II. drž. skupščina UJU v Sarajevu. ii. Poročila odsekov. Predavanjem in referatom so sledila poročila odsekov. Pri tej priliki opomnimo jako neprijetni slučaj na skupščini, ko je hotela malobrojna opozicija vnesti baš pri poročilih odsekov v mirni potek zborovania in razprav nesporazum in razdor, kar se ji Pa spričo discipliniranega nastopa skupščinarjev ni posrečilp. — Pri debati o ooročilu izveštajnega odseka nam je omeiniti zelo posrečeni nastop tov. Josipa Lapajneta (Cerklje pri Kranju). ki je, viharno aklamiran. jako uspešno plediral zaito. da se s šolskim zakonom ne žuri oreveč. opozarjajoč na velike pokrajinske diference v osnovnem .šolstvu, ki se ne dajo na en mah premostiti. V imenu izveštajnega odbora je podal tov. Hristofor Miloševič sledeče poročilo: 1. Glavni odbor je v tekočem letu izvršil svojp glavnp dplžnost s snovanjem okrajnih učit. društev in s tem dosegel pristop v orsranizacijp onega učiteljstva. ki doslei še ni bilp organiziranp. Na ta način ie zadobilp Udruženje oopolno jugoslovensko Hce. 2. Naglašuje se delo Glavnega odbora za šolski zakon. V komisijo za izdelavo načrta so vstopili zastopniki učiteljstva iz vseh pokrajin. Na ta način ie prišlo do osnutka. ki vsebuje fflavne zahteve učiteljstva. Nadalje se povdarja delo glav. odbora v vprašanju uradniške pragmatike in višje učit. izobrazbe: v zadevi olajšave vojaškega službovanja mladega učitela- stva in priznanja službe vojnih let; o zbir- kah v pomoč gladnim v Rusiji; o prgani- zaciji učit. tiska. Pp vsestranski pceni delovanja glav. odbora in predlpgpv za nadalino delo, predlaga izveštajni odbor skupščini glavnemu pdboru in nadzorstvu absolutorij za delo in račune preteklega leta. Po tem poročilu se ie razvila prav živahna debata Tov. S i m a S i m i č je govoril o prosvetnih prilikah in neprilikah v Bosni. pripisujoč krivdo v tem oziru ministrstvu prosvete. — Tov. V. D a č i č ie kritikoval delo glav. odbora, češ da ni za podeželsko učitelistvo ničesair storjenega. — Drag. Dimitrije- v i č je zagovarjal delo glav. odbora, ki dosesa uspehe v mejah možnosti. Povdarja. da ie treba z vso odločnostio zahtevati izenačenje preiemkov poročenih učiteljic z neporočenimi. — Globoko prepričevalen in principialnega pomema je bil govor tov. Proke Miloševiča: epvoril je proti rovairenju enega dcla učiteljstva prpti vstvarjajočemu delu drugega dela. Omenjal je da ie grešni posel onih, nastppajočih proti svojim tovarišem na vodilnih mestih, ki vlagajo v to svojo službo vse svoie moči in živce. zato pa nai bi bili smatrari kot kaki naiemniki in dninarji. Tp je greh poedincev. ki sami niso vstvarili ničesar pozitivnega in ne pripuščajo aktivneea dela niti svojim tovarišem. Kaže na tovariše. ki so prebili desetletja v službi narodnega in prosvetnega delovanja. pa še sedaj nosijp s častjo učiteljsko zastavp. Takp delo zasluži priznanie. pomoč in sodelovanje nas vseh, nikakor pa ne obsodbe. — Za njim je zopet poskušal vnesti neki skupščinar nespe:las.ie v zborovanie kar se mu je na burne proteste izjalovilo. Po lepem govoru tov. Ivo Radov a n o v i č a o velikem pomenu učit. tiska. povdarjajoč moralne uspehe. ki jih z njim dosega. ie bilo poročilo v celem pbsegu sprejetp. Popoldansko zborovanje. V imenu odseka za predavanje tov. J. P. Jovanoviča (o zadacima. učiteljske oirganizacije) je podal tov. M i 1 i č M a js t o r o v i č nastopne resolucije: 1. Neobhodno ie potrebno da izdela iuffoslovenska učit. organižacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovaniem vsega učitelistva. 3. Za izvedbo tega proprrama. čim bo izdelan, nai se pooblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prevzame dolžnost njearove izpeljave. 4. Dokler pa ne pridemo do takega prosrrama. smatra se za sedaj v prosvetni politiki za najbol.i potrebno sledeče: a) čim največja produkcija dobro vzgojenega učiteljstva; b) refortna učiteljišč. ki nai oodajo čim silnejšo. splošnp — strokovno izobrazbo: c) stvarjenje pogojev za višjo pedagoško izobrazbo. da pridemo čimprej do pptrebnega števila dpbrih profesorjev učiteliišč, kar naj se doseže s študijem učiteljstva na vseučiliščih in izenačenjem učit. mature z gimnazijsko; č) popolno materialno izenačenje učiteljstva v ppkrajinah v ppgledu stanarine in ppkpjnine ter izenačenje pre.iemkpv poročenih učiteljic z neporočenimi; d) i z enačenje prpsvetne zakonodaje v državi v zvezi s splošno prosvetno reformo na ta način. da tvorijo vsi prosvetni zakpni prgansko vez im da postane Učiteljstvo tem potom pooplna celota, enaka v vseh pravicah in dplžnpstih; e) čim nujnejša reforma pros\retne centrale (miništrstva prosvete), ki se mora organizirati tako. da prevzame lahkp vse raznovrstne naloge prosvetne politike naše nove države. Želeti ie. da prevzame oddelek za osnovno šolstvo učitelistvo; f) čimbolj pogosto in redno izhajanje naših stanovskih in strokovnih listov in koncentracija vse sile učiteljske elite v duhu edinstva okoli glavnega glasila naše organizacije. Resolucije so bile sosrlasno sprejete in zborovanie za ta dan zaključeno. Podpredsednik M. Popovič otvori ob 8. uri zjutrai skupščino. Najprej se razviie debata p predavanju M. Stanojeviča; glavni temelji novega učnega načrta in programa. Spreimejo se tozadevne resolucije. Nato se razpravlja o referatu I. Radovanoviča in Jos. Skaviča: p učiteljski izobrazbi. Odsek predlaga sledeče resolucije: 1. Napredek pedagoške znanosti in razvoi učiteljskega stanu zahtevata tako v narodnem kot državnem interesu. da se narodno učiteljstvo usposablia za svo] poklic na zavodih v činu fakultete. Tp se dpseže na ta način: a) da se vsa učiteljišča enpvrstno reorganizirajo in dajp poleg svoje strokovrne pedasoške smeri tudi splošno izobrazbo kot druge srednje šole. Dosledno s tem ima zrelostno izpričevalo učiteljišča enakopiravnost z zrelostnim izpričevalom drugih srednjih šol. — V te šole se vzprejmeio absolventi meščanskih. višjih dekliških in drugih višje prganiziranih šol: b) da se ustanovijo v glavnih centrih države visoke učiteljske šole (učiteljske akadeimije) v činu fakultete. V te šole se vzprejemajo samo absolventi učiteljišč; c) da se obdrži sedanja inštitucija višjih pedagoških šol do popolne izvedbe predstoječih zahtev. Absolventi teh šol. po svoji teoretični izobrazbi in po praktičnih uspehih v psnovni šoli. napredujejo na višja mesta v učiteljski službi. 2. Ministrstvp prpsvete se maprpša. da čuva v interesu stvari same integriteto osnovnega šolstva. Zato naj velja zahteva da obsegai novi enotni zakon narodnega šolstva vse področje tega šolstva: osnovnega, meščanskega in učiteljišča. Ako obstojiio kake tehnične ovire zaradi že stiliziranih zakonskih načrtov. nai se pregledajo in spravijo v medsebojni sklad, da bodp tvorili organskp celoto. Uradniška pragmatika. V imenu odseka. ki je proučaval načrt zakona državnega uradništva. ie stavil tov. Radomir Vujič sledeče predloge: 1. Učiteljiska služba nai se v zakonu izrečno navede in naj se zatp doda čl. 7. točki 1.: učiteljišča z izpitpm. 2. Položajna plača naj se odredi sorazmerno položajni plači II. kategorije kakor ie tudi odrejena osnpvna plača. 3. Vprašanje stanarine ie rešiti tako, da se s sprejetjem čl. 35. ne izgubi prava po čl. 31. tega načrta. 4. Pokojnine naj se izvedejo v zmislu popolne enakosti. Nikdo ne sme biti v tem oziru prikrajšan. 5. V pogledu dodatkov in vseh ostalih Drejemkov ne sme biti nikake razlike kar velja osobito za zakonske pare v državni službi. 6. Dolžnost sdavne^a odbora UJU ie, da predlaga potom ministrstva prpsvete, zakonodainesra odbora. narodne skupščine in uradniškega udruženja predstoječe zahteve v realiziranje. V debati. ki ie sledila temu poročilu, se je zahtevalo zaradi važnosti in aktualnosti tega vorašania neposredno akcijo davneara odbora v Beogradu za uresničenje teh zahtev. Nadalje je bil stavljen uredlog:. da se obdrži tudi v pragmatiki 321etna službena doba za penzijo. — Resolucije z dodatnimi predlogi so bile soglasnp spreiete. Poročilo odseka za predloge ie podal tov. Joca Milojevič iz Zagreba. Predlogi so bili brez debate soglasno spreieti. Predloye. stavljene v imenu UJU poverj. Ljubljana. smo že ponatisnili v Učit. Tovarišu in so bili tudi ti oredlogi sprejeti. — Izjemo ie tvoril predlog bosanskega učiteljstva. nai se srbijanski zakon o narodnih šolah raztegne tudi na Bosno in na ostale pokraiine, ako bi se novi zakon ne mogel takoi izvesti. Ta predlog ie naletel na hud odpor. Proti PTedlosiu je nastopil poročevalec. ki je izvajal da se predlog že zaradi tega ne sme sprejeti. ker bi zabranil nadal.ino nujno delo za novi šol. zakon. ki ga vsi prieakuiemo in ie osnovan na prilikah in potrebah sedanje nove in velike države. kojim stari zakon že*izdavna več ne odgovarja. Špecialno kaže na Hrvatsko. kjer so se zlasti med učiteljstvom začele razmere zelo izboljševati oredmetna zadeva pa bi iznova upravičeno razburila duhove in bi se predbacivalo »srbsko hegemonijo«. 2e poprej smo omenili iako simipatični nastop našeea tov. Josipa Lapajn e t a ki se ie v imenu Slovencev s stvarnimi in tehtnimi razlogi iziavil proti SDreietju Dredloga. 0 zadevi sami so še trovorili M. Stankovič, Sv. Ivkovič. Živ. Radosavljevič in N. Manojlovič. Zadnji se ie v imenu. dalmatinskega učiteljstva osobito zavzemal za čim nujnejšo realizacijo novega šol. zakotia, kažoč na prilike v Dalmaciji in na škodo. ki io ima i šolstvo i učiteljstvo. ker se prosveta tamkaj še vedno upravlja po starih avstrijskih zakonih. — S sprejetjem predlogov ie bil dnevni red končan in je predsednik z iskrenimi besedami na narodno in državno edinstvo ter s pozivom na stanovsko zavest iugoslovenskeea učiteljstva zaključil sarajevsko skupščino UJU. Bil je veličasten trenotek. ko ie skupščina spontano vstala in odpela Bože pravde. Lepa naša domovina Naprei zastava slave ... * Prireditelji skupščine so zelo zmiselno zvezali dulce et utile. Tridnevno naporno delo na zborovanjih. v odsekih in odborih ie bilo lepo prepleteno s poukom in zabavo. Vsak udeleženec je imel gotovo mnogo najlepših osebnih utisov. ki si jih ie ponesel seboi v trajen spornin in bo o njih poročal na domačih zborovanjih. Sai pa se rau ie odprl v Bosni doslei še neznan svet. ki v svoji pestrosti prekaša vse dele naše dornovine in to najboli v | Šeher-Sara.ievu. | Predvečer skupščine nas je združil J na koncertu vojaške godbe. ki je bil obilno posečen. Odmore je izpolnilo petie večinorna narodnih oesmi iz vseh delov domovine; zelo živahno so bile aklamirane narodne oesmi. ki iih je prednašala slov. delegacija. — Prvi večer skupščine smo gledali v obsežnem sarajcvskem gledališču vprizoritev I. Kosora »Požar strasti«, ki uživa evropski sloves. — Drugi večer nas ie zbral v oficirskem domu k slavnostnemu banketu. ki se ga je poleg predstavnikov vseh saraievskih oblasti. raznih organizacij in korporacij udeležilo mnoaro stotin učiteljstva. Vrsto napitnic \ je otvoril šef oddelka za prosveto dr. I  K o s t a Krsmanovič. Sledilo mu je nebroi drugih. V imenu Slovencev je nazdravil tov. Rudolf Dostal: izjavil ie da četudi majhni po številu. smo pa veliki v ljubavi do stanu, do naroda. do države. Z oziroon na proslavo prejšnjega dneva na grobovih narodnih junakov ie opozarjal. da imamo tudi Slovenci svoj 20. september, katerega dne 1. 1908. je po- i iila kri mladih žrtev ljubljanske ulice o  priliki. ko se je bunila omladina proti  nemško-avstrijski soldateski... Tretji dan po završeni skupščini smo se odoeljali s posebnim vlakom v kopa lišče Ilidže. ki slovi po svojih vročih žve plenih vrelcih. Odtod smo šli k izviru reke Bosne ki prihaja podobno kot Ljubljanlca na Vrhniki. že kot mogočna reka na svetlo. Tamkaj smo si ogledali zanimivo ribjere.io postrvi. V senčnatih gajih pri vrelu Bosne smo si odpočili in postregli s postrvmi in raki. ki jih v obili meri hranijo polee tekoče vode. Tam smo poslušali srbskega guslarja ki ie peval o caru Lazarju. Efektno ie nastopi! slovenski kvartet: Fanči, Torka. Mirko in Rud; cod Pavlovim vodstvom in ie ob burnem odobravanju navzočeea občinstva izva.ial slov. narodne pesmi. tam na obali tajnostne vode. ob vznožiu visoke planine i.n v žaru zahaiaiočega solnca. — Drugo iutro smo nastopili dolgotraino 36 urno pot pro-ti domu. En del skuoščinarjev pa se ie odcepil na poset Dubrovnika. Minula ]e 2. skupščina UJU. Vedno večje ie število članov. udeležencev. Bila je pa tudi skupščina, prireditev, o kateri lahko mirnim srcem ugotovimo: Klobuk dol!