Konec prih-l
Najboljši Šivalni stroj In kolo
|« adino 1«
O
pMM str*! DUBIBO
Josip Peteline
UMU minnuen sitttriiskna M
je v celoti zelo ugodno na
prodaj iz konfe rzne im vine trgovca JOSI A SATRANA.
Potasnila daje k nkurzni upravitelj
dr MARKO NATLAČEN
odvetnik v Ljubljani, Mi*.lo*»iev<» c. 8/1.
Simon Elimanek,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 6
izdeluje obleke za gospode po najnovejši modi in zmernih cenah. V zalogi ima vedno najboljše češko in angleško suk.no.
MALI OGLASI
Za TMkko b«*edo m pl*** 50 par. Za d«b«lo tiataso pa Dl« 1—
Premog - Čebin
W*llrra 1/U. - TeW. M
Gospod
kateri je absolviral trg. šolo in ima 1 let® P'J8J' niške prakse išče službe. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod »Natančen«:.
Proda se ceno
kompletni nemško - a®' gleški slovar in ®e“*i angleških knjig- Naalov pove uprava Uwa
Oglašajte ▼ Nared nem Dnevnika.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najtlnejSl In najokusnejši na* mizni KI* las vinskega Kisa-
ZAHTEVAJTE PONUDBO! ^ Tehnitno
neje urejen® kitama v
TISKARNA »MERKUR"
SIMON GRBOORČIČ1VA ULICA ŠTEV. 15. TELEFON ŠTEV. 3852.	TELEFON
Se priperoCa »« v«« v tiskarsko stroke spedsjeie
Izdajatelj: Ahferasiar
T-.—a— _ uiejuje: Vladimir 8Mtt*. -	odgovarja:	ArfreJ	*>*«.	Val	v	LjuMiam.