dolenjka, d.d. NOVO MESTO OD 16J. DO 26.3. DO 51% NIŽJE CENE! stara cena akcijska cena kakav Bcnquick, 800 g, M-Lmba mleta kava Columbia, 100 g, M-Emba začinka v vrečki, 250 g, Droga Črne olive, 300 g, Droga 706,30 SIT 344,(K) SIT 158,40 SIT 84,00 SIT 320,00 SIT 159,00 SIT 355,20 SIT 169,(K) SIT ■ ■ 1 s 1 1 B s ■ 1 1 Resnica o medvedih! Lovci Kočevsko-Belokranjskega LGO oporekajo Lovski zvezi Slovenije in zatrujejo, da je na njihovem območju medvedov preveč RIBNICA - “V zadnjih šestih letih se Lovska zveza Slovenije ni n|ti enkrat pozanimala o dogajanju na našem območju in tudi o niedvedih ne,” je povedal predsednik Zveze lovskih družin Kočevje Branko Južnič v ponedeljek na tiskovni konferenci v lovskem domu v Ribnici, ki so jo s predložitvijo vrste podatkov, ki govorijo o številnosti medvedje populacije na njihovem območju, po-'nienovali “Resnica o medvedih v ZLD Kočevje oziroma VI. LGO (Kočevsko - Belokranjsko)”. Med razlogi za sklic tiskovne konference je predsednik IO ZI.D Kočevje mag. Črtomir Vilhar navedel moralno odgovornost lovcev do lokalne javnosti in potrebo po objektivnem poročilu o niedvedih na 160 tisoč hektarjev ohsežnem območju od Turjaka do Kolpe in od Hrvaške do Krke tudi za širšo slovensko javnost. Poudaril je, da je ta napačno infor-'Uirana, da ne reče celo, da je zavedena z različnimi pisanji o medvedih. “Ne nazadnje pa gre tudi za resno opozorilo lokalnih prizadevanj vseslovenski, vse bolj politič-ni kot strokovni eliti, ki ne rešuje Promblema zveri in med njimi tudi medveda oziroma ga rešuje eustvgno in na populistične načine, ki ne rešujejo vse bolj zaple- PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA tel./fax: 068/323-836 tenih težav,” je še dejal o razlogih za konferenco mag. Vilhar. Kot je povedal Miran Bartol z Zavoda za gozdove v Kočevsko-Belokranjskem lovskogojitvenem območju upravljavci lovišč skupaj z Zavodom tekoče spremljajo stanje v populaciji rjavega medveda s pomočjo periodičnih štetij na krmiščih in mrhoviščih, ocenjevanjem škod, kijih povzroča medved na domačih živalih in poljščinah ter spremljanjem konfliktnih situacij z medvedom (teh je bilo samo na območju Ribnice, Poni-kev, Loškega Potoka, Sodražice, Velikih Lašč in Drage samo v času od 24. februarja do dneva konference kar 15!). Tako zbrani podatki za obdobje zadnjih štirih let kažejo, da je danes medvedov več kot pred leti in, kot so poudarli, preveč, da bi lahko ljudje na tem območju živeli tako kot včasih, brez strahu pred medvedi. M. L.-S. SEJEM ALPE ADRIA LJUBLJANA - V torek, 21. marca, bodo na Ljubljanskem razstavišču odprli sejem Alpe Adria. Vse do sobote, 25. marca, se bo obiskovalcem predstavljalo preko 180 razstavljavcev. Med njimi bodo domala vse turistično usmerjene slovenske občine in regije, velike in male turistične agencije ter ponudniki vsega za šport in prosti čas. Organizator, Ljubljanski sejem, obeta za vse dni živahen sejemski utrip. KAKŠNA PRIHODNOST OB KOLPI? Znosnost, strah, divjina? Morda bodo prav mednarodne zahteve pri pripravi dokumentov o vodnem gospodarstvu pripomogle, da bodo pri nastajanju projektov tudi s seznanjanjem vseh ljudi, ki živijo v povodju določene reke, le-ti končno obelodanili svoje težave. Ta iskrica upanja se je prižgala županom osmih občin v slovenskem povodju mejne reke Kolpe, ki pa seveda ne bodo zadovoljni zgolj z opozarjanjem na probleme, ampak pričakujejo tudi njihovo reševanje. Rešitve pa naj bi bile takšne, da bi ljudem, ki jih je ob meji vedno manj, še omogočile znosno življenje. Tega večina danes namreč nima, kajti mnogi še vedno nimajo neoporečne pitne vode. Zato pa imajo slabe ceste in večen strah pred Kolpo, ki je včasih, ko so ljudje na njej vzdrževali 64 jezov, poplavila enkrat v desetih letih, danes, ko je njena struga zaradi podrtih jezov vse bolj hudourniška, pa vsako leto. In čim nižje ob toku reke težijo njihova naselja, tem bolj morajo požirati umazanijo, ki jim jo zlasti izdatno pošiljajo tisti, ki živijo ob pritokih Kolpe. Kakšno prihodnost je torej mogoče obljubiti ljudem ob mejni Kolpi skoraj devet let po osamosvojitvi Slovenije? Po mnenju Toneta Kovača, župana ene najmanjših slovenskih občin Osilnice, bi morala stroka dati odgovor na vprašanje, od česa in kako naj živijo ljudje na demografsko ogroženem obmejnem območju. Po njegovem za životarjenje nista vedno kriva le državna meja in denar. Najpomembnejša je odločitev, ali bo ob Kolpi v prihodnje divjina ali kulturna krajina. In ko bo dorečena strategija in bo od države ponujena vsaj strokovna pomoč, bi si po Kovačevem prepričanju “spodaj" lahko priskrbeli denar in si hitro pomagali. A vsi župani o takšni tezi očitno niso povsem prepričani. Medtem ko eni pričakujejo tudi pomoč države, pa drugi verjamejo, da bi jim zadostovalo šele sofinanciranje iz evropskih strukturnih skladov. Upajmo le, da ne bodo toliko časa ugibali, kdo in kako naj jim pomaga, da takrat, ko se bodo odločili, ob Kolpi skoraj ne bo več nikogar, ki bi lahko sprejel pomoč. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Zmigaj se! SVETOVNA PRVAKA NAVDUŠILA POD MAROFOM^ - Prvi zvezdi državnega prvenstva v latinskoameriških plesih v Novem mestu sta bila svetovna prvaka Andrej Škufca in Katarina Venturini, ki sta se tudi tokrat kot vedno potrudila in novomeškim ljubiteljem plesa, ki so v soboto zvečer do zadnjega sedeža napolnili tribuno športne dvorane Marof, pokazala izjemno predstavo ter osvojila že šesti zaporedni naslov državnih prvakov. Na prvenstvu je nastopilo tudi šest parov domačega kluba, kar kaže, da se športni ples v Novem mestu spet prebuja, kar je ob dveh močnih in kvalitetnih plesnih šolah Urški in Plesnem centru Dolenjske skoraj logična posledica. Več o tekmovanju na športni strani. (Foto: I. Vidmar) Trimo presegel vsa pričakovanja Največje trebanjsko podjetje lani doseglo bistveno več, kot so načrtovali - Najpomembnejši novi proizvod, nova fasada v redni proizvodnji avgusta letos • Pridobili posel za Mercedes v Španiji TREBNJE - Po osnovnih kazalcih uspešnosti, tako po gospodarnosti, donosnosti kapitala in donosu sredstev kot tudi po rasti prihodka (v letu 1999 je dosegel 10.298.611.000 tolarjev), dodane vrednosti na zaposlenega (4.978.000 tolarjev) in čistega dohička (311.449.000 tolarjev) je delniška družba 'IVimo daleč presegla vsa pričakovanja. To je kolektiv s 419 zaposlenimi dosegel z razvojem tehnologij, z nenehnimi izboljšavami (v te je bila vključena že slaba polovica zaposlenih, v 59 projektih pa so prihranili kar 45 milijonov tolarjev!), z izobraževanjem zaposlenih in s prizadevanji za poslovno odličnost. Trimovci so bili naposled izmed rektorica Tatjana Fink postala večjih podjetij lani izbrani med 3 najboljša slovenska podjetja, kot krona skupnih uspehov pa je prišlo še priznanje, ko je njihova di- menedžerka leta. Lani so pridobili patent za tehnologijo kontinuirane izdelave ognjevarnih in negorljivih gradbenih plošč, nova tehnologija za proizvodnjo jeklenih konstrukcij pa bo še povečala konkurenčnost trebanjskih kovinarjev, ko bo aprila letos končana naložba, v katero bodo letos vložili 670 milijonov tolarjev lastnih sredstev. Nadpovprečni rezultati Trima so tudi odraz skrbi za kakovost; že leta 1993 so pridobili certifikat ISO 9001, januarja letos pa še certifikat ISO 14000 za okolje; ateste, certifikate imajo v vseh državah, kjer prodajajo. “Na domačem trgu smo še najmanj zaščiteni,” je dejala direktorica Finkova, ko je na novinarski konferenci z najožjimi sodelavci komentirala lanskoletno poslovanje in načrte. Pa vendarle ostaja Slovenija najpomembnjši trg Trima, kjer pa so že dosegli tolikšno zasičenost, da bodo še več skušali narediti za prodajo svojih izdelkov v Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Danski in Poljski, kjer so se že dobro uveljavili; prodirajo tudi na nove trge, kot sta bolgarski in norveški. Le nekoliko bodo povečali število zaposlenih, da bi okrepili tržno mrežo oz. predstavništva v tujini, sicer pa bodo v naslednjih letih zavestno upočasnili rast celotnega prihodka na 5-odstotno letno rast. Veliko si obetajo od najpomembnejšega novega proizvoda - nove fasade, ki bo v redni proizvodnji predvidoma avgusta letos, spodbudna pa je zasnova novega sistema protihrupnih ograj ter nove zvočno-izolativne plošče za zvočnoizola-tivne kabine, predelne stene in zaslone v objektih z-višjimi akustičnimi zahtevami. P. PERC Tatjana Fink, direktorica Trima A VREM E Ob koncu tedna bo bolj oblačno, možne bodo manjše padavine, še vedno bo nekoliko hladneje. Košarka Končnica za prvaka KRKA TELEKOM : PIVOVARNA LAŠKO Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 18.3.2000, ob 20. uri fflBB * Pokrovitelj: FOTO ASJA Žrebanje vstopnic: Mobikosec (Kobra) Dnevi odprtih vrat v salonih Renault od 16. - 18. marca 2000 RENAULT ... Get up, get on up... Število modelov CUO MTV in treh bogato opremljenih Meganov je omejeno. ... Get up, get on up... Prvi dobijo brezplačen CD. ... Stay on the scene... nww. rcnaultsi Berite danes stran 2: •Red, ki bo Kolpo varoval in tržil stran 3: •Lehnjak pomembnejši od elektrike stran 7: •Zaradi nasprotnikov mostovi zaprti stran 6: •Sožitje in VDC z roko v roki stran 9: • Kočevska drevesnica orje ledino stran 11: •Na Bajnof ne po štorovke, ampak krast mleko stran 18: •Brez strahu in predsodkov do epilepsije! •Nevarni virus hepatitisa B NAPADALNEGA MEDVEDA SO POKONČALI ŽIMARICE - Prejšpji teden je na lokalni cesti med Ribnico in Grčaricami medved trčil v avtobus, a ni bil huje poškodovan in sc je mirno umaknil na varno. V Žimaricah v občini Sodražica je v petek kosmatinec poskrbel za nov preplah med krajani. Okrog četrte ure zjutraj je namreč vdrl v hlev Janka Divjaka in umoril štiri ovce, več pa jih je ranil. Medved je bil pri Divjakovih na “obisku “ že januarja, a so ga takrat pri vlomu v hlev domačini napodili v bližnji gozd. Zadnja dva meseca je povzročil več škode v vaseh Jelovec, Gora, Podklanec in Zimarice, kamor je večkrat zahajal sredi belega dne, čeprav je vas poseljena, čeznjo pa pelje regionalna cesta. Zaradi tega je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odločbo o odstrelitvi medveda, sodraški lovci pa so ga v petek ponoči v bližini Zimaric tudi odstrelili. Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o. Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376490 ISSN 0416-2242 9 770416 224000 !>! A S A A /V št E T A Darila in potegavščine Tomark iz Ljubljane jc eden tistih neutrudnih novodobnih podjetniških organizmov, ki se državljanom prikazujejo vsake toliko časa kot prijazen osrečevalec ljudi. So še drugi, nekakšen Hram itd., ki obljubljajo državljanu, da lahko z malo truda in ščepcem sreče pride do zavidljivo lepih nagrad. Ne da bi se posebej posvečali pošiljatelju, se številni prebivalci lahko spomnijo, da so prejeli pismo, kjer je na vidnem mestu na Veliko pisalo: Peter Pan - ime jc zgolj za primer - je lastnik mercedesa. Ali pa: Peter Pan je dobitnik toliko in toliko denarja. jP'red Petrom Panom in mercedesom je bil še uvodni del sta^a, in sicer, “kaj če bo nekega dne pisalo”. Vendar ta pripis, ki pove, da o mercedesu in milijonih ta trenutek še ni ne duha ne sluha, je bil nekje za robom in skoraj nečitljiv. In vendar so taka sporočila dovolj za zavist, kjer se najprej oglasi zavist, za čestitke dobromislečih, in za razočaranje pri naivnih. Med taka “osrečevanja” po poti, kot so opisana, lahko štejemo tudi ponudbe za prerokovanje prihodnosti, ponudbe za vzdihovanje po telefonu in druge cenene in intelektualno bedne ponudbe iz široke novodobne zbirke vse za človeka. Tokratna anketa Dolenjskega lista se posveča omenjenemu dogajanju in zlasti vašemu mnenju o tem, za kaj sploh gre pri vsej zadevi. DARINKA PLUT, šivilja s Črešnjevca: “Skoraj vsak dan je poln poštni nabiralnik reklam, vendar se človek sam odloči, kaj bo kupil. S tem, ko napišejo na reklamo ime človeka in mu obljubljajo, kaj vse bo dobil, zavajajo morebitne kupce, gre pa tudi za nelojalno konkurenco. Najbrž bi morala o tem kaj reči inšpekcija in urad za varstvo potrošnikov. Zanima me, kje dobijo naše naslove.” TINA MIŠJA, študentka iz Črnomlja: “Trgovci izkoriščajo lahkomiselnost ljudi, res pa je, da so Slovenci marsikdaj tudi preveč lakomni oziroma želijo priti do dobrin na lahek način in nasedejo. Sploh ne odprem pisem, za katera vem, da so v njih prazne obljube. Vendar pa mislim, da bi takšnim trgovcem nekdo moral stopiti tudi na prste in jih kaznovati z visokimi kaznimi.” JANKO POGAČNIK, voznik iz Ribnice: “Včasih reklamiranje kupcu pomaga, da pride do dobrih stvari, zato vse, kar zadeva različne rekla-mane ponudbe in nagrade, ni le slabo. Reklamiranje bi moralo biti zakonsko urejeno, da bi tistega, ki reklamira, zavezovalo k spoštovanju določenih pravil. Če bi prišlo do zavajanja kupcev in prevar, bi morali hitro ukrepati, da bi kupce zaščitili!” TINA JUŽNIČ, študentka iz Kočevja: “Konkurenca je izredno huda in proizvajalci in trgovci si na vse možne načine prizadevajo pridobiti kupce. Prodajalce razumem, prav tako tudi njihovo zvitost, kljub temu pa menim, da bi morali poznati meje, do katerih lahko gredo. Tiste, ki gredo preko tega, bi bilo potrebno kaznovati, vendar bi tudi sami kupci morali biti pozornejši!” JASNA JAZBEC GALEŠA, pravnica iz Novega mesta:”Menim, da gre za zavajanje ljudi, pri katerem uporabljajo zelo oseben pristop. Predvsem so zavajajoče fotografije daril, ki naj bi jih prejeli ob nakupu izdelkov iz kataloga in za katere se nato izkaže, da so daleč od tistega, kar si pričakoval. Gotovo bi koristilo, da bi ta podjetja obiskala inšpekcija.” SONJA LOKAR, administratorka iz Šentruperta: “Ni prav, da skušajo nekateri z zelo agresivnimi propagandnimi sporočili prepričati ljudi, kaj vse lepega se jim obeta in da bodo na lahek način obogateli, če bodo storili to ali ono. Poznam kar precej ljudi, ki so nasedli zavajajočim reklamam. Takšne oglaševalce bi morali, pristojni organi prijeti bolj trdo.” VINKO ZALOKAR, sobopleskar iz Ponikev pri Studencu: “Prav nič me ne motijo take pošiljke oziroma obvestila, v katerih različni oglaševalci obetajo ne vem kako bogate nagrade, celo avtomobile. Ob takšni ponudbi bi se lahko razjokal, ker vem, da si takšnega avtomobila v resnici ne bi mogel privoščiti. Po drugi plati mi gre na smeh, saj tako naiven pri teh letih in izkušnjah le nisem.” JANI 7.AJBER, televizijski snemalec iz Krškega: “Človek se hipoma razveseli takih stvari. Ko premisli in prebere, ugotovi, da bi s sodelovanjem v ponujeni igri samo podprl neznanega, ki bi rad hitro obogatel. V neki ponudbi sem dobil življenjepis, vendar ponudnik ni hotel več nadaljevati tistega, kar mi jc punudil sam. Žato sem vse njegove naslednje ponudbe zavrgel.” IVANKA VATOVEC, iz Brežic: “Takšen način privabljanja kupcev se mi zdi precejšen nesmisel in ga ne jemljem resno. Prepričana sem, da mnogo ljudi prime za vabo in da so potem, ko obljubljene prve nagrade ne dobijo, razočarani. Zato menim, da ni prav, če družba dopušča takšne stvari. Takim trgovcem bi država morala stopiti na prste.” Evropske vezi Evropska pomoč projektu Veselošolski inovatorji Evropska zveza je v okviru programa Leonardo da Vinci namenila enkratno finančno pomoč projektu Veselošolski inovatorji, ki dve leti deluje v okviru revije Pil Založbe Mladinska knjiga. Denar bodo uporabili za kritje stroškov udeležbe sedmih učiteljev mentorjev na prireditvi Nacionalni teden znanosti in dnevi Britanskega združenja za popularizacijo znanosti (Bays), ki bo od 17. do 30. marca v Veliki Britaniji. Udeleženci so izbrani iz sedmih osnovnih šol, ki pri projektu Veselošolski inovatorji usmerjajo mlade raziskovalce. Z našega območja bodo v Veliko Britanijo potovali mentorji iz OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja, OŠ Save Kladnika iz Sevnice in OŠ Šmihel iz Novega mesta. Namen obiska je tesnejše sodelovanje ter iskanje novih možnosti za usposabljanje in izmenjavo izkušenj s področja znanstvenoraziskovalnih poskusov. Mladi raziskovalci Veselošolskih inovatorjev so povezani z mladimi raziskovalci iz Velike Britanije od konca lanskega šolskega leta. Red, ki bo Kolpo varoval in tržil V Črnomlju predstavili projekt o vodnogospodarskih osnovah povodja mejne reke Kolpe - Velika vloga javnosti - Pomembno sodelovanje s Hrvati, ki imajo s Kolpo podobne načrte kot Slovenci ČRNOMELJ - Uprava RS za varstvo narave je pretekli petek pripravila v Črnomlju uvodno predstavitev projekta z naslovom “Vodnogospodarska osnova povodja Kolpe”. Glavni namen projekta je izdelava celovitega in uporabnega načrta, s pomočjo katerega bo zagotovljeno varno, zdravo in kakovostno življenje v sožitju z vodo. Hkrati pa gre tudi za uresničevanje zahtev Evropske unije o enotni politiki do vode, ki jo mora Slovenija kot pridružena članica EU pripraviti za posamezna povodja. Načrt upravljanja s povodjem Kolpe je peta vodnogospodarska osnova povodij v Sloveniji. Po Kokri, Dragonji in Dravi se sedaj začenjata načrta Idrijce in Kolpe. V Sloveniji se povodje Kolpe razširja na 1125 kv. kilometrih, • obsega pa občine Osilnica, Kostel, Črnomelj, Metlika ter delno Loški Potok, Ribnica, Kočevje in Semič. Na tem območju živi 45.000 prebivalcev, vendar jih ima vodovod le tri četrtine, kar je pod slovenskim povprečjem, medtem ko ima kanalizacijo le tretjina prebivalstva. Kot so na predstavitvi projekta, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor dr. Franci Steinman, poudarili številni govorniki, bodo izdelali dokument gospodarjenja z vodami povodja Kolpe ter analizirali količinsko, kakovostno, dinamično in ekološko stanje vodnega režima. Opredelili bodo dejavnosti, ki vplivajo na vode ter Boštanjčani terjajo obvoznico Začasno obvoznico bodo zgradili pred pričetkom izgradnje gradbene jame HE Boštanj ob predvideni ograji HE SEVNICA - Krajevna skupnost Boštanj ne soglaša s traso ceste skladno z lokacijskim načrtom HE Boštanj, pred pričetkom izkopa gradbene jame za HE Boštanj pa je nujno urediti začasno obvoznico za nemoten promet po cesti Krško-Zidani Most. Na srečanju predstavnikov KS Boštanj, Jožeta Udovča, Lojzeta Zalaščka in Franca Povšeta, sevniškega župana Kristijana Janca in požu-pana Andreja Štriclja, vodje strokovne skupine za izgradnjo HE na spodnji Savi Nika Galeše, direktorja krškega Savaprojekta Petra Žigantcja z direktorjem Savskih elektrarn Ljubljana (SEL), Boru- Proti raku nismo nemočni Pomembno je osveščanje ljudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Zveza mednarodnih društev za boj proti raku (UICC) sta določili prvi teden v marcu za mednarodni teden boja proti raku. Tako jc od 6. do 12. marca v Sloveniji potekal Teden boja proti raku, ki je bil zaznamovan z različnimi prireditvami. Tudi Dolenjsko društvo za boj proti raku (DDBR) je pripravilo televizijsko in radijsko oddajo, izpeljali so vsakoletno žrebanje učencev šestih in sedmih razredov, ki so podpisali slovesno zaobljubo, da v tekočem šolskem letu ne bodo prižgali cigarete in bodo za to prejeli Unicefove majice in skodelice ter pripravili nekaj publikacij. * Predsednik Dolenjskega društva za boj proti raku dr. Antun Gliicks je v Ljubljani prejel posebno srebrno plaketo za oživitev dolenjskega društva in za svoje prizadevno delo, župan Mestne občine Novo mtsto dr. Anton Starc pa je prejel priznanje za podporo društva. Dolenjsko društvo je povezano z Zvezo slovenskih društev za boj proti raku in njuna glavna naloga in cilj sta osveščanje ljudi z vedenjem, da proti raku nismo nemočni. Čeprav o raku še marsičesa ne vemo, nam je zagotovo znano dvoje: nekaterim rakom se lahko ognemo, nekatere pa odkrijemo tako zgodaj, da jih lahko uspešno zdravimo. Težišče dela društva je pravočasno odkrivanje raka na dojki. Zato organizirajo predavanja o raku dojk, na katerih ženske tudi poučijo o pravilnem samopregle-dovanju dojk. Na sedežu društva v Rozmanovi ulici 30 v Novem mestu si lahko vsak delavnik od 8. do 16. ure brezplačno sposodite video kaseto s filmom o samopregledo-vanju dojk. Sicer pa je telefonska številka društva 068/373-920. ocenili možnosti trajnostne rabe vode in vodnega okolja. Ker pa sta Kolpa in njen pritok Čabranka na več kot 140 kilometrih mejni reki, Slovenci projektno delo usklajujejo tudi s službami za vodno gospodarstvo Hrvaške. Kot so na predstavitvi poudarili gostje iz Hrvaške, bosta dokumenta o vodnogospodarskih osnovah povodja Kolpe imela, čeprav ju bo pripravljala vsaka država zase, veliko skupnega. Predvsem pa morata obe državi na enak način reševati probleme, da se ne bo dogajalo tako kot pred leti, ko je imela Slovenija v načrtu zavarovanje območja ob Kolpi s parkom, kar je na območju od Starega trga do Fučkovcev že uresničila, medtem ko so Hrvati načrtovali na reki velike hidroelektrarne. Tokrat so hrvaški sogovorniki poudarili, da so tako gospodarski in turistični interesi kot varstvo vode na obeh straneh mejne reke danes enaki, čeprav so Slovenci pri izdelavi projektov pred Hrvati. Pri tem pa j jc pomembno, kot je dejala tud1 pomočnica direktorja Uprave RS j za varstvo narave Alma Vičar, da j obe državi zagotovita takšen red, I da bosta lahko Kolpo tako varo-| vali kot tudi tržili. M. BEZEK-JAKŠE UMRL JE STANE OBERSTAR LJUBLJANA - V Kopru j« umrl nosilec partizanske sporne-nice 1941 Stane Obcrstar. Rojen je bil leta 1918 v Sodražici na Do-lenjskem. Po razpadu stare Jugoslavije je kot član Sokola sodeloval v OF ter bil organizator odpora proti okupatorju v Sodražici i" okolici. Leta 1942 je odšel v partizane, kjer je bil komandir voda. nato komandir čete v notranjskefl1 odredu, in namestnik komandanta bataljona Cankarjeve brigade-Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bil komandant ribniškega bataljona in nato do osvoboditve komandant 1. in 2. letalske baze Glavnega štaba NOV in PO Slovenije na Otoku pri Metliki. Po vojni j( ostal v vrstah JLA. Po upokojitvi 1963 je bil aktiven v raznih družbenih organizacijah v Kopru, kjef je tudi živel. tom Miklavčičem in vodjem pro-jetka, Janezom Nučičem, sta sevniška občina in KS Boštanj dali soglasje za izgradnjo začasne obvozne ceste ob predvideni ograji HE Boštanj, SEL pa je pooblastil Savaprojekt za izdelavo lokacijske dokumentacije in pridobitev lokacijskega dovoljenja za izgradnjo te obvoznice. Dogovorili so se, da izgradnjo te začasne obvoznice financirajo SEL, predstavnika Posavja v medresorski komisiji za uskladitev prostorkih, ekoloških in gospo-darsko-kmetijskih investicij taisti skupini predlagata sklep, po katerem mora ministrstvo za promet in zveze izdelati dodatne variante proteka trase trajne obvoznice v Boštanju. Po obravnavah teh inačic sc bodo skupaj s KS Boštanj dogovorili o dokončni trasi obvoznice, kar bi sc moralo zaradi sedanje rezervacije zemljišč zgoditi čimprej. SEL bodo izdelale predlog infrastrukturnih posegov na območju lokacijskega načrta HE Boštanj, ki naj bi bili vključeni v energetski del izgradnje te hidroelektrarne. Na naslednjem podobnem srečanju, ki ga bodo pripravili posavski župani, pa naj bi obravnavali tudi operativne teme, kot, denimo, kako naj bi se v izgradnjo HE vključilo posavsko gospodarstvo, kjer bo sedež investicijske skupine za izgradnjo HE na spodnji Savi, kako v to skupino vključiti posavske strokovnjake in o sodelovanju SEL s strokovno skupino Posavja za izgradnjo HE na spodnji Savi. P. P. DR. BEBLER O SLOVENIJI, NATU, BALKANU METLIKA - V petek, 17. marca, bo ob 18. uri v sejni sobi občine Metlika redni letni zbor metliškega Občinskega združenja slovenskih častnikov. Po zboru bo ob 19. uri vojaški strokovnjak dr. Anton Bebler, profesor na FDV in predsednik Slovenske izseljeniške matice, predstavil aktualni pogled na Slovenijo, Nato, Balkan in predvsem na zadnje dogodke na Kosovu in v Črni gori. METLIŠKI GOSTINCI NA ALPE-ADRII METLIKA - V četrtek, 23. marca, se bodo na belokranjskem razstavnem prostoru na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavili metliški gostinci. Ob tej priložnosti bo Območna obrtna zbornica Metlika izdala katalog ponudbe zasebnih gostiln v občini, gostinci pa bodo pripravili tudi zanimivo anketo o poznavanju gostinsko-turistične ponudbe v domači občini. MINISTROV OBISK V NOVEM MESTU - Med delovnim obiskom < Novem mestu si je minister za kulturo Jožef Školč v sredo, 8. marca, v sprem stvu občinskih in upravnih delavcev na hitro ogledal Knjižnico Mirana Jard in gradbišče njenega novega prizidka, ki naj bi odpravil hude prostorski težave te pomembne dolenjske kulturne ustanove, a se je gradnja zavlekla vrednost investicije pa močno porasla (več o tem na kulturni strani). N« sliki: Jožef Školč (drugi z desne) na ploščadi pred Knjižnico Mirana Jard (Foto: M. Markelj) Ljubljansko pismo Socialno razslojevanje Začelo se je s poslanskimi plačami Zadnje čase se spet razgreto pogovarjamo o plačah. Vsi, ki opravljajo ugledno poklicno delo, terjajo poslanske ali vsaj zdravniške plače, sicer da bodo stavkali. Začelo se je že v letu 1992, ko jc prva Drnovškova vlada pred volitvami bistveno povečala plače - kar za 35%. Zatem so se plače umirile vse do leta 1994, to je do sprejema zakona o razmerjih med plačami v javnem sektorju. Takrat so ponovno narasle - za 8 odstotkov. Tretjič pa so plače “dobile krila” v letu 1996, po znameniti zdravniški stavki, ko jc vlada neodgovorno, brez slehernih strokovnih analiz, pristala na nekakšno izenačevanje sodniških in zdravniških plač po kriterijih, ki so do takrat veljali za sporne poslanske plače. S takšno kramarsko politiko, s popuščanjem pritiskom družbenih elit, je torej vlada bistveno prispevala k razkroju dotedanje kolikor toliko čvrste in pravične delitve plač v državi. Že leta 1995 je Delavska zveza Združene liste socialnih demokratov predlagala, da se vzpostavi razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1:12 v bruto plači, kar je dejansko pomenilo razmerje 1:8 v neto plači. V Državnem zboru so kasneje sicer uzakonili razmerje 1:14 v bruto plači, vendar je tudi takšno razmerje zaustavilo plimovanje plač. Toda namesto da bi vlada umiritev plač, kije nastala po sprejetju zakona o najnižji in najvišji plači, izrabila za graditev celovitega sistema plač v javnem sektorju, je v letu 1996 spet popustila pritiskom zaposlenih v posameznih “elitnih poklicih” za višje plače. To pa je sprožilo plaz vsesplošnega naraščanja plač. Višini poslanskih plač so sc takrat priključili zdravniki in kasneje univerzitetni profesorji, državni sekretarji, direktorji javnih podjetij, direktorji drugih gospodarskih družb itd. Tako je vladi uspelo, da je v kratkem času spornih 90 poslanskih plač v državi pomnožila z nekaj tisoči prejemniki podobnih plač v javnem sektorju in s tem na široko odprla vrata socialnemu razslojevanju slovenske družbe. Povprečne plače so se torej povečale predvsem zaradi povečanja visokih plač družbenih elit, nikakor pa ne zaradi plač drugih zaposlenih. Med slednjimi so tudi desettisoči, ki s svojim delom v polnem delovnem času ne zaslužijo niti minimalne plače - 74 tisoč bruto. Medtem ko si delavci ob nizkih plačah dan za dnem prizadevajo, da bj ohranili svoja delovna mesta, si družbena elita deli dohodke v razmerjih, kakršnih ne pozna praktično nobena država v Evropski skupnosti. In kaj storiti? Sindikati terjajo od vlade čimprejšnjo pripravo zakona o javnih uslužbencih, ki naj bi poenotil plačni sistem v javnem sektorju in odpravil nesprejemljiva razmerja. Zahtevajo tudi sklenitev novega socialnega dogovora o plačni politiki in ne nazadnje: pričakujejo tudi skorajšnjo spremembo zakona o dohodnini in s tem prenos dela bremena, ki ga sedaj plačujejo zaposleni z nizkimi plačami, na visoke plače. VINKO BLATNIK Novomeška kronika TONI NI DELAL ZASTONJ ■ Toni Gašpcrič je uporabil vsa svoja znanstva in zveze, da je pripravil Veliki Dobrodelni Koncert. Vse z veliko začetnico. Koncert je bil Velik, saj si ga je ogledalo 2000 ljudi in je na njem nastopilo 30 ansamblov in 10 pevcev, povezovalo pa ga je šest napovedovalcev. Koncert je bil Dobrodelen, saj so vsi nastopili zastonj, zastonj je bila dvorana, ozvočenje, varnostniki, scena. Pogostitev nastopajočih in še marsikaj. Izkupiček od dobrodelne prireditve prav tako ne bi smel hiti majhen in bo precej pomagal olajšati življenje ledvičnih bolnikov, ki so odvisni od dialize. Toni tokrat res ni delal zastonj. Vprašanje pa je, koliko bo od dobrodelne prireditve zaslužila država, ki tudi od dobrodelnosti Pobira davke. PODŽUPANI SE DRENJAJO - Bolj ko se bližajo državnozborske volitve, bolj navdušeno vsi štirje novomeški podžupani obiskujejo vsakovrstne prireditve. Kjer se zbere nekaj več ljudi, J'h ne moreš zgrešiti. Ne manjkajo na nobeni otvoritvi, hitijo s sejma na slikarsko razstavo, od tam na dobrodelno prireditev in potem naprej na plesni turnir in še kam. Ko novinar že misli, da mu Jc enkrat le uspelo, da ni nobenega od njih na fotografiji, šele ob prebiranju časopisa ugotovi, da se sPet moti. . CUNJE BREZ ŽENSK - Cunje se danes dobro prodajajo, če so obešene na bolj ali manj razgaljena vitka dolgonoga lepa mlada dekleta, ki nekatera prav dobro služijo od tega, da sc sprehajajo pred potencialnimi kupci ■zdelkov tekstilnih tovarn, se lomijo v bokih in zapeljivo gledajo. Ze zdavnaj več ne velja, da obleka naredi človeka, ampak ravno obratno. Lepa obleka je lepa na lepi ženski (ali moškem). Te lekcije osnov trženja v Novotckso-vi Tkanini očitno še niso vzeli, i vojo novo kolekcijo pomlad/poletje 2001 so predstavili tako, da so vzorčke blaga nalepili na karton ali pa ga pokazali kar zvitega v bale. V Tkanini res delajo samo blago in ne šivajo oblek, a tudi v Mercedesu delajo samo avtomo-. de, pa jih nikoli ne predstavljajo brez lepotic, naslonjenih na pokrov motorja ali ob odprtih vratih razkošnih limuzin. MŠŠ iz M ASIH OBČI M MM Ena gospa je rekla, da se novomeški mladinski klub imenuje Lokalpatriot zato, ker v njem lokajo, kaj ima pri tem patriot, pa se ne more spomniti. KONCERT PEVSKEGA ZBORA RUPERČVRH STRANSKA VAS - Pevci pevskega zbora Ruperčvrh bodo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Birčna vas ob dnevu žena m prihajajočemu materinskemu nevu pripravili večer narodnih jn umetnih pesmi. Na koncertu, ti bo v petek, 17. marca, ob 19.30 v dvorani gasilskega doma v stranski vasi, bodo nastopili še zenski pevski zbor Mavrica iz °nta starejših občanov Novo mesto in učenci osnovne šole birčna vas. USTANOVNI OBČNI ZBOR Škocjan - v nedeljo, 19. jitttrca bo ob 8.30 v gostilni Marinčič ustanovni občni zbor k°njerejskega društva Škocjan. ' I 3t MOVO IVI 17 ^k(E ■ ><>!«< »cl r>j ICC.| ^ času od 6. do 13. marca so i' novomeški porodnišnici rodi-L>: Darinka Smolič z Dol. Poni-kev - Blažko, Marija Rešetič iz Malega Bana - Timoteja, Martina Glavič iz Lašč - Domna, Renata Gorišek iz Dol. Stare 'jlsi - Anjo, Lidija Grabrijan iz ^dlešičev - Anjo, Irena Nose iz traže - Anjo, Suzana Dajčmnn s Kala - Nastjo, Andreja Miklič 'z Šentjerneja - Jernejo, Ber-'kirda Gazvoda iz Vel. Brusnic 'Benjamina, Pavla Podržaj iz Kumanje vasi - Lariso, Stanka libram iz Dobrave - Uroša IVhijca Dobrovnik iz Leskovca -Kana, Nataša Kastelec iz Lahovč - Marušo, Irena Pregrat iz "°r. Radulje - Iris, Mihaela Bučar iz Velike Cikave - Lauro. Čestitamo! Lehnjak pomembnejši od elektrike Posvet o reki Krki v Žužemberku - Zaradi slabih izkušenj ustavili podeljevanje kancesij za gradnjo malih hidroelektrarn na Krki - Ohraniti, kar je ostalo ŽUŽEMBERK - Krka je edina slovenska reka, ki se ponaša s številnimi lehnjakovimi pragovi in slapovi, ki bi jih gradnja hidroelektrarn in nevestno izkoriščanje reke v gospodarske namene lahko močno ogrozilo. Zaključek posveta o reki Krki, ki ga je prejšnji teden v Žužemberku pripravil Emil Glavič, je, daje treba z gradnjo elektrarn na tej reki še počakati. Pred leti je bil pritisk po gradnji malih hidroelektrarn še precej večji kot danes, graditelji pa so pri oblasti uživali nekritično podopo-ro, saj je veljalo mnenje, da bi množica malin hidroelekrarn pripomogla k zaprtju jedrske elektrarne, kar je zmotno. V Sloveniji je tako zgrajenih 500 tovrstnih objektov, nekateri so medtem že propadli. Danes ideje o množični gradnji malih hidroelekrarn, ki bi bistveno spremenile izgled vodotokov in zajezile cele doline, niso več aktualne. Tudi Krke niso obšla taka razmišljanja, male elekrarne pa so v preteklosti skoncentrirali v Zagradcu, kjer pa so se tovrstni ‘ ekti objekti zelo različno vklopili v okolje. Naj večja nakaza je ogromni poševni jez elektrarne sredi Zagradca. V zadnjih letih se načrtovalci gospodarskega razvoja precej bolj zavedajo dragocenosti naravne dediščine in objektov, ki bi tako grobo posegali v naravni izgled rečne struge, ne dovolijo graditi. Kljub temu seje v zadnjih letih na čudovitih lehnjakovih pragih na Krki pri Podgozdu zgodil še en grob poseg v okolje. Investitor, ki je sicer pridobil koncesijo za malo hidroelektrarno in dobil dovoljenja za obnovo mlina, si je gradnjo zamislil precej po svoje in namesto predvidene obnove starega Suhokranjski drobiž JOŽEFOV PLES - Stare običaje in še posebej “rompljanjc” bodo obudili to soboto, 18. marca, zvečer v gostilni “Pri Krncu” na Hribu pri Hinjah, kjer bo v nadaljevanju na Jožefovem plesu še posebej veselo. AJDOVEC V ŽUŽEMBERKU - Vrsto zanimivih likovnih in literarnih izdelkov, fotoreportažo o življenju podružnične šole, projekt o zravilnih zeliščih in še kaj razstavljajo učenci in mali šolarji podružnice Ajdovec v šolski avli OŠ Žužemberk. DAJMO LETOM ŽIVLJENJE -“Dajmo letom življenje, ne životarjenje!” je na nedeljskem občnem zboru poudaril predsednik DU Dvor Franc Senica in zaželel vsem prisotnim, da bi v programu društva vsak našel kaj primernega tudi zase. Upokojenci bodo leto pričeli z nakupovalnim izletom na Madžarsko, v maju bodo odšli na Bled, Brezje in v Bohinj, v juniju se bodo srečali z ostalimi upokojenci v Velenju in v avgustu v Dolenjskih Toplicah, sledil bo še izlet v neznano in več družabnih srečanj. Na ugoden odziv pa je naletel tudi predlog upokojen-ca-rekreativca, da bi našli čas tudi za krajše in daljše pohode na bližnji Hrib sv. Petra pa tudi za Jurčičevo pot itd. mlina zgradil nov objekt ter temeljito spremenil izgled brežin ter zabetoniral dobršen del lehnjakovih pragov. Pomočnik direktorja uprave za varstvo narave pri ministrstvu za okolje in prostor Franc Zajc meni, da čas za gradnjo malih elektrarn še ni zrel, kar dokazuje prav primer v Podgozdu, kjer graditeljem ne glede na vse zakonske omejitve in druge predpise očitno ne morejo preprečiti posega oziroma ga prisiliti, da bi vzpostavil prvotno stanje, kar pa glede na to, da se lehnjak v strugi reke ne naloži čez noč, dejansko niti ni mogoče. Na Dobra kakovost podgorskih vin RATEŽ - Člani Društva vinogradnikov Janez Trdina Brusnice - Gabrje so te dni v Vovkovi gostilni na Ratežu ocenili svoj lanski vinski pridelek. Komisija pod vodstvom Katarine Merlin (v njej so še sodelovali: Darko Marjetič, Jože Simončič, Samo Hudoklin in Gregor Štemberger) je skupaj ocenila 68 vzorcev. Razveseljiv je opazen dvig kakovosti vseh vin, še posebej cvička. Med osemnajstimi vzorci cvička je najvišjo oceno (16,03 točke po Buxbaumu) prejelo vino Iva Kul-jaja iz Ljubljane, ki je zraslo na gabrskih Kavčih. Drugi je bil Anton Krkuta iz Brusnic (15,90), tretja Anica Kos iz Šentjerneja (15,63), ki je bila svojčas dvakrat kraljica cvička. Za dolenjsko rdeče vino je najvišjo oceno (15,90) prejel Franc Kobe iz Jugorja, kije svojo kapljico pridelal in donego-val v Gabrski gori. Drugi (15,76) je bil Janez Hrovatič iz Novega mesta, tretji (15,66) pa Ivan Vovko z Rateža. Med vzorci dolenjskega belega vina je bilo najboljše vino Staneta Povšeta (16,06) z Otočca, ki je zraslo na Tolstem Vrhu, za njim pa Jožeta Luzarja (16,03) z Rateza in Zvoneta Bana (15,93) iz Velikih Brusnic. Za sortna vina so najvišje ocene prejeli: Anton Vovko (17,73) z Rateža za renski rizling, Jolanda Kuljaj (17,60) iz Ljubljane za sivi pinot, Anton Vovko (17,43) za kerner, Igor Perhaj (17,20) z Rateža za cnardon-*nay in Miro Kuljaj iz Gabrja (17,12) za kerner, letnik 1997. Prvaki ostalih sort so bili: Ivo Kuljaj (modra frankinja - 16,26), Anica Kos (rose - 15,50), Anton Turk (sauvignon - 16,00), Miro Kuljaj in Tomislav Pralica iz Ljubljane (beli pinot - 16,80) in Gabrijel Hudoklin iz Velikih Brusnic (zeleni silvanec - 16,63). BELI GRABEN PRI ŽUŽEMBERKU - Ljudje v Suhi krajini so nad cestami pogosto razburjajo, še predvsem nad zelo slabo vzdrževano regionalno cesto od Poljan do Žužemberka. Kot smo o tem v Dolenjskem listu že poročali, bi za to cesto morala skrbeti država, vendar ta tudi letos zanjo ni namenila denarja. Na cesti, ki ji lahko bolj rečemo jama pri jami, je hitrost omejena na 40 km, že nekaj časa pa je na njej tudi delna zapora. Pred tremi meseci se je namreč približno 5 kilometrov pred Žužemberkom v Belem Grabnu udrl del cestišča. Od takrat je usad v dolžini petih metrov prometno ustrezno označen, postavljena pa jc tudi polovična cestna zapora. Tako je bilo pred tremi meseci in je še danes, brez sledu o kakršnikoli obnovi. Pomočnik direktorja na Direkciji Republike Slovenije za ceste Miklavž Čapon je dejal, da za sanacijo usada pripravljajo projekt sanacije brežin, ki je v zaključni fazi. Letos bo izveden razpis za sanacijo brežin, dela pa bodo predvidoma opravljena do jeseni. upravi za varstvo narave so se prav zaradi tega primera odločili, da do nadaljnjega ne bodo podeljevali koncesij za gradnjo energetskih objektov na Krki. Prav lehnjak in njegovo nalaganje v Krkini strugi je zadnja leta predmet zanimanja več strokovnjakov, ki ugotavljajo, da stanje kljub onesnaženosti Krke ni kritično, saj lehnjak še naprej raste celo v spodnjem kemično bolj onesnaženem toku reke Krke. Zadnja opažanja kažejo, da niti vse bolj množično kajakaštvo in vožnja z rafti v zgornjem toku Krke od izvira do Žužemberka, na katerem je več kot deset višjih lehnjakovih slapov, še nista resneje poškodovala lehnjaka. Kljub temu Emil Glavič predlaga, da bi ob nizkem vodostaju omejili ali celo prepovedali plovbo preko lehnjakovih pregrad. Po Glavičevem mnenju pomeni največjo nevarnost za lehnjakove pragove na Krki nihanje vodostaja, ki bi ga lahko povzročil nenadzorovan odvzem vode za delovanje hidroelektrarn. Lehnjak mora biti namreč ves čas vlažen oziroma pod vodo, če se skupaj z mahom, ki ga prerešča, osuši, začne razpadati. I. VIDMAR V* i BETON IN LEHNJAK - Takole zdaj zgledajo lehnjakovi pragovi pri Podgozdu. Idilično podobo za Krko značilnih slapov, ob katerih so se v preteklosti vrtela mlinska kolesa, je močno spremenilo gradbišče male elektrarne. Res so v preteklosti nepremišljeni graditelji na in ob Krko postavili še veliko grše spake, kar pa ne pomeni, da lahko s takim početjem nadaljujejo. (Foto: I. V.) MLADI IN KMETIJSTVO 2000 MIRNA PEČ - Društvo podeželske mladine Mirna Peč bo s pomočjo Kmetijske svetovalne službe Novo mesto pripravilo v soboto, 18. marca, ob 18. uri v tamkajšnjem kulturnem domu občinski kviz Mladi in kmetijstvo 2000. V znanju iz različnih kmetijskih področij se bo pomerilo šest ekip, najboljša pa se bo udeležila podobnega kviza na regijski ravni. ZA POŽRTVOVALNO DELO - Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite so v Šentjerneju minuli torek slovesno podelili občinska priznanja civilne zaščite. Priznanja, ki sta jih zaslužnim vročila šentjernejski župan Franc Hudoklin in poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Franc Šinkovec, so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Prekopa, Vera Mesojedec in Jožef Jakše, Stanetu Zagorcu pa so podelili republiški srebrni znak civilne zaščite. (Foto: M. Hočevar) OBČNI ZBOR DRUŠTVA NOVO MESTO NOVO MESTO - Redni letni občni zbor Društva Novo mesto bo v sredo, 22. marca, ob 19. uri v izobraževalnem centru v Hotelu Krka. Zbor članstva bodo izkoristili tudi za predstavitev pobude društva za ureditev sprehajalne poti ob Težki vodi od Gotnc vasi do izliva v Krko. GREGORJEV SEJEM - Kmetijska zadruga Krka je od petka do nedelje pred svojo poslovno enoto Agroservis v Žabji vasi pripravila 6. Gregorjev sejem, na katerem se je predstavilo več kot 150 domačih in tujih raztavl-javcev strojev in opreme za kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo, lepo sončno vreme pa je v treh dneh na ogled sejma privabilo tudi rekordno število obiskovalcev. Sejemski utrip so popestrila tudi številna strokovna predavanja in pokušnje hrane in vina. (Foto: I. V.) Pri šoli gradijo otroški vrtec Podpisali pogodbo za gradnjo vzgojno-varstvene enote pri OŠ Brusnice - Ravnatelj J. Jazbec: “Po dozidavi se bomo vključili v devetletno šolo” - Otrokom dajejo možnost izbire Nesrečna suhokranjska cesta Ob jamah in omejitvi hitrosti še delna zapora na cesti od Poljan do Žužemberka V Belem Grabnu bodo obnovili približno kilometer ceste tako, da jo bodo razširili v brežino. S tem se bodo usadu izognili, vendar ga vseeno dodatno obdelali. Na vprašanje, zakaj mora prometna in nevarna cesta tako dolgo čakati na obnovo, je Čapon-odgovoril: “Vsa dela, ki sc izvajajo na cesti, je potrebno predhodno uskladiti z vsemi posegi, ki sc bodo tudi v prihodnje načrtovali ali pa izvajali na tej cesti.” Kljub vsemu pa ostaja dejstvo, da se je v Belem Grabnu v zadnjih treh letih zgodilo več kot 25 nesreč. Prav tako je na desni strani ceste zelo strm prepad, pred katerim varuje le občasno postavljena plastična ograja, za močnejšo tako ni prostora. Regionalna cesta ni le nevarna, ampak tudi zelo slaba, kar pa ne čudi, saj je bila pred 37-imi leti na hitro asfaltirana, ker se je po njej predsednik Tito peljal v Dolenjske Toplice. Le kdaj bo Suho krajino obiskala še kakšna tako pomembna osebnost, da bo spet dobila cesto, ki bo podobna cesti? A. JERNEJČIČ VELIKE BRUSNICE - Osnovna šola Brusnice je edino lokalno središče v občini Novo mesto, kjer ni bilo prostorov za predšolsko vzgojo. Zato so varstvo in vzgojo predšolskih otrok organizirali v okviru šole v improviziranih prostorih. Take razmere so bile za delo, kot pravi Jože Jazbec, ravnatelj OŠ Brusnice, zelo težke.Očitno bo kmalu bolje, saj so 23. februarja podpisali v šoli pogodbo za gradnjo vrtca pri OŠ Brusnice. “Z dozidavo teh prostorov bo laže zadihala tudi šola in se bomo pr(javili za 9-letko,” pravi Jazbec. Po ravnateljevih besedah bodo dogradili 3 oddelke in spremljajoče prostore z 280 kv. m površine. Ni se bati, da bi bilo pod novo dobre šole. Ravnatelj obljublja streho dolgčas. “Kot ravnatelj šole si bom prizadeval za kvaliteten program v vzgojno-varstve-ni enoti. Tu bodo otroci imeli možnost spoznati računalništvo in angleški jezik in se bodo lahko vključili v športno vzgojo in glasbeni pouk. Tem štirim dejavnostim bomo posvečali posebno pozornost in otroci bodo imeli možnost izbire,” napoveduje ravnatelj hrusniške šole, katere učenci so se doslej izkazali že večkrat ob različnih priložnostih in s tem dokazali med drugim, da prihajajo z • Ob podpisu pogodbe med mestno občino Novo mesto in gradbenim podjetjem Vias za gradnjo otroškega vrtca v Brusnicah je bil poleg ravnatelja in predstavnikov obeh podpisnikov navzoč predsednik KS Brusnice Anton Deže-lan. Slavnostnemu podpisu so prisostvovali vsi učenci in učitelji. Sodeč po izvedenem kulturnem programu in burnem aplavzu, je bil podpis in s tem začetek gradnje vrtca res težko pričakovan dogodek. posebno pozornost do otrok in s tem do staršev, še v enem, mogoče ne vselej in ne povsod dovolj poudarjenem pogledu. “Zelo rad bi povedal, da se bomo trudili, da bo hrana kvalitetna in poceni,” pravi. Ko gre za otroke in za njihovo vključevanje v organizirano predšolsko varstvo, mnogi priznavajo, da ima otroštvo lahko širše razprta krila, če otroci niso v vrtcu. S temi sc strinja tudi Jože Jazbec. Vendar hkrati soglaša s tistimi ravnatelji na podeželju - v taki vlogi je tudi sam - ki so prepričani, da je zelo pomembno za poznejše lažje otrokovo šolsko delo, da se otroci čimprej vključijo v vrtčevski, pozneje šolski sistem dela in življenja. M. L. OTROŠKI VRTEC V BRUSNICAH - Vpis - pričakujejo, da bo precejšen -v novi vrtec bo spomladi. Prostore so že začeti graditi, gradbena dela bodo končali do začetka šolskega leta. Šola bo sama poskrbela za notranjo opremo in zunanjo ureditev. Na sliki: ravnatelj OŠ Brusnice Jože Jazbec na gradbišču novega otroškega vrtca. (M. L.) MŠŠ IZ M A t I H OBČIM IM METLIKA - Sredi letošnjega novembra bo minilo štiri deset let, odkar je bil v Metliki ustanovljen zavod za zaposlovanje invalidov, ki je pet let pozneje prerasel v Komet. Rasel je samorastniško in se širil s svojim privarčevanim denarjem, kar je tudi razlog, daje danes dobro stoječa delniška družba. V Kometu so bili namreč vedno in so še danes navajeni zanašati se le nase. PUSTNO ZAKULISJE - Navado imamo, da prikazujemo pustne šeme na ulici ali na pustnem plesu, le malokdaj pa se zgodi, da pokukamo tudi tja, kjer se pripravljajo na maškarado. Koliko truda je potrebno, da je pustna šema zares zanimiva, vedo navadno predvsem tisti, ki jim na srečo ne manjka ne domišljije ne spretnosti. A niso pomembna le oblačila, ampak tudi maska, za katero skrijemo svoj pravi obraz. Danes se mnogi veliko raje kot za gumijasto ali plastično obrazno masko odločijo za poslikavo obraza, ki je, če se je loti pravi mojster, veliko lepša od umetne larfe. Prostovoljke Občinske zveze prijateljev mladine Metlika Duška Vlašič, Vesna Dupor in Vlasta Lovrinič so na pustni torek dokazale, da so zares prave mojstrice za poslikavo obraza. (Foto: M. B.-J.) ŠTIRJE IZ TROBILNEGA KVINTETA - Čeprav trobilni kvintet pri Glasbeni šoli Črnomelj vadi pod vodstvom Toneta Kralja šele pol leta, so fantje nastopili že večkrat in poželi obilo aplavza. Na fotografiji (od leve proti desni): Miha Filak in Andrej Leskovar (oba trobenta), Rok Fricelj (rog) in Marko Rožič (pozavna), manjka pa Bruno Konda, ki igra na trobento. (Foto: M. B.-J.) Čeprav so v tekstilni industriji vse prej kot lahki časi, pa so v Kometu po mnenju direktorja Antona Tomca preteklo leto zaključili uspešno. Prihodke v prodaji so v primerjavi z letom poprej povečali za 13 odst. ter pridelali 32 milijonov tolarjev dobička. “To je za nas uspeh, saj kar 81 odst. dohodkov dosegamo na tujih trgih. Gre predvsem za dodelavne posle, pretežno za Nemce in Švicarje. Lastnega programa, kjer prevladuje žensko spodnje perilo, kot so nedrčki, bodiji, stezniki in hlačke, pa od tujcev največ pokupijo Hrvati,” pove Tomc. Za domači trg je bilo v preteklem letu značilno, da je prodaja zastala,' čemur pa so se znali v Kometu dobro prilagoditi, saj so naredili več dodelavnih poslov za tuje kupce. V metliškem Kometu in v PREČENSKO GLEDALIŠČE V METLIKI METLIKA - Amatersko gledališče Prečna se bo v nedeljo, 19. marca, ob 16. uri v metliškem kulturnem domu predstavilo s komedijo Frana Roša “Mokrodolci”. Igra v treh dejanjih, ki jo je režiral Franc Plut, spremlja zaplete in intrige predvolilnega časa. njegovem obratu'v Starem trgu ob Kolpi je zaposlenih 430 ljudi, vendar vse kaže, da se bo število delavcev zmanjševalo. A ker ne nameravajo zmanjšati obsega proizvodnje, bodo postopoma del pro- SEMINAR O VARSTVU PRI DELU METLIKA - Območna obrtna zbornica Metlika bo pripravila v ponedeljek, 20. marca, ob 18. uri v tukajšnjem obrtnem domu seminar o novem zakonu o varstvu in zdravju pri delu. Delodajalci, ki se bodo seminarja udeležili, bodo brezplačno prejeli potrdilo o opravljenem izpitu iz varstva pri delu za vodilne in vodstvene delavce, kije v skladu z novo zakonodajo obvezen. izvodnjc zanje opravili kooperanti. Vendar za zmanjševanje števila delavcev po direktorjevem mnenju niso krive plače, te so redne in izplačane po kolektivni pogodbi, stroški dela pa so se lani povečali za 8 odst. Problem je v tem, da je danes malo tistih, ki bi se odločili za zaposlitev v tekstilni industriji. “Za letošnje šolsko leto smo raz- • V Kometu zadnja leta posvečajo veliko pozornost reklamiranju svojih izdelkov, kar sicer v zgodovini podjetja ni bila navada. Kljub temu da tudi na ta način kupci vse bolj spoznavajo njihove izdelke, pa načrtujejo, da bodo v jubilejnem letu pri tovarni zgradili tudi lastno tovarniško prodajalno. pisali pet štipendij za šivilje, a so ostale nepodeljene. Nihče ni povprašal zanje, čeprav je po drugi strani res, da danes podjetja razpisujejo zelo malo kadrovskih štipendij. Tudi za prihodnje šolsko leto razpisujemo pet štipendij, bojimo pa sc, da se bo letošnja zgodba ponovila,” potarna Tomc. M. BEZEK-JAKŠE Nagrade za inovatorje Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič je podelilo nagrade za izume in inovacije za preteklo leto V devetletko prvi in sedmi razred V viniški osnovni šoli bodo v prihodnjem šolskem letu zakorakali v devetletko prvošolčki in sedmošolci ■ Rešeno prostorsko vprašanje - Prvi razred kar v vrtcu • Obsežen šolski okoliš VINICA - Osnovna šola Vinica bo jeseni pričela z devetletno osnovno šolo tako v prvem kot v sedmem rezredu. Je edina na Dolenjskem in v Beli krajini ter ena od štirih v Slovenjji, ki ho v prihajajočem šolskem letu začela z devetletko v obeh razredih. Vendar ravnatelj Jože Režek poudarja, da so sc tako odločili predvsem zato, ker imajo veliko prednost pred številnimi drugimi slovenskimi šolami. Medtem ko bodo morali na v vrtcu, sedaj pa ta program pote- mnogih šolah pred uvedbo devetletke rešiti še pereče prostorske težave, teh v Vinici nimajo. Nekoliko po zaslugi manjše natalitete, a tudi zato, ker skoraj nimajo več učencev iz sosednje Hrvaške, ki so se nekdaj množično odločali za šolanje v Vinici. V viniški šoli je bila včasih tudi četrtina vseh učencev iz Hrvaške, vendar so se pred tremi leti skoraj vsi odločili za prešolanje v svojo državo. Tako je danes le še pet odst. vseh učencev, ki si nabirajo znanje v viniški šoli, s hrvaške strani Kolpe. Poleg tega bo posebnost viniške devetletke v tem, da se bo pouk v prvem razredu odvijal v bližnjem vrtcu, ki je sicer enota šole, tako da bodo v šolsko stavbo prišli šele drugošolčki. Seveda bodo v šoli kljub rešenemu prostorskemu vprašanju potrebno še kaj, predvsem pa dograditi in preurediti sanitarije in opremiti garderobe. Ravnatelj Režek se zaveda, da je iz klasične v devetletno šolo velik in marsikdaj težak skok. “Vendar imamo pri nas srečo, da že štiri leta izvajamo program “Korak za korakom”. Začeli smo ka že v drugem razredu. Prednost je v tem, da sta način in vsebina dela zelo podobna kot v devetletki, tako da bo prehod na nižji stopnji zelo olajšan,” je zadovoljen Režek in ne pozabi poudariti, da so prav vsi starši tako bodočih prvošolcev kot sedmošolcev soglašali, da se njihovi otroci šolajo v devetletki. Zanimivo pa je, da so se tudi eni od staršev iz Hrvaške, ki enega od otrok že pošiljajo v viniško šolo, odločili, da bo tudi mlajši pričel s prvim razredom devetletke v Vinici. Sicer pa je ravnatelj prepričan, da so tudi bodočim sedmošolcem precej olajšali prehod v devetletko že zaradi tega, ker že nekaj iet začenjajo s poukom nemškega jezika v četr- * Šolski okoliš viniške šole je zelo velik in redko naseljen, kar pomeni, da imajo veliko vozačev, to pa zahteva pri organizaciji pouka in nasploh dela na šoli veliko priprav. V tem šolskem letu se jih od 190 učencev vozi kar 52 odst., nekateri pa se pripeljejo v šolo celo 14 kilometrov daleč v eno smer. tem razredu, medtem ko fakultativni program angleščine od drugega razreda naprej poteka že trinajsto leto. J M. B.-J. SEMIČ - Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič iz Črnomlja je včeraj pripravilo v penzionu Smuk v Semiču predavanje o pomenu inovacij v gospodarstvu. O tem je govoril mag. Ivan Grebenc, vodja službe za tehnološki razvoj pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po predavanju in’pogovoru o inovacijah pa je društvo podelilo nagrade za izume in tehnične izboljšave za preteklo leto. Prvo nagrado v višini 300 tisoč tolarjev je prejel Jože Vardjan iz črnomaljskega podjetja Eki, in sicer za razvoj novega električno delujočega membranskega ventila, kije sestavni del gospodinjskih aparatov. Tovrstnih ventilov, kijih je začel Eki proizvajati lani, ne izdeluje nihče drug v Sloveniji. Prav proizvodnja teh ventilov pa je omogočila nadaljnji obstoj podjetja. Drugo nagrado, ki je znašala 200 tisočakov, so si razdelili Anton Trgovčič, Anton Starc in Anton Lakner iz semiške Iskre, in sicer za tehnične izboljšave avtomatskega merilnega stroja AMM 289. Stroj, ki so ga izdelali leta 1998, v proizvodnjo pa so ga vključili lani, opravlja različne meritve kondenzatorjev ter izloči slabe izdelke. Tako stroj omogoča zanesljivo kakovost kondenzatorjev, s tem pa tudi prodor do najzahtevnejših kupcev na svetovnem trgu. Upravni odbor društva se je odločil podeliti tudi dve enakovredni tretji nagradi po sto tisočakov. Tako so tretjo nagrado prejeli Danilo Plut, Franc Plevnik, Robert Čadonič, Igor Kolbezen in Anton Golobič iz semiške Iskre, in sicer za razvoj novega spektra XIY2 kondenzatorjev za odpravo simetričnih in asimetričnih frekvenčnih motenj za frekvenčno območje od 150 KHz do 300 MHz. Iskra se je z razvojem tega kondenzatorja obdržala med vodilnimi proizvajalci X1Y2 kondenzatorjev v najvišjem kakovostnem razredu. Tretjo nagrado sta si prislužila tudi Jakob Stariha in Božo Puš iz semiške Iskre za tehnične izboljšave stroja za rezanje folij SRF 4106. Z izboljšanim strojem za rezanje tankih metalizi-ranih plastičnih folij, ki se uporabljajo v proizvodnji folijskih kondenzatorjev, so v Iskri povečali tako produktivnost kot kakovost rezanja. M. B.-J. Sposojen denar za prvi stroj Vida Kočevar s Črešnjevca pravi, da se ne bi še enkrat odločila za šiviljsko obrt, vendar pa ji po sedmih letih samostojnega dela ne preostane drugega, kot da vztraja - Velika konkurenca ČREŠNJEVEC - Vida Kočevar s Črešnjevca pri Semiču je kot šivilja delala pri več delodajalcih, oh delu pa je dokončala še šolo za tekstilno tehnico. Ko pa se ji je pred sedmimi leti iztekel porodniški dopust, se je samozaposlila doma. Začela je šivati v garaži in ko se danes spomi-nja začetkov, se le nasmehne. Jože Režek RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - Boštjan Šaver (na levi) iz Semiča, študent kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je preteklo soboto v Špeličevi hiši v Črnomlju odprl fotografsko razstavo z naslovom Strukture nezavednega. Gre za ciklus fotografij, ki so nastajale med letoma 1996 in 1999, na njih pa je predstavil podobe, ki jih je našel vse od rodnega Semiča do italijanskih mest in dalmatinske obale. Kot je dejal Šaver, je rdeča nit ciklusa rekonstrukcija izbranih podob, poskus sanjanja za zaslonko fotoaparata. Razstava bo na ogled do 31. marca. (Foto: M. B.-J.) “Za prvi šivalni stroj sem si sposodila denar. Vendar sem že takoj na začetku zaposlila tudi delavko. Najprej sem opravljala dodelavne posle za druge tovarne, počasi pa sem začela načrtovati še svoje izdelke. Odločila sem se za zgornja oblačila za šport in prosti čas,” pripoveduje Kočevarjeva. Po enem letu njenega samostojnega dela je tudi mož Edvard pustil službo ekonomista v semiški Iskri in začel delati v Vidini šiviljski in konfekcijski obrti, čez čas pa je zaposlila še dve šivilji. Seveda je v garaži kmalu postalo pretesno za krojilnico, šivalnico in skladišče, in Kočevarjeva sta pred tremi leti na robu vasi postavila delavnico in hišo. Čeprav imajo danes pri Kočevarjevih bistveno boljše pogoje za delo kot pred sedmimi leti, pa Vida pravi, da se zagotovo ne bi odločila za obrt, če bi se morala še enkrat odločati. “Pred leti so me v obrtno dejavnost prisilile razmere. Poleg tega sem imela za samozaposlitev svetovalca, država pa je prispevala nekaj denarja za uspešnejši začetek. Res, da sem se ta- Vida Kočevar krat srečevala z začetnimi težavami, ki so že davno preteklost. Danes pa so največji problemi obrtnikov v tem, da kupci zahtevajo vse boljšo kakovost, za katero so pripravljeni plačati vedno manj, vse bolj pa zavlačujejo tudi s plačili,” potoži Kočevarjeva. Priznava pa, daje prednost manjših delavnic prav v tem, da se lahko zelo hitro prilagajajo. V Kočevarjevi obrtni delavnici sami rišejo kroje, krojijo, šivajo in tudi sami iščejo prodajalce. S svojimi izdelki zalagajo trgovine skoraj po vsej Sloveniji, še najmanj pa v Beli krajini. Vida pravi, da jima sedaj, ko sta z možem zaplula v obrtniške vode, ne preostane drugega, kot da vztrajata. “Zato širiva proizvodni program in krog trgovcev. Da je pri tem potrebno veliko truda in inovativnega dela, ni potrebno posebej poudarjati, zlasti še, ker je konkurenca velika,” pravi Vida, a hkrati le prizna, dajo optimizem še ni zapustil. Če bi se časi za obrtnike spremenili na boljše in če delovna sila ne bi bila tako draga, bi lahko zaposlila tudi 20 delavcev. m. g .j Uspešno Kometovo jubilejno leto Metliški Komet letos proslavlja 40. obletnico ustanovitve - Lani ustvarili za 32 milijonov tolarjev dobička, večino denarja pa so zaslužili na tujem trgu - V načrtu tovarniška prodajalna Sprehod po Metliki *------------------------ ŽUPANOVANJE - Metličani so lahko kar srečni, da je prišel Suhorčan Stane Željko župano-vat v Metliko le na pustni torek. Bolj bi jih najbrž skrbelo, če bi na Suhorju ustanovili lastno občino, pa četudi samo za pusta. Kaj se ve, če se ne bi čez čas pustne želje spremenile v zaresne, “civilne". SAMOZAVEST - Metliški župan Slavko Dragovan, ki se mu i je pred občinsko hišo na pustni torek ugnezdil pustni župan Želj- | ko, je zatrjeval, da se ne boji, da bi se mu zatresel županski stol- | ček. Nasprotno, ljudi je prepri- , čeval, da živimo v demokraciji in da si volivci lahko pač izberejo po svojem mnenju najboljšega župana. Dragovanje lahko upravičeno samozavesten. Občinske volitve bodo šele čezv slaba tri leta! BREZ TEŽAV - Pustna civilna družba iz obmejne Radoviče, ki se ; je poimenovala Radovske tropine, | se nikakor ne more načuditi, zakaj potrebuje Slovenija toliko časa za ratifikacijo meddržavnega sporazuma s Hrvaško in zakaj ima toliko težav z ljudmi, ki ilegalno prestopajo našo mejo. Radovčani so | te m še kakšno težavo na pustni torek rešili v enem zamahu. Ratificirali so maloobmejni sporazum, vzpostavili šengensko mejo, z lahkoto ujeli Kitajce, ki so si za vrata v lepšo prihodnost izbrali Radovi- ' co. Pozabili niso niti na sokrajana, ki se je kot prvi deček v letošnjem letu rodil južno od Ljubljane. Škoda, da ni pust vsaj enkrat na teden. Kako malo problemov bi imeli in še te bi reševali z največjo lahkoto! NAJDENČEK - Zelo uspešne j so bile tudi pustne šeme iz Trnovca, ki so našle razvpiti ukradeni I Podobnikov audi. Na pustni torek : so ga prevažale po Metliki in obljubljale, da ga bodo na pepelni- I co izročile obupanemu podpred- . sedniku slovenske vlade. Zato pa jim sedaj ne gre v glavo, zakaj se | še kar naprej po sredstvih javnega obveščanja in na tiskovnih j konferencah “nategujejo” zaradi izginulega avtomobila. Črnomaljski drobir ŠTOPARICA - Na predstavitvi i projekta “Vodnogospodarska osnova povodja Kome’, ki je bila pretekli teden v Črnomlju, je | manjkal le črnomaljski podžupan i Andrej Kavšek. Njegova štoparica, s katero natančno meri dolgost govorjenja svetnikov na se- j jah občinskega sveta, bi bila namreč zelo dobrodošla na omenjeni j predstavitvi. Čeprav je bilo v programu do minute natančno določeno, koliko časa naj bi kdo govoril, se govorci tega praviloma j nisadržali. Če bi bil Kavšek s I svojim merilcem časa do njih tako neizprosen, kot je do svetnikov, | bi se poslušalstvu zdelo, da je V devetih nebesih. DOLGA POT - Da pridejo Ljubljančani do Kolpe, potrebujejo približno dve uri. Toliko pa so potrebovali tudi na predstavitvi zgoraj omenjenega projekta o Kolpi, da so od splošnih razprav, v katerih belokranjske reke J niso omenjali, prišli do problemov o reki, zaradi katere so se v Črnomlju sploh zbrali... PIPE - Ljudem, ki obiščejo novo črnomaljsko vinsko klet sredi mesta, pade najprej v oči nekakšen lijak sredi kleti z več pipami. Seveda jih zanima, ali iz pip priteče vino ali voda. Glede na to, koliko je v Beli krajini dobrega vina in kako velike težave imajo Belokranjci z neoporečno pitno vodo, bi lahko utemeljeno domnevali, da iz pip, ki sicer bolj spominjajo na vodovodne, zares priteče vino. Semiške tropine POMOČ - Iz občin, ki ležijo ob zgornjem toku reke Kolpe, je bilo na nedavni predstavitvi projekta o vodnogospodarski osnovi povodja Kolpe v Črnomlju večkrat slišati tarnanje in pripombe, da imajo premalo prebivalcev. In da jih bo očitno še manj, saj rojstev ni, stari ljudje pa umirajo. Pa je semiški župan Janko Bukovec prav po belokranjsko radodarno obupanim županom ponudil pomoč. Dejal je, da jim iz semiske občine z veseljem odstopijo nekaj prebivalcev. Takšne “pomoči’ semiški občini so se pred časom spomnili tudi Grosupeljčani, a Semičani nad idejo niso bili najbolj navdušeni. PRSTOKAZI - So pa Semičani očitno bolj navdušeni nad tablami, s katerimi po občini označujejo belokranjsko vinsko turistično cesto v njihovem vinorodnem podokolišu. Dolgo časa so ugiba- li. kako bi imenovali smerokaze, ki so nekatere spominjali na že skoraj pregrešne stvari. Pa so končno le našli spodobno ime. Odslej naj bi se smerokazi imenovali prstokazi. S tem so se elegantno izognili vsaki zlonamerni ali celo ponujšljivi asociaciji. Drobne iz Kočevja TUDI LETOS MOST - Tako kot so lani v želji, da bi Kočevje Ogledalo čim lepše, pred mednarodnimi igrami prijateljskih Hcst prebelili športne objekte in Postorili še marsikaj drugega, bo [testo tudi letos dobilo lepši videz še pred koncem maja. Razlog za 'o je državno mladinsko gasilsko tekmovanje, ki bo tako, kot so tile lani igre prijateljstva, letos osrednji dogodek v kočevski ob-“>ni. Lani so zaradi iger pohiteli 2 ureditvijo mostu na Roški cesti v centru Kočevja, letos pa bodo še Pred tekmovanjem obnovili most Preko Rinže v gaju. Če bi lani z ureditvijo mostu, ki jo je financirala država, zaradi same varnosti 'Judi še lahko nekoliko počakali, Pa ureditev mostu v gaju še pred samo izvedbo tekmovanja narekuje tudi že nuja. Mostje namreč 'j Liko slabem stanju, da je že v uobršni meri upravičen tudi strah, uu pretoka nekaj tisoč ljudi, ki “odo po že določeni poti za udeležence in tudi goste tekmovanja rrrorali prečkati most, da bodo Pnšli do stadiona, kjer bo tekmo-vanje potekalo, most preprosto ue bo zdržal! REŠITEV ZA TOVORNI “ROMET - Kočevje še vedno uuma obvoznice, zato ves, tudi tovorni promet, poteka skozi sam n ter mesta. Kako ga razbremeniti vsaj tovornega prometa, v ■Kočevju že dolgo razmišljajo, Pred nedavnim pa so direkcijama R* za ceste in za državne ceste Posredovali tudi povsem kon-j i*?0 Predlog. V njem navajajo, Ua bi bilo mesto smotrno razbremeniti tovornega prometa z izgradnjo prometnice od zdravstvenega doma po obstoječi cesti urimo mestnega pokopališča in nato naprej ob koridorju daljno-i?du.d° Livolda, kjer bi se pri-vrii na glavno. Ob izredno elikih potrebah po ureditvi ob-■ ojecih cest na Kočevskem in maloštevilnih, ki jih bo država r,a tem območju uredila, pa snih vPrašanje, kdaj bo, če st • J*0, tc?vornega prometa ■Kozi Kočevje razbremenjujoča prometnici! prišla v plan obeh J.31" Pa Uitl' ee že bo, kdaj bi jo tudi dejansko naredili!? f(VfW O S C I N Ribniški zobotrebci O MEDVEDIH - V središču oogajanja v ribniški občini v tem rudnu je bil nedvomno medved. 0 njem so govorili lovci s Kočev-sko-Belokranjskega lovskogojit-venega območja na posebej v ta namen sklicani tiskovni konferenci v ponedeljek v lovskem domu v Ribnici, kako zagotoviti varno sobivanje ljudi in divjih zvezi pa je bila tudi tema razgovora ki gaje sklical v torek popoldan v Žlebiču podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik V odzivu na pobudo krajanov Kom in številnih drugih domačinov krajev, kjer je samov zadnjih tednih bilo kar nekaj fn iv r,r°V °8r°žanja prebivalcev n njihove lastnine s strani divjih Hi n °z|r°ma konkretno medve-vatJf ^dbmk na razgovor po- 1 ministra za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano Cirila Smr-s,„ ai ministra za okolje in pro-sekr Tav*a Gantarja, državna ,Jr£larja z ministrstva za kmetij- o; mag. Francija Buta in Mak- — ‘•iiimju, vi I /Al V 11(1 darja z ministrstva za kmetij-■ |[Pag. Francija Buta in Mak-■ hjana Mohoriča, direktorja mn. 8 za 8°zdove Andreja Ker' zv‘ n^a- Predstavnike Lovske !V0 mi’enj in konkretnih d CJ; Zupan Janez Novak pravi, v, so nekatere stike že navezali. v ajbolj dodelan naj bi bil dogo- j ■ >• Zanimivo je predvsem dete*0’ so naselje zgradili pre-v |P° Potočani in kraj poimeno-t, J Po eni izmed potoških vasi. tia ni 1 i so še, da bodo stike ^"rezali z eno od hrvaških občin, “'Uliva pa je tudi pobuda, kije l [šla z daljnih Filipinov. Tam-jJ.nja občina na otoku Bohol si pobliže spoznati sorodne “'ne v Sloveniji. Po 11 letih končno do nadvoza Država bo letos na Kočevskem uresničila le delček vseh potreb po ureditvi cest -Med večjimi naložbami tudi dolgo pričakovani pričetek izgradnje nadvoza pri Liku KOČEVJE, RIBNICA - Na Kočevskem, kjer so v zadnjem obdobju vrsto lokalnih in občinskih cest prekategorizirali v državne, imajo veliko potreb po ureditvi cest. Po podatkih Direkcije za državne ceste jih bodo letos lahko uresničili le delček. Med večjimi naložbami je nadaljevanje izgradnje pločnika Dolga vas-Livold v dolžini 950 metrov, za kar sta kočevska občina in Direkcija za državne ceste že podpisali sporazum. Do križišča za Brezovico v Livoldu in s tem v celoti naj bi bil pločnik dokončan prihodnje leto. Na isti cesti, bivši magistralni in sedanji glavni državni, ki vodi od Škofljice preko Kočevja do Petrine, bodo naredili tudi prehode za pešce pri avtobusnih postajah v Dolgi vasi, Livoldu in na Bregu ter sanirali zaradi plazovitega terena nastale posedke pri Kaptolu. Z deli, pri katerih bodo prehode opremili s svetlobno signalizacijo, bodo pričeli spomladi, sanirali pa bodo še kilometer odseka ceste nad Faro in predvidoma tudi toliko cestišča med Novim Bregom in Žlebičem v ribniški občini. Po planu Direkcije za državne ceste za letošnje leto se kompletna preplastitev cestišča obeta trem kilometrom ceste med Štal-carji in Kočevsko Reko, ki je v izredno slabem stanju, ter 3- kilometrskemu odseku pred Dolenjo vasjo na cesti proti Gotenici, nadaljevali pa bodo tudi izgradnjo ceste Borovec-Dragarji-Osilnica. Na trasi nove regionalne ceste, ki bo Osilnico povezala preko Kočevske Reke z Ljubljano, bodo letos naredili še preostali 1,6 kilo- metra dolg odsek, ki teče po kočevski občini do meje z občino Osilnica. Na regionalni turistični Ob-kolpski cesti, že vse odkar se je začelo lepo vreme, na odseku med Srobotnikom in Grivcem gradijo kamnite zložbe in poplete, s kate- ORGANIZIRANO GASILSTVO ŽE 122 LET KOČEVJE - Minuli petek je bil redni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Kočevje, ki so sc ga poleg članov udeležili tudi župan Občine Kočevje, predsednik in poveljnik GZ Kočevje in sosednjih gasilskih društev. Poročilo o delu društva je podal predsednik Jože Lavrič. Omenil je, da letos 23. marca mineva 122 let, odkar so meščani tega mesta ustanovili gasilsko društvo. Poročilo o delu operativne dejavnosti je podal poveljnik Alojz Tomšič. Operativni člani so sodelovali na 37 intervencijah in pri tehničnem izobraževanju v organizaciji Melamin, d.d., Kočevje, udeležili so se vaje Oktober 99 in tekmovanja ob 120-letnici delovanja PGD Koprivnik ter srečanju štirih pobratenih društev v Žabnici pri Škofji Loki. Župan Janko Veber je pohvalil delo društva, še posebej pa delo operativnih članov. Vozni park imajo dober, saj so v januarju letos kupili komandno vozilo, v načrtu pa imajo še nakup tchničnorcševalnega vozila. Znova se potrjujejo Pobuda za tesnejše sodelovanje med sorodnimi društvi __________^Lokacija novega turističnega naselja - zdaj skupaj šteje 120-je bil priložnost za oceno dela v preteklosti. Lani so za štiri leta prejeli status društva, ki deluje v javnem interesu, kar pomeni, da jih vsako leto čaka potrditev zaupanja, s katerim se v Sloveniji lahko pohvali le deset tovrstnih društev. Da pa v prihodnje ne bodo delovali zgolj kot nosilci turizma, ampak tudi kot gonila sila pri siceršnjem razvoju mlade občine ob meji s Hrvaško, so soglašali v sklepih. Tako bodo.dejavni pri skorajšnji predstavitvi programov celostnega razvoja občine, ki naj pripravi idejni načrt prihodnosti turizma. Občina naj bi tistim posameznikom, ki so pripravljeni graditi objekte za potrebe turizma in gostinstva, lahko nudila olajšave pri izdelavi projektne dokumentacije in ugodna posojila. Prav tako bi morali v okviru popolne uveljavitve turizma kot glavne gospodarske panoge v občini določiti tudi lokacijo za novo turistično naselje v Fari ali Kostelu. “Nočitvene zmogljivosti se povečujejo, toda zavedamo se, da jih je še premalo. V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti dom Fara je na voljo 50 ležišč, v grajskem hramu pri gradu Kostel okrog 40, v Lovskem domu v Banjaloki pa’ dvajset. Deset gospodinjstev že ponuja 40 ležišč, šest pa jih je prijavljenih za preureditev prostorov. Nekdanja koča pri gradu Kostel je pridobila status planinske koče,”, je povedal dr. Stanko Nikolič, predsednik TŠD Kostel. Sorodna društva na območju nekdanje kočevske občine in širše, torej tudi v Ribnici, bi morala tesneje sodelovati, saj gre za nedeljivo območje ohranjene krajine s svojimi posebnostmi. Od tod tudi pobuda za ustanovitev lokalne Turistične skupnosti. M. G. KOSTEL - Letni občni zbor Turističnošportnega društva Kostel, ki je od pred kratkim številnejši za trideset novih članov - Nekdanje vojašnice se izogibajo še Romi Minister pa ne najde časa za obisk RIBNICA - Občina Ribnica si prizadeva, da bi z ministrstvom za obrambo čimprej uredila lastniška razmerja “zapuščine” JLA, saj ji ni mar, da številni objekti še naprej propadajo. Tudi nekdanja vojašnica “Mirka Bračiča”, ki je razdeljena na več “uporabnih con”, bi bila lahko lepo urejerio podjetniško-obrtniško središče, a kaj ko obrambni minister ne najde časa za obisk. Za podjetniški del skrbijo lastniki manjših delavnic. Nogometno igrišče v okviru športnega parka je obnovil rugby klub Ribnica, igrišča za male športe in naprave za atletiko pa že dolgo ne služijo svojemu namenu. Čeprav v Ribnici manjkajo “odprte športne površine", vojaške zaradi oddaljenosti od šole menda niso primerne za pouk telovadbe. Vhod v vojašnico je z glavne ceste rezerviran le za slovensko vojsko. Sto metrov naprej proti središču industrijske cone razvrščeni betonski ježki, ki tudi varujejo prehod čez “njeno ozemlje”, spominjajo na desetdnevno junijsko vojno, propadajoče stavbe pa na negospodarno ravnanje z njimi. Tehnična delavnica in bencinska črpalka kličeta po rušitvi, tako tudi drugi manjši objekti, ki so ostali brez notranje opreme, celo oken in vrat. Prostori, ki so nudili začasno bivanje beguncem iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, so v klavrnem stanju, bivanja v njih pa se izogibajo tudi ribniški Romi (občina ponuja vojašnico kot trajno rešitev njihovih življenjskih razmer). Podjetnike moti zlasti ozko prometno grlo na zahodni strani vojašnice. Prizadevajo si, da bi dobili izhod na glavno cesto, ki bi bil bolj varen in primeren za njihovo dejavnost. Zavedajo se, da zahteve lahko posredujejo le preko občine, saj ministrstvo za obrambo ni bilo preveč prožno pri reševanju njihovih težav. M. G. BEMOVA RAZSTAVA RIBNICA - V raztavišču galerije Miklova hiša so v sodelovanju z mariborsko galerijo Žula 2 v petek, 10. marca, zvečer odprli razstavo likovnih del slikarja in umetnostnega zgodovinarja Bojana Berna. Avtor se zvečine posveča oljnemu pastelu, v katerem ustvarja kompozicije na robu videnega, doživljenega in sanjskega. rimi sanirajo plazove ter postavljajo škarpe, da bo cesta v bodoče pred njimi zaščitena, na Obkolp-ski cesti od Dola do Fare pa so prejšnji teden začeli postavljati prometno signalizacijo in table z imeni krajev oziroma smerokazov za kraje povsod tam, kjer jih do sedaj še ni bilo. Po 11 leti-h zastojev zaradi neustreznih projektnih rešitev pa bodo letos v jeseni začeli tudi z gradnjo nadvoza čez železniško progo pri Liku v Kočevju. Gre za dolgo pričakovani nadvoz, s katerim bodo ustrezno uredili priključek regionalne novomeške ceste na glavno, s čimer pa se bo tudi povečala prepustnost ceste za tranzitni tovorni promet iz dolenjske smeri, saj je od tam najkrajša povezava z Notranjsko preko Boncarjev. M. L.-S. MEDALJA KOČEVSKIM FOTOGRAFOM KOČEVJE - Kočevski fotografi so te dni ponovno dobili veselo novico iz Amerike. Na krožni razstavi GA SO sta se v prvih dveh mesecih letošnjega leta končali dve tekmovanji, na katerih so uspešno sodelovali tudi kočevski fotografi Darko Mikulič, Stanko Lavrič in Janez Papež. Prve so se z diapozitivi udeležili vsi trije, Janez Papež pa je za posnetek “Jutro” prejel diplomo. Se bolje so diapozitive ocenili na drugem tekmovanju, kjer sta bila nagrajena kar dva: Stanko Lavrič je za posnetek “Oko” prejel diplomo, avtor posnetka “Jutro” pa medaljo prireditelja. Fotografi se bodo z omenjenimi diapozitivi udeležili še petih ocenjevanj. Poleg krožne razstave v Ameriki so se kočevski fotografi v letošnjem letu udeležili tudi tekmovanja na Nizozemskem. Trenutno sc pripravljajo na junijsko fotografsko akcijo Žabja svatba, aprila pa imeli v gosteh naravoslovnega fotografa Marka Pogačnika iz Jesenic, ki bo svoja dela z naslovom “V tišini gora” postavil na ogled v kočevskem likovnem salonu. J. P. KDO HOČE MEDVEDE - MI ALI EVROPA? - Na tiskovni konferenci, ki jo sklicala ZLD Kočevje, seje mag. Vilhar vprašal, zakaj je pri nas vedno več medvedov in ali si tega želimo mi ali Evropa. Kot je povedal Miran Bartol, ocenjujejo, daje trenutno v Sloveniji od 300 do 500 medvedov in da polovica celotne medvedje populacije domuje na VI. Kočevsko-Belokranj-skem lovskogojitvenem območju. Ob oceni, da je medvedov preveč, so podprli ministra Smrkolja in povečan odstrel medvedov ter se odgradili od, kot je dejal mag. Vilhar, “skrajno neokusnih in neresničnih” izjav predstojnika Lovske zveze Slovenije Blaža Kržeta. Na posnetku: s tiskovne konference, ki sta seje poleg predstavnikov ZLD Kočevje in Zavoda za gozdove udeležila tudi predsednik IO VI. LGO Anton Križ in Stanko Gruden iz Zlatega Repa, ki gaje srečanje z medvedko 16. aprila 1996 zaznamovalo za vse življenje. (Foto: M. L.-S.) DRZA VNO MLADINSKO GASILSKO TEKMOVANJE - V želji, da bi na dan tekmovanja Kočevje “živelo in dihalo" z gasilci, so v odbor za pripravo in izvedbo tekmovanja, ki mu predseduje župan Janko Veber, vključili poleg predstavnikov Gasilskih zvez Kočevja in Slovenije tudi predstavnike občine, Športne zveze, Centra za promocijo in razvoj turizma in lokalnega radia Univox. Na posnetku: z 2. seje odbora (Foto: M. L.-S.) 27. maj bo v znamenju gasilcev V Kočevju bo letošnji osrednji dogodek državno mladinsko gasilsko tekmovanje -Velik organizacijski in finančni zalogaj KOČEVJE-27. maja bo na stadionu v gaju v Kočevju potekalo državno mladinsko gasilsko tekmovan je. Na ta osrednji dogodek v kočevski občini v letošnjem letu se člani Gasilske zveze Kočevje že nekaj časa pripravljajo, kaj so že postorili in kaj bodo še morali, pa so spregovorili v ponedeljek na 2. seji odbora za pripravo in izvedbo tekmovanja. Kot je povedala Milena Lautar, ki je v 15-članskem odboru predstavnica občinske uprave, se bo tekmovanja udeležilo okoli 2.500 mladih gasilcev v starosti od 7 do Ib let. Skupaj zvabljenimi gosti iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške bo Kočevje go- Občinski proračun končno pod streho Večji od načrtovanega LOŠKI POTOK - Občinski svet je o višini proračuna razpravljal že konec preteklega leta. Po takratnem predlogu naj bi ta znašal 185 milijonov. Potem so dali svoje predloge še svetniki in odbori ter menili, da sredstva ne bodo zadoščala za načrtovane investicije, kot so: ureditev občinskih cest, začetek gradnje vodovoda v Starem in Novem Kotu, pridobitev dokumentacije in izdelava projektov za šolo, zdravstveno postajo in še mnogo drugega. Razprave so pokazale, da je nujno potrebno poiskati dodatne vire in proračun povečati. Zaradi vseh teh pobud in razlogov seje seveda znesek povečal na 240 milijonov. Zato se je svet odločil, da bo povečal prodajo nepremičnin (stanovanja in zemljišča), hkrati pa pospešil intenzivnost raznih vlog za pridobitev sredstev, ki jih omogočajo razpisi ministrstev. Občina se ne namerava zadolževati, kar je tudi z zakonom omejeno. Tak proračun je bil tudi sprejet. Investicijska sredstva bodo pobrale predvsem ceste, sanacija po neurjih, ki je še vedno v teku, vodovod, projekti za šolo, zdravstvo itd. A. K. stilo okoli 3.000 ljudi, kar pa je, kot je dejala, Lautarjeva, za organizatorje zelo velik organizacijski in finančni zalogaj. Zato računajo na izdatno pomoč donatorjev in sponzorjev; da bi zmanjšali stroške organizacije in izvedbe tekmovanja na najmanjšo možno mero, pa bodo veliko postorili tudi gasilci sami. V okviru tehničnega odbora, ki je dolžan pripraviti in izdelavati tekmovalno orodje, so se dogovorili, da bodo iz materiala, ki so jim ga zagotovili donatorji, vse kovinske priprave izdelali člani PGD Šalka vas, vse lesene ovire in priprave pa člani PGD Lik Kočevje. Kljub temu da bodo kar največ skušali narediti sami, bodo nekatere priprave in druge pripomočke morali kupiti. Samo nabava ver-dovk za vajo z ovirami jih bo stala okoli 500 tisoč tolarjev, kar pa bo tudi največji strošek za nabavo potrebnih priprav in orodij za samo tekmovanje. Tega bodo zaključili s prikazom vaje gašenja požarov v naravnem okolju s pomočjo helikopterja slovenske vojske, s katerim se bodo lahko zmagovalne ekipe popeljale na ogled mesta Kočevja in njegove okolice. M. L.-S. USTANAVLJAJO TURISTIČNO INFORMATIVNO PISARNO LOŠKI POTOK - Kar nekaj projektov, ki se z njimi ubada občina, govori o velikih možnostih za razvoj turizma na celotnem območju občine. Še več, turizem naj bi postal ena izmed štirih najpomembnejših dejavnosti, ki ga ima v svojih načrtih program CRPOV in projekt “Po poten kulturne dediščine." 1. maja naj bi po besedah pristojnih v občini odprli informativno pisarno (TIC), poleg tega pa morajo do takrat ustanoviti ali bolje rečeno registrirati turistično društvo in začeti z usposabljanjem turističnih vodičev. % PRVI JAVNI NASTOP - Od jeseni lani v občini Velike Lašče deluje dislocirani oddelek Glasbene šole Ribnica, ki ga vodi učiteljica glasbenega pouka na osnovni šoli Primoža Trubarja Majda Kokošinek. Zanimanje med učenci je kar veliko, saj oddelek, v katerem trije učitelji iz Ribnice poučujejo na klavirju, kitari in flavti, obiskuje 18 učencev, nekaj pa se jih v Ribnico vozi k pouku harmonike. Prejšnji teden so se mladi velikolaški glasbeniki predstavili na prvi interni produkciji in, sodeč po aplavzih, ki so jih poželi, uspešno naredili prvi korak na poti glasbene uveljavitve. (Foto: M. G.) Mii O B C Trebanjske iveri MRAVLJICA SKRBI ZA OTROKE OSTROŽNIK - Gostišče Mravljica na Ostrožniku pri Mokronogu, odkar je pred 3 leti prevzela lokal Novome-ščanka Aurelija Borštnar, prijetno preseneča svoje goste tudi s prireditvami za otroke in s priljubljenimi ličkanji koruze. 18. marca bodo pripravili poticariado, 14 dni kasneje pa še kruhari-ado. Torej: kdor se spozna na potice in kruhe, naj pride ali pokliče 068/49-008. SREBRNA PLAKETA - Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eoery je na sobotnem občnem zboru PGD Sevnica izročil društvu, ki je lani praznovalo 120-letnico uspešnega in družbeno zelo koristnega dela, srebrno plaketo GZS. Na posnetku plaketo izroča predsedniku PGD Antonu Korenu. Ta se je zahvalil za delo dolgoletnemu poveljniku PGD Sevnica Janku Stoparju (na desni), ki je zaradi zdravstvenih razlogov dobil na tem zboru razrešnico, in naslednika Martina Ivnika. (Foto: P. Perc) “Spreminjajmo lepe besede v dejanja” Ob mednarodnem dnevu žensk TREBNJE - Kulturne prireditve ob mednarodnem dnevu žensk v trebanjskem kulturnem domu, ki jo je pripravila tukajšnja krajevna skupnost, seje udeležila dobra stotnija žensk in le nekaj deset moških. Na koncu svojih razmišljanj o 8. marcu je predsednik sveta KS Trebnje Stane Sitar izrekel ženam čestitke in jim zaželel vse dobro za njihov praznik ter vse dobro tudi moškim, s katerimi delijo ta svet in ga sestavljajo v življenjsko celoto. Moderatorka kulturnega programa je bila Zvonka Falkner, ki je na umetniški način predstavila izbrane besede in verze pokojne gledališke igralke in pesnice Mile Kačič. Za popestritev večera je poskrbel trio Bloški odmev s prijetno glasbo in lepimi pesmimi. Sitarje o prazniku, ob katerem se nemalokrat lomijo kopja, saj ga enkrat vzneseno slovimo, drugič spet sramežljivo odrivamo, poudaril, da je v tržnem liberalizmu, pa najsi si ta nadeva še tako demokratična očala, potrebna budnost in organiziranost različnih sil, ne samo ženskih. In ker je potrebna ta opreznost, je po Sitarjevih besedah smiseln tudi praznik. Osmi marec je dan za premislek pa tudi za radost, dan, ko se ženske, ne da bi se zbale za svojo milino in krhkost, zavejo svoje moči. “Vsak tak dan bi morali mi vsi skupaj in vsak po svojih močeh spreminjati lepe besede in dobre želje v dejanja, ki nas bodo ob medsebojnem spoštovanju zbliževala, zadovoljevala, osrečevala in napajala z ljubeznijo,” je poudaril Sitar. P. P. ZA GORNIŠTVO, ZOPER MNOŽIČNOST SEVNICA - Na ponedeljkovem občnem zboru Planinskega društva Lisca Sevnica, ki premore okrog 600 članov, se je predsednik PD Jože Prah zavzel za gorništvo, zoper množično obiskovanje gora, ki pretirano obremenjuje okolje. “Novih planinskih poti in koč ne potrebujemo, raje dobro vzdržujmo obstoječe,” je poudaril Prah in dobil podporo članstva pa tudi številnih gostov. Sožitje in VDC z roko v roki V petek zvečer že 10. koncert “Odprimo srce” - Dobrodelna prireditev za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v TVebnjem - Cilj prostori za bivalno skupnost osmerice TREBNJE - Društvo Sožitje Trebnje, ki ima 54 članov, je celo po zahodnoevropskih merilih že polnoletno, saj je dopolnilo 21. leto. Njegovo temeljno poslanstvo je po besedah Trude Medved, da skrbi za boljše žviljenje oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, prireja seminarje za starše teh oseb, celinska topliška in morska letovanja. Zveza društev Sožitje Ljubljana plača letovanje za otroke, lokalno društvo pa, če ima seveda denar, še za njihove starše. Zveza je podarila trebanjskemu “zdravih” ljudi. Eden poglavitnih Sožitju nov kombi, ki gaje to dalo ciljev Sožitja je izgradnja prosto- v najem VDC Trebnje za prevoze _______________________________________ 21 varovancev. Za financiranje VDC, ki je našlo prostore v pritličju Doma starejših občanov v Trebnjem, skrbi sicer Ropovo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Trebanjski VDC je po novem letu enota novomeškega VDC, poprej pa je bil enota mirnske osnovne šole, njegov vodja pa je Andreja Jurovič. Trebanjsko društvo Sožitje pripravi vsako leto tudi piknik za svoje člane in njihove starše, obdaritev za dedka Mraza... “Osebe z motnjami v razvoju imamo in jih ne smemo odrivati,” poudarja Medvedova, ki je v društvu od njegovega začetka med najbolj dejavnimi, in dodaja, daje potemtakem naloga Sožitja tudi osveščanje 192 VZORCEV TREBANJSKIH VINOGRADNIKOV TREBNJE - Na letošnjem ocenjevanju vin Društva vinogradnikov Trebnje je bilo skupno 192 vzorcev, med temi največ (69) cvička. Pri cvičkih je najvišjo oceno (16,03 točke) prejel Mitja Prijatelj, med 57 vzorci dolenjskega belega vina je zmagal Alojzij Metelko (16,21), med 21 vzorci dolenjskega rdečega vina Alojz Kastelic (15,84) med 11 vzorci modre frankinje je bilo najboljše vino Janeza Pavlina (16,84). Pri belih sortnih vinih je najvišjo oceno -17,50 točk prejel polsladki renski rizling Marjana Štolfe iz Stare gore, sovinjon iz gorice na Lipniku Mitja Prijatelja (17,41) je bil drugi, sovinjon Janeza Pavlina (gorica Gradišče) pa je s 17,30 točke zasedel 3. mesto. LIKOVNA RAZSTAVA ALOJZA KONCA SEVNICA - Območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Sevnica vabi na otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Alojza Konca, ki bo v nedeljo, 19. marca, ob 17. uri v galeriji na sevniškem gradu. Avtor je razstavo poimenoval "Življenje tihožitij”. Vsa dela so v oljni tehniki. V uvodu se bo predstavil dramski igralec Slavko Cerjak z odlomkom iz predstave Kontrabas. SOŽITJE IN VDC TREBNJE -Društvo in VDC tesno sodelujeta, VDC pa ohranja pridobljena znanja in veščine varovancev in zasluži marsikakšen tolar z lastnim programom izdelovanja igrač idr. pa tudi Z likanjem in pakiranjem nogavic za podjetnika (na posnetku). ŠTUDENTJE 0 PROMETNI UREDITVI SEVNICE SEVNICA - Direktor občinske uprave Zvone Košmerl, strokovni delavci in član občinskega odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo Franc Povše so se z ustanoviteljem Centra za ceste in cestni promet pri ljubljanski fakulteti za gradbeništvo prof. Lipičnikom pogovarjali o študiji prometne ureditve mesta Sevnica, ki jo bodo izdelali študentje fakultete pod Lipičnikovim vodstvom. Pri njeni izdelavi bodo dobrodošle tudi pripombe iz nedavne javne obravnave zasnove prometne ureditve v mestu. Bojazen pred zavlačevanjem vlade Sevniški izgnanci se boje, da se bo vlada v pripravi predloga zakona o skladu za poplačilo škode žrtvam (po)vojnega nasilja za tretje branje spet zatekla k taktiki zavlačevanja SEVNICA - “Mislimo, da gre za pomemben korak naprej pri uresničevanju naših pravic, ki sijih kot žrtve fašistične raznarodovalne politike okupatorju prizadevamo uveljaviti kot delno poplačioo za prestano gorje,” so poudarili v odprtem pismu, ki so ga sprejeli na petkovem rednem letnem občnem zboru člani sevniške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije (DIS) 1941-1945, ko so z zadovoljstvom ugotovili, da je državni zbor februarja letos po štiriletnem zavlačevanju slovenske vlade, končno vendarle v drugem branju sprejel predlog zakona o skladu za poplačilo škode žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Ob tem pa so izrazili bojazen, da se bo vlada v pripravi predloga zakona za tretje branje ponovno zatekla k taktiki zavlačevanja, tako da mnogi, prisotni na občnem zboru, ne bodo dočakali uresničitve svojih pravic, ki naj bi jim jih dal ta zakon. Kot je povedal predsednik KO DIS Sevnica Drago Lupšina že v uvodnem poročilu, žal številni sevniški izgnanci niso dočakali niti drugega v branja predloga zakona, ker so medtem umrli zaradi gorja, pretr- pljenega v izgnanstvu. Da bojazen in nezaupanje sevniških izgnancev nista odveč, opozarjajo slabe izkušnje preteklih let. Vlada je s svojimi amandmaji k predlogu zakona za drugo branje zmanjšala višino mesečne odškodnine za vse kategorije upravičencev, s tem pa je zmanjšala tudi materialne obveznosti po tem zakonu v zanjo še sprejemljive finančne okvire. Sevniški izgnanci izražajo vso podporo slovenski vladi in pričakujejo, da si bo odločneje prizade- • Glavni sponzor letošnje prireditve “Odprimo srce”, ki bo v petek, 17. marca, ob 19.30 v športni dvorani OŠ IVebnje, je Lions klub Trebnje. Povezoval jo bo Slavko Podboj, nastopali pa bodo Štajerskih 7, Tereza Kesovija, Alfi Nipič, ansambel Tonija Verder-berja, Pepel in kri, Vlasta in Vesna, občinski pihalni orkester IVebnje. Slednji, pod vodstvom Igorja Teršarja, je stalen gost prireditev, hvali godbenike Brane Veselič, ob Stanetu Jarcu glavni organizator teh prireditev, in se hkrati zahvaljuje Štefanu Kaminu, ravnatelju trebanjske osnovne šole, ki je doslej za vse pr-ireditve brezplačno odstopila dvorano. Na sami prireditvi bodo omenili še imena drugih dobrotnikov oz. sponzorjev, kot se temu reče bolj “moderno”. Vseh 10 let Varstveno delovni center (VDC) Trebnje pripravlja sceno za koncert Odprimo srce, letos so izdelali še priložnostna spominska darila za nastopajoče... KULINARIKA DEJANA MASTNAKA - Kuhar sevniškega hotela Ajdovec Dejan Mastnak (na posnetku) je s šefinjo Paradiža Romano Kostanjevec pripravil hladno-topli bife z izbranimi jedmi za izbrane goste, sevniške gospodarstvenike oz. podjetnike, ki vodijo firme z največ zaposlenimi v občini. Direktor Gostinskega podjetja Sevnica in sevniški župan Kristijan Janc je povabil “sevniško smetano" na sproščen klepet ob jedači in pijači in se zahvalil poslovnežem za uspešno sodelovanje in vodenje podjetij, ki režejo kruh toliko delavcem in družinam. Dejan in Romana pa sta ob šunki v testu ponudila gostom več kot 20 okusnih pretežno domačih jedi, tudi koline, regrat s slanino, ajdove štruklje... Vse to so pridno zalivali s krškim cvičkom, vrhunskim zelenim silvancem, za aperitiv pa so ponudili v hotelu Ajdovec Mastnakovo vrhunsko penino Valentino 2000. (Foto: P. P.) rov bivalne skupnosti za 8 oseb z motnjami v razvoju ob Domu starejših občanov Trebnje, za kar imajo na banki vezanih 13 milijonov tolarjev, pričakujejo pa tudi pomoč Ropovega ministrstva in občine. Brane Veselič pohvali tudi posluh trebanjskega župana Cirila Pungartnika. P. PERC OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV TREBNJE - V soboto, 18. marca, ob 16. uri bodo v gostilni Opara v Trebnjem ob občnem zboru trebanjskih vinogradnikov podelili odličja najboljšim z letošnjega ocenjevanja vin. Inž. Darko Marjetič bo predaval o vinski zakonodaji in pravilniku o cvičku. Vse udeležence čaka prijetno presenečenje. PREDAVANJE O LEPOTAH INDONEZIJE TREBNJE - Klub študentov občine Trebnje vabi ljubitelje potopisnih predavanj v soboto, 18. marca, ob 19. uri v diskoteko Af-rica na predavanje o lepotah Indonezije (Borneo, Sulavvasi, Irian, Jaya), kot jih je doživel predavatelj Tomaž Goreč. Ob priložnostni glasbi bo pokazal številne diapozitive in krajši film. Vstop je prost. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV TREBNJE - Komunala bo, kot je podrobno obvestila gospodinjstva v številnih medijih, letos med 27. marcem in 21. aprilom znova odvažala kosovne odpadke. Krajane so še posebej opozorili na nedovoljen in samovoljen način odlaganja kosovnih odpadkov v času akcije. Krajani morajo na dan odvoza kosovne odpadke iz gospodinjstev urejeno zložiti na zbirno mesto k lastni posodi za odpadke. Če bodo krajani odlagali kosovne odpadke na skupna odlagališča, kjer potem nekontro-lirano odlagajo odpadke tudi občani drugih občin, obrtniki pa svoje tehnološke odpadke in drugo, Komunala teh ne bo odvažala, saj takšnih stroškov noče nihče kriti. PREDAVANJE O NARKOMANIJI SEVNICA - Tukajšnje območno združenje Rdečega križa je znova povabilo v goste strokovnega vodjo projekta Človek, dr. Bogdana Pola-jnerja. Tokrat so njegovo predavanje o narkomaniji in nevarnosti uživanja drog poslušali učenci sedmih in osmih razredov na blanški osnovni šoli ter učenci 1. in 2. letnika Srednje šole v Sevnici. vala zagotoviti del potrebnih sredstev iz sklada za poplačilo vojne odškodnine, ki ga je pod pritiskom mednarodne skupnosti oblikovala nemška vlada. Sevničani menijo, da predlog zakona v državnem zboru ne bi smel postati predmet predvolilnega kupčkanja, in pričakujejo, da bo sprejet pred proslavo 55-letnice vrnitve izgnancev v domovino, ki bo v začetku junija letos v Brestanici. Podobno kot izgnanci drugod tudi Sevničani ne bi želeli, da bi se to srečanje sprevrglo v protestno manifestacijo proti neodgovornem odnosu do žrtev vojnega nasilja, ki se kaže v zavlačevanju pri sprejemanju tega zakona. Izgnance sta med drugimi gosti pozdravila tudi poslanec Branko Kelemina in sevniški župan Kristijan Janc in jim obljubila podporo pri njihovih prizadevanjih. p p * GOVEDOREJCI - Polovica od 40 članov Govedorejskega društva Sevnica je na nedeljskem letnem občnem zboru v Krmelju sprejelo poročilo svojega predsednika Petra Camloha (na posnetku drugi z desne) o delu društva in ponujeni program za letos. Lani so pripravili v Boštanju razstavo plemenskih živali, da bi pravočasno ukrepali proti mastitisu, so kupili napravo za hitro ugotavljanje števila somatskih celic, društvo pa premore tudi mizo za obrezovanje parkljev. Letos bodo še več pozornosti posvetili izobraževanju, preko društva pa bodo naročali uvožena semena visokokakovostnih bikov. (Foto: P P.) JAKI IN ŠIBKA ELEKTRIKA!? - Če nimajo pri Elektru Krško in na KS Šentrupert nikakršnega posluha za sodelovanje pri asfaltiranju približno 200 m ceste med zaselkom Podgorica in Rakovnikom, se bo gluhega delal tudi velekmet Alfonz Jaki iz Brinja. Že trije krajevni samoprispevki so mimo, Elektro Krško je dal služnostno pravico za pot. zdaj pa so v Krškem in na sedežu KS gluhi. “Mini” župan Peter Frelih se sploh noče pogovarjati, nam je ihtavo, jezno in užaljeno sproročal Jaki, ki je še dodal, da je bil prejšnji predsednik krajevne skupnosti Franci Bartolj veliko bolj priljubljen. Če bo Jaki uresničil grožnjo, trmast pa je dovolj, bo prizadet predvsem Petrov brat Franci, ker njegova Plasta potrebuje močnejši tok, tuhta bojevnik Fonzi z Rakovniškega polja. DDV TUDI ZA DOBRODELNOST - Društvo Sožitje je hvaležno za sleherno pomoč,) vodstvu pa ne morejo razmeti, kako to, da davkarija celo za brezplačne objave v medijih za dobrodelni koncert Odprimo srce ne pozna milosti in morajo dobrotniki ob zastonjskih objavah pogoltni državi odmeriti še DDV in tako dvakrat prispevajo-] Drugič seveda neprostovoljno in precej slabe volje... DOLENJSKA BANKA VAR; ČUJE! - Odkar so v trebanjski enoti Dolenjske banke šefi v Novem mestu delovni čas skrajšali za 5 ur, so v tej banki takšne čakalne vrste, da starejši primerjajo dogajanje s časi, ko so s karticam' čakali na živila. Jezijo se stranke, modro vodstvo pa nič, kot da se jih ne tiče. POZORNOST - Tehnični direktor Trima Danijel Zupančič je pred novinarsko konferenco ravno na 8. marec prijetno prese- netil naše kolegice s Financ, Dels in Televizije Slovenije z vrtnico. Na posnetku: Danijel in “holivU' t darska” Petra po vajah s parki', ranjeni. Sevniški paberki ČE GRE MLN1STER, PADE. CENA MLEKA!? - Na nedelj'j skem občnem zboru scvniškegL govedorejskega društva je mag-Marija Klopčič z ljubljanske biotehniške fakultete ob preda; I vanju, kaj nam povedo rezultat1! analiz mleka, dodala tudi ocvirek, j kako je prepričana, da bo cen) j mleka padla, če ne bo več kmetij' I ski minister Ciril Smrkolj (SLS). I če pride ta resor v roke LDS a'1 celo Drnovšku. Klopčičeva je 3 tem prepričana, ker je Smrkol) obljubil, da cena mleka ne b®I padla, dokler bo on minister. I) to mu gospa, ki niti slučajno n1 članica SLS, ampak - SKD, lahk« verjame, kajti če bi Smrkolj N dovolil, bi ga odnesli njegovi, ne pa kakšni medvedi ali ovce... ANONIMKA - Z Mirne j« prišlo zanimivo pisemce “ogorče-nih krajanov z Mirne in okolice . ki pozivajo povsem konkretnega “uglednega” Krmeljčana naj sfj zglasi pri njih, če bi rad dobi' nazaj diplomo, ki so mu jo pode; lili Krmeljčani kot zahvalo pr' gradnji telovadnice v Krmelja ] zdaj pa so jo našli med še drug]' mi njegovimi smetmi (rokovni' I kov, garderobe...) med Brezovico pri Mirni in Hudejami. Tod J61 največje romsko naselje v treh3; ; njski občini in žal anonimni pisC‘ , pravijo, da že proučujejo krvne sorodstvo omenjenega gospodaz večinskimi prebivalci Hudej, d3 pa so mu pripravljeni tudi plačat' seminar o varovanju okolja v s0' sednjih občinah... MAŠKARADE V MAGICU SEVNICA-V Sevnici že vrst« let ne poznajo več maškarad, kakršne so včasih bile, zato I6 hvalevredno, da sc vsaj v rest3' vraciji Magic, kjer v zadnjem čast slovijo zlasti po odličnih picah; niso niti letos izneverili tradicij1 in so pripravili maškarado pred' vsem za otroke in njihove starše- Krške novice KRŠKI MEDIJ v BREŽICAH - Urednika Posavskega Obzornika iz Krškega v zadnjem «isu skoraj vsak dan videvajo v Brežicah. Ne ve se, ali tja zahaja v novoustanovljeni klub posavskih novinarjev ali pa je na vidiku skorajšnja otvoritev predstavništva Posavskega Obzornika v Brežicah. KONTINUITETA - Potem ko so v Krškem iz ne povsem pojasnjenih razlogov opustili sežiganje čarovnic, zdaj v mestu obratuje vedeževalka. Ce ne veste, kje je, yprašajte drugo krško vedeževal-ko! Itd. POMLADNO - Krškemu se nezadržno približuje pomlad, to vrvenje pa se iz Valvasorjevega jnesta prenaša tudi k sotočju Krke in Save, v Brežice. Če se Krško na splošno počuti kot pokrajinsko središče in zato dobro, Pa bo, kar zadeva tokratno pomladno vzhičenje, za Brežicami. \ Brežicah bodo namreč ob drugih tamkajšnjih znanilcih pomladi pozdravili tudi nov časopis. Čeprav je res, da bo to prvi tovrsten brežiški primerek, medtem ko Krško že ima dva. KULTURA IN TRPLJENJE -Po zanem reku, da ena lastovka se ne prinese pomladi, je v Krškem nastal izrek: ena podgana manj, Se ne prinese rešitve za knjige, ki so ostale v mestu za nekdanjimi pisatelji in učenjaki in so Pozabljene v zapuščenih hišah v mestu. Živela kulturna dedišči-na 'n vsi, ki zaradi nje po nedolžnem trpijo po sodiščih! Krško, se fazumemo, mar ne?! CEDILNIK V GOSTIŠČU RIBNIK BRESTANICA - V gostišču bnik, kjer so pred leti organizirali likovno kolonijo, se danes kar vrste razstave del posavskih likovnikov. V ponedeljek so od-Pfli razstavo slikarja, likovnega Pedagoga Vlada Cedilnika, kjer Je govoril akademski slikar Pavel Tesar. Vlado Cedilnik je kot Pedagog vzgojil več generacij. “Bka realistično in z umirjeno barvo. Rad slika pokrajino oko-11 Brežic, najbolj ga privlači Pokrajina ob rekah, kjer upodablja slapove in mline. Je pravi likovni pravljičar, kot je dejal Pavel Tesar. Cedilnikov pristop Je mistično-liričen. Cedilnik je odličen kolorist, čigar slike izžarevajo izjemno moč svetlobe. B. H. Novo v Brežicah zadoščal bi prometni ZNAK - V času, ko je brežiška občina naročila že ne vemo katero po vrsti študijo o ureditvi prometa skozi staro mestno jedro in hrZa jih let'h prometni režim rez pravega uspeha kar nekaj-nh'* j!Premenila, da ne rečemo, mila na glavo, odgovornim Iju-m s Ceste Prvih borcev 18 še . n' uspelo odpraviti vsakod-evnih prometnih zamaškov na-nL°-tl '.n'ce' Ti zamaški sicer P Jejo kri mnogim voznikom, fidsti avtobusarjem. Zato si neka-i vključno z Dolenjskim listom b: svctovati, da morda le ne bilo slabo, ko bi v tisti mestni 'm vsaj na levi strani ceste po-mo imeli težave z izgonom živine iz čredink. Čredinke naj bodo po možnosti enako velike. ošT stab'lno pašno ograjo potebujemo močne kole. Kolov ne izv ?mPak *e ravno odžagamo in jih postavimo v izkopane ali m r.ane jame. Kole zasujemo s kamenjem in zemljo ter vse skupaj očnozbijemo. Napenjalni koli so tisti, ki so na začetku in koncu graje in na prelomu linije in naj bi bili dolgi 180 cm in debeline nad 30 C|m' ^os'*n' koli so lahko malo šibkejši, v ograji naj bi bili odaljcni oo 50 m drug od drugega, če je teren raven. Na razgibanem tere-u Pa naj bi bili 8 do 10 m narazen. Najboljši koli so iz trdega lesa, j hrastovega, kostanjevega ali akacijevega. Na ravnem terenu JH Jabko med vsakim nosilnim kolom 5 do 6 distančnikov, ki nam ”Tjo žice na določeni razdalji, na razgibanem terenu pa glede na , — .lapeljalne kole privežemo napenjalne izolatorje, in to čim bliže h. kolu. Na , " -............... " drži] | Potrebo.' Na nai nosilne kole pa pribijemo nosilne izolatorje na točno aoiočeni razdalji. Nato razvijemo žico. Uporabljamo pocinkano žico ®beline nad 2,5 mm ali druge vrste pašnih žic, ki so dobro vidne. Pri e(ri si pomagamo z vretenom za odvijanje žice. Vsako žico takoj Pritrdimo in napnemo. Za odraslo govedo zadostujeta dve žici. Če Pa se pasejo tudi teleta, moramo narediti ograjo iz treh žic. Zelo pomembna je ozemljitev pašnega aparata, saj še tako dober Pašni aparat brez nje ne more dobro delovati. Ozemljitev izvedemo ’remi pocinkanimi cevmi, dolgimi 2 m, ki jih zabijemo v zemljo v jPedsebojni oddajenosti 2 m in jih povežemo z žicami. Lahko pa ozem-Jitev izvedemo tudi s pocinkanim valjencem, ki ga zakopljemo v zem-rj°' Sodobni pašni aparati imajo veliko moč in so manj občutljivi za ratke stike v ograji. Načeloma imamo pašni aparat stalno prižgan, , er nam električni impulzi preprečujejo dotike trave z žico, tako da ravo zažgejo. Bolj ko bomo natančni pri izdelavi ograje in bolj ko 0 niaterial za ograjo kvaliteten, dlje bo ograja zdržala. STANE BEVC, dipl. inž. ja kmetijstva na Kočevskem, in PIC Kočevske kot povezovalec,” pravi Tbrkova. Ker s tem orjejo ledino v slovenskem in tudi širšem prostoru, trenutno pripravljajo zakonske podlage za izvedbo projekta. “Iščemo najustreznejšo obliko organizacije, ki nam bo omogočila, da bomo lahko svoje prostore ponudili za posamezne izobraževalne projekte, kot denimo diplomske naloge ali mednarodne strokovne izobraževalne projekte, pa tudi za strokovno izobraževanje in različne delavnice za kmete in študente,” pojasnjuje Turkova. Kočevska Občina, ki jih podpira v njihovih prizadevanjih, jim je v proračunu za letošnje leto zagotovila 800 tisoč tolarjev, kar jim bo omogočilo, kot pravi Turkova, da bodo drevesnico še letos lahko uredili kot učilnico na prostem. “Na treh od skupno 6 hektarjev površin bomo uredili cvetlični in zeliščni vrt, sadovnjak, travnik na NAJBOLJŠI CVIČEK - Šele julija lani ustanovljeno Društvo vinogradnikov Studenec premore te stotnijo članov in je na nedeljskem občnem zboru podelilo priznanja vinogradnikom za najbolje ocenjena vina. Med 29 cvički je bil najboljši pridelek Jožeta Žiberta z Brezovega (15,94 točke), ki sta mu izročila priznanje predsednik društva Matjaž Jakše in prva cvičkova princesa Marija Lea Colarič (na posnetku), med 16 vzorci mešanega belega vina je prejel najvišjo oceno (16,12) Valentin Kopar, pri štirih vzorcih modre frankinje pa je Vinko Cizerle dobil 16,56, točke. Vinogradnike sta pozdravila tudi sevniški in škocjanski župan, Kristijan Janc in Janez Po všič, zapeli so jim boštanjski pevci in recitirali studenški šolarji. (Foto: P P) Ljuba Turk Šega nizko nepropustnih tleh, mlakcg zaščitno živo mejo in čebelnjak,” pravi. V dogovoru s kočevsko OŠ Ljuba Šercerja s prilagojenim programom bodo že letos spomladi prostor namenili učencem s posebnimi potrebami za delovno terapijo, kasneje pa ga bodo ponudili tudi ostalim šolam. “Ta del drevesnice bo v obliki sonaravnega vrta postal učni pripomoček pri proučevanju življenja v naravi,” pravi in dodaja, da bo najkasneje leta 2005, ko bodo projekt v celoti uresničili, drevesnica postala tudi turistično zanimiva in s tem pridobitev za celotno Kočevsko. M. LESKOVŠEK-SVETE VINA VSE BOLJŠA MIRNA PEČ - V četrtek, 9. marca, je v gostilni Špolar potekalo četrto ocenjevanje vin v organizaciji Društva vinogradnikov Mirna Peč. Petčlanska komisija s predsednikom dr. Mojmirom Wondro je v ocenjevanje dobila 88 vzorcev vin. 12 jih je izločila. Kot je povedala članica komisije dipl. ing. živilske tehnologije Katarina Merlin s Kmetijskega zavoda Ljubljana, Oddelek Novo mesto, tudi letos ugotavljajo porast kakovosti vin. “Zlasti bela vina so enološko zelo dodelana, med njimi pa je beli pinot tista sorta, kije za to območje zelo primerna,” je povedala. Med rdečimi vini posebna čestitka velja pridelovalcem modrega pinota, še vedno pa je več napak in bolezni pri rdečih vinih. Pri belih vinih se pojavlja prekomerna količina žvepla. Najboljšo oceno je dobila sorta Char-donnay iz vinske gorice Kalce, in sicer 15,90. “Problem, ki ga bodo morali vinogradniki rešiti sami, pa je, da so trte še vedno preobremenjene in trgatev ponekod poteka prezgodaj,” je povedala Mer-linova. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Pokušnja cvička 1999 Letnik 1999 ostaja v spominu po grozdju izjemne zrelosti in po visoki vinski sladkorni stopnji. Tedaj je bila nepozabna jesen in drugačna od drugih v zadnjih trideset ali še več letih. Kakor da se je Slovenija preselila v podnebje Sredozemskega morja. Takšne letine pri nas res niso pogoste. Verjetno je bila letina 1999 rdečim vinom še bolj naklonjena kot belim. Odlično zrelost jagodnega soka je spremljala izjemna zrelost jagodne kožice. Pri pridelavi rdečega vina pa igrata zelo pomebno vlogo prav zrelost in zdravstveno stanje jagodne kožice. Tisti letniki, ko sovpada optimalna zrelost jagodnega soka v grozdju z optimalno zrelostjo jagodne kožice, so najboljši. Na to srečno okoliščino vpliva poleg tipa tal v veliki meri podnebje. V primeru sušnega poletja se lahko zgodi, da je jagodna kožica že lepo zrela, jagodni sok pa še ni dosegel optimalne stopnje sladkorja in pravega razmerja med sladkorjem in kislino. Lahko se zgodi, glede na število sončnih ur in padavin, da je sok že dosegel ustrezno tehnološko zrelost, kožica pa še ni dovolj obarvana in založena z aromatičnimi in taninskimi snovmi. Tla igrajo pomembno vlogo zaradi njene zmogljivosti zadrževanja vlage v sušnih letih oziroma propustnosti ali odcednosti tal v letinah s preveč padavinami. Glede na tip tal je lahko za nekatere lege boljša letina z več ali manj padavinami ob istem osončenju. Ta uvod je bil potreben, da bi lažje utemeljil vpliv letine 1999 na značaj cvička. To zanimivo vino je lahko nastalo v zmernem podnebju, kamor sodi Dolenjska. V zmernem podnebju težko zelo dozori pozna sorta, kot je žametovka. Zato je cviček navadno lahko le svetlo-rdeče barve. Leto 1999 pa je omogočilo tudi žametovki, da je nabrala več barvnih snovi kot običajno, zato je cviček letnika 1999 bolj obarvan, kot smo vajeni. Degustatorji poznajo torej svetlejše cvičke, zato je nevarnost, da bodo zaradi bolj obarvanega videza vzorci cvička slabše ocenjeni, kot zaslužijo po ostalih značilnostih. Mogoče bodo posamezni pridelovalci cvička, da bi se izognili težavam zaradi preveč obarvanegam cvička, povečali delež belega vina v cvičku. Današnje ocenjevanje cvičkov v Kmetijskem inštitutu Slovenije je dalo komisiji izkušnjo, ki jo s tem prispevkom ponujam vsem, ki bodo letos ocenjevali cvičke. Svetujem, naj ne prekvalificirajo bolj obarvanih cvičkov v dolenjsko rdeče vino, če so sveži, gladki in niso trpkasti. Zelo kratka maceracija jagodnih kožic (do dva dni) je na nekaterih legah dala zelo obarvane cvičke, ki pa niso trpkasti. Zakaj bi torej popravljali barvo cvičku s preveč belega vina ali z ogljem? Bolj naravno je pustiti barvo. Degustatorji pa se moramo bolj poglobiti v ostale značilnosti, kijih tudi poznamo in ki bode prepričljiv dokaz originalnosti cvička. Dr. JULIJ NEMANIČ MARČEVSKI KMETOVALEC SLOVENJ GRADEC - Tokratna številka strokovne kmetijske revije Kmetovalec v rubriki poljedelstvo prinaša nasvete o pripravi površin za setev sladkorne pese, zaradi lanskoletnih velikih težav s krompirjevo plesnijo pa tokrat piše o pravilni uporabi pripravka za škropljenje Ridomila Gold. Nadalje lahko beremo o razpoložljivi paši in kmetijskemu sejmu v Bruslju, o pridelavi mleka v spodnji Savinjski dolini, kako analiza mleka lahko prispeva k pravilnejšemu krmljenju in ležalnih podlogah za govedo. Zanimivi so tudi prispevki o krmilnem nadzornem sistemu Adok, različnih odvzemalnih silaž, traktorju TL 90 Vigor, o krmilni prikolici THomix 1000, o cer-tificiranju naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev pa tudi o povrnitvi trošarine za gorivo. helena mrzlikar gospodinjski kotiček Jedi iz zimskih zalog V tem letnem času nam največji del vitaminov in rudninskih snovi priskrbijo gomoljna in ko-renasta zelenjava, zelje, čebula, česen in por. Med koristne zaveznike našega prebavnega trakta prištevamo krompir. Če imamo krompir shranjen pod neustreznimi pogoji, bo pričel hitro kaliti in takšen ima manjšo hranilno vrednost. Najbolje je, da kalčke odstranimo, ker vsebujejo strupeno snov, imenovano solanin, in kuhamo neolupljen krompir. Med kuhanjem ga ne prebadamo z vilicami. Ker ima kuhan krompir zelo kratek rok uporabe, še vročega olupimo in pripravimo v kombinaciji z različnimi omakami, zelenjavo in začimbami. Kdor ima težave s prebavo, naj ne uživa ocvrtega krompirja, saj je znano, da se ena porcija porn-frija prebavlja kar pet ur. Kuhan in pečen krompir brez maščobe pa prebavimo že v dveh urah. Okusnost krompirju lahko povečamo z različnimi omakami. V skodelici zmešamo jogurt s tremi žlicami smetane, žličko sesekljanega peteršilja, žličko drobnjaka, ščepcem soli in popra. Vse sestavine dobro premešamo in dodamo še žličko kaper ter shranimo za kratek čas v hladilnik. V pol ure lahko pripravimo okusne KROMPIRJEVE POLPETE. Za 4 osebe skuhamo 500 g neolupljenega krompirja. Še vročega olupimo in dobro pretlačimo. •Čebulo in peteršilj sesekljamo, dodamo še sol in poper ter po okusu skuto in nariban sir. Maso dobro premešamo, z rokami oblikujemo 12 polpet in jih popečemo na olju. Se vroče potresemo z zmletimi orehi ali prelijemo z omako in serviramo s poljubno solato. Tako široko uporabna kot krompir so tudi jabolka. Čeprav se jim zaradi dolgotrajnega skladiščenja nekoliko zmanjša vsebnost vitaminov in mineralov so vseeno lahko okusen dodatek k različni zelenjavi ali pecivu. Za 12 kosov JABOLČNEGA KOLAČA potrebujemo 1 kg sočnih jabolk in sok dveh limon, s katerim prelijemo na kolobarje narezana jabolka. Navedeno bomo uporabili za nadev. Za pripravo umešanega testa pa potrebujemo 175 g mehkega masla, 175 g sladkorja, zavitek vanilijevega sladkorja, ščepec soli, naribano limonino lupino, 3 jajca, 350 g moke, 2 žlički pecilnega praška in 100 ml mleka. Vse sestavine za testo dobro umešamo in eno tretjino mase vlijemo v model. Po površini razporedimo na kolobarje zrezana jabolka in nadaljujemo v tem zaporedju. Kolač pečemo 1 uro pri 200° C. Ko se ohladi, ga vzamemo iz modela, premažemo z vročo marelično marmelado- in potresemo s sesekljanimi orehi ali lešniki. :■ ' - Immfy - Podbevškov zbornik Izšel je zbornik razprav s simpozija o Antonu Podbevšku NOVO MESTO - Dolenjska metropola je predvsem po zaslugi kulturno dejavnega jedra novomeških študentov in le z minimalno institucionalno zaslombo leta 1998 nadvse dostojno proslavila stoletnico rojstva svojega znamenitega meščana Antona Podbevška, ki se je kljub kratkočasovnemu delovanju in dolgoletni odrinjenosti na rob zapisal v slovensko literarno zgodovino kot začetnik slovenske zgodovinske avantgarde. V okviru dvodnevnih prireditev, ki so potekale pod skupnim naslovom Antona Podbevška 100 nadnaravnih let, so pripravili tudi znanstveni simpozij. Potekal je prav na pesnikov rojstni dan 13. junija v hotelu Krka, na njem pa je sodelovalo šest uglednih slovenskih literarnih strokovnjakov za umetniško avantgardo in poezijo: dr. Janez Vrečko, dr. Denis Poniž, dr. Lev Kreft, mag. Emica Antončič, dr. Irena Novak Popov in dr. Marko Juvan. Udeleženci simpozija so v referatih predstavili izsledke svojih raziskav in razmišljanj o Podbevšku kot avantgardistu, začrtali njegovo mesto v slovenski zgodovinski avantgardi, se poglobili v njegovo pesništvo in metaforiko, sprčgovorili o vprašanju konca poezije, kot se kaže v njegovem pesništvu, ter o sočasnem (nerazumevanju Podbevškovega avantgardnega pesništva, kot se razkriva iz Tavčarjeve parodije na pesem Električna žoga. Po skoraj dveh letih so razprave s simpozija na voljo tudi v knjižni obliki. Zbornik, ki ima naslov po skupnem nazivu jubilejnih prireditev, to je Antona Podbevška 100 nadnaravnih let, je pred kratkim izdala mlada novomeška založba Goga, uredil ga je eden od pobudnikov simpozija Marijan Dovič, oblikovala Suzana Bricelj, natisnila pa tiskarna Opara. Zbornik začenjajo uvodne besede urednika Marijana Doviča Avantgardizem v soju zgodovinskih žarometov, nato sledi vseh šest razprav s simpozija: Novomeški prekucuh Anton Podbevšek (Janez Vrečko), Podbevškovo mesto v slovenski avantgardi in recepcija tega mesta danes (Denis Poniž), Kozmični anarhist (Lev Kreft), Anton Podbevšek in vprašanje o koncu poezije (Emica Antončič), Metafora v pesništvu Antona Podbevška (Irena Novak Popov) in Anarhist in novator: Tavčarjeva parodija na Podbevška (Marko Juvan). Po zaslugi nove dolenjske založbe Goga smo dobili knjigo, mimo katere ne bo mogla nobena resna raziskava slovenske zgodovinske avantgarde oziroma del in pomena Antona Podbevške, saj objavljena predavanja “učinkovito analizirajo tako socialne vidike pesnika-avant-gardista in njegove eksistence kot tudi notranje značilnosti Podbevškove prefinjene lirske govorice”, kot je zapisano v robnem zapisu knjige. M. MARKELJ Postala več kot še enkrat dražja Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je postala drag in trd investicijski oreh, ki naj bi ga s skupnimi močmi strli država in novomeška občina NOVO MESTO - Prejšnji teden v sredo, 8. marca, seje v Novcih mestu na krajšem delovnem obisku mudil minister za kulturo Jožef Školč. V prostorih Mestne občine Novo mesto gaje sprejel podžupan mag. Adolf Zupan, nato pa seje minister na sestanku z občinsko upravo posvetil obravnavi delovanja javnih zavodov s področja kulture ter se predvsem seznanil s težkimi razmerami v zvezi z gradnjo prizidka in obnove stavbe Knjižnice Mirana Jarca. Gradbišče in Knjižnico Mirana Jarca sije minister tudi ogledal. Za Mestno občino Novo mesto in širši prostor pomembno kulturno investicijo financirata Vlada RS in Mestna občina Novo mesto, pri čemer naj bi vlada zagotovila 42,8 odstotka potrebnega denarja, občina pa 56,2 odstotka. Po prvih ocenah je bila skupna investicijska vrednost postavljena na nekaj manj kot 812 milijonov tolarjev, vendar se je že kmalu po začetku gradbenih del izkazalo, da so bili pri oceni preskromni in da bo šlo za bistveno večje vrednosti. Zaradi izredno zahtevnega temeljenja, delnega povečanja kvadrature prostorov, slabo izdelanih in pomanjkljivih popisov del pri osnovnem projektu in še česa je prišlo do zastojev ODPRTJE STALNE ZBIRKE MALA LOKA - V grajskem hodniku gradu Mala Loka bodo na prvi pomladni dan, 21. marca, ob pol sedmih zvečer odprli stalno zbirko slik Dušana Šparovca Mokronoškega. VEČER FILMA, PESMI IN SLIK OTOČEC - V grajski restavraciji hotela Grad Otočec bo v soboto, 18. marca, ob sedmih zvečer avtorski večer režiserja in pesnika Talala Hadija ter slikarke in oblikovalke Jožice Škof. Predstavila bosta film Portret slikarke Jožice Škof, pesniško zbirko Tebi, moj otrok, in originalne ilustracije zanjo. Gostja večera bo dramska igralka Tanja Dimitrijevski. ŠESTI VEČER PRI MARJANCI NOVO MESTO - Novomeška pesnica Marjanca Kočevar je v soboto, 11. marca, pripravila že šesti salonski literarno-debatni večer, na katerem je sodelovalo kar enajst ustvarjalcev iz Novega mesta, Kočevja in Krškega. Ob gostiteljici so svoje pesmi in prozo prebirali Klavdija Kotar, Samo Dražumerič, Ana Rostohar, Katja Plut. Blaž Simič, Uroš Sadek, David Šušel in Romana Novak, v svet evropske pravljice je udeležence popeljala Mojca Sporčič, gost večera pa je bil oblikovalec Thdej Šulman. v gradnji in zamud, saj bi moral biti po prvotnih načrtih prizidek dokončan že do konca leta 1998. Dolgotrajnost gradnje, večji stroški notranje oporeme in uvedba davka na dodano vrednost pa so vrednost investicije še dodatno povečevali. Zato so lani izdelali novelacijo investicijskega programa, po kateri bo objekt dokončan v dveh fazah: najprej bo dograjen prizidek, da se bo knjižnica lahko preselila v nove prostore, nato pa bo sledila še sanacija in preureditev sedanje stavbe. Vrednost investicije je danes ocenjena na 1,755 milijarde tolarjev, torej še enkrat več, kot je bila prvotna ocena. Mestna občina Novo mesto se zaveda, da sta dokončanje izgradnje prizidka in obnova starega poslopja za delovanje knjižnice MIRNSKE PASIJONSKE IGRE MIRNA - KUD Klas Mirna prireja v petek, 17. marca, ob sedmih zvečer v župnijski cerkvi pasijonske igre v šestih dejanjih. Scenarij je po svetopisemskih zgodbah napisal Stanko Tomšič, ki je prevzel v svoje roke tudi režijo. Nastopilo bo okrog 60 igralcev in statistov ter župnijski pevski zbor. TOMAŠEVE BARVE DOLENJSKE TOPLICE -Zdravilišče Dolenjske Toplice vabi v petek, 17. marca, ob osmih zvečer na odprtje razstave slik Emila Tomaša Thomasa iz cikla Barve - poskus priti v stik z naravo. V kulturnem programu bo nastopila glasbena skupina Trio Kaveljci iz Ljubljane. nujni. Investicijo je zato uvrstila med prioriletne naloge, pričakuje pa, da bo soinvestitor. Ministrstvo za kulturo, sodeloval pri obeh delih investicije v deležu, kot je bil dogovorjen na začetku. Predstavniki občine so ministra tudi pozvali, naj podeli Knjižnici Mirana Jarca status regijske knjižnice, saj naj bi bila takšna rešitev ustrezna in glede na dejavnost knjižnice nujna. Minister je obljubil, da se bo zavzel za primerno rešitev nadaljnjega financiranja gradnje in obnove knjižnice, glede regionalnega statusa pa je težko kaj narediti, dokler ne bodo oblikovane regije, znotraj katerih se bodo občine pač dogovorile, katerim ustanovam bodo dale regijski značaj. M. MARKELJ ; 1 ’ ? PSI j MIRNOPEŠK1 GLA VN1 DOBITEK - Po uspešni premieri sredi februarja v domačem kraju so se mirnopeški ljubiteljski gledališčniki s komedijo Franceta Lipaha Glavni dobitek nastopili še na drugih odrih v večjih dolenjskih krajih. Po nastopih v Šentjerneju, na Mirni in v Metliki so prejšnji četrtek, 9. marca, nastopili tudi v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Desetčlanska igralska zasedba (Bogdan Krevs, Vida Progar, Denis Barbo, Špela Zaletel, Tone Gašparac, Ivan Staniša, Monika Jarc, Tine Lužar, Nežka Režek in Lojzka Krem) je z nezahtevnim odrskim delom iz tridesetih let, ki ga je priredila in posodobila režiserka Staša Vovk, poskrbela za poldrugo uro sproščenega razvedrila in dokazala, da je mogoče tudi v manjšem kraju z zavzetostjo in marljivostjo kar uspešno oživiti odrske deske. (Foto: M. Markelj) Vztrajno vračanje v stvarno V Dolenjskem muzeju so odprli veliko slikarsko razstavo likovnega ustvarjalca Jožeta Kotarja iz Novega mesta - Pregled desetletnih likovnih prizadevanj NOVO MESTO - Dolenjski muzej je v jubilejnem letu, ko praznuje petdesetletnico delovanja, v svojem osrednjem razstavišču predvidel tri večje likovne razstave. Prvo so odprli minuli petek, 10. marca, zvečer. V razstavni dvorani in predprostoru se z novejšimi slikarskimi deli iz cikla Daruma po sedmih letih ponovno v Dolen jskem muzeju predstavlja znani novomeški slikar Jože Kotar, za katerim je sicer že več kot trideset samostojnih razstav in več kot sto petdeset skupinskih, bogata pa je tudi bera nagrad in priznapj, ki jih je bil deležen za svoje delo. Kotar sodi po besedah umetnostnega zgodovinarja Jožefa Matijeviča s svojimi značilnimi in prepoznavnimi likovnimi stvaritvami zadnjega desetletnega obdobja, ki so na ogled v Dolenjskem muzeju, med pomembne in zelo vznemirljive slovenske likovne ustvarjalce. V poklicno slikarstvo je stopil z motivom krajine in po začetnih tipajočih korakih z vztrajnim delom, vedoželjnostjo in prizadevnim učenjem kmalu izoblikoval svojo izvirno podobo krajine, ki jo je razvil od realistične in nato impresionistične v izrazito barvno ekspresijo. Krajina je postala stalnica njegove slikarske izpovednosti, kar izpričuje tudi sedanja razstava, na kateri sta kljub opaznemu in prevladujočemu motivnemu obratu k človeški figuri in figuralni kompoziciji, ki se je v Kotarjevem slikarstvu dogodil v začetku devetdesetih let, krajina in mestna veduta še vedno močno prisotni. Ob slike s figuralnimi motivi, kot so Klovn, Pariški priležnici, Cenzor, Anna, Križeva dama, Dogodek v mestu in drugih, je slikar razstavil tudi dela, kot so: Ob Krki, Novomeški trenutek, Kraška vasica, Vinogradi itd. Vsekakor pa se kot opaznejša novost v Kotarjevih ustvarjalnih naporih le kažcio njegove figure, predvsem ženski liki, ki jih slikarsko zapisuje v nekakšnem prestopanju iz stvarnega v nestvarno in iz nestvarnega nazai v stvarno, kar tu in tam slikam daje pridih grotesknosti. V tem kontekstu je mogoče sprejeti tudi nenavaden naslov, ki ga je slikar dal razstavi - Daruma. Gre za japonski zenistični simbol potrpežljivosti in vztrajnosti. Upodabljajo ga kot lutko, ki ima namesto nog polkroglo, tako da se vedno znova postavi pokonci, kakor koli jo nagnemo. Na odprtju razstave je uvodni nagovor imel direktor muzeja Zdenko Picelj, o slikarju in razstavi je govoril Jožef Matijevič, po nastopu pevke Bojane Glatz, kije v spremljavi kitarista Žarka Živ-koviča odpela nekaj jazzovsko obarvanih melodij, je razstavo odprl podžupan novomeške občine Adolf Zupan. M. MARKELJ Haiku doma tudi pri nas Izšel je prvi letnik nove knjižne zbirke Haiku - Med petimi avtorji je tudi Rudi Stopar iz Sevnice Haiku, japonska trivrstičnica, ki korenini v zen budizmu kot svojevrstni filozofiji Daljnega vzhoda, se je v drugi polovici 20. stoletja presenetljivo močno uveljavil v zahodnem civilizacijskem območ- DVA DIRIGENTA IN EN ORKESTER - Teorijo je treba preveriti v praksi in dobro je, če pri tem pomaga tako izkušen dirigent, kot je Miro Saje. (Foto: M. Markelj) Pred godbo z več znanja THdnevni seminar za dirigente dolenjskih in belokranjskih pihalnih orkestrov in godb v Novem mestu NOVO MESTO - Na območju Dolenjske in Bele krajine je ta čas dejavnih kar dvanajst pihalnih orkestrov, ki si ne prizadevajo le obstati, ampak žele napredovati, se kadrovsko dopolnjevati in kakovostno rasti, zato je Zveza pihalnih orkestrov iri godb Dolenjske in Bele krajine pripravila tridnevni izobraževalni seminar za dirigente. Potekal je od 10. do 12. marca v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu pod strokovnim vodstvom uveljavljenega in tudi mednarodno uspešnega dirigenta Mira Sajeta, udeležilo pa se ga je osem dirigentov z našega območja. Na seminarju so se teoretično in praktično uva- jali v orkestralno glasbo in dirigiranje. V praktičnem delu seminarja je kot demonstracijski orkester sodeloval Pihalni orkester Krke Zdravilišč iz Straže. Seminar se je zaključil v nedeljo dopoldan z internim koncertom. Kbt pravi predsednik Zveze pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine Jože Koporec, se je prvi seminar takšne vrste izkazal kot zaželena in dobra oblika dodatnega izobraževanja vodij pihalnih orkestrov in godb, zato bodo s seminarji nadaljevali. Že septembra letos bodo pripravili v Trebnjem seminar s programom koračnic. MiM ju. Tudi na Slovenskem so se kar številni pesniki posvetili pisanju haikujev, izšlo je tudi nekaj prevodov in izvirnih pesniških zbirk, a čakati je bilo treba vse do letos, da je haiku dočakal svojo prvo knjižno zbirko. Zanjo je zaslužno Društvo Apokalipsa oziroma Primož Repar, urednik nove zbirke in urednik revije Apokalipsa, kije pokazala poseben posluh za haiku. V načrtu je, da bo v zbirki Haiku vsako leto izšlo pet knjižic. V prvem letniku je tako ugledalo beli dan pet pesniških zbirk bolj ali manj uveljavljenih in znanih slovenskih piscev haikujev: Jožeta Volariča Odtisi bosih nog, Toneta Škrjanca Sonce na kolenu, Darja Volariča V ribniku neba, Alme Anakiev Polžja hiša in Rudfja Stoparja Srčni veter. Najobsežnejša je Volaričeva zbirka Odtisi bosih nog, ki prinaša izbor iz zares izjemnega opusa kakih osem tisoč haikujev, v izbor pa so vključeni tudi prozni haibuni. Zanimiva posebnost je knjižica Alme Anakiev, ki ne le da je edina ženska med avtorji prvega letnika, ampak tudi rosno.mlada, saj ima šele dvanajst let, pa ima kljub temu za seboj odmeven uspeh. Na enem od največjih mednarodnih haiku natečajev, tokijskem Itoenu, je prejela nagrado odličnosti za haiku: Veja se/ z nami vozi/ v tuji svet. Za nas pa je gotovo vredna pozornosti pesniška zbirka Srčni veter sevniškega likovnika in pesnika Rudija Stoparja. To je njegova prva haiku zbirka v slovenščini. Uredil jo je v duhu klasičnega haikuja po štirih letnih časih in večina njegovih trivrstičnic se drži klasičnega metra 5-7-5 zlogov, četudi pri tem dosledno ne vztraja. MiM BARKA V GALERIJI LUNA NOVO MESTO - Danes, 16. marca, bodo ob sedmih zvečer v Galeriji Luna odprli razstavo fotografij Tomislava Barbariča. Avtor se bo predstavil s ciklom Barka. , .3 č Slikar Jože Kotar z direktorjem Dolenjskega muzeja Zdenkom Picljem ter glasbenima gostoma Bojano Glatz in Žarkom Živkovičem v ozadju. Nasmejali z novo komedijo Amatersko gledališče Prečna je v Straži premierno uprizorilo igro Mokrodolci - Nove moči - Gostovanja nrav človeka ne. Z igralci smo delo, ki je nastalo pred petdesetimi leti, malo priredili in ga želimo obdržati na repertoarju še prihodnje leto. Idej za obdelavo teksta nam ni Umanjkalo,” je dejal Plut, ki se zahvaljuje KS Straža za gostoljubje, saj so jim tam brezplačno odstopili dvorano. Prečenčani letos že drugič igrajo v njihovem kulturnem domu, saj je dom v Prečni v slabem stanju in je zdaj vrnjen Cerkvi. Jedro 12-članske igralske zasedbe je že preverjeno in izkušeno, skoraj polovica igralcev pa je tokrat na odrske deske stopila prvič. Zaigrali so: Franc in Damjan Plut, Lucija in Branka Vidmar, Jana Zorko, Darja in Roman Kapš, Jani Muhič, Sebastjan Ajdišek, Petra Škerlj, Roman Makše in Anica Kovačič, ki je zaslužna za izdelavo kostumov. Predstava je bila posebej zanimiva tudi zaradi domiselne scene - dve političnih svinjakov, vladnega in opozicijskega, ki ju je izdelal Jakob Krštinc. Amatersko gledališče Prečna bo z Mokrodolci gostovalo po različnih dolenjskih krajih: v soboto, 18. marca, ob 19. uri v OŠ Škocjan, v nedeljo, 19. marca, ob 16. uri v Kulturnem domu Metlika, v torek, 28. marca, ob 19.30 pa v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Velja si jih pogledati. L. MURN STRAŽA - Kot že preko sedemdeset let neprekinjeno so prečenski amaterski igralci tudi letošnjo pomlad pripravili novo gledališko predstavo. Pod vodstvom režiserja Franca Pluta so tako v petek, 10. marca, zvečer v polnem Straškem kulturnem domu premierno uprizorili komedijo v treh dejanjih z naslovom Mokrodolci avtorja Frana Roša. Po besedah režiserja so izbrali komedijo, ki bo zlasti v letošnjem volilnem letu še kako aktualna. Gre namreč za mešanico politike in realnega življenja, ki se lahko dogaja kadarkoli. “Koledar se menja, PREMIERA V STRAŽI - Prečenski igralci (na sliki s premiere) so veseli, da so skupaj s Studiem Vrtinec posneli svoj prvi videospot za predstavo Mokrodolci. (Foto: L. M.) STj§ Živeti zdravo in varno - brez droge! Na sejmu Dom predavanje o nevarnostih uživanja drog, ki prepogosto vodijo v organiziran kriminal ■ Pred 10 leti trije, lani pa kar 19 smrtnih primerov ■ Proti preprodajalcem - Preventiva 1JUBI JANA - Želite živeti varno in zdravo? Potem se izogibajte drog, ki žal tudi v Sloveniji postajajo vse bolj razširjene. To je nekakšen povzetek predavanja vodje referata za mamila v upravi Kriminalistične službe Ministrstva za notranje zadeve RS Ljuba Pirkoviča pretekli teden na sejmu Dom na Gospodarskem razstavišču. Pri predstavitvi vrste drog je iz- višje, saj je to izključno odraz poli- 1, „__ j„i„ »» dežurni poročajo UKRADEN AUDI, A NE PO-POBNIKOV - V noči na 7. marec S Parkirnega prostora ob hotelu remič izginil osebni avto znamke Audi A4, reg. št. A - NC114 (D), Vrcden okrog 2 milijona tolarjev. UKRADENO NAŠLI -10. mar-ca Po polnoči je neznanec vlomil v Prodajalno bencinskega servisa etrol na Dvoru, ukradel štiri mo-. ne telefone in štiri telefonske kar-lce |er j'h skril pod kontejner za Počisti sojih našli in vrnili. VLOM V HIŠO - A. F. je oško-°van za 600 tisoč tolarjev, ker mu Je neznanec 9. marca vlomil v njego-o stanovanjsko hišo v Novem mc-u; *zginila je zlatnina, glasbeni ■ ,0‘P> telefon s tajnico, diktafon, °rek°rder, diskmen, 20 zgo- ■ enk, steklenica whiskija in nekaj gotovine. ODPELJAL Z MOTORJEM -'seznanec se je v noči na 11. marec opeljal neznano kam s kolesom z motorjem znamke Tomos ATX, ki je bil parkiran pred diskoteko Bruno v Gabrijelah. U,,koiic' Sevnice je neznane ukradel ročno uro znamke lex in zlat prstan v skupni vrednosti 4 milijone 400 tisoč tolarjev. AVTORADIO IN ČEKI - Poli-is i sc poizvedujejo za neznancem, * i ^arca *z av*a znamke Yugo Pred krško osnovno šolo ukradel avtoradio znamke Kenwood, iz orugega vozila pa čeke NLB. SADJAR - Med 9. in 12. marcem Jv neznanec v nezavarovani drcves-nicc na Šmihelski cesti v Novem mestu ukradel 5 sadik hrušk in 15 sadik breskev v vrednosti preko 22 tisoč tolarjev. OKRADEL BAR KRAIJ - Lastnica gostinskega lokala Bar Kralj na Ursmh selih A. K. je oškodovana za 350 tisoč tolarjev, ker je neznanec tu. marca ponoči vlomil v objekt in odnesel denar, cigarete, alkoholne Pijače, diatonično harmoniko in 'JoM aparat. OBOROŽEN GROZIL okoHrEŽnICf ' 0su,ll|jvni D. S. iz nh. . e rc/lc je 6. marca zvečer, ecen v zgornji del vojaške ma-kan"6 .'ddeke in s črno volneno kiili” ■ lz.rt‘zom /a °ei, oborožen s i/H '!'|Skim ll(™m, mačeto domače nhie,aye in '■ vodovodno cevjo, hiš R K' iz Brežic. Lastnika ZahiJe s,rahovati >n «>d njega • evati namišljen dolg v višini 60 'olarjev. Grozil mu je, da ga bo „ ! ’ Pretepal ga je z vodno cevjo in čez k! L ,elesno Poškodoval. F. K. je v-n • ■ Ur° usPel° zapustiti stano-'Je in poiskati pomoč policije. ^ P-osunnjeiHajc dana kazenska postavil na našem trgu vse bolj razširjen ecstasy, čeprav zasegi tega ne potrjujejo. Aktualen je 4MTA, ki ima močan učinek in zapoznelo reakcijo ter povzroča vročinski udar. “Uživalec se ne zaveda nevarnosti in se lahko pre-dozira,” je povedal Pirkovič in dodal, da je zelo nevarna tudi marihuana, pridobljenea v prirejenih laboratorijih, imenovana skang. Kriminalist je žal pred maloštevilnim občinstvom predstavil normativno ureditev drog, od koder izhajajo policijska pooblastila. Zadnje čase je zelo razvpit prav Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Po mnenju senata za prekrške je policija izgubila pristojnost predlagaji kršitelje v postopek sodniku za prekrške za nedovoljeno posest prepovedane droge, ker se ne da dokazati, da jo je nameraval tudi prodati. Pirkovič je postregel tudi s statistiko, ki kaže porast uporabe mamil. V zadnjem desetletju smo prišli s treh na lani devetnajst umrlih zaradi prevelike količine zaužitih prepovedanih drog. Število kaznivih dejanj je leta 1990 znašalo nekaj manj kot 200, zdaj jih je 1100. Še večji je porast ugotovljenih kršitev Zakona o proizvodnji in prometu z mamili, se pravi posesti drog - od 171 na 2000. “Treba je vedeti, da so te številke v resnici vsaj še desetkrat po dolenjski deželi • VINO KAR IZLIL - Vlomi so dandanes žal na dnevnem redu, kakšen pa vseeno preseneti zaradi svoje posebnosti. Tako je neznan storilec v noči na 9. marec z neznanim predmetom razbil okno v kletni etaži nedograjene stanovanjske hiše v Sevnici. Kdo bi razumel, a iz dveh cistern je izlil na tla okrog 150 litrov rdečega vina. Gotovo ni bil Dolenjec, sicer bi ga raje odnesel in doma v miru srkal. No, ukradel pa je dva radiatorja in okrog 20 kvadratnih metrov parketa. Lastnika je oškodoval za okrog 150 tisoč tolarjev. • BENCIN 'ZASTONJ? - Skorajda ne mine več teden, da se ne bi podražila nafta oz. bencin, to pa prav gotovo voznikov ne spravlja ravno v dobro voljo. Neznancu je bilo 8. marca očitno teh neprijetnih presenečenj dovolj in si je postregel kar zastonj: na bencinskem servisu Petrol na Ljubljanski cesti v Novem mestu si je natočil goriva za skoraj pet tisoč tolarjev in “pozabil” plačati. Zamujene priložnosti ni ^j*je vozniško dovoljenje je treba za slovensko zamenjati dni - Pogoj pol leta bivanja pri nas - Sicer vse znova n Podzemelj - Primer Anto-D "‘•bderliča, kije prejšnji teden tule.- F3* v na^° rubriko Halo, zal ^ klra'cc Dolenjca, je poka-’ d.a bi bilo potrebno osvežiti t^rnin, kako poteka zamenjava . Jeg_a za slovensko vozniško „v°Ucnje. Sam ima namreč s tem ‘vzave. Vai^|0t -*e PovetIaL je P° rodu Hr- ji j, -*e tfideset let delal v Nemči- I' 0r°čil se je s Slovenko in se r, a 1993 za stalno vrnil živet v «el0..-~ .... . .. I« U, kraj ino. “Ko sem se oglasil d-. .Pravni enoti (UE) Metlika, bi rad dobil slovensko vozniško ^oljenje, so mi rekli, da moram stv0 ^jprej imeti slovensko državljan-„ > potem pa ga bom dobil. Ko Hq r drža Sem lani res dobil slovensko doh avljanstvo, dovoljenja nisem 'I, ker sem menda zamudil rok Zamenjavo, ki je bil I. maj. Tega bi nihče povedal. Pritožbo sem Vembra lani poslal na Ministrst- vo za notranje zadeve, toda do danes nisem prejel še nobenega odgovora,” je povedal Janderlič. Čeprav je star 66 let in je upoko'-jenec, bi vseeno še potreboval vozniško dovoljenje. Stane Brodarič iz UE Metlika omenjeni primer pozna. Pojasnil je, da za zamenjavo vozniškega dovoljenja ni pogoj slovensko državljanstvo, temveč mora biti tujec najmanj pol leta prijavljen v naši državi, rok za zamenjavo pa je leto dni. “Po preteku tega časa se to ne da več storiti. Voznik meh ra pri nas znova opraviti vozniški izpit,” je dejal Brodarič in dodal, da enaki pogoji veljajo tudi na naše zdomce, ki se za stalno vrnejo domov. S tem so Janderliča prav seznanili. Pri spoštovanju pravil torej velja previdnost, sicer sc lahko Janderličeva zgodba pripeti še komu. L. M. cijskega dela,” je povedal kriminalist Pirkovič. Povečujejo se tudi zasegi mamil, zadnja leta predvsem marihuane: v letu 1991 12 kg, 1998 2 toni 700 kg (zaradi večjih zasegov na mejnih prehodih) in lani 250 kg - pa tudi heroina: leta 1991 skoraj 9 kg, 1998 46 kg in lani 32 kg, ko so velike količine zajeli tudi v tujini (še 25 kg heroina in veliko količino eesta-syja). Veča se tudi delež odvisnikov od drog v slovenskih zaporih - v desetih letih od 1,5 do 22,9 odstotka. “Ko govorimo o drogah, ponavadi premalo govorimo o fazah odvisnosti. V začetku so eksperimentatorji, potem občasni uporabniki droge, nato redni uživalci ZANIMIVO PREDA VANJE - Škoda, da se zanimivega in zlasti poučnega predavanja in svetovanja v zvezi z nevarnostjo drog kriminalista Ljuba Pirkoviča ni udeležilo več poslušalcev. (Foto: L. M.) ali funkcionalni odvisniki, ki v odnosu do družbe še delujejo normalno, med problematičnejšimi pa so t.i. disfunkcionalni odvisniki, in jim je nabava droge glavni cilj v življenju. To so že bolniki, pogosto marginalci in delinkventi. Ta kategorija odvisnikov je najbolj nevarna, saj v Sloveniji izvršuje največ kaznivih dejanj,” je razlagal Pirkovič. Pri nas je raziskanih okrog 35 tisoč kaznivih dejanj, ocenjujejo pa, da je 70 - 80 odstotkov teh storjenih zato, da odvisniki pridejo do materialnih sredstev za nabavo prepovedanih drog. Pogosto gre za mlade ljudi. “Zato naj bodo starši pozorni na svoje mladostnike glede porabe denarja,” opozarja kriminalist. Poznamo še t.i. terapevtske odvisnike, ki se skušajo odvisnosti rešiti postopno s pomočjo metadona, ter sociotradicionalne potrošnike, ki droge uživajo zaradi ritualov. Po Pirkovičevem mnenju je edina rešitev uravnoteženo zmanjšanje ponudbe in povpraševanja, kar seveda ni lahko dosegljivo. “Gotovo pa bi država morala več narediti na področju primarne preventive. Ze v vrtcu je treba mlade vzgajati in navajati na zdravo življenje, da tedaj, ko bi lahko posegli po prepovedanih drogah, tega ne bodo storili. Potrebna je celovita nacionalna strategija boja proti drogam, kar je naloga Urada RS za droge.” Opozoril je tudi na povečanje sekundarne kriminalitete in organiziranega kriminala. Aktivnosti policije so usmerjene predvsem v preprodajalce, saj zaslužki v tem poslu niso majhni. Kilogram heroina stane na primer v Turčiji okrog 12 tisoč nemških mark, ko pride v Slovenijo 20 do 30 tisoč, v Nemčiji 35 do 40 tisoč in v Veliki Britaniji že 50 do 55 tisoč nemških mark. L. MURN PONAREJEN POTNI LIST DOBOVA -31-lctni Irančan R. S. sc jc 8. marca na mejnem prehodu izkazal z grškim potnim listom na ime M. I. Potni listje bil ponarejen, zato so osumljenca, zoper katerega jc dana kazenska ovadba, vrnili v Hrvaško. Kako prepoznati zasvojenca Društvo UP izdalo brošuro 0 drogah v družini - Pri nas preko deset tisoč zasvojenih s prepovedanimi drogami - Mladi Zasvojenost z drogo je tudi pri nas postala družbeni problem. Zajema vse družbene sloje ne glede na starost. V Sloveniji naj bi bilo že pred dvema letoma deset tisoč zasvojenih s prepovedanimi drogami. Med vzroki se najpogosteje skriva pomanjkanje samozavesti in motivacije, zdolgočasenost, občutek splošne nesposobnosti in predvsem nespoštovanje samega sebe. Ne gre pozabiti na pomanjkanje sporazumevanja v družini, brezosebne odnose s pedagogi v šolah, težave v obdobju odraščanja in manjkajoče družbene vrednote. Zato je še kako dobrodošla informativna brošura z naslovom O drogah v družini, ki jo je napisala Darja Attisani, pred kratkim pa jo je izdalo Društvo UP iz Ljubljane, društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije. Na 36 straneh je mogoče izvedeti, ka- tere so najbolj razširjene droge pri nas, in jih spoznati, predvsem pa je namen knjižice prepoznati zaskrbljujoče znake pri naših najbližjih. Ponavadi nas namreč spoznanje, da ima naš otrok, partner ali družinski član težave z drogo, zadene kot strela z jasnega. Prepoznavanje še zdaleč ni lahko, saj je zasvojenec odličen lažnivec. Knjižica ponuja rešitve zasvojenosti, “kaj storiti in česa ne. Pravilno in pravočasno ukrepanje pomeni začetek poti ozdravljenja,” pravi avtorica Attisanijeva. Sledi splošen opis pri nas dostopnih programov zdravljenja: Centra za zdravljenje odvisnih od drog, Društva Projekt Človek, Skupnosti Srečanje in mednarodne skupnosti Di-anova, ter predstavitev Društva UP za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije, kjer se da knjižico tudi naročiti. L. M. MOTORIST TRČIL V TRAKTOR VRČICE -13. marca seje 58-Iet-ni motorist I. H. iz Semiča peljal iz Podturna proti Gabru. Pri Vrčicah seje kolona vozil pred njim zaradi zavijanja traktorja na levo ustavila, motorist pa tega zaradi prekratke varnostne razdalje ni uspel storiti. Zato je zapeljal v levo in s sprednjim delom trčil v bočni del traktorja. Padel je po vozišču, se hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. TRAKTOR SE JE PELJAL SAM BUDNA VAS - 42-letni J. P. iz okolice Radeč se jc hotel odpeljati s traktorjem znamke Ursus izpred gostinskega lokala. Z izvijačem gaje skušal spraviti v pogon, toda traktor se je potem sam odpeljal. J. R ga je hotel dohiteti in se usesti nanj, a ga je zarieslo in je padel po tleh. Traktor z vprežnim vozom je naredil polkrog in pri tem voznika tako močno poškodoval, da se zdravi v celjski bolnišnici. ZAGROZIL S SAMOKRESOM BREZJE - 20-letni R. B. iz Brezja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je 8. marca popoldne pri kontejnerju, ki je last B. J., njegovemu sinu dejal, da bo ubil njegovo sestro, ker je povedala, Ha je ukradel kabel. Otrok je to povedal očetu, ki je odšel do osumljenca, da se pogovorita. R. B. pa je izza pasu potegnil samokres, ga repetiral in B. J. zagrozil, da ga bo ubil. Oškodovanec sc jc ustrašil in zbežal. DOMA IMEL PRAVO OROŽARNO ČRNOMELJ - Policisti so na podlagi odredbe Okrajnega sodišča v Črnomlju 7. marca zjutraj opravili hišno preiskavo pri K. R iz okolice Črnomlja. Našli in zasegli so puškomitraljez, plinsko pištolo, več kosov streliva različnega kalibra in nabojnik s strelivom. K. P. čaka kazenska ovadba in sodnik za prekrške. ROMI ZA SMRT VARNOSTNIKA KAZNOVANI Na Bajnof ne po štorovke, ampak krast mleko Valentinu Kovačiču 10 let, Danku Brajdiču 3 leta in Veljanu Kovačiču 2 leti in pol zaporne kazni - Lani so na Bajnofu kradli mleko, varnostnik Ivan Kermc, ki jim je to skušal preprečiti, pa je to plačal s smrtjo - Ni bila steklenica! NOVO MESTO - Pretekli teden seje na Okrožnem sodišču v Novem mestu nadaljevala januarja prekinjena glavna obravnava zoper tri Rome iz Brezij, obtožene roparske tatvine 84 litrov alpskega mleka na predstavništvu Ljubljanskih mlekarn (LM) v Sevnem pod IVško Goro, pri čemer je eden od njih tamkajšnjegu varnostnika, 41-letnega Ivana Kermca s Sel pri Zburah, z neznanim trdim in topim predmetom tako močno udaril po glavi, daje ta zaradi izredno hudih telesnih poškodb po dobrem mesecu dni ležanja v komi v Kliničnem centru v Ljubljani umrl. Sodišče je vse tri spoznalo za krive. Na predlog zagovornikov so strah (pri njegovem pričanju so bile zaslišane še nekatere priče. Kermčev 15-letni sin Dejan Krašovac je, vidno prizadet, opisal dogajanje 21. septembra lani, saj je tudi tisti dan prišel po šoli k očetu, da bi se nato zvečer skupaj peljala domov. Pa se je zgodilo čisto nekaj drugega. “Že dan prej sva z očetom okrog 18. ure, ko se zapre diskontna trgovina, pospravljala palete z mlekom, ko so prišli Romi. Hoteli so krasti mleko, a jih je oče odgnal in poklical policijo. Z Dankom - tega Roma poznam že od prej - sta se kar dobrih deset minut kregala, potem so odšli. Naslednji dan so znova prišli ob isti uri. Danko in še nekdo z njim - bila sta v kombiju - sta očeta kar dolgo mudila in ga spraševala o starem že-lezju ter se opravičevala za prejšnji dan. Nato sem zaslišal trobljenje, tudi Danko je potrobil nazaj in nato odpeljal, drugi avto, opel vectra, pa za kmetijsko šolo. Z očetom sva že od daleč ugotovila, daje zmanjkalo mleko, saj sva palete z njim preštela malo prej. Oče se je usedel v golfa in odpeljal za njimi, jaz pa sem stekel v trgovino, da bomo hitro poklicali policijo. Naprej pa ne vem, kaj se je dogajalo,” se je spominjal Dejan, ki ga je Romov zdaj zelo obtožence začasno odstranili iz sodne dvorane). Povedal je, da so mu že dan pred tragičnim dogodkom grozili, da ga bodo ubili, zdaj pa se tudi vsak dan vozijo skozi vas. “Ne vem, kdo je sicer v avtu, toda strah me je celo hoditi v šolo,” je dejal fant, ki je zaradi očetove smrti prizadet. Zelo sta bila navezana drug na drugega. Podobne strahove je izrazila tudi Dejanova mama Jožica Krašovec, dolgoletna Ivanova partnerica, ki je povedala, da ve, da je mož že prej klical policijo zaradi težav z Romi, ne ve pa kdaj. Zdaj je s sinom ter Ivanovo ostarelo in bolno materjo na Selih pri Zburah ostala sama. Je brezposelna in skrbi, kako še naprej obdelovati majhno kmetijo ter dokončati novo hišo, ki sta jo tako z veseljem gradila, ne manjka. Odškodninski zahtevek bo uveljavljala. Vodja prodajnega območja predstavništva LM v Sevnem Miro Žnidaršič je na glavni obravnavi povedal, da posebnih problemov z Romi, ki so na Bajnof hodili kot kupci, niso imeli. Nekaj dni pred omenjenim dogodkom je res zmanjkalo nekaj zabojčkov mleka z dvorišča, ki ni zavarovano, vendar zaradi majhne količine niso naredili prijave. O primeru s Kerm-cem gaje obvestila prodajalka Silva Vodopivec. Tatvino mleka so naslednji dan prijavili, povedal pa jc še, da je naloga varnostnika nadzorovati celoten objekt in o čemerkoli sumljivem obvestiti nadrejene oz. policijo, ne pa da sam karkoli fizično preprečuje. Med pričami je bil še 18-letni Astor Brajdič, ki je bil usodnega dne v avtu obtoženca Veljana Kovačiča, toda povedal je isto zgodbo kot ostali Romi pred njim: na Trški gori so nabirali štorovke in se čisto slučajno zadrževali v bližini mlekarn. Zagledali so Dankov avto in mislili, daje imel nesrečo. Njegovo pričanje seje že tam pokazalo za krivo, kar je seveda kaznivo dejanje, tako da je okrožni državni tožilec dejal, da bo v tej smeri še premislil. V zaključni besedi je poudaril, daje nesporno dokazano, da so Romi prišli že dan pred tragičnim dogodkom krast mleko, toda ker jim ni uspelo, so naslednji dan poskusili znova. Imeli so natančen načrt, ogledali so si teren, se dogovorili za znake s trobljenjem in si razdelili vloge. Danko in Denis naj bi zamotila varnostnika, medtem ko bi Veljan kradel. Načrt jim je preprečil varnostnik, ki ga je potem Denis tako močno udaril po glavi s trdim in topim predmetom, ki nikakor ni bila steklenica vecchie, daje kasneje poškodbam podlegel. Spomnimo, da je tudi doc. dr. Jože Balažič, izvedenec medicinske stroke, povedal, da s poskusi s steklenico na mrličih nikakor niso mogli narediti takšnih poškodb, kot jih je dobil oškodovani Kermc. Vsi trije zagovorniki obtoženih so dejali, da za obtožbo kaznivega dejanja roparske tatvine (čl. 214/1 KZ v zvezi s čl. 25 KZ) ni nobenih dokazov, saj so se na Bajnofu znašli skupaj le slučajno, zagovornica obtoženega Valentina Denisa pa je v zvezi z obtožbo kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom (čl. 135/11,1 KZ) povedala, da jo njen klient priznava in močno obžaluje ter da je bil takrat vinjen. 5-članski senat s predsednico Milojko Gutman in sosodnico Ano Kodrič je vse tri obtožence spoznal za krive. 24-letnemu Valentinu Kovačiču Denisu je prisodil enotno kazen deset let zapora (tri za tatvino, osem za smrt varnostnika), 38-letnemu Danku Brajdiču 3 leta ter 22-letnemu Veljanu Kovačiču dve leti in pol zapora. Pri slednjem je sodišče upoštevalo olajševalno okoliščino, da kot polnoleten še ni bil kaznovan, Danko in Denis pa veljata za specialna povratnika. Za sabo imata več kaznivih dejanj tatvine, ropov in povzročitev telesnih poškodb. Denisu, ki je bil ves čas v priporu, se je pripor odpravil. V ljubljanskih zaporih je že nastopil prestajanje kazni za 'dve drugi pravnomočni sodbi, za vsako po osem mesecev zapora. Vsi trije so LM dolžni povrniti premoženjski zahtevek v vrednosti 10.144 tolarjev, plačati morajo stroške kazenskega postopka, oproščeni pa so plačila povprečnine. Sodba še ni pravnomočna. L. MURN NOVO MESTO .v tovarni Syporex YTONG 60 x 25 x 10 cm - 60 x 25 x 20 cm - 60 x 25 x 12, 5 cm Strešna lepenka TIM, s posipom Solkan Lamelni parket, klase S in E Prodaja na več čekov in super kreditni pogoji! S Kartico Kovinotehna za gotovino do 5 % ceneje! nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA PC na Cikavi v Novem mestu in PC v Intermarket centru Brežice mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT&GSM je sponzor naročniških akcij Dolenjskega lista, za kar mu gre iskrena zahvala! FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 PRAVICE ŽENSK SO ČLOVEKOVE PRAVICE "Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.” 1. člen Splošne deklaracije človekovih pravic Amnesty International Slovenije. Komenskega 7. Ljubljana, tel: 061 139 38 20. «ax: 061 131 91 34. email: amnesty.sl0@9uest.ames.si, www.ljudmila.org/ai-slo Vsem ljudem je treba jamčiti enake pravice, ne glede na to, kdo so in kakšno je njihovo mesto v družbi. Pa vendar se po svetu ženskam stalno zanikajo njihove pravice. — V številnih družbah se ohranjajo diskriminatorni zakoni in postopki. Več žensk in deklic umre vsak dan zaradi različnih oblik spolno pogojene diskriminacije in nasilja, kot zaradi kakšne druge oblike zlorabe človekovih pravic. — Vsako leto je veliko število dojenčkov - deklic ubitih preprosto zato, ker so ženske. Na milijone žensk je pohabljenih, pretepenih do smrti, živih zažganih, brez vsakršnih pravnih pravic ter kupljenih in prodanih v tajni trgovini za seksualne namene. — Kršitve človekovih pravic ženskam so tako zelo razširjene tudi zato, ker ostajajo te zlorabe večinoma skrite. Domače nasilje je vzrok za večino nasilnih napadov proti ženskam, čeprav je zakonsko prepovedano. — V številnih deželah so pravice žensk kršene predvsem zato, ker je ženskam onemogočeno v polni meri uresničevati njihove ekonomske, socialne in kulturne pravice. Nešteto žensk nima enakopravnega dostopa do ekonomskih virov in nobenih pravic, med drugim, do izobrazbe in zdravstvenega varstva, vključno s porodniško oskrbo. Vztrajen in težaven boj žensk po vsem svetu za enake pravice je nagrajen. Zmagale so na številnih frontah, vključujoč sprejetje Konvencije za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk, bolj znane kot “Ženske konvencije”, v OZN leta 1979. Kar 165 od 188 držav članic OZN je to konvencijo ratificiralo in se s tem obvezalo, da sprejmejo vse potrebne korake za odpravo diskriminacije žensk. Čeprav je imela Ženska konvencija izreden vpliv na življenje žensk v zadnjih 20 letih, pa ni še nobena država v celoti uresničila obljub, ki jih ta vsebuje za ženske. Amnesty International ponovno poudarja načelo, da so “pravice žensk človekove pravice*, in se obvezuje, da bo podpirala boj žensk za človekove pravice po vsem svetu. Amnesty International trdno verjame, da ostaja polno uresničenje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za ženske ključen izziv za vse države in za vse nas. »ve prav Pristopna izjava Izjavljam, da prostovoljno postopam k Amnosty International in v celoti sprejemem njen statut in metode dela. ime in priimek naslov datum rojstva tel. e-mail datum podpis Pristopno izjavo pošljite na Amncsty International Slovenije. Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel: 068/325-325 faks: 068/3917-305 Novo mesto Lebanova 24 http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dobindolu (Uršna sela), Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod; • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi; • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Karieljevem (Poljane), na Trški gori, Trščini, v Šentjerneju, nad Pleterjem in drugod; • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi; •.POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka); • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine; • NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. \ / Nokia, Alcatel ali Halo brez telefona - včlani se v klub Halo od 5. marca do T5. aprila 2000 in v nagradnem žrebanju zadeni privlačno nagrado*. * Nagrada je potovanje v New Vork za dve osebi in vključuje letalski vozovnici, prevoz do hotela in 5 nočitev. Vse informacije so vam na voljo na naši brezplačni številki in na spletnih straneh. POKLIČITE NAS: OSO <40 40 S OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si od I B. do 25* 3. 2000 Sprehodi se skozi Central Park, povzpni se na Empire State Building, obišči Broadway. Manhattan že čaka nate. Kaj pa čakaš ti? Opečni modularni Pragersko 29 x 19 x 19 cm blok / GOJENJE ŠPORTNIH GOI.OBOV Golobi pomagali zaveznikom v Normandiji Golob je elegantna in plemenita ptica. V judovsko - krščanskem svetu predstavlja simbol čistosti, preprostosti, miru, harmonije, upanja in sreče. Nekatere vrste golobov so Že stoletja priljubljene domače ptice, v pričujočem zapisu pa vam predstavljamo t.i. poštne golobe oz. golobe pismonoše. V svetu je ljubiteljev teh plemenitih ptic vse več, pravi razcvet športnega golobarjenja v zadnjem času opažajo v deželah Daljnega vzhoda, pri nas pa ne tako. Danes je v Zvezi gojiteljev športnih golobov pismonoš Slovenije vključenih osem slovenskih klubov, med njmi je tudi 21 članov novomeščega kluba Pismonoš in njihovih okoli 3800 ljubljenčkov. Slovenski golobarji so od leta 1997 tudi člani mednarodne zveze gojiteljev golobov sve-,a (FCJ), ki pod svojim okriljem združuje 53 držav. Najboljši gredo na olinipiado Tako kot ostali športniki imajo tudi golobi pismonoše svoja tekmovanja in olimpiado. Na zadnji, v Angliji, so slovenski golobarji v stadardu zasedli odlično 14. mesto. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov. Najprej so na vrsti leti, ki jih golobi po pravilih FCI opravijo pred olimpiado doma, nato pa najboljšim dvajsetim iz posamezne države ocenijo še izglcd -to je standard. “Tekmovalni let poteka takole: Komisija prepelje golobe pismonoše na določeno mesto, ki je npr. 500 km stran od matičnega golob-njaka, in jih ob dogovorjeni uri vse naenkrat spusti. Golobi letijo proti domu, kjer jih lastnik pričakujo s posebno uro. Na podlagi razdalje, ki jo je golob preletel, in časa, ki gaje za to porabil, se nato izračuna hitrost leta, iz te pa točke za OBISKU - Stane Zupančič, tajnik novomeškega kluba Pismonoš, nam je rade volje pokazal svoj urejeni golobnjak, v katerem sedaj domuje 30 golobov pismonoš. (Foto: M. K.) uvrstitev. Tisti golobi, ki se uvrstijo med 5 odst. najhitrejših golobov na tekmovalnem letu, dobijo najvišji nagradni bonus, bonus pa dobijo tudi golobi, ki sc uvrstijo med 10, 20 in 33 odst. najhitrejših,” je povedal predsednik Zveze gojiteljev športnih golobov pismonoš Slovenije Novomeščan Jože Pečnik. Golob pismonoša zmore preleteti do 20.000 km, v enem dnevu pa hiter prelet do 1000 km. Slovenski gojitelji športnih golobov ponavadi tekmujejo na preletih od 150 do 700 km zračne razdalje, povprečna hitrost leta pa je 100 Klub Pismonoš se letno udeleži okoli 10 tekmovalnih letov. “Ugotavljamo, da se golobi na preletih vse težje orientirajo in dosežejo domači golobnjak. To je posledica frekvenc sodobne tehnologije, onesnaženega zraka, številnih ovir, streljanja golobov in ujed. Golobi pismonoše so zaradi pomanjkanja ptic pogosto na jedilniku skobca, kragulja, sokolov,” je povedal Pečnik. Zvestoba golobjega para Rek, ki pravi “Saj sta kot golobčka!”, Ie ni privlečen za lase. Golobji parček, ki domuje v istem golobnjaku, si je namreč zvest do konca življenja. Mladiče imata lahko vsak mesec, saj se izvalijo v 18 dneh, najboljši pa so pomladanski. Samec se izkaže kot izjemno skrben roditelj. Jajčka, ki jih izvali samica, požrtovalno greje tudi on. Paziti je potrebno tudi pri prehrani. Hrana je sestavljena iz 12 vrst žit, med njimi je največ koruze, pšenice, ječmena in boba. Ostali ste brez službe, kaj zdaj? “V nobeni šoli me niso učili, kako si poiščeš službo,” piše Rudi Mlinar, eden od članov Kluba za iskanje zaposlitve v Krškem Mladiči potrebujejo bolj beljakovinsko hrano. V času tekmovanj posamezen golob potrebuje od 55 do 60 g mešanice žit, pozimi pa bolj dietično hrano. Golobnjak je ponavadi v neposredni bližini lastnikovega doma, njegova velikost pa je odvisna od števila golobov. Za dobrega goloba je potrebno odšteti od 500 do 1000 nemških mark, cena posameznih zelo uspešnih primerkov pa lahko doseže vrtoglavih 100.000 mark. Najboljši prihajajo iz Belgije, Nizozemske in Anglije. Po Pečnikovih besedah je najbolje, da dobijo golobi jajček ali pa še zelo majhnega goloba, saj namreč že ob izvalitvi začuti vonj, vibracije in orientacijo svojega bivališča. Pri starosti od 8 do 10 dni dobi svoj obroček s številko, po kateri spoznamo klub, starost in lastnika. Tbdi danes dragoceni prenašalci V 1. svetovni vojni so ubili več golobov pismonoš kot vojakov. V Lyonu so jim v zahvalo postavili spomenik. “Marsikdo ne ve, da so prav golobi pismonoše v veliki meri zaslužni tudi za uspešno invazijo zavezniških sil na Normandijo v 2. svetovni vojni. S pripetimi kamerami so ob preletu Nor-inadijc posneli nemško obrambno linijo, kar je zaveznikom pomagalo na znameniti Dan D. Sicer pa so za prenašanje sporočil z bojišč golobe uporabljali tudi že v starem Egiptu, Grčiji in Rimu,” je kot zanimivost povedal Jože Pečnik. Danes so golobi pismonoše prenašalci dragocenih vzorcev, tkiv in krvi med bolnišnicami, saj so zaradi preobilice avtomobilske pločevine na cestah še vedno hitrejši od vozil. Žal so njihovo vrednost odkrili tudi tisti, ki se pečajo z nečednimi in prepovedanimi posli. Vse prepogosto jih uporabljajo tudi za prenos mamil ali diamantov. M. KOTNIK Nepredvidenimi dogodki v življenju nas lahko prizadenejo in Pahnejo v prepad, iz katerega brez 'uje pomoči ne moremo. Eden takih je brez dvoma izguba zaposlitve. Prve dni po izgubi službe se večine lotita malodušje in obup, z.ato je potrebno mnogo truda, Preden spoznamo, da vse le ni tako črno. Ko prespimo prvo noč in vidimo drugi dan, da smo še vedno z,v. se navadno vprašamo: Kaj pa zdaj?” Tudi če ne poslušamo Adija smolarja, vemo, da moramo na .vod za zaposlovanje, kjer izpolnimo nekaj obrazcev, izročimo zahtevane dokumente, slišimo nekaj spodbudnih besed in se znajdemo na spisku brezposelnih oseb. Spreleti nas prva tolažba: 'sem sam. A takoj naslenji hip: delo?0 naS ■*C’ 10 vs' na^' Tako se začne plavanje. Delo jjces najprej na oglasni deski na z.avodu, potem začneš prebirati časopise in obupuješ, ker delo ? ' ve.dno kdo drug. Če imaš ra- nnalnik, poskusiš še z njim, vmes Povprašaš sorodnike in znance, ki Pa ponavadi še zase ne vedo, kako Uolg° bodo še imeli delo. Zdaj se v SENCI OSVETLJENIH Branko Kapušin, tiskar Kadar bi tisti, ki nimajo veliko denarja, in takšnih je iz dneva v dan več, radi imeli kaj natisnjeno ceneje ali celo zastonj, se spomnijo na Branka Kapušina, tiskarja s Krasinca. ‘Ta nam bo gotovo sponzoriral Plakate, ” sklenejo račun brez krčmarja. Vendar to velikokrat drži, kajti gospod Branko ima posluh za kulturnike, šolnike, ribiče, lovce, športnike in kar je še takšnih “fehtarjev". Natisne jim plakate, letake, vstopnice, zgibanke, prospekte ‘td., pri računu pa je mnogokrat popustljiv. Boli pa ga, če taisti ljudje, ko razpolagajo s cvenkom, tiskajo drugje, če se torej spomnijo nanj le tedaj, ko imajo prazno blagajno. Pa naj ta kratek zapis ne izveni kot reklama za dobrotnika s Krasinca, kajti od zastonjskega dela se ne da živeti. Je pa laže ljudem pogledati v oči, a tudi občutek dobrega dejanja greje boj od še tako dobre peči. TONI GAŠPERIČ ustavi, saj kaj več že ne znaš narediti. V naslednjih dneh si povabljen na seminar, na katerem zveš nekaj koristnih podatkov o pravicah in dolžnostih brezposelne osebe. Na koncu izpolniš vprašalnik in se morebiti prvič srečaš z možnostjo vključitve v klub za iskanje zaposlitve. Na tak način sem vsaj jaz našel svoj klub. Ker živim v Brežicah, sem se vključil v klub pri Delavski univerzi v Krškem, ki pokriva Posavje. Ko sem obkrožil, da se želim vključiti v klub, nisem o njegovem delu vedel nič. Čutil sem le, da moram pri iskanju zaposlitve poskusiti vse. Četudi sem v svojem življenju šel kar skozi nekaj šol, me niso nikjer naučili, kako najti službo. Že prvi dan, ko smo posedli okrog mize in se drug drugemu predstavili, sem vedel, da sem na pravem kraju. Sprva mi je bilo nerodno med večinoma mladimi iskalci zaposlitve, a me je hitro minilo, ko sem spoznal, da smo vsi brez dela in vsi pred isto nalogo: najti ustrezno zaposlitev. Kar nekako zmedeno sem se počutil, ko sem odprl mapo na mizi in v njej našel delovni zvezek. No, bom pač spet malo hodil v šolo, saj že dolgo nisem! Delovni zvezek je vsak dan dobival drugačno podobo. Prazne rubrike sem zapolnil s svojimi podatki, razmišljal o tem, kaj vse znam, kaj me veseli, kje so moje šibke točke, kje lahko najdem podatke o delodajalcih, kako naj napišem dobro prošnjo za razpisano delovno mesto ali samo ponudbo za sodelovanje. Po dveh uvodnih tednih smo v klubu zaprli svoj delovni zvezek. Najpomembnejše se mi zdi, da sem v klubu dobil samozavest, ki mi jo je izguba službe precej načela, postal sem optimist in pozitivno naravnan. Ne piše zaman na steni kluba: “Nekateri uspejo, ker jim je to usojeno, večina uspe, ker je o tem prepričana.” Vsekakor je odločilno, kako bomo delovali na razgovoru pri delodajalcu, ali bomo zmedeni, preveč gostobesedni, živčni, nepripravljeni. Če bomo taki, bo delodajalec morda sprejel manj sposobnega prosilca, ki je deloval samozavestneje in je vedel, kaj hoče, in znal to tudi doseči. Klub v Krškem bo letos praznoval pet let svojega dela. V njem se je zvrstilo že 40 skupin po deset članov. Ker se uspešnost kluba giblje med 60 in 70 odst., kot nam je pojasnila vodja kluba Nataša, ni potrebna pretirana matematika, da ugotovimo, koliko ljudi se ježe zaposlilo. Vsekakor mnogo več, kot če bi sami iskali delo. RUDI MLINAR Prežihova 10, Brežice Bog, daj točo na obroke! Kar nekaj pisem iz Dolenjske je že romalo proti Ljubljani zaradi škode, ki jo je tukajšnjim krajem povzročila lanskoletna toča. Občine so jo ocenile, samo Šentjernej na primer na 450 milijonov tolarjev. Do nedavnega interventnih sredstev za škodo ni bilo od nikoder, zdaj pa že prihaja v svoji mini obliki. Predstavniki ministrstev so Dolenjcem razložili, da sme vlada za škodo v posamezni naravni nesreči razporediti največ 200 milijonov tolarjev. Zdaj pa na Dolenjskem ne vemo, ali so narobe povedali ali pa spet ne razumemo, kako deluje ta sistem. Očitno ni dobro, če po pokrajini udari samo enkrat. Bo treba tam zgoraj, kjer so pristojni za naravne ujme, izprositi, naj nam nadloge pošljejo na obroke. Narodne noše, ples in pesem Folkloristi iz OŠ Brusnice BRUSNICE - Za člane folklorne skupine osnovne šole Brusnice nedvomno velja, da po malem preučujejo slovensko ljudsko izročilo. Učenci 3. in 4. razreda, odeti v dolenjske narodne noše, plešejo in pojo pastirske zbadljive, o mlinarjevi sreči, kmetovi ženi, o vinu in očarljivi ljubici. Pod vodstvom Milene Jaklič vselej poživijo kulturne prireditve na šoli v Brusnicah in tudi drugod. Že nekaj let pa so tudi redni gostje na srečanjih starejših krajanov v krajevni skupnosti Gabrje in Brusnice. Že več let zapored se vključujejo v povorko ob prazniku češenj v Brusnicah. Ob tej priložnosti številne goste presenetijo z nastopom, saj znajo biti vselej veseli, igrivi, prisrčni in zbadljivi, tako da njihovo petje zleze poslušalcem v uho in do srca. Zelo so ponosni tudi na nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani in v domu starejših krajanov v Novem mestu. OŠ BRUSNICE GOSTO VANJE- Folklorna skupina OŠ Brusnice pod mentorstvom Milene Jaklič je nedavno gostovala v osnovni šoli Stopiče, kjer je pela in plesala za vrtičkarje in učence nižjih razredov. Mlade plesalce je podžgal k plesu muzikant Gašper Mrak. (Foto: OŠ Brusnice) OBČNI ZBOR DU ČRNOMELJ - V nedeljo, 19. marca, bo ob 9. uri v obrtnem domu občni zbor Društva upokojencev. Obravnavali bodo lanskoletno delo in sprejemali program za letošnje leto. Vabljeni! TRADICIONALNO FILATELISTIČNO SREČANJE - Filatelistično društvo Novo mesto je v soboto, II. marca, pripravilo tradicionalno mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofdov, tokrat že enaindvajseto. N(^štiridesetih mizah so v Hotelu Krka, kjer so že vrsto let ta srečanja, zbiratelji iz Slovenije, Hrvaške in Italije ponujali v zamenjavo in v prodajo pestro množino znamk, razglednic, dopisnic, poštnih žigov, medalj, odlikovanj in še kaj, kar zanima zbiratelje. Kot je povedal predsednik novomeškega filatelističnega društva Alojz Tomc, so zadnje čase kot zbirateljska novost vse bolj priljubljene telefonske kartice. Na sliki: Pestra ponudba je privabila na srečanje tudi radovedni zbirateljski podmladek. (Foto: M. Markelj) ČEBELCA NOVA OTROŠKA TRGOVINA - Trgovina Novoteks je v petek svojo prodajno mrežo razširila z otroško trgovino Čebelca, ki jo je v petek odprla na Glavnem trgu pri kandijskem mostu. Otvoritev trgovine so popestrili s krajšim priložnostnim programom, nastopili so otroci iz vrtca na Ragovski in dekleta skupine Foxy Teens. Otroška oblačila, perilo, pokrivala, posteljice, zibke, vozički in igrače nosijo imena znanih blagovnih znamk, kot so: Osh Kosh, Kiddys, Absorba, Jutranjka, Boboli in Mirttillo. Poslo-vodkinja Cebelce je Andreja Zagrajšek. (Foto: Majda Luzar) M A s s MASS OBUJE TUDI VAS - V novem trgovsko-poslovnem centru Notranji trg v Brštjinu je prejšnji konec tedna Mira Kump, ki že ima trgovino s čevlji Bella, odprla še eno, in sicer z blagovno znamko Mass. Poleg bogate izbire ženske, moške in otroške obutve je na voljo tudi široka paleta torbic in drobne galanterije Inini in Sergio Tacchini, nogavice Fabiani in vse za nego obutve. (Foto: Majda Luzar) 0 PRVI OBISKOVALCI DELNIČARJEVE ŠOLE - Učenci 2., 3. in 4. razreda podaljšanega bivanja OŠ Šmihel iz Novega mesta so bili v četrtek, 9. marca, pod mentorskim vodstvom Helene Murgelj prvi obiskovalci Delničarjeve šole, ker so poslali najboljše izdelke, spise, pesmice in risbe na temo delnic, denarja in varčevanja. Zbrali smo se v prostorih Ljubljanske borze in banke SKB. Delničarjevo šolo je organiziral Slovenski delničar. Kristina Miličev z Ljubljanske borze nas je seznanila s temeljnimi nalogami borze, delnic, s principi delovanja borze in borznih hiš. V drugem delu pa nam je Igor Para-van govoril o denarju, mega računih, o različnih oblikah varčevanja in obrestih, zlasti za mlade varčevalce. Urednica Slovenskega delničarja Silva Ceh je vsem udeležencem Delničarjeve šole podelila diplome zelenih delničarjev. (Foto in tekst: Helena Murgelj) OBČNI ZBOR INVALIDOV - V kulturnem domu v Mirni Peči se je v petek, 10. marca, na 18. rednem letnem občnem zboru zbralo Društvo invalidov Novo mesto. 200 članov društva je poslušalo različna poročila o delu v minulem letu, nato pa so sprejeli še program za leto 2000 in opravili volitve. Tako kot je že v navadi, je po končanem občnem zboru sledila kulturna prireditev, na kateri so v počastitev 8. marca nastopili mirnopeški gledališčniki z delom “Glavni dobitek". Vsi udeleženci zbora so ob prihodu prejeli tudi darilce ob dnevu žena in dnevu mučenikov. (Foto: M. Golob) I Trebanjci dobro namučili Celjane TVebnje je v Celju klonilo šele sredi drugega polčasa - Pomembni zmagi Dobove in Ribničanov proti Andorju Jadranu in Radečam - Še dve koli, potem pa v dve skupini TOPLICANU NASLOV V SMUKU IN SUPERVELESLALOMU DOLENJSKE TOPLICE - Na državnem prvenstvu v alpskem smučanju v hitrih disciplinah je Gašper Pelko iz Dolenjskih Toplic, ki nastopa za ljubljansko Olimpijo, med starejšimi dečki zmagal v obeh disciplinah. V smuku je drugouvrščenega Perka iz Tržiča premagal za 1,32 sekunde, v super veleslalomu pa Pajnika iz Črne na Koroškem z 1,08 sekunde. KEGLJAČI SO ZAKLJUČILI PRVENSTVO Z dvojnim kolom se je v konec minulega tedna končalo državno prvenstvo v 1. A državni ligi. Kočev-ke so v Ljubljani z 1:7 izgubile ob tekmi s Prosolom Stikingom in Miroteksom. VLB ligi so Trebanj-ke v predzadnjem kolu doma s 3:5 izgubile z Miroteksom II in so trenutno s 17 točkami pete. Ostali izidi: LB liga, moški - Ribnica : Konjice 3:5; 2. liga, moški, zahod - Pro-sol Stiking II : Kočevje 6:2; 2. liga, ženske, zahod - Gradis : Rudar Črnomelj 1:7; vzhod - Sremič Krško : Komcel Hermi 6:2; 3. liga, moški, zahod - Novo mesto : Rudar Črnomelj 6:2; vzhod: Brežice : Lokomotiva 5:3. (N. G.) V BELOKRANJSKI LIGI ZMAGA KMS MALERIČ PODLOG ČRNOMELJ - Športna zveza Črnomelj je drugo leto zapored pripravila belokranjsko namiznoteniško ligo, v kateri je nastopilo 11 moštev iz treh belokranjskih občin. V prvem delu so se ekipe pomerile po ligaškem sistemu, končni vrtni red pa je odločila končnica. Po prvem delu je vodila ekipa KMS Malerič Podlog, ki je na prvem mestu ostala tudi po končnici. Končno drugo mesto je osvojila Vinica, tretji pa je bil Bar Dunajčan iz Semiča. V zmagovalni ekipi so nastopili Stanc Malerič, Tomaž Pezdirc, Jurij Kum, Milam Matič in Rudi Jud. POSAMIČNO PRVENSTVO OKS NOVO MESTO NOVO MESTO - V soboto, 18. marca, ob 16. uri in v nedeljo, 19. marca, ob 10. uri bo na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu potekalo posamično prvenstvo območne kegljaške zveze Novo mesto za ženske. Lanski naslov brani Črnomaljka Martina Žvab. Zmagovalka bo 1. in 2. aprila nastopila na državnem prvenstvu. (N. G.) Redni del rokometnega prvenstva se počasi izteka, saj sta do konca ostali le še dve koli, in če ne bi prišlo do presenečenj, je prvih pet mest že znanih, precej manj pa je odločenega v spodnjem delu lestvice. V 20. kolu Trebanj-cem ni uspelo presenetiti Celjanov, ki so si borbene 'IVebanjce pokorili šele v drugem delu drugega polčasa. Bolje se je tokrat razpletlo Ribničanom, ki so doma ugnali neposrednega soseda na lestvici Radeče, in Dobovčanom, ki se niso pustili presenetiti predzadnjcuvrščenemu Andorju Jadranu. Trebanjci so tokrat v Celju le še morci v 20 kolih zbrali vsega 6 točk, enkrat dokazali, da res spadajo med veliko četverico slovenskega rokometa. Končni izid tekme s Celjani sicer ne govori tako, a tekma v dvorani Golovec je bila trda in izenačena. Le zmaga v Celju bi Trcbanj-cem lahko zagotovila tretje mesto na lestvici in s tem prednost v končnici. Prav zato so Trebanjci začeli z zelo čvrsto igro v obrambi in kljub protestom in izključitvam zaradi grobe igre jim je uspelo zadržati celjske napadalec, ki so tekmo izkoristili tudi za pripravo na veliki dvoboj polfinale evropske lige prvakov z Barcelono. Na začetku drugega polčasa so sc Trebanjci Celjanom še zadnjič približali na en sam zadetek, potem pa so jih Celjani s serijo 8 zaporednih zadetkov spravili na kolena. Za Dobovčane je bila zmaga nad Jadranom zelo pomembna, saj so se ob porazu Radeč v Ribnici z njo povzpeli na 9. mesto. Čeprav so Pri- niso tako nenevarni, kot kaže njihovo mesto na lestvici, kar so dokazali tudi v Dobovi, kjer so dobili prvi polčas in šele po zaslugi odličnih obramb vratarja Škofa so Dobovča-ni v zaključku tekme prišli do pomembne zmage. Če bodo Dobovča- FILIP ENAJSTI V LUKSEMBURGU NOVO MESTO - Novomeški kolesar Branko Filip, ki že drugo leto nastopa za nemško moštvo Gcrol-stciner, je na dirki za veliko nagrado Ostenfcnslerja v Luksemburgu osvojil 11. mesto, medtem ko je Sprint prve skupine 17 kolesarjev dobil Francoz Čyril Desscl. Ta teden Filip nastopa na štiridnevni dirki po Portugalski. Za razliko od večine poklicnih kolesarjev, ki so zimske priprave opravili v toplejših krajih ali celo na južni polobli, se je Filip na sezono vso zimo pripravljal doma. rV % ZMAGA NOVOMEŠČANK - Rokometašice Novega mesta so zmagale tudi v 13. kolu, ko so se doma pomerile s Ketingom. Končni izid srečanja precej neenakovrednih ekip je bil 24:16 za Novomeščanke, ki so vodile že s 23:10, a so na koncu popustile. Največ zadetkov za Novo mesto sta dosegli Petra Kožuh 9 in Popadičeva 8. (Foto: I. V.) S Seicentom dirka lahko vsak Petrol bo sponzoriral tri dirkalne avtomobile za neznane mlade voznike • Letos dirka na Gorjancih že julija NOVO MESTO - Nekdanji avtomobilistični pokal clio je že dobro nadomestil pokal Seicento, ki bo letos v svoji tretji sezoni doživel nekaj novosti. Gre za poseben pokal, ki vključuje cestnohitrostne in gorskohitrostne avtomobilistične Novomeška športna revščina Novomeška občina je kljub uspešnemu gospodarstvu po športnih objektih med mestnimi občinami daleč zadaj Po podatkih sektorja za šport pri ministrstvu za šolstvo in šport ima mestna občina Novo mesto glede na število prebivalcev najmanj odkritih in prav tako najmanj pokritih športnih objektov med vsemi slovenskimi mestnimi občinami. To pomeni, da ima med vsemi večjimi slovenskimi občinami novomeška občina najmanj telovadnic in športnih dvoran, drsališč, plavalnih bazenov, nogometnih in atletskih stadionov, smučišč in smučarskih skakalnic. Res da Novomeščani smučarskih skakalnic verjetno ne pogrešajo, je pa prava katastrofa, da Novo mesto nima plavalnega bazena. V preteklosti so nekateri ob vprašanju gradnje plavalnega bazena v Novem mestu radi kazali na kopališča v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, a ti niso namenjeni plavanju in vodnim športom nasploh, temveč predvsem zdraviliški dejavnosti, plavalci kravla, hrbtnega sloga in delfina pa v teh bazenih veljajo za izgrednike. Znanje plavanja spada v kulturo naroda, tekmovalno plavanje pa poleg atletike in gimnastike med tri bazične športne panoge. Nogomet v Novem mestu živi že tri četrt stoletja, v iztekajočem se desetletju je Elan igral tudi že v prvi ligi, trenutno pa je tik pod vrhom drugoligaške lestvice in je najbrž edini boljši slovenski nogometni klub, ki nima rezervnega igrišča, na katerem bi vse starostne skupine nogometašev lahko nemoteno trenirale. Tako pa se nogometaši na edinem pravem nogometnem igrišču na Dolenjskem drenjajo z metalci diska, kladiva in kopja, ki prav tako kot nogometaši rezervno igrišče za vadbo potrebujejo posebna metališča. Enako je s šprinterji in skakalci, ki, če se hočejo enko-vredno kosati s konkurenti, pozimi ne morejo več pogrešati pokrite atletske steze. Novo mesto tako rekoč nima balinišča, še manj pokritega. Če bi Novo mesto takoj dobilo vse objekte zarisane v ureditveni načrt športnega parka Portoval, bi s tem po športni infrastrukturi samo dohitelo nekatera druga slovenska mestna središča, nikakor pa s tem ne bi prišlo v slovenski vrh. Glede na to, da je Novo mesto kot središče Dolenjske na tem področju tudi daleč za drugimi središči in regijami, ki se po uspešnosti gospodarstva niti slučajno ne morejo meriti z novomeško, je že skrajni čas, da čim prej sprejme ureditveni načrt, ki bi omogočil, da bi Novo mesto v bližnji prihodnosti prišlo do prepotrebnih športnih objektov. IGOR VIDMAR dirke s posebej za'to prirejenimi najmanjšimi Fiatovimi avtomobili seicento z 78 konjskimi močmi. V pokal Seicento se bo letos bolj dejavno vključil tudi Petrol, ki bo sponzoriral kar pet tekmovalcev. Poleg že uveljavljenih Aleksa Humarja in Aljoše Tuška bodo v treh Petrolovih seicentih nastopili še trije mladi novinci v dirkalnem športu, ki jih bo Petrol izbral izmed od 18 do 24 let starimi prijavljenimi kandidati. Poleg vozniškega izpita kategorije B je pogoj za udeležbo na natečaju nakup 4 litrov olja proton in pravilno izpolnjen anketni vprašalnik o motornih oljih. Polfinalna izbora bodočih dirkačev bosta 29. marca v Mariboru in 31. marca v Ljubljani, končni izbor pa bodo med desetimi najboljšimi iz polfinalnih izborov opravili 8. aprila v Portorožu. Izbrani trije bodo lahko nastopili na devetih dirkah za pokal Petrol Seicento, ki so praviloma organizirane istočasno z drugimi dirkami za državno prvenstvo. Prva dirka bo 12. - 14. maja na dirkališču formule 1 v Zeltvvegu v Avstriji, v pokal pa bo vključena tudi gorsko hitrostna dirka Gorjanci 2000, ki bo letos organizirana prej kot v preteklih letih. Dirkalni avtomobili bodo letos na Gorjancih namreč hrumeli že 8. in 9. julija. STRAOTRŽANKE OBRANILE NASLOV PRVAKINJ NOVO MESTO - V soboto in nedeljo so v Mariboru pripravili ekipno državno prvenstvo osnovnih šol v šahu. Med fanti je osnovna šola Center iz Novega mesta osvojila drugo mesto, osnovna šola Jurija Dalmatina iz Krškega pa četrto. Med dekleti so mlade Starotržanke spet zlahka opravile z vsemi nasprotnicami in obranile naslov prvakinj, Mirna Peč je bila med dekleti osma, Leskovec pa deveti. ni v naslednjem kolu v gosteh premagali zadnjeuvrščeno Izolo, so si s tem že zagotovili 9. mesto po prvem delu prvenstva. Ribničani so si z zmago nad neposrednimi tekmeci odprli pot do mesta višje na lestvici. Radečane, ki imajo enako število točk kot Ribničani, namreč čakata le še tekmi s prvouvrščenima moštvoma, medtem ko bi Ribničani v gosteh s Slovanom ali pa doma s Tcrmom lahko iztržili vsaj eno točko. I. V. PRVA JE KRKA NOVO MESTO - Z nedeljskim petim krogom se je koč;tlo tekmovanje v šesti skupini tretje državne lige v streljanju z zračno puško. Najbolj zanimivo je bilo v Novem mestu, kjer sta se pomerila dva kandidata za prvo mesto Krka in strelska družina Sonje Vesel iz Ivančne Gorice. Zmagala je Krka, kije tako osvojila naslov prvaka, bolj zapleten pa je postal boj za drugo mesto, ki še vodi na kvalifikacije za uvrstitev v drugo ligo. Zadevo so zapletli strelci brežiškega Kruna, ki so nepričakovano ugnali strelsko družino Jožeta Kovačiča iz Šentvida pri Stični. Ker si zdaj drugo mest delijo tri ekipe, bo o udeležencu kvalifikacij za drugo ligo odločala tekmovalna komisija strelske zveze. Izidi zadnjega kroga: Leskovec II : TVebnje 1625:1553, Kruno Brežice : Jože Kovačič 1575:1557, Krka : Sonja Vesel 1655:1635. Vrstni red: 1. Krka 13, 2. - 4. Leskovec, Jože Kovačič in Sonja Vesel po 11,5. Kruno Brežice 9,6. Trebnje 5. Posamezno: 1. Piškurič (Krka) 2787, 2. Arh (Leskovec) 2778, 3. J. Gorjanc (S. V.) 2770, 4. Jurčič (J. K.) 2750, 5. Šumej (Leskovec) 2732 itd. ZA ZAČETEK NAJBOLJŠI ROVAN KRŠKO - Šest motokrosistov Fun-športovega Bence MX teama je v nedeljo nastopilo na pozivni dirki z mednarodno udeležbo na prenovljeni progi v Oseku. V treh kategorijah je nastopilo 80 tekmovalcev, največ (35) v razredu do 85 ccm, kjer je po treh vožnjah slavil domačin Samo Kurnik. Najboljša fanov-ca sta bila Nik Rovan in Niko Hrstič. Rovan, ki sicer vozi še med podmladkom, se je dobro znašel tudi med starejšimi tekmovalci in osvojil 21. mesto. V prvi vožnji je bil šestnajsti, v drugi po slabšem startu dvajseti, v tretji pa osemnajsti. Hrstič je bil v svojem razredu v prvi vožnji triindvajseti, v drugi enaindvajseti in v tretji sedemnajsti, skupno pa se je uvrstil na 21. mesto. Člani Fun športa bodo najprej nastopili na pokalu Euro junior MX v Avstriji, 2. aprila pa bo vseh devet tekmovalcev moštva nastopilo na prvi dirki slovenskega državnega prvenstva na Prilipah. MRŽLJAK VODI ČRNOMELJ - V drugem krogu državnega prvenstva v kegljanju za najmlajše kategorije se je izkazal član črnomcljskega Rudarja Dejan Mržljak, ki s 769 podrtimi keglji v 3. kategoriji dečkov vodi, v drugi kategoriji deklic pa je Nina Modrinjak s 1002 podrtimi keglji tretja. (N. G.) miii imi KOŠARKA Liga Kolinska, 2. kolo 2. dela, skupina od 1. do 6. mesta - TRIGLAV : KRKA TELEKOM 72:77 (36:36); KRKA TELEKOM: Dražovič 7 (2:4), Jevtovič 16 (6:13), Petrov 11 (2:2), Smodiš 16 (5:5), Drobnjak 7 (0:2), Nakič 20 (6:6). Met za 3 točke: Triglav 10:29, Krka Telekom 10:25 (Smodiš 3, Nakič 2, Jevtovič 2, Dražovič, Petrov, Drobnjak). Prosti meti: TViglav 12:16, Krka Telekom 21:32. Skoki: Triglav 28, Krka Telekom 35 (Smodiš 15, Petrov 5, Jevtovič 5). Osebne napake: Triglav 25, Krka Telekom 19. OSTALA IZIDA: Union Olimpija : Slovan 99:59, Savinjski Hopsi : Pivovarna Laško 96:98 LESTVICA: 1. Union Olimpija 46,2. Pivovarna Laško 46,3. Krka Telekom 42, 4. Triglav 37, 5. Slovan 36, 6. Savinjski Hopsi 35. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, 14. kolo - RADGONA : KRKA 6:3 (Rihtarič : Kralj 1:2, Solar: Gradišar 2:0, Xu Jia : Retelj 2:0, Solar: Kralj 1:2, Rihtarič : Retelj 1:2, Xu Jia: Gradišar 2:0, Xu Jia-BenkoviY : Kralj-Retclj 2:1, Solar : Retelj 2:1, Xu Jia : Kralj 2:0). LESTVICA: 1. ETA Preserje 26, 2. Maxi Olimpija 22, 3. ŽNTK Maribor 22, 4. ERA Velenje 19, 5. Moravske Toplice Sobota 15,6. Radgona 13,7. Radlje 11,8. Učila Križe 6, 9. Krka 6, 10. Petovia 0. NOGOMET 2.SNL, 16. kolo - ZAGORJE : ELAN 1:1 (0:1); (0:1 Majerle v 19. minuti, 1:1 Baš 90) LESTVICA: 1. Tabor Sežana 43, 2. Koper 39, 3. Esotech Šmartno 32, 4. Elan 29, 5. Zagorje 28, 6. Železničar Ligro 27 itd. V 17. kolu se bo Elan v nedeljo, 19. marca, ob 15. uri na stadionu Portoval v Novem mestu srečal z osmouvrščeno Ivančno Gorico. ODBOJKA 2. DOL, moški, 21. kolo - KOVINAR KOČEVJE : KRKA NOVO MESTO 1:3; Lestvica: 1. Brezovica... 11. Kovinar Kočevje 10,12 Krka Novo mesto 10. V 22., zadnjem, kolu bo Krka v soboto, 18. marca, igrala doma s Šempetrom in Kovinar v gosteh s Hočami. ROKOMET 1. SRL, moški, 20. kolo - DOBOVA : ANDOR JADRAN 28:25 (12:13); DOBOVA: Škof, M. Urbanč 8, Martinčič 2, Bogovič 3, Barišič, I. Deržič 4, D. Urbanč 3 (2), Kukavica 4, Kranjčič 2, S. Deržič 2, Kušič, Alajbegovič. INLES RIKO : RADEČE 25:24 (14:10); INLES RIKO: Grm, Špoljarič, Lesar 2, Ilc 5 (5), Na. Hojč 6 (1), M. Hojč 4, Ivanec, Zbačnik, Pajnič 4, Bartol, Dokič 3, Ne. Hojč, Dukič, Merhar 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO : TREBNJE 33:24 (16:14); CELJE P. LAŠKO: Šerbec 4, Pajovič 5, Manaskov 9 (4), Škrbič 5, Kok-šarov 4 itd. TREBNJE: Torlo, Hribar 1, Mežnaršič 2, Radelj, Begovič 4, Bla-gojevič 1, Šavrič 5, Stojakovič, Zupančič, Likavec 6 (1), Pekolj, Žitnik, Gradišek 1, Žvižej 4. LESTVICA: 1. Celje P. Laško 38, 2. Prule 67 37, 3. Prevent 31, 4. Trebnje 30,5. Gorenje 23,6. Slovan 17, 7. Termo 17, 8. Dobova 14, 9. Radeče 13, 10. Inles Riko 13,11. Andor Jadran 6, 12. Izola 3. V 21. kolu bo Trebnje igralo doma z Jadranom, Inles Riko v gosteh s Slovanom in Dobova prav tako v gosteh z Izolo. 1. SRL, ženske, 1. kolo 2. dela, skupina od 5. do 10. mesta -CiRAMIZ KOČEVJE: JELOVICA 26:22 (13:9); LESTVICA: 1. Vegrad Velenje 21, 2. Gramiz Kočevje 17, 3. Jelovica 17 itd. 1. B SRL, moški - PREDDVOR : ATOM KRŠKO 32:26 (16:14); KRIM: SEVNICA 24:24; Lestvica: 1. Rudar 29... 4. Sevnica 18... 12. Atom Krško 4. OD NJIJU NAJVEČ PRIČAKUJEJO - Če bosta Martin Derganc (levo) in Uroš Murn tudi na cilje letošnjih dirk pripeljala na čelu kolone poklicnih kolesarjev, kot sta se prejšnji teden med treningom zapeljala čez leseni most na Otčcu, ho pokazal čas, vsekakor pa sta kot večina članov moštva na sezono dobro pripravljena, vsaj tako trdi njun trener Srečko Glivar. (Foto: I. Vidmar) Krka Telekom močna kot predlani Na Otočcu predstavili letošnjo postavo novomeškega poklicnega kolesarskega moštva - Pet Novomeščanov, Ljubljančan, Solkanec, Hrvat, Španec in šest Italijanov NOVO MESTO - V četrtek, 9. marca, seje na Otočcu javnosti predstavila letošnja postava Krke Telekoma, edinega poklicnega kolesarskega moštva v Sloveniji. V moštvu od Novomeščanov letos ni več Bogdana Finka, ostali pa so Uroš Murn, Boštjan Mervar, Sandi papež, in Milan Eržen, medtem ko seje iz Italjje vrnil nadarjeni Martin Derganc. Od slovenskih kolesarjev sta se kot novinca v moštvu in tudi v poklicnem kolesarstvu Krki Telekomu pridružila Ljubljančan Boris Premužič in Solkanec Kristijan Mugcrli. Med šestimi Italijani velja orne- tekmeci na dirki Po Sloveniji. Prva niti vsestranskega kolesarje, kakršen je Uroš Murn, Giuseppa Brac-cija in 190 cm visokega šprinterja Paola Cicianija, ki bo lahko zelo nevaren v ciljnih Sprintih, če bo le s svojimi skoraj 100 kg zdržal tempo dirk. Poleg omenjenih bo v moštvu tudi letos izvrstni hrvaški specialist za gorske etape Vladimir Miho-Ijcvič, na najstrmejših klancih pa mu bo družbo lahko delal obetavni Španec Lopcz Torrcla Joaquin. Po mnenju direktorja moštva Mirka Fifolta je letošnja postava približno tako močna kot pred dvema letoma, ko je Krka Telekom na čelu z Gorazdom Štangljem in Brankom Filipom, ki sta na svetovnem prvenstvu profesionalcev osvojila 28. in 17. mesto, dosegla največje uspehe in dobesedno pometla s imana letošnjega moštva so Uroš Murn, kije lani zbral 124 točk UCI, Vlado Miholjevič (87 točk UCI) in Martin Derganc, ki se je lani na svetovni lestvici kolesarjev do 23. leta kljub nesreči na svetovnem prvenstvu v Veroni uvrstil med najboljših deset. Prvi resnejši preizkus je poklicno moštvo Krke Telekoma doživelo na dirki Vuelta a la Argentina. Fantje so imeli na začetku težave s časovno prilagoditvijo, vročino in vetrom. Prvih deset etap je potekalo pretežno po ravnem, kjer se je ob močnem vetru in hitrem tempu maščevala vsaka napaka, saj zaostali kolesarji kasneje niso mogli ujeti glavnine. Najboljšo etapno uvrstitev je dosegel Milan Eržen, ki je z zmago v Sprintu glavnine v deseti etapi os- vojil tretje mesto, lepo priložnost za etapno zmago pa je v 11. etapi zamudil Boris Premužič, ki so ga zasledovalci ujeli le 50 fnetrov pred ciljem. Premužič je bil bil tudi edini, ki bi sc lahko uvrstil med najboljših deset v skupnem vrstnem redu, a je v zadnji etapi padel in precej zaostal. Tako je bil na koncu najbolje uvrščeni član Krke Telekoma Martin Derganc na 16. mestu, Vlado Miholjevič pa je bil uvrščen štiri mesta za njim. Poleg tega je Miholjevič zmagal v skupni razvrstitvi gorskih ciljev. I. V. MOTORIST TRČIL V AVTO KRSINJI VRH PRI SEVNICI - 12. marca zjutraj se je 51-letni F. G. iz okolice Sevnice peljal s kolesom z motorjem znamke Tomos, tip APN 6. Izven naselja Krsinji vrh jc sekal levi nepregledni ovinek in se zaletel v osebni avto znamke Golf, ki ga je vozil 28-lctni J. K. Motorist se zaradi hudih poškodb zdravi v novomeški bolnišnici. Urša gre v Atene po nov rekord in finale Slapšakova bo nastopila na svetovnem prvenstvu KRŠKO - Krška plavalka Urša Slapšak bo od 16. do 19. marca v Atenah nastopila na svetovnem plavalnem prvenstvu v kratkih bazenih, kjer bo poleg nje nastopilo še devet slovenskih plavalcev. Urša, ki' je letos na tekmi svetovnega pokala v Imperiji na 50 m hrbtno izboljašala državni rekord Metke Sparavec, upa, da bo svoj rekordni izid v Atenah še izboljšala in se morda uvrstila celo v finale, kar bi bil njen do sedaj največji uspeh. Poleg tekme na 50 m hrbtno bo Urša nastopila tudi na 50 m delfin. Želela je plavati tudi na 50 m prosto, a sc ta disciplina pokriva s hrbtnim slogom, v katerem je bila letos uspešnejša in ima tudi v atenah več možnosti za visoko uvrstitev. Kljub temu naj bi bil prosti slog tudi vnaprej njena prva disciplina, v kateri si želi izpolniti normo za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju, po katerih namerava zaključiti svojo uspešno športno pot. Novo mesto spet plesno mesto Prvi zvezdi državnega prvenstva Andrej Škufca in Katarina Venturini - Kočevca Blaž Bižal in Jasmina Arko presenetila med mladinci - V novomeškem klubu vadi 11 parov NOVO MESTO - Novomeška športna dvorana Marof je bila v soboto, II. marca, po osmih letih spet prizorišče državnega prvenstva v športnem plesu. Za razliko od prvenstva v kombinaciji pred osmimi leti, ko na tekmovanju ni bilo domačih tekmovalcev, je tokrat na prvenstvu v latinsko ameriških plesih nastopilo kar šest parov plesnega kluba Novo mesto, vendar se mladi plesalci, ki resno trenirajo šele tretje leto, niso prebili čez kvalifikacije, povsem drugače pa sta nastopila Kočevca Blaž Bižal in Jasmina Arko, ki sta nekoliko presenetljivo zmagala med mladinci. Prvi zvezdi večera sta bila seveda svetovna prvaka Andrej Škufca in Katarina Venturini. Dr. Meta Zagorc, profesorica plesa na Fakulteti za Šport v Ljubljani in predsednica Plesne zveze Slovenije, po rodu Novomeščanka, je v svojem uvodnem govoru pred začetkom finala državnega prvenstva v latinskoameriških plesih povedala, da je tudi sama najraje nastopala v novomeški športni dvorani, saj se novomeško občinstvo zelo dobro spozna na ples, kar so Novomeščani dokazali tudi tokrat. Dr. Zagorčeva je v uvodu poudarila, da ima športni ples v Novem mestu dolgo tradicijo in predstavlja sestavni del osebne kulture, kar Dolenjce močno loči od prebivalcev drugih pokrajin, kjer se ples ni tako globoko zasidral v življenje ljudi. Dolenjski ljubitelji športnega plesa so tokrat res prišli na svoj račun, saj so na delu videli vse najboljše slovenske pare, ki spadajo v sam svetovni vrh. Posebna pozornost je tudi tokrat veljala Andreju Škufci in Katarini Venturini, ki sta v Novem mestu plesala predvsem za publiko in nekoliko manj za sodnike, ki so na prvenstvo prišli izNemčije, Avstrije, Italije in Češke, trije pa so bili domači. Kljub temu sta svetovna prvaka brez težav osvojila ne le srca gledalcev, ampak sta zadovoljila strogim zahtevam sodnikov, njuni kakovosti pa sta se najbolj približala Matej Krajcer in Janja Lesar iz plesnega kluba Urška, tretje mesto pa sta osvojila Zoran Plohl in Bclorusinja Tatsiana Lahvinovich, ki skupaj plešeta šele en mesec. Dokaz o izjemni kakovosti najboljših slovenskih plesnih parov je šele peto mesto Jurija Batagelja in Jagode Štrukelj, ki sta v latinskoameriških plesih 24. na svetu. Najhujša konkurenca je bila tudi tokrat med Krka Telekom igra le še za prestiž Ibdi brez obeh centrov in Gruma zmaga v Kranju - Smodiš zbral kar 15 skokov - Razigrala sta se tudi Jevtovič in Nakič - Velika razlika med moštvi v skupini od 1. do 6. mesta NOVO MESTO - Košarkarjem kranjskega Triglava v drugem krogu drugega dela prvenstva v ligi Kolinska pred kar 1.500 gledalci ni uspel še n veliki met, saj jim po sanjski zmagi nad Unionom Olimpijo ni uspelo gnati se Krko Telekom, ki je v Kranju nastopala brez Ščekiča, Viskoviča 'ruma- Novomeščani so si kljub vsemu zmago zagotovili šele v zadnjih minutah srečanja. Trener Sunara jc moral tudi drugo tekmo drugega dela prvenstva pdigrati brez obeh centrov Ščekiča >n Viskoviča, njuno nalogo pa je tudi tokrat opravljal vsestranski Matjaž ■ Smodiš, ki je dobesedno kraljeval pod Triglavovim košem, saj je zbral km 15 skokov, kar je odločilo tekmo, saj so Novomeščani zbrali precej več odbitih žog (35) od Kranjčanov (28). Za razliko od tekem z zahtevnejšimi nasprotniki sta se tokrat razigrala tudi Ivo Nakič z 20 točkami in Dejan Jevtovič s 16 točkami in 5 skoki, svojo strelsko nalogoipa je z 11 točkami in opravil tudi Simon Petrov, ki je k skupni zmagi pripomogel tudi s 5 skoki. Tekma v Kranju je bilo ves čas izenačena, čeprav sta Smodiš in Nakic z lahkoto dosegala točke. Še minuto in 37 sekund pred koncem jc Iriglav vodil z 68:66, usodo gorenjskega moštva pa sta s trojkama v pravem trenutku zapečatila Dra- AfINA ANDRIJAŠEVIČ JE BILA BOIJŠA V vesti z naslovom “Sara llojski državna prvakinja” v 7. številki Dolenjskega lista smo pomotoma napačno zapisuli, da Je Nina Andrijaševič na zimskem državnem prvenstvu e plavanju osvojila dve drugi, eno tretje in en° 'Tfro mesto. Nina je v resnici osvojita 3 druga, 2 tretji in 3 četrta mesta. Za napako se ji opravičujemo. žoviča in Nakič. Čeprav naj bi bil drugi del prvenstva v skupini od 1. do 16. mesta v bistvu pomemben, za Krko Telekom to ne velja, kar je sreča, saj ima trener Sunara ta čas precej težav s sestavo moštva. Novomeščani imajo po drugem kolu na tretjem mestu kar štiri tekme zaostanka za vodilnima Unionom Olimpijo in Pivovarno Laško in celo MED VETERANI MARCA PROSENIK SEVNICA - Na marčevskem veteranskem klubskem turnirju je nastopilo sedem sevniških šahistov. Zmagal je Rudi Prosenik, drugi je bil Janez Blas in tretji Martin Mirt. Po treh turnirjih v skupnem vrstnem redu vodi Franc Derstvenšek. ALPINISTI V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 16. marca, bo o prvi dolenjski alpinistični odpravi Andi 99 v veliki čitalnici študijskega oddelka knjižnice Mirna Jarca v Novem mestu predaval alpinist Andrej Markovič. Predavanje z diapozitivi se bo začelo ob 18. uri. pet zmag prednosti pred četrto-uvrščenim Triglavom, tako da naslednje tekme ne odločajo o ničemer, morebitna zmaga nad Unionom Olimpijo, s katerim je Krka Telekom igrala sinoči, ali Pivovarno Laško pa bi imela predvsem prestižni pomen. I. V. mladinci, kjer je kakovostni vrh praviloma najbolj širok. Med starejšimi mladinci st se zmage veselila Jure Merhar in Irena Batistič iz plesnega kluba Bolero, medtem ko sta med mladinci zelo prijetno presenečenje pripravila Kočevca Blaž Bižal in Jasmina Arko, ki sta lanskemu drugemu mestu na državnem prvenstvu v standardnih plesih tokrat dodala letinskoameriško zlato. Zanimivo je, da se Blaž in Jasmina lani na prvenstvu v latinskoameriških plesih sploh nista uvrstila v finale. Krški plesni klub Lukecje v finalih nastopil z dvema paroma. Med mlajšimi pionirji, kjer so na prvenstvu nastopili le trije pari, sta bila Matic Fendre in Nives Šalekar tretja, med pionirji pa sta se Luka Vod-lan in Amadea Plevel med 16 pari uvrstila na peto mesto. Organizacijo tokratnega prvenstva je plesna zveza Slovenije sicer zaupala ljubljanskemu plesnemu klubu Kazina, ki pa je k sodelovanju povabila Novomeški klub, ki si pod vodstvom trenerjev in plesnih učiteljev Mateje Mazovec Janičijevič in Borisa Janičijeviča zelo prizadeva, da bi novomeški plesni pari dobili nekdanjo veljavo. V klubu vadi 11 parov, kar je za slovenske razmere sorazmerno veliko, zato se jima je pred kratkim pridružil trener Peter Majzelj, v bodoče pa bo z novomeškimi plesalci delala tudi Janja Lesar, vrhunska plesalka, ki je na tokratnem prvenstvu skupaj z Matejem Krajcarjem osvojila srebro. I. VIDMAR DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj Z zlatom do svetovnega prvenstva Krčana in Starotržanka so se z zmagami na šahovskem prvenstvu zagotovili nastop v Španiji NOVO MESTO - Na državnem posamičnem prvenstvu za mlajše kategorije v turnirskem šahu, kjer imajo igralci za posamezno partijo na voljo pet ur časa, je v Celju nastopilo 19 mladih šahistov iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, kar je precej predvsem glede na pravila, ki določajo, da v kategorijah do 10., 12. in 14. leta lahko nastopi le deset najboljših, le kategoriji do 16. in do 18. leta pa sta odprti. Naši šahisti so med 120 igralci v 10 kategorijah osvojili tri zlate, eno srebrno in štiri bronaste medalje. Prvenstvo je trajalo kar osem dni, zmagovalci v posameznih kategorijah so si s tem zagotovili nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Španiji, drugouvrščeni pa bodo nastopili na evropskem prvenstvu v Grčiji. Tako bodo od šahistov z našega konca na v Šport iz Kočevja in Ribnice KOČEVJE - Rokometaši Grče 0 tokrat z 21:23 izgubili z Moker-Jjm z Iga. Kocevci so nastopili brez ,frc8°rja Malnarja, ki zaradi po-kodbe gležnja na tekmi proti . rnomlju letos ne bo več igral, in Milana Krkoviča. KOČEVJE - Odbojkarji Kočevja, 11 so tokrat doma z 1:3 izgubili do-®njski derbi z Novomeško Krko, so skupaj z Novomeščani izpadli iz Urage lige. Kljub temu Kočevje v Pohodnji sezoni ne bo brez drugo-'gaške odbojke. V drugo ligo so se s Prvim mestom v tretji ligi uvrstile "ubojkarjce Kočevja. * Ribnica - v 14. krogu v drugi Ptžavni ligi, zahod, so igralci malo-|'°gometnega kluba Ribnica v Por-0r0žu iztržili točko (4:4). V prvem Pplcasu so vodili z 2:0, v nadaljevanja pa nekoliko popustili, a le zbrali aovolj moči in osvojili pomembno ačko, vseeno pa so ostali na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. Po ava zadetka sta dosegla Kaukovič in Gi rgorič. M. G. Vse zlato je osvojil Tom Mirnski badmintonisti so na državnem prvenstvu za igralce do 13. leta osvojili vsa prva mesta TREBNJE - Mirnski badmintonski klub Tom je v soboto, 11. marca, v trebanjski športni dvorani uspešno izpeljal državno prvenstvo v badmintonu za igralce do 13. leta. V petih disciplinah seje pomerilo 40 igralcev iz vseh slovenskih klubov, po pričakovanju pa so imeli največ uspeha prav domači badmintonisti, ki so osvojili vseh pet zlatih medalj, in kar v štirih disciplinah so se v finalu domači igralci pomerili med sabo. Med posamezniki je zmagal Blaž Holc, ki je v finalu s 15:6 in 15:8 ugnal Grego Skerbiša. Med dekleti je v mirnskem finalu Špela Silvester z 11:1 in 11:3 ugnala Tajo Borštnar, pa tudi treje mesto jc osvojila domačinka Katja Strmole. V igri moških dvojic je Mirn-čan Blaž Holc skupaj z Ljubljančanom Milijem Arapovičem premagal mirnsko dvojico Grega Skerbiš - Tadej Jezernik. TUdi v mešanih dvojicah je bil finale mirnski; Grega Skerbiš in Špela Silvester sta pramagala Blaža Holca in Tajo Borštnar. Finalistki igre posameznic Špela Silvest- er in Taja Borštnar sta brez težav zmagali v igri ženskih dvoji?, kjer sta tretje mesto osvojili Katja Strmole in Aleša Draginc. Tako so Mirnčani osvojili skupno 11 medalj, od tega 5 zlatih, 4 srebrne in 2 bronasti. Izjemen uspeh mirnskega badmintonskega kluba Tom je sad dolgoletnega zavzetega dela z mladimi na Mirni, kjer ima badminton že nekaj let veliko podporo tako tamkajšnje osnovne šole kot tudi podjetja Tom, ki kljub številnim organizacijskim in kadrovskim spremembam bad-mintonistom še naprej zvesto stoji ob strani. Že na začetku mirn-ske badmintonske zgodbe je na Mirno skupaj s takrat najboljšim slovenskim badmintonistom Sa-šom Zrncem prišel tudi njegov trener Mile Čuk, ki je po Zrnčc-vem odhodu ostal v klubu in kot profesionalni trener ob pomoči številnih domačih zanesenjakov z izjemnim občutkom za vzgojo šola bodoče badmintonske šampione. Da je na pravi poti, dokazujejo tudi rezultati prvenstva v Trebnjem. I. V. svetovnem prvenstvu nastopila člana krškega Triglava Matic Trcbušak in Karmen Mar ter Starotržanka Tjaša Štaudohar, na evropskem pa Starotržanka Mateja Mukavec. Uvrstitve: do 10. leta, dečki - 1. Matic Trcbušak, 7. Primož Kranjec (oba Triglav Krško); deklice - 2. Mateja Mukavec (Stari trg ob Kolpi), 7. Jelena Topič (Milan Majcen Sevnica), 8. Erika Martinčič (Stari trg ob Kolpi); do 12. leta, deklice -1. Tjaša Štaudohar (Stari trg ob Kolpi), 6. Suzana Pavlič (Milan Majcen Sevnica), 8. Sabina Mihelič (Stari trg ob Kolpi); do 14. leta, dečki - 3. Samo Štajne (Triglav Krško); deklice - 1. Karmen Mar, 3. Mirela Ahmatovič (oba Triglav Krško); do 16. leta, fantje - 8. Milan Radomir (Novo mesto), 9. Sašo Župevc (Triglav Krško); dekleta - 3. Sanja Žnideršič (Triglav Krško); do 18. leta, fantje - 3. Gorazd Novak, 4. Siniša Knežcvič (oba Triglav Krško). R. R. Kadeti Krke Telekoma drugi v državi Izgubili le z Unionom Olimpijo NOVO MESTO - V Novem mestu nekdanji center Krke Leon Stipaničev vzgaja nov uspešni rod novomeških košarkarjev. Kadetska ekipa Krke Tfelckoma se jc po rednem ligaškem delu uvrstila v končnico državnega prvenstva in na zaključnem turnirju v Laškem osvojila drugo mesto. V prvem kolu turnirja so mladi Novomeščani s 77:72 ugnali Pivovarno Laško, v drugem kolu so z 82:94 izgubili z Unionom Olimpijo, v tretjem kolu pa z 88:69 premagali Domžale. Košarkar kadetske ekipe Krke Telekoma Andrej Gliha je bil s 97 točkami najboljši strelec turnirja, skupaj z Igorjem Ivaškovičem pa sta bila izbrana v najboljšo peterko turnirja. KOCEVCA NA VDUŠILA SODNIKE - Blaž Bižal in Jasmina Arko sta tudi plesne strokovnjake presenetila in na prvenstvu v Novem mestu prepričljivo osvojila zlato medaljo. Tokrat precej neenotni sodniki so jima prisodili prvo mesto v sambi, čačačaju, rumbi in jivu, le v paso doblu sta bila druga. (Foto: I. Vidmar) Ambrožič in Virtičeva prvaka Na državnem prvenstvu v krosu naslova prvakov tudi v Novo mesto in Sevnico - Veber na svetovno prvenstvo Na državnem prvenstvu v krosu za pionirje in mlajše mladince v Železnikih so med mlajšimi mladinci tekači novomeške Krke Telekoma v ekipnem vrstnem redu os-vojili drugo mesto, med posamezniki pa so se izkazali tudi tekači atletskih klubov Sevnica in Šentjernej. Med mlajšimi mladinci so v novomeškem klubu Krka Telekom največ Testiranje antene in radijske postaje za 1,2 GHz. Radioklub Novo mesto že skoraj 50 let 8. aprila konferenca slovenskih radioamaterjev NOVO MESTO - Radioklub Novo mesto - S59DJR deluje že od leta 1951. Kljub prostorskim in finančnim težavam se je obdržal in dosegel veliko uspehov na radioamaterskih tekmovanjih v slovenskem in svetovnem merilu. Poleg tekmovanj so člani veliko časa porabili za tehnično izobraževanje mladih, konstrukcije in izdelavo radijskih naprav in anten. Njihova najnovejša pridobitev je radijska naprava za delo na UHF področju 1,2 GHz, ki omogoča, da se bodo prvič v zgodovini radiokluba lahko preizkusili tudi na tako visokih frekvencah. Prihodnji mesec, 8. aprila, bodo na Otočcu pripravili XXVIII. konferenco Žveze radioamaterjev Slovenije, katere sc bodo poleg delegatov radioklubov iz Slovenije udeležili tudi gostje iz tujine. Ker takšne predstavitve radioamaterstva v Novem mestu ni bilo že od leta 1963, se nanjo še posebej dobro pripravljajo. Organizirali bodo tudi spremljajoče dejavnosti, kot so radioamaterska televizija, prikaz lova na lisico - skritih radijskih oddajnikov ipd. Za pomoč pri izvedbi te obsežne prireditve se posebej zahvaljujejo podžupanji Mestne občine Novo mesto Martini Vrhovnik, referentu za ZIR pri novomeški občini Fikretu Fejziču in podjetju Karto-naže Grubar iz Šentjerneja. Več o delovanju radiokluba pa si lahko preberete na njihovi spletni strani na internetu pod naslovom LEA.HAMRADIO.S1/ S59DJR. F. V. pričakovali od Petra Kužnika, a je varovanec trenerja Roberta Dragana padel in z zmago ni bilo nič, njegovo vlogo pa je prevzel Dejan Ambrožič, ki je ugnal vse tekmece, medtem ko je bil njegov klubski tovariš Matjaž Berus tretji. Med mlajšimi mladinkami je bila Sevničanka Alenka Radej druga, med pionirkami pa je njena klubska tovarišica Branka Virtič zmagala, medtem ko je Šentjernejčanka Janja Bučar osvojila tretje mesto. Med pionirji je bil Šenjcrnejčan Jože Bučar peti. Poleg državnega prvenstva za mlajše mladince in pionirje so v Železnikih za starejše kategorije pripravili miting, ne katerem je med člani zmagal Novomeščan Marko Gorenc in mimogrede premagal tudi vse slovenske članske reprezentante, ki bodo marca nastopili na svetovnem prvenstvu v krosu na Portugalskem. Med starejšimi mladinci sta na mitingu odlično nastopila tudi Sevničana Borut Veber in Bojan Bedrač. Veber, ki se je že uvrstil v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v krosu, ki bo od 18. do 19. marca v Vilamouri na Portugalskem, je v Železnikih zmagal, Bedrač pa je bil tretji. I. V PLANINCI RAZMIŠLJAJO O BRUNARICI METLIKA - Planinsko društvo Metlika velja za eno bolj delavnih v občini, kar se je potrdilo tudi na nedavnem občnem zboru. Lani so imeli tudi po dva pohoda na mesec, ker pa se zavedajo, da je potrebno začeti pri najmlajših, so ustanovili tudi mladinski odsek. Ker pa imajo premalo vodniškega kadra, bodo izobraževanju v prihodnje namenjali še večjo skrb. Seveda tudi v letošnjem letu načrtujejo številne pohode, vzdrževali in obnavljali bodo planinske poti, nameravajo pa tudi kupiti zemljišče, na katerem bodo postavili brunarico. JANI KOVAČIČ V NOVEM MESTU - Kdor si je konec minulega tedna želel poslušati glasbe slovenskega kantavtorja Janija Kovačiča, je moral priti v petek, 3. marca, v Novo mestu. Kovačič je najprej s svojim nastopom popestril otvoritev nove knjigarne Goga na Glavnem trgu, zvečer ob devetih pa je imel še koncert v vse bolj živahnem in obiskovanem klubu LokalPatriot v kleti občinske stavbe na Novem trgu. Na sliki: Jani Kovačič na lokalpatriotskem prizorišču. Na sliki je sicer sam, a pri petju so mu večkrat pritegnili številni obiskovalci. (Foto: A. Markelj) I^KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Odgovori, p Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Revozova ekološko-prodajna akcija DL 9, 2. marca Z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo se v bližnji prihodnosti obeta tudi prilagajanje evropskim standardom na področju reciklaže starih avtomobilov in zmanjševanja odpadkov na odlagališčih. V EU se te probleme ureja tako na zakonodajnem kot strokovnem področju. V Sloveniji pa je ta problematika na obeh področjih še vedno neurejena. Na to je pokazala lanskoletna in tudi nedavna Revozova akcija “staro za novo”. V Revozu so začeli s komercialno akcijo, v kateri vsakemu, ki želi še vozen in reigi-striran (več kot 10 let) star avto zamenjati z novim, pri nakupu novega avtomobila znamke Renault nudijo 200.000,00 tolarjev popusta in okolju prijazno uničenje starega avtomobila. Združenje Slovensko ekološko gibanje - SEG, nevladna okoljevarstvena organizacija in njena Sekcija za reciklažo, pohvalno podpirata tako zasnovano okoljsko akcijo in zamisel naše oz. največje francoske avtomobilske industrije. Vendar pa ob tem nastopa tudi okoljski problem, katerega ne moremo tolerirati oz. podpirati. Revoz v tej akciji poslovno sodeluje z družbo DINOS, ki naj bi poskrbela, da bodo iz odsluženih avtomobilov izločene vse okolju nevarne tekočine in da bodo avtomobili stisnjeni in nato prepeljani v poseben drobilni center v Brescii v Italijo oz. tudi v Grčijo. Namen projekta, kot pravijo v Revozu, ni le zamenjava starih avtomobilov, temveč doseči, da bo vse, kar se dogaja v njihovi prodajno-servisni mreži, teklo po okoljevarstvenih načelih. Zato bi morali podpirati razgradnjo avtomobilov tudi doma. V SEG-u že dalj časa javno opozarjamo Ministrstvo za okolje in prostor na ta veliki ekološki problem, žal neuspešno. Na okrogli mizi Slovenskega avtomobilskega salona na GR v Ljubljani leta 1995, ki sta jo organizirala Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev (G1Z) in SEG, je bilo v navzočnosti ministra dr. Pavleta Gantarja in državnega sekretarja gospoda Marka Slokarja sprejetih deset osnovnih strokovnih in resnih sklepov in obenem podana obljuba MOP-a, da bodo v kratkem času pripravljeni “študija stanja avtomobilizma v Sloveniji v povezavi z možnostmi za recikliranje” in podzakonski akti, ki bodo urejali to področje. Predraga študija PHARE-DISAE je bila lani sicer narejena, vendar brez terminskega plana faznih opravil in izvedbenega podzakonskega odloka ZVO. Delna zainteresiranost Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev (GIZ) in s tem njihovih članic in počasnost pristopa MOP-a k reševanju te problematike, pa je ponovno spodbudila REVOZ, da mimo skupnega predhodnega dogovora vseh v GIZ (preko 30) povezanih zastopnikov različnih avtomobilskih firm na ta način rešuje problem reciklaže starih avtomobilov. V SEG-u kot NVO podpiramo le tak način razgradnje starih avtomobilov (npr. model Nizozemske, Nemčije, Švice, Francije), kjer se bodo v posebno zakonsko predpisanih (državne koncesije) centrih za demontažo ločevale gume, plastika, akumulatorji, kovina itd. oz. razgradilo do 90% avtomobila. Reciklirani deli avtomobila pa bi se vračali v industrijo, predelavo oz. sežig. Ne moremo podpirati trenutnih rešitev, ko v kocko stisnjene odslužene avtomobile ob doplačilu izvažamo v Italijo. Kot ekologi nismo zadovoljni z dejstvom, da letno postaja Slovenija odlagališče cca 50-60.000 starih avtomobilov, dovoljen je uvoz za cca 20.000 rabljenih avtomobilov in tone starih akumulatorjev (Mežica - MPI) iz Madžarske, kakor tudi s tem, da naše odpadke komercialno pošiljamo v okoljsko še neozaveščeno Italijo. Žal je tam še malo aktivnih okoljskih NVO, ki bi nam odpadke vrnili po receptu kolumbijskih nevarnih odpadkov. Trenutno Revozovo reševanje razgradnje slovenskih avtomobilov ni predvideno niti v študiji MOP-a, niti ni enotnega dogovora znotraj članic Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev in drugih zainteresiranih organizacij. Dobronamerna akcija Revoz-a pa je pokazala, da se je potrebno takoj (ne pa do leta 2002) enotno in strokovno lotiti te problematike. SEG meni, da je potrebno za realizacijo mednarodne študije PHARE-DIS-AE takoj začeti pripravljati terminski plan za reševanje tega problema. V projekt oz. skupino bo potrebno ob državnih institucijah (MOP, Ministrstvo za finance in MGD) vključiti še vse v Sloveniji zastopane avtomobilske zastopnike, Gospodarsko in Obrtno zbornico, DINOS in druga komunalna podjetja, občine, privatne avtoodpade in civilno družbo (NVO), sicer bomo dnevno deležni različnih predlogov in rešitev. Bogate avtomobilske firme (Renault, MBW, Audi, Mercedes itd.) bi problem lahko reševale vsaka zase; kdo pa bo zbral in recikliral cca 200.000 - 300.000 odvrženih avtomobilov Crvene zastave? Mislimo, da bo o tem zmagal trezen in strokoven pristop in bodo v MOP-u v korist razreševanja tega problema sklicali takoj sestanek zainteresiranih. Za Izvršni odbor Slovensko ekološko gibanje Glavni tajnik KAREL LIPIČ, univ. dip. ing. V Se moje mnenje o fašizmu DL 9, 2. marca Nisem nameraval voditi nadaljne polemike, ker pa mi gospa Lorber zastavlja vprašanja, bom odgovoril. Vprašuje me, ali so partizani nastali zaradi domobrancev ali obratno. Partizani seveda niso nastali zaradi domobrancev, ampak zaradi okupacije domovine po treh različnih okupatorjih, ki so se namenili izbrisati Slovenijo z evropskega zemljevida. Narodnoosvobodilno gibanje je organizirala Osvobodilna fronta in zajemala vanj široke ljudske množice pa tudi napredno inteligenco. PA •>LOH Mlk/lSTER 2.A PBOMFT in ZI/62E MINISTER 2-A TMRlZeM Odpor je zrasel v vseljudsko vstajo in postopno so nastajale borbene enote, ki so takoj pričele z akcijami proti okupatorju. Zakaj so nastale belogardistične enote, ki so se pozneje preimenovale v domobranske enote, vedo tisti, ki se niso želeli upreti okupatorju, ampak so mu izražali lojalnost in se čedalje bolj zapletali v sodelovanje z njim proti osvobodilnemu gibanju. Seznamov za množično zapiranje in pošiljanje ljudi v koncentracijska taborišča ni sestavljal okupator, pač pa domači izdajalci, ki so poznali razmere. Jaz sem se zavestno odločil za odhod v partizane že poleti 1942 ob spoznanju, da je upravičen edino boj proti okupatorju domovine. V tem me je dodatno utrdilo divjanje belogardističnega “štajerskega bataljona”, ki je bil poslan z Urha pri Ljubljani na podgorjansko območje, da bi zatrl porajajoče se osvobodilno gibanje. Preoblečeni so bili v partizane, da bi zavajali simpatizerje NOB, jih pod pretvezo, da gredo v partizane, zvabljali v svoje mreže in jih zverinsko pobijali, največ z noži, da se s streljanjem ne bi izdali, kakor je zapisala v svojem dnevniku njihova sodelavka Roza Uhan. Po odkritju prevare se je ta bataljon preselil, pobijal naprej in končno prešel v popolno oskrbo italijanskih fašistov. Do odkritja tega zločinskega početja ni bilo na tem območju nikakih povračilnih dejanj proti nasprotnikom OF. Takratne razmere dobro poznam, saj sem jih sam doživljal in o tem tudi že pisal. Ga. Lorber piše; “Domobranska prisega je bila, da se bodo skupno borili proti komunizmu.” Iz tega bi nepoučeni bralec lahko sklepal, da je Hitler poslal svoje horde v Slovenijo zato, da bi Slovencem pomagal osvoboditi se peščice komunistov; ne pa z znano zahtevo: “Napravite mi to deželo zopet nemško”. Primerjati naše razmere z Rusijo je, milo rečeno, sprenevedanje, saj je dobro znano, da je Jugoslavija kmalu po vojni prekinila z Rusijo in šla svojo pot. Da komunizem ni bil v celoti udejanjen nikjer, trdim še naprej. Kdor zavrača to trditev, ne pozna teorije komunizma. Od kod torej Zveza komunistov, vprašuje ga. Lorber. To je bila pač organizacija, ki si je priborila oblast (izključno za oblast se pulijo tudi vse današnje stranke ne glede na svoja imena). Pri tem seje zavzela za uvedbo socialistične družbene ureditve, ki je odpravila revščino in večini prebivalstva zagotovila delo in človeka dostojno življenje brez večjih socialnih razlik, ženskam enakopravnost, prvič v zgodovini volilno pravico itd. Danes, ob ponovni uvedbi kapitalizma, je razlika očitna. Dobili smo tako rekoč čez noč kar precej neizmernih bogatašev pa množico državljanov, ki se pehajo na robu preživetja, visoko nezaposlenost, izkoriščane delavce, zapostavljene ženske, kriminal, mamila itd. Ker ga. Lorber piše o pobijanju nedolžnega prebivalstva kar povprek, navajam le en primer tolerance partizanov do domačih nasprotnikov. To je bilo po zavzetju močne italijansko-belogardistične postojanke na Suhorju, pri katerem sem sodeloval tudi sam. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da smo vse tiste pripadnike bele garde, ki se niso želeli priključiti k nam, izpustili domov - teh je bilo okrog 60, nam pa se jih je priključilo približno 30. Z enim od njih sem se pozneje slučajno srečal in mi je zagotovil, da je šele tedaj spoznal resnico o partizanih. Njihova propaganda je govorila le o banditih, ki jih je treba iztrebiti in pobiti. Ni mi pa znano, da bi se en sam partizan vrnil domov neposredno iz domobranskega ujetništva. Pa še to. Da NOB v Jugoslaviji ni bila zgolj komunistična revolucija in državljanska vojna, kakor bi radi danes prikazali nekateri, dokazuje že dejstvo, da so zahodne velesile priznale boj partizanov proti fašizmu, zato so poslale k nam svoje vojne misije in nas podpirale z materialom in orožjem ter sodelovale v nekaterih bojnih akcijah, partizani pa so rešili kar veliko število njihovih pilotov. Tudi predstavniki predvojne vladajoče stranke, ki so delovali v emigraciji, so priznali NOB, ko so v letu 1944 pozvali domobrance, naj prenehajo sodelovati z Nemci in se priključijo NOB. Skladno s tem je bila od vodstva NOB večkrat razglašena amnestija. Če bi takrat to storili, se ne bi danes, po tolikih letih, prepirali o nepotrebnih žrtvah. MARTIN RUKŠE Brusnice Pripis uredništva: Ker ta polemika ne prinaša nič novega in jc vsaka stran lahko povedala svoje, jo zaključujemo. mnenja v Čudna pota sindikalnih pomoči DL 9, 2. marca Naslov omenjenega članka je kar pravi, ker gre res za čudna pota sindikalne pomoči, in sicer sindikata SKEI, ki se ukvarja samo še z blatenjem sindikata SDR. Vse poteka po znani formuli; najprej di-skreditacija, diskvalifikacija in potem likvidacija. Po skoraj dveh letih se uresničujejo besede predsednika SKEI Alberta Vodovnika, ki je pred pričami 17.7.1998 v gostilni Belokranjec v Novem mestu rekel, da me bo uničil. 29.2.2000 sem javno zahteval, naj neodvisna revizijska hiša opravi revizijo finančnega poslovanja SKEI Sindikata Revoz, d.d., v letih 1996-1998, ko sem bil predsednik tega sindikata. SKEI se na to ni odzval. Zato pa je novinarju Andreju Bart-Iju nekdo plasiral neresnične in žaljive obtožbe o poslovanju SKEI v Revozu, ko sem bil predsednik. Dne 3.9.1998 sem Jožetu Mikliču, sekretarju ZSSS za Dolenjsko, predal dokumentacijo o poslovanju SKEI v Revozu. Od takrat je preteklo že precej časa in, zanimivo, da ne leta 1998 in ne leta 1999 se nihče ni domislil, da je bilo kaj narobe pri finančnem poslovanju SKEI v Revozu. Kaj se je od 3.9.1998 dogajalo z dokumentacijo, ne vem, možno pa jc, daje kdo kaj “dopisal” ali kaj “popravil”, da bi me diskreditirali. Zato se sprašujem, kakšen sindikat je SKEI, da šele po letu in pol ugotovi, da so še dogajale “nepravilnosti”. To so začeli ugotavljati šele, ko je Jože Miklič začel vsak dan prihajati v Revoz in ko je pravnica SKEI Lidija Jerkič iz Ljubljane začela klicati Marijo Grubar, ki po Revozu širi neresnične govorice. Zato še enkrat zahtevam, naj neodvisna revizijska hiša opravi revizijo celotnega finančnega poslovanja SKEI v Revozu v letih 1996-1998 in z ugotovitvami seznani javnost. y JANEZ JAKŠA \ MLADI IN STAREJŠI - Starejše Mirnopečane so s pesmijo, plesom in skeči v nedeljo dopoldne razvedrili malčki iz vrtca Cepetavček in osnovnošolci. Hitro bo minilo, ko bodo tudi sami veseli takšne pozornosti od nove generacije mladih. (Foto: L. M.) Najbolj pogrešajo zdravnika Redna letna konferenca Društva upokojencev Mirna Peč ■ Proslava - Ni splošnega zdravnika - Izleti, obiski starejših MIRNA PEČ - S prisrčnim kulturnim programom OŠ Mirna Peč in vrtca Cepetavček se je v nedeljo, 12. marca, v prostorih šole pričela redna letna konferenca Društva upokojencev (DU) Mirna Peč. Kot je običajno, je delo društva najprej predstavil njegov predsednik Drago Saje. Povedal je, da se trudijo za čim boljši socialni položaj svojih članov, ki jih je zdaj 387, ob ustanovitvi pred enajstimi leti pa jih je bilo 254. Mirnopeške upokojence najbolj moti, da v občini še vedno nimajo splošnega zdravnika, medtem ko je zobozdravniško varstvo začasno urejeno. “Vsa zdravniška oskrba je res v Zdravstvenem domu Novo mesto, vendar to za mnoge naše člane zaradi oddaljenosti in slabih prometnih zvez ni najbolj primerno. Tudi sicer se je zdravstveno varstvo poslabšalo: dolge so čakalne vrste, zlasti pri zdravnikih specialistih, vse več storitev pa je potrebno tudi doplačati,” je povedal predsednik Saje. DU Mirna Peč vsako leto obišče svoje člane v domovih za starejše občane. Lani so z obiskom razveselili 51, starih nad 80 let in bolnih članov, od tega kar devet jubilantov, starih nad 90 let. Organizirali so pet izletov, se udele- žili srečanja upokojencev na področju Območne zveze (OZ) DU Novo mesto, v društvu pa deluje tudi šahovska sekcija, ki jo vodi Florjan Lužar. Društvo ima svoj prapor, upokojenci se udeležujejo pogrebov svojih članov. Podoben program imajo tudi za prihodnje leto. Predsednik Saje seje zahvalil vodstvu mirnoške občine, ki društvu nudi v uporabo sejno sobo. Na srečanju sta zbrane nagovorila tudi mirnopeški župan Zvone Lah in predsednik OZ DU Novo mesto Mijo Kurpes. L. MURN PREDSTAVITEV KNJIGE “IZ TAKIH KORENIN” ČRNOMELJ - Danes, v četrtek, 16. marca, bo ob 19. uri v črnomaljski knjižnici predstavitev knjige upokojenega novinarja Toneta Jakše-ta Iz takih korenin in njegove trilogije Drobci iz naše preteklosti. Predstavitev bodo popestrili učenci Glasbene šole Črnomelj. Varnostna služba Berkopec prodana dvakrat? Novomeško podjetje za varovanje Protekt je imelo za območje Bele krajine sklenjeno pogodbo za varovanje s podjetjem Berkopec iz Črnomlja - Pred kratkim je le to prenehalo delovati Od leta 1993 se je na območju Bele krajine pričelo varovanje objektov z alarmno tehniko, in sicer z nosilcem pogodbenih del za vse stranke, podjetjem Protekt, d.o.o., iz Novega mesta, podjetjem Berkopec, d.o.o., kot izvajalcem intervencije, in podjetjem Utrip, d.o.o., iz Šentjerneja, ki je opravljalo montažo alarmnih sistemov. Na ta način je bilo na tem območju pridobljenih okoli 50 objektov, za katere je intervencije v primerih alarma opravljalo podjetje Berkopec, d.o.o., vsi alarmni sistemi pa so bili s pogodbo med strankami in našim podjetjem vezani na naš operativni center v Novem mestu, kije opravljal koordinacijo intervencij v primerih alarma. V januarju letošnjega leta je Berkopec, u.o.o., izrazil željo, da bi prenehal s to dejavnostjo in ves posel s tega področja prepustil našemu podjetju. V ta namen smo skupaj s podjetjem Berkopec, d.o.o, in Utripom, d.o.o., podpisali pogodbo, s katero naj bi se Mirko Berkopec, direktor tega podjetja, odrekel vsem poslom na svojem območju. Taje v ta namen pripravil tudi osnutek pogodbe, obvestilo strankam pogodb za OBČNI ZBOR OTOŠKIH UPOKOJENCEV Konec februarja je potekal letni občni zbor poverjeništva društva upokojencev Otočec v tamkajšnji osnovni šoli. Učenci so pod vodstvom mentorice Bernarde Vrtačič pripravili upokojencem lep kulturni program. Po programu so zbrani z zanimanjem prisluhnili zdravnici Tatjani Gazvoda, ki je predavala o arteriosklerozi, o bolezni žilja. Govorila je o stresu, pravilni in zdravi prehrani ter priporočila gibanje na svežem zraku in bližnje toplice. Odgovarjala jc tudi na številna vprašanja. Predsednik poverjeništva društva upokojencev za Otočec Janez Zidarič pa je poročal o delovanju društva v minulem letu. Zbrane je pozdravil tudi predsednik društva upokojencev Novo mesto Ivan Somrak. Izvolili pa so tudi delegate za občni zbor društva upokojencev Novo mesto, ki bo 1. aprila v Novem mestu. tehnično varovanje, da se odreka vseh pravic in dolžnosti ter da te prepušča od 1.3.2000 našemu podjetju. Seveda to ni bilo zastonj, zato mu je moralo naše podjetje na podlagi njegovega računa izplačati večjo vsoto denarja na njegov žiro račun, pred tem pa je seveda zahteval še garancijo, da se ne bi naše podjetje premislilo. Po večkratnih pogovorih in popravljanju pogodbe smo se končno dogovorili, da naj bi posle prevzeli 1.3.2000, in sicer tako, da nam Berkopec, d.o.o., izroči vse ključe od varovanih objektov, načrte varovanja in vse ostalo, kar pripada tej dejavnosti, ter da stranke skupaj z nami tega dne da bo prenehal s svojo tjo. Toda lega dne, ko naj bi prevzeli vse posle, se je Mirko Berkopec povezal s konkurenčnim podjetjem, G7, d.o.o., iz Ljubljane in skoraj polovico objektov predal temu podjetju, z nami pa seje stikov oz. pogovorov izogibal oz. izjavljal, da rešuje svoje podjetje. Toda to še ni bilo vse, naslednji dan so bili vsi Ber-kopčevi delavci v uniformah podjetja G7 in se vozili z njihovimi službenimi vozili. Iz tega sklepamo, da je g. Berkopec svoje podjetje oz. delo poleg nam prodal še drugemu ponudniku, to jc G7, d.o.o., ki je očitno bil pripravljen dati večjo vsoto denarja ali pa ponudil kaj bolj zanimivega. Vse dogajanje imamo seveda pisno dokumentirano, podpisano in opremljeno z ustreznimi žigi, zato bo zadeva dobila sodni epilog. O tem smo obvestili tudi Zbornico za zasebno varovanje v R Sloveniji, Ministrstvo za notranje zadeve v R Sloveniji, zoper Berkopca, d.o.o., pa vložili kazensko prijavo zaraai kaznivega dejanja goljufije. PROTEKT, d.o.o., Novo mesto Akcija “Moj zdravnik 2000” Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Viva, za akcijo “Moj zdravnik 2000” 1000 Ljubljana,, Dalmatinova 2 vtva 9 ime in priimek. naslov__________ O MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje: Kaj je z Dolenjsko avtocesto? Uradno o teh aktivnostih takorekoč ni nič slišati, neuradno pa, daje v izdelavi lokacijska dokumentacija po predlogu DARS-a Po letošnjem odprtju dela dolenjske avtoceste pri Ivančni Gorici, ko bomo pridobili tudi cestninsko postajo, bi bilo normalno, da bi se dela nadaljevala v smeri proti Novemu mestu, za kar pa se je potrebno predhodno dogovoriti o njeni trasi, izdelati prostorsko in tehnično dokumentacijo, odkupiti zemljišča in izvesti postopek za oddajo del in še kaj, kar prav gotovo pomeni, da za takojšne nadaljevanje del verjetno ni nobenih možnosti. Zato se čudim, da uradno o teh aktivnostih tako rekoč ni nič slišati, neuradno pa, da je že v izdelavi lokacijska dokumentacija po predlogu DARS-a z vkopom na karteljevskem klancu. Občasno Kultura ni poceni Pripravljavci metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad, ki bodo letos ponovno na grajskem dvorišču in v cerkvi pri Treh farah, vam bodo postregli s podatkom, da je treba za malce boljšo, četudi z izvajalci ne preštevilčno zasedbo, odšteti dvesto petdeset in več tisoč tolarjev. Tudi osemsto petdeset. To si v krajih, ki lahko zagotovijo tolikšno število gledalcev, da se z vstopnino krijejo honorarji in stroški, lahko privoščijo, v Metliki pa nikakor ne. Prvič zato ne, ker kakovost še ne jamči večjega zanimanja gledalcev za predstavo, in drugič zato ne, ker občina iz leta v leto krči proračunski denar, namenjen poletnim grajskim "feštam ”, Večino potrebnega denarja zbere pripravljalni odbor s prošnjami pokroviteljem, ki si zadevo predstavljajo po svoje. Namreč tako, da od podarjenih pet deset tisoč pokroviteljskih tolarjev pričakujejo preveč: vrhunske prireditve ter vpliv na repertoar, ki je glede na različne okuse vedno neprimeren. Hudo je namreč hkrati ustreči tistim, ki prisegajo na “majanje zizekov” in tistim, ki se topijo ob Vivaldiju. Najteže pa seje iti kulturo v revnem okolju, ki nima niti za kruh in mleko, oziroma v okolju, kjer je vodovodna pipa v kuhinji ali v kopalnici še vedno zelo pogosto sen. TONI GAŠPERIČ se pojavljajo manjši predlogi za izvedbo drugega priključka ali manjših popravkov trase, ki pa verjetno nikoli ne pridejo do pravega naslova. Zaradi navedenega predlagam, da se v roke ponovno vzame predvolilni program našega župana dr. Starca, kjer je jasno nakazana vizija razvoja Novega mesta v središče bodoče pokrajine in univerzitetno središče, kar pomeni hkrati tudi pomembno prometno križišče avtoceste Ljubljana-Zagreb z hitro ali avtocestno povezavo z Celjem - to je bilo lani že vneseno v dolgoročni plan republike Slovenije - ter križiščem hrvaških avtocest (Zagreb, Reka, Split) za Netretičem južno od Karlovca. Z zadnjimi volitvami na Hrvaškem seje gotovo približal čas dejanskih reševanj medsebojnih problemov med RS in RH, kamor prednostno spada tudi prometna problematika, s tem pa pridobi gornji (že dolgo znani in tehnično obdelani) predlog na teži. Gradnja takih cest tudi ni občinska zadeva, ker jo bo vsekakor finansirala država s pomočjo mednarodnih posojil, katere bodo zato podeljevale finančne institucije, katerih pogledi pa se gotovo ne bodo ujemali z velikokrat tudi nesmiselnimi lokalnimi interesi, ki zavirajo izvedbo, zato naj se zaradi upanja na uspeh ti tudi čimprej poenotijo. S tem izhodiščem odpadejo vse diskusije o enem ali dveh priključkih, pač pa se pri Mačkovcu pojavi pravo križišče AC, na belokranjsko smer pa je potem možno izvesti toliko priključkov, kolikor jih bo potrebno, najmanj pa tri, kajti en dvopa-sovni priključek ima kapaciteto le do 15.000 vozil na dan, letošnja prometna prognoza pa predvideva že 38.000 vozil v smeri Novega mesta in Bele krajine, s tem daje večino transporta namenjenega v Krko, Revoz in Danfoss. Na taki hitri cesti tudi ni mesta za rondoje ali podobne prometne ovire, ker mora izvedba priključka pač omogočati promet hitrost 80 km/h. Nesprejemljiv je tudi predlog DARS-a o 5-odst. vzponu na karteljevskem klancu (proti Troja-nom bo maksimalno 3,1%), kar so naši “občinski strokovnjaki” enostavno spregledali, so se zato pa z veseljem vključili v prepir, ali naj bo izveden predor ali vkop. Izbrana rešitev mora biti posledica tehničnih elementov, ki pa morajo biti po veljavnih mednarodnih predpisih za AC. S tem sestavkom želim pospešiti sprejem odločitve, potrebne za čim- l: IZKUSTVENO UČENJE - Metodologija Korak za korakom temelji na ‘Moštvenem učenju otrok. Vzdušje v razredu je sproščeno. Odprli so vrata šole Predstavili metodologijo Korak za korakom NOVO MESTO - 23. februarja j*9 na OS Bršljin odprli vrata vsem, kl so si želeli pobližc ogledati vgojno-izobraževalno delo v oddelkih, kjer uvajajo metodologijo Norak za korakom. Delo v petih oddelkih 1. in 2. r. so si ogledali Nevilni gostje, starši, svetovalci Zavoda RS za šolstvo, OE Novo pesto, sodelavci projekta iz OŠ Škocjan in vgojiteljice vrtcev. . Nova metoda prinaša med drugim drugačno prostorsko razporeditev v učilnici, znotraj te pa delo po učnih centrih. Osnovni element je izkustveno učenje. 9troci lahko izbirajo dejavnosti, s eirner ohranjamo in negujemo Posameznikove interese. Otrok se •ahko sam odloči, s kom bo delal ‘n kaj. Učitelj je organizator, Spodbujevalec otrokovega razvoja. Delo v razredu je sproščeno. Seveda pa tovrstno delo terja od učitelja odgovoren in temeljit pristop ter obilo energije. Pravila ravnanja so jasno oblikovana tako zanj kot za učenca. Tovrstni pristopi terjajo tudi poglobljeno sodelovanje s starši. Strokovni delavci na OŠ Bršljin smo se vpeljevanja metodologije Korak za korakom, ki je mednarodni projekt vzgojno-izobraže-valnega dela in ga pod okriljem Sorosove fondacije iz New Yorka v slovenski šolski prostor vpeljuje Pedagoški inštitut iz Ljubljane, lotili z vso odgovornostjo. Neprestano sc izobražujemo. Ko bomo naslednjič odprli vrata naše šole za zunanje obiskovalce, vabimo tudi vas. JASNA IGNJATIČ, dipl. pedagoginja OŠ Bršljin prejšno izgradnjo AC, in tudi opozoriti pooblaščene, da so odgovorni za tako tehnično odločitev, ki bo primerna tudi za prihodnost. JOŽE MALENŠEK Nad mlini 76, Novo mesto Kostelski rižni DANES PREDAVANJE - V okviru akcije urejenosti okolja, ki ga od januarja izvajajo člani turistično športnega društva Kostel, bodo danes, v četrtek, ob 18. uri v novi šoli v Fari pripravili predavanje z naslovom Izobraževanje za potrebe turizma na podeželju - pomen visokodebelnih sadovnjakov v kulturni krajini. Predavatelja Ljuba Turk Šega m Janez Levstik bosta predstavila vzgojo visokodobelnih starih sort sadja. TUDI LETOS NA SEJMU - Na sejmu Alpe Adria se bosta v soboto, 25. marca, ob 12. uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani letos prvič skupaj predstavili občina Kostel in tamkajšnje Turistično športno društvo. Tudi tokrat bodo člani društva obiskovalcem nudili kopico novih informaciji, med katere sodita tudi lični zloženki o kostelski in grajski pešpoti ter publikacije o možnostih nemotenega počitka ob Kolpi. “Čast” občine Kočevje, največje slovenske lokalne skupnosti, pa bo reševal Hotel Valentin, v okviru katerega sc bo predstavil tudi Center za promocijo in razvoj turizma. DARILA ZA ŽUPANA - Na letnem občnem zboru Turistično-športnega društva Kostel sta s posebno težo zbrane nagovorila tudi župana Janko Veber in Valentin Južnič. Slednji je vnovič poudaril velike možnosti oživitve turizma v občini Kostel, seveda pod pogojem, da jim občani zgledno sledijo. Kočevski je pojasnil nekatere dvome ob vzpostavitvi šengen-ske meje, hkrati pa predlagal, da sc občine Kočevje, Kostel in Osilnica še bolj povezujejo tudi na področju športa in turizma. Ob koncu sta župana za izčrpna pojasnila prejela spominski darili. Knjigo o Kostelu avtorja Antona Čolnarja ter maketo gradu Kostel iz leta 1997 pred obnovo, ki jo je izdelal kipar Marjan Leš iz Gerovega. Zlata poroka Ane in Martina Dragana SOTESKA - Ana in Martin sta se v Soteski spoznala, ko so obnavljali žago in delali v gozdu, kjer je bil Martin tudi furman. Delaje bilo dosti za vse, le za živež je bilo težko. Tako kot obleko si ga dobil le na živilske karte. Draganovi so nekaj let stanovali v kletnih prostorih župnišča, nato pa se odločili, da si postavijo svoj dom. Trdo so delali, saj takrat za gradnjo hiš ni bilo strojev. Leta so minevala, družina je rastla in zaposlila se je tudi Ana. Ob vsakem vremenu se je več kot deset let s kolesom vozila v Novo-les v Stražo, Martin pa je poleg furmanstva opravljal še različna dela na žagi. Napor in težko življenje je terjalo svoj davek. Najprej je zbolel Martin in shujšal na 35 kilogramov. Zdravniki mu niso dajali nobenega upanja, vendar je' s trdno voljo do življenja okreval. Ker pa mu je furmansko kolo odtrgalo polovico stopala, je invalid. Huda bolezen, posledica vsakodnevnega kolesarjenja v dežju in snegu po makedamskih cestah, se je lotila tudi Ane. Draganovi so radi na pomoč priskočili tudi pri vsakem delu v kraju: pri napeljavi elektrike, vodovoda, pri asfaltiranju vaških poti pa še bi lahko naštevali. Ana šteje danes 73 let, Martin pa tri manj. Večkrat ju obiščejo štirje otroci, imata pa tudi deset vnukov in pravnuka. Še mnogo let jima želijo nekdanji sodelavci. T. VIRANT Ana in Martin Dragan AKCIJA POLICIJE NOVO MESTO - Novomeška policija obvešča, da bodo v nedeljo, 19. marca, med 15. in 19. uro izvedli poostren nadzor prometa na bitri cesti št. I s poudarkom na kontroli hitrosti, uporabi varnostnega pasu in prehitevanja. ČESTITKE ZA 8. MAREC NOVO MESTO - Člani kluba Mladi Forum ZLSD iz Šentjerneja so preteklo sredo ob 8. marcu obiskali ostarele občane Šentjerneja, ki bivajo v novomeškemu domu starejših občanov. Lepe misli so sklenili z nageljni, ki sojih bili vsi v domu zelo veseli. Ker nikoli ni prepozno, člani Mladega Foruma ob mednarodnemu dnevu žena čestitajo tudi vsem bralkam Dolenjskega lista. KONCERT IN RAZSTAVA ŠMARJEŠKE TOPLICE - Jutri, 17. marca, bo ob osmih zvečer v Zdravilišču Šmarješke Toplice koncert mešanega pevskega zbora Pomlad iz Novega mesta, v ponedeljek, 20. marca, pa bodo ob osmih zvečer odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Kumra. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave bosta nastopila violinistka Anja Čretnik in pianist Dejan Jakšič. Z ZAPRA VU1VČKOM - Menda danes svet postaja ena sama velika vas. A predstavnikom treh človeških in dveh konjskih generacij, ki jih je kamera ujela na nedeljskem izletu z zapravljivčkom v Srednjem Grčevju nad Otočcem, je za globalno družbo kaj malo mar. Zadovoljni so z navadno kmečko idiliko. (Foto: A. B.) ZA DRAGE INSTRUMENTE V sklad za drage instrumente so darovali: Belokranjski muzej (v spomin prof. Jožeta Dularja); Gojko Jug (v spomin prof. Jožeta Du-larjau); krajani Paderšičeve ul. (namesto cvetja za pok. Valerijo Usenik); Labod (namesto cveta za g. Teršarja); Mestna občina Novo mesto, sodelavci Milana Rotarja (namesto cvetja za pok. Marijo Rotar); stanovalci Ragovske 21 in 21a (namesto cvetja za g. Teršarja); ŠC N.m. (namesto cvetja za pok. Ze-pan); Žavod za zdr. varstvo (namesto cvetja za g. Teršarja) in ZZV (namesto cvetja za g. Teršarja). Splošna bolnišnica se zahvaljuje za sredstva. ZA DIALIZNI SKLAD V času od 6. do 13. marca seje za projekt “Dializa 2000” nabralo 233.800 tolarjev, do sedaj je zbranih 16.342.746 tolarjev. Tokratni darovalci so Slov. inv. banka 8/3; PBS 6/ 3; Jožica Džepar, Novo mesto; PBS 9/3; krajani Cankarjeve ul. (namesto cvetja za pok. Antonijo Goršek in Jožeta Kramarja); Milena Badovinac; Simič; PBS 9/3; Slavica Čanič; Jože Klobučar; Iga Mihelič (namesto cvetja za Antona Težaka); Štefanija Nemanič; PBS 8/3 in Jože Slane, s.p. Vsem najlepša hvala. LIKOVNI NATEČAJ - “Rad bi ustavil čas” je bila tema tokratnega natečaja PGD Sevnica, za katerega so se odločili člani ocenjevalne komisije akademski slikar Alojz Konec, Bojan Novšak in Damjana Stopar, da ne bi omejevali mladih likovnikov zgolj z gasilsko tematiko. Komisija se je odločila, daje I. mesto osvojil Tomaž Zakšek, učenec 6. razreda OŠ Blanca (na posnetku ob Koncu prejema nagrado Mladinskega zdravilišča RKS na Debelem Rtiču iz rok predsednice OO RK Sevnica Anice Dernač); njegova mentorica je Almira Volčanšek. 2. mesto in nagrado Turistične agencije Karantanija Krško si je prislužil Denis Suhodolčan, 5. razred OŠ Sevnica (mentorica Gizela Škoda), 3. mesto in nagrado Brebus Integrala Brežice pa Primož Vilčnik, 7. razred OŠ Ane Gale (mentorica Fanika Zemljak). POKLICNI GLEDALIŠČNIKI V METLIKI ŠE PREMISLEK ZA SREDNJE ŠOLE LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo in šport je skupaj s srednjimi šolami pripravilo informacijo o številu prijavljenih učencev za vpis v srednje šole za prihodnje šolsko leto, in sicer na dan 6. marca 2000. Za vsak program je objavljeno tudi najmanjše število vpisnih mest. Učenke in učenci lahko najkasneje do 27. marca svojo prijavnico prenesejo iz srednje šole, kjer jo imajo sedaj, na drugo srednjo šolo. Prenesene prijavnice bodo šole sprejemale ne glede na število prijav, ki jih že imajo. Informacija o tem je objavljena tudi na internetu: http:/ /www.mss.edus.si. DEJAVNI TOPLIŠKl UPOKOJENCI - V osnovni šoli Dolenjske Toplice so se 8. marca na občnem zboru, ki so ga združili s praznovanjem dneva žena, zbrali upokojenci občine Dolenjske Toplice. V krajšem kulturnem programu so nastopili učenci šole in upokojenci kulturne sekcije. Sodeč po poročilih, so bili upokojenci v preteklem letu zelo delavni, med drugim so pripravili številne izlete in začeli ustanavljati skupine za samopomoč. Tako bodo na domu obiskovali bolne in onemogle, se udeležili predavanj o varovanju zdravja starejših in razvijali rekreativno dejavnost. Najbolj aktivna je kulturna sekcija (na fotografiji), ki je v dveh letih delovanja izdala že dve knjižici pesmi in proze. (Foto: T. Virant) METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) Metlika je povabila v goste poklicne igralce Mojega gledališča iz kulturnega doma Španski borci iz Ljubljane. V petek, 17. marca, bodo ob 17. uri v kulturnem domu v Metliki zaigrali zgodbo Lisička zvitorepka. Vstopnina bo 500 tolarjev. Predprodaja vstopnic je v pisarni OZPM Metlika, v otroškem vrtcu in na osnovnih šolah Metlika, Podzemelj in Suhor. PESTER GLEDALIŠKI KONEC TEDNA ČRNOMELJ - V petek, 17. marca, bo v tukajšnjem kulturnem domu gostovalo ljubiteljsko gledališče iz Bohinjske Bistrice s satirično komedijo “Grglobrblarji”. V soboto, 18. marca, pa bo v črnomaljskem kulturnem domu na sporedu abonmajska predstava (ki bo namenjena tudi za izven) “Ljubimec najine žene” v izvedbi Mojega gledališča iz Ljubljane. Obe predstavi se bosta pričeli ob 19,30. SREČANJE S TOMAŽEM HUMARJEM METLIKA - Planinsko društvo Metlika vabi v soboto, 18. marca, ob 18. uri v tukajšnji kulturni dom na zanimivo srečanje z našim najboljšim alpinistom Tomažem Humarjem. Predstavil bo svoj vzpon na 8167 metrov visoko goro Dhaulagi-ri v Himalaji. PESTRO LETO DVORSKIH UPOKOJENCEV - S kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravili dvorski osnovnošolci, so člani Društva upokojencev Dvor začeli svoj občni zbor v Štuparjevi gostilni. Zbrane upokojence sta pozdravila žužemberški župan Franc Škufca in Dolfe Šuštar iz Območne zveze DU Novo mesto, o delu društva pa je poročal dosedanji predsednik Franc Šenica (na sliki desno). Društvo, ki ga bo v bodoče vodil Anton Brulec, se bo še naprej zavzemalo za socialno varnost upokojencev, organiziralo vrsto predavanj ter izvedlo več izletov in družabnih srečanj. (Foto: S. Mirtič) tp®[p®[?ft®š® • gSD[JO0[rai)0w®®G0 • ®D0Os® • d]®[p0® i® • 28DDfD0roD0w®®G0 • ©OODs® • eD®[p0j NASE KORENINE Ko so na dubravah še pele kose Kdo je bolj poklican, da jih obudi k življenju kot stoletnik? On jih še vidi, kako se kopljejo v jutranji rosi in kako migotajo v poletni sparini. Takrat so bili to še pašniki in steljniki in so se raztezali od Bojancev pa tja do Kolpe. Dubrave pravijo tisti planjavi domačini iz Bojancev, ki so že v srednjem veku prišli sem globoko iz Balkana, prinesli s sabo svoj jezik in šege in tukaj pognali svoje korenine. Prebivalci drugih okoliških vasi jim pravijo drugače: Preločani jih imenujejo senokoše, Ziljani in Viničani gmajna, drugod po Sloveniji pa navadno pravijo podobni večji površini slabše kmetijske zemlje tudi senožeti. Spomladi in jeseni so se na njih pasle črede goveje živine in drobnice, v poletnih jutrih pa so tukaj zapele kose. Vsaka domačija iz bližnjih vasi je imela pravico pokositi svoj kos, pastirci pa so bili veseli, ko so lahko nanjo spustili svoje črede. TU so se živali svobodno pasle in skoraj niso mogle zaiti v škodo. Pastirskim igram in domislicam ni bilo ne konca ne kraja. A predno se je lahko živina svobodno sprehajala po du-bravi, jo je bilo treba pokositi. “Po pet koscev nas je bilo. Začeli smo ob prvem svitu in končali zvečer. Za nami so prišle grabljice in razgrnile redi, da se je seno parilo na soncu. Nič miz in stolov nismo potrebovali. V bližnjo senco smo se spravili, se odpočili in okrepčali. Iz dubrave smo pripeljali dva dobra voza sena. Košnja ni bila najboljša, a obojega, paše in dobre košnje, pač na moreš imeti.” Tako se svojega življenja z dubravo spominja stoletni Rade Vrlinič iz belokranjske vasi Bojanci pri Vinici. Jaz pa zaprem oči in vidim pastirske ognje in vragolije okoli njih. Vidim, kako si kosci otirajo potna čela, ko se jutranje sonce iz blagodejnega pomočnika spreminja v žarečega zmaja. Vidim gospodinjo, kako se ziblje preko zelenih planjav. Na glavi ima jerbas, ki je poln dišečega kruha, prekajene šunke in sveže pijače. Družba, grabljice in kosci, posedejo v senci okoli jer-basa in kmalu utrujenost zapusti njihova telesa. Hrana tekne in pijača napravi svoje. Brez takih dobrot bi bili dnevi v du-bravi predolgi in večeri samotni. Tako pa se v večernem mraku oglasi smeh in pesem valovi preko opojno dišečih košenic. Zdaj so tisti časi že zdavnaj minili in tudi košenice je že skoraj povsem prerasel gozd. Saj ni čudno: nič več ni tamkaj kos ne živine in njegov prodor je nezadržen. Tudi Rade Vrlinič ne zahaja več v dubravo. Sto let življenja je pobesilo njegova ramena in upočasnilo njegov korak. A se ne da. Toplo sonce ga ta čas zvabi na piano, in ker življenju ne more slediti drugače, ga najde na časopisnih straneh. Svojčas pa je bilo drugače. V prosojnih pomladnih in jesenskih popoldnevih se je dvigoval dim iz njegovega pastirskega ognja, ko je še kot fantič tja naganjal svojo živino, in v dolgih poletnih dneh je razsušeno zemljo pojil pot z njegovega obraza, ko je toliko odrasel, da je že odšel na košnjo. Skrb za srednje veliko Vrlini-čevo ali po domače Miluščino-vo kmetijo v Bojancih jc namreč kaj kmalu padla na njegova pleča. Njegov oče, tudi Rade po imenu, je namreč kmalu odšel v Ameriko, da bi družini - sedem otrok mu je rodila žena Ana - prigaral boljše življenje. A ga je v ameriškem podzemlju čakalo vse kaj drugega. Dobil je rudarsko bolezen, se vrnil domov in umrl. Tudi Radeta je tam zunaj čakal svet, še bolj krut in smrtonosen kot tisti, ki je ugonobil njegovega očeta. Razdivjala se je namreč prva svetovna vojna in avstrijski cesar tudi na mladeniča iz Bojancev ni pozabil. Sedemnajstletnega je oblekel v vojaško uniformo in ga poslal umirat na tirolsko fronto. A mlademu Radetu ni bilo usojeno, da bi končal med tirolskimi gorami. Ko so se ohladile topovske cevi, se je spet vrnil v domačo vas, a ga zdaj srbski kralj ni pustil pri miru. Kot da eno leto grozot na tirolski fronti ni bilo dovolj, ga je oblekel še v jugoslovansko uniformo in ga poslal na vojaško urjenje. Šele potem je lahko svobodno zadihal. Toda kaj zdaj? Na domačih njivah je bilo dela dovolj, a neskončno garanje brez pravega povračila fantu ni bilo dovolj. Dubrave tam zunaj so bile sicer lepe, toda skope. V tujino ga tudi ni vleklo, saj že njegov oče v njej ni našel nič dobrega. Ostal je doma in se odločil, da bo počel nekaj, kar mu bo omogočilo spoznati svet, hkrati pa izkoristiti vse, kar mu lahko da domača gruda. Začel je mešeta- • riti z živino. Danes bo marsikdo nad tem vihal nos, a le zaradi nepoznavanja. Preprodajanja živine so se lahko lotili le tisti, ki so bili pripravljeni marsikaj tvegati, ki so dobro poznali blago, pa tudi tržišče. Vložek je bil sorazmerno velik in vezan na daljši čas, izkupiček pa je bil negotov. Šele čez daljši čas se je pokazalo, ali je bila odločitev pravilna. Padec pa je bil lahko hiter, recimo da je nekdo kupil par volov, pa so mu poginili, ali da so mu na samotni poti pobrali denar. A to se je dogajalo le zelo naivnim in neizkušenim. Rade je pravilno ravnal. Odhajal se je na sejme v Karlovec, tam kupoval živino in jo prodajal v Metliki, Črnomlju ali Vinici. Vmes so hili Bojanci. TU, v svojem hlevu, je živino zadržal toliko časa, da se je lepo zredila in pridobila ceno. Vmes so bile tudi dubrave s svojo bogato pašo in zdravim senom. Doma v Bojancih si je Rade našel družico. Tudi ona je bila Ana, tako kot njegova mati. Rodila mu je tri otroke. Najstarejši je bil Niko, ki je zdaj gospodar pri Miluščinih. Ima sina Zdravka, ki dela v črnomaljskem Danfossu, njegov dveletni sin Denis pa že radovedno teka po domači hiši. V Radetovih sto letih se je zgodilo še marsikaj, česar ta kratka pripoved ne more zajeti. Povejmo pa, da je še tretjič oblekel vojaško uniformo. To se je zgodilo med drugo svetovno vojno, ko je kot partizan z domačih dubrav in dobrav pregnal okupatorja. TONE JAKŠE NOVOMEŠKA SKUPINA ZA SAMOPOMOČ Brez strahu in predsodkov do epilepsije! Čeprav je dandanes kar naprej mogoče slišati geslo Vsi drugačni -vsi enakopravni, to v resničnem življenju mnogokrat ne velja. Med drugačne nedvomno sodijo bolni, torej tudi osebe z epilepsijo. Kljub temu da ta bolezen ni redka - menda jo je imel, jo ima ali jo bo imel vsak stoti človek na svetu - jo ljudje premalo poznamo. Z neznanim pa so ponavadi povezani strahovi in predsodki. K boljšemu poznavanju te najpogostejše resne nevrološke bolezni bo, ujtajmo, prispeval tudi pogovor z Zelimirjem Bošnjakom, dr. med., predstojnikom Nevrološko-psiholo-škega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto. Epilepsija je bolezen z več imeni. Mnogi jo poznajo kot božjast, padavica ali Valentinova bolezen, saj je sveti Valentin zavetnik bolnikov s to boleznijo. “Odnos do nje seje skozi stoletja zelo spreminjal. V davnini so celo mislili, da je tistega, ki je imel epileptični napad, obsedel demon, oz. da gre za napad hudobnih sil na človeka. Ti ljudje so bili izločeni iz družbe, požigali so jih celo na grmadi,” je povedal dr. Bošnjak in dodal, da čeprav danes ni tako hudo, imajo mnogi do te bolezni še vedno dosti predsodkov. Napad lahko doživi vsak Epilepsija je nevrološka, in ne duševna bolezen, čeprav nekateri bolniki dobijo značilnosti slednje, kot sta na primer natančnost in dolgovezenje. Možgani zaradi mnogih, ne še povsem pojasnjenih razlogov začnejo delovati prc-burno in nekontrolirano. V možganih nastanejo krči. “Če se to zgodi z enim delom možganov, gre za t.i. žariščni napad, kjer zavest ni motena. Če pa gre za obe možganski polovici, človek izgubi zavest. Ponavadi pade po tleh, neha dihati, na ustih se pojavijo pene, v obraz pomodri. Napad traja ponavadi manj kot pet minut, prizadeti si kmalu opomore in zapade v spanec. Njegovo telo je razboleno,” razlaga dr. Bošnjak in doda, da ima na svetu to bolezen od 0,5 do 1 odstotek ljudi. Pri nas doživi vsaj en napad 2 do 5 odstotkov ljudi, kar pomeni od 14 do 100 tisoč Slovencev. “To so epileptični napadi in ne epilepsija, ki je proces, ki se ponavlja. Napad lahko doživi vsak ob skupku neugodnih okoliščin in najpogostje zaradi nespečnosti. Kar pri desetih odstotkih zdravih ljudi, ki bi jim z aparatom posneli EEG, bi se kazala pripravljenost na takšno reakcijo ob neugodnih okoliščinah. Pri 20 do 70 ljudeh od sto tisoč na novo odkrijemo epilepsijo, kar ni malo,” meni dr. Bošnjak. Če ste priča takšnemu napadu* je potrebno ostati miren, saj napad ne traja dolgo in prizadeti ponavadi ne potrebuje urgentne pomoči. Odstraniti je treba predmete, s katerimi bi se bolnik lahko poškodoval, in če je mogoče, ga je treba obrniti na bok. Nikar mu ničesar ne dajajte v usta! Ko se umiri, mu očistite ustno votlino. Večina napadov ni tako hudih in jih je celo težko opaziti. Zdravljenje je dolgotrajno V Sloveniji je trenutno obolelih za epilepsijo okrog 15 tisoč ljudi, v svetu pa kar 40 milijonov. Vzroki so glede na starost različni. Pri otrocih gre lahko za porodne in Želimir Bošnjak, dr. med., predstojnik Nevrološko-psiliološkega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto. druge poškodbe ali dednost. Pri dobrem zdravljenju nekatere epilepsije v puberteti izzvenijo. V srednji dobi se epilepsija lahko pojavi kot zloraba alkohola, narkotikov, kot posledica aidsa, poškodbe glave, vnetja meningitisa. Vse pogostejša je v kasnejših letih kot posledica sprememb na ožilju in možganih. “Epilepsija pa je tudi simptom neke bolezni, saj od prvega do drugega napada lahko mine tudi tri leta. Zato je pomembno, da veliko pozornosti posvetimo vsakemu napadu - kaj ga je povzročilo, kako je potekal. Zato kljub razvoju tehnike še vedno stavim na dober in natančen pogovor z bolnikom ali kom od njegovih bližnjih, saj se sam ponavadi napada sploh ne spominja,” meni Bošnjak. 80 odstotkov epilepsij se konča z ozdravljenjem, pri ostalih se da zmanjšati pogostost napadov in njihova moč, morda celo tip bolezni. “Zdravljenje je praviloma dolgotrajno in zahteva veliko potrpljenja, veliko znanja z zdravnikove strani in veliko zaupanja z bolnikove strani, kar ni vedno lahko. Priporočljivo je imeti urejeno življenje,” svetuje naš sogovornik. Lastna izkušnja s sinom V Novem mestu že tretje leto deluje Skupina za samopomoč Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki jo vodi prof. geografije Marta Udovč iz Jablana pri Mirni Peči. Pobuda za ustanovitev je prišla iz Ljubljane ob nekem predavanju v zvezi z epilepsijo v Novem mestu. “Takrat smo mnogi podpisali pristopne izjave za članstvo v Ligi proti epilepsiji, naslednji sestanek pa je bil že ustanovni. Trenutno ima skupina okrog 30 članov, v glavnem so to osebe z epilepsijo pa tudi njihovi svojci,” pravi vodja skupine Udovčeva, ki je ta tema ne zanima samo slučajno. Tudi njen sin Matevž je namreč že imel epileptičen napad. “Prej nisem poznala te bolezni in o njej tudi nisem dosti razmišljala. Ko pa se je pojavila v naši družini, se je to spremenilo,” je dejala in pripovedovala svoje izkušnje pri najmlajšem od treh otrok. Matevž ni bil ravno zdrav otrok. Že pri trinajstih mesecih starosti je dobil vročinske krče in imel potem štiri leta terapijo. Stanje se je izboljšalo. Po nekaj mesecih zahajanja v prvi razred osnovne šole pa je nekega večera dobil prvi in do zdaj edini epileptični napad. “Tisti dan je vseskozi tožil zaradi hudega glavobola. Kuhala sem mu večerjo, ko mi pravi, da nič ne vidi. Nisem mogla verjeti, potem pa seje tudi meni zdel vse bolj čuden. Z možem in prijateljico smo ga hitro odpeljali v novomeško bolnišnico. Napad je trajal vso vožnjo. Bilo je strašljivo. Ko bi vsaj vedela, za kaj se gre?,” se spominja Udovčeva. Sinje nato nekaj časa ostal v bolnišnici, dobro so ga pregledali in povedali, da je menda šlo za epileptičen napad. Potem se je začelo njeno poizvedovanje o tej bolezni, kjerkoli se je pač dalo. Ker v novomeški bolnišnici ni posebnega tima za otroke s to boleznijo, so se Udov-čevi obrnili na Center za epilepsijo otrok in mladostnikov na Pediatrični kliniki v Ljubljani. “Razlog je predvsem timsko delo. Matevž je potreboval vsestransko pomoč pri motnjah motorike, učnih težavah itd. Sodelujemo z vrhunskim strokovnjakom, nevropedia-trom - epileptologom dr. Igorjem M. Ravnikom in smo res zadovoljni. Matevž je zdaj star 13 let, obiskuje peti razred osnovne šole. Že pet let vsak dan jemlje tablete. Zadnji pregledi in to, da ponovnega epileptičnega napada do zdaj ni bilo, kažejo, da se stanje izboljšuje, in verjetno mu bodo dozo zdravil počasi zmanjševali,” je zadovoljna Udovčeva. Težave z zaposlitvijo Kako so Matevževo bolezen sprejeli v šoli, kjer so se marsikje bali otrok z epilepsijo, češ, kako bi tak napad doživljali njegovi sošolci ipd.? Udovčeva pravi, da dobro. “Takšne novice ne smemo skrivati. Starši otrok z epilepsijo mora- jo v vrtcu oz. v šoli to takoj povedati, ne da se potem kaj zgodi in nihče nič ne ve. Sama imam pri tem dobre izkušnje.” Želimir Bošnjak meni, da je treba vedno stremeti za tem, da ljudje z epilepsijo pridejo do čim višje možne izobrazbe, saj že zdravi dandanes težko pridejo do zaposlitve. Kot je povedal, je odsvetovati poklice, v katerih bi bili odgovorni za mnogo ljudi, kot so na primer vlakovodja, voznik, pilot ipd. Ob epileptičnem napadu bi namreč lahko poškodovali sebe in druge. Voziti ne smejo, razen če zadnji dve leti niso imeli napada, v nobenem primeru pa ne smejo biti poklicni vozniki. Plavajo lahko le v spremstvu koga, ki jim je sposoben pomagati. “Posebno vprašanje zahtevajo nosečnice z epilepsijo. Prekiniti jemanje zdravil ali ne? Sam terapij v glavnem nisem prekinjal, predvsem sem jih zmanjševal. Oseba bi lahko zapadla v epileptični status, ko pri- Vaj.1 Marta Udovč haja napad za napadom, oseba je brez zavesti in možna je tudi smrt. Mnoge moje bolnice so rodile in posledic na plodu ni bilo,” je povedal dr. Bošnjak in dodal, da če imata oba starša epilepsijo, je velika verjetnost, da jo bo imel tudi otrok. Vabilo v novomeško skupino “Vem, da imajo ljudje veliko predsodkov in strahu pred to boleznijo, in prav njihovo zmanjšanje je bil tudi eden od vzrokov za delovanje naše skupine za samopomoč,” je povedala njena vodja, ki vse vabi, da se jim pridružijo na sestankih. Imajo jih vsak prvi torek v mesecu - razen julija in avgusta, ko je čas dopustov - ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Novo mesto. “Predvsem se pogovarjamo, izmenjujemo izkušnje, novice. Organiziramo razna predavanja strokovnjakov od drugod. Naši člani se udeležujejo tudi mednarodnih srečanj s področja epilepsije in potem poročajo o novostih. Letos bo naš član odšel v Atene. Srečujemo se tudi s podobno skupino iz Kopra, ki vsako poletje prireja piknik na ladji, načrtujemo izlet po Prekmurju. Naša skupina bo 27. maja prvič gostiteljica -srečanje pripravljamo v Kostanjevici na Krki. Skrbimo pač tudi za družabni del, da se imamo lepo,” pravi Udovčeva in dodaja, da so hvaležni Zdravstvenemu domu Novo mesto, ker jim omogoča brezplačen prostor za redno sestajanje. LIDIJA MURN KAKO PREPREČIMO OKUŽBO Nevarni virus hepatitisa B Virus hepatitisa B (VHB) povzroča številna jetrna obolenja: akutni in kronični hepatitis (vnetje jeter), cirozo, primarni jetrni karcinom, kar so vse lahko vzroki za smrt. Ker okužba z VHB velikokrat ne povzroči akutnega vnetja in poteka brez zdravstvenih težav, se oseba ne zaveda, daje okužena, in lahko prenaša virus na druge. Stik in okužbo v tem primeru pokaže le naključna laboratorijska preiskava (npr. pri krvodajalski akciji, v času nosečnosti). Oseba, ki ima vsaj 6 mesecev po okužbi v krvi VHB, je kronični (trajni) nosilec tega virusa, ki lahko ostane v organizmu več let in desetletij. Približno 10 % bolnikov in več kot 80 % pred ali med porodom okuženih novorojenčkov ter mlajših otrok postane kroničnih nosilcev VHB. Zaradi kronične okužbe z VHB je na svetu vsaj 60 milijonov bolnikov z jetrno cirozo, kar je več, kot jih povzroči alkohol. Hepatitis B je razširjen po vsem svetu in pomeni velik jav-nozdravstveni problem. Ocenjujejo, da je na svetu več kot 350 milijonov ljudi oz. 5 % svetovne populacije kronično okuženih z VHB. Vsako leto zaradi akutnega hepatitisa B in njegovih posledic umre okoli milijon ljudi. Ocenjujejo, da je v Evropi vsako leto okoli milijon novih okužb, od katerih ena četrtina napreduje v jetrno cirozo. Ker okužba lahko dolga leta poteka brez simptomov, ji posvečamo premalo pozornosti. Večina okuženih se ne zaveda, da so nosilci virusa in s tem prenašalci okužbe. Virus se pri okuženi osebi nahaja v visokih koncentracijah v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, v majhnih količinah pa tudi v urinu, blatu, znoju, solzah in mleku doječe matere. Iz tega sledijo tudi možni načini okužbe. Najpogostejši način okužbe je nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo. Pogost je prenos med narkomani zaradi souporabe okuženih igel. Na isti način se ta virus širi tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes, akupunkturi ali obrezovanju. Okužena mati lahko prenese VHB na otroka pred, med porodom ali po njem. Prenos med otroki in odraslimi je pogostejši v družinah s slabimi higienskimi razmerami, med begunci in v zavodih za telesno ali duševno prizadete. Prenos s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil včasih pogost, je danes zelo redek zaradi obveznega testiranja krvi krvodajalcev. Že od leta 1982 poznamo varno in učinkovito cepivo proti hepatitisu B, vendar se zaradi nesistematičnega cepljenja pojavljanje bolezni še ni bistveno zmanjšalo. V Sloveniji smo začeli preprečevati okužbo z izvajanjem cepljenja za skupine z velikim tveganjem (zdravstveni delavci, študenti medicinskih šol, bolniki na dializi, družinski člani okuženih, novorojenčki okuženih mater, bolniki s spolno prenesenimi boleznimi in njihovi spolni partnerji, intra-venski uživalci drog, gojenci zavodov za duševno in telesno prizadete). Vendar kljub temu z obsegom cepljenja še zdaleč nismo zadovoljni. Zato smo pred kratkim v naši državi uvedli tudi obvezno cepljenje otrok v prvem razredu osnovne šole. Ker pa je najpogostejši način prenosa med ljudmi nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo, cepljenje priporočamo tudi vsem ostalim. * V letošnjem letu poteka pod pokroviteljstvom Inštituta za varovanje zdravja RS v naši državi vzgojno-izobraževalna akcija pod geslom “Ne bodi CEPEC...CEPI SE!” z namenom, da bi se čimvec ljudi odločilo za zaščito pred virusom, ki lahko povzroča resne zdravstvene težave in tudi smrt. Za vse potrebne informacije glede bolezni in cepljenja pokličite Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. JASMINA PATKOVIČ COLARIČ, dr. med., spec. epidemiologije Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 16.111. SLOVENIJA 1 8.10 -0.45 Teletekst 9.00 Tedenski izbor Mostovi 9.40 Kotiček - pisana delavnica 9.50 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Vodnik iz sveta narave, dok. serija 12.00 Skrivnosti, dok. serija 12.25 Razgledi slovenskih vrhov 13.00 Poročila 14.40 Tedenski izbor Intervju 14.10 Družinske vezi 15.30 Zoom 17.00 Na liniji 17.35 Slike iz Sečuana 18.00 Obzornik 18.10 Svet čudes, dok. serija 18.40 Ljudje Evrope 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan . 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Sloves, (lok. oddaja SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 8.50 Superveleslalom (m) ■ 10.00 Strela z jasnega, nan. -10.45 Vid-eospotnice -11.15 Nič svetega, nan. -11.50 Superveleslalom (ž) -12.00 Šport -14.00 Svet poroča • 14.30 Euronews • 15.50 Afriška kraljica, film - 7.30 Po Sloveniji -18.05 Podeželski utrip, nan. - 19.00 Simpsonovi, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20,50 Resna popularna glasba - 21.50 Hamlet, SNG Drama Ljubljana KANAL a 8.30 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show - 12.00 Adrenalina -13.30 Jake in Debeluh, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16,20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 20.50 Ne brez moje hčerke, film - 22.50 Posebna enota, nan. - 23.30 Svilene sence, nan - 0.15 Dannyjeve zvezde POP TV 5.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Pop’n’Roll -13.50 Policisti s srcem, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan - 20.45 Ujeti v Paradižu, tdm - 22.45 Prijatelji, nan, - 23.15 Na jug!, nan - 0.00 M.A.S.H., nan,-0.30 Cybill, nan. CAJBA TV 9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 n mf rj'xnan'" Ameriška gimnazija, nan, ’ in m l- ’nan’' Zvezdne steze, nan. -19.00 Ziva-novicc -19.15 Paralelni svet - 20.10 !Z strasti'fiim ‘ 22-°° Živa-magazin -00 Boljše življenje - 0.00 Na sever!, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 17.00 Risanka - 17.50 Iz Z i nUfcnia' *8'2d 'mo obzorja -19.00 Novice nn m iz kuiturni Preglod - 19.30 24 ur -ni m I'onfal(tna oddaja - 20.40 Nas poznate? --1.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled ■ 21.25 Oder občutkov HTV 1 m nnTl sP°red ' 8-°° Dobro jutr0> Hrvaška -n'm or°ob • 10.05 Izobraževalni program -n in Poročila ‘ '2-35 Sunset Beach (serija) - 3.20 Trenutek za... -14.00 Veliki otok (film) -1 40 Laž (serija) -16.30 Morje -17.00 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vre-!Pe, šport - 20.10 Odprto - 21.20 Kviz - 21.55 Zgodba o snemalcih - 22.45 Pol ure kulture - 43.15 Poročila - 23.40 Pikapolonica (film) -1.20 Poročila -1.25 Vedro krvi (film) HTV 2 9.20 Kraljestvo divjine -10.15 Poslednji zvezd-m borec (film) -12.00 Ponovitve-15.25 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album ■ 17.30 Hugo, tv igrica -17,50 Učitelji hrvaških učiteljev -18.20 Iz jezikovne zakladnice -19.05 f upanijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 20.55 Urgenca (serija) - 21.50»Opazovalnica - 22.25 stekleni ključ (film) - 23.45 Dok. serija - 0.50 Umazane laži (serija) -1.35 Serija - 2.20 Faradu! in kralji - 3.15 Mi živi (film) PETEK, 17.111. Slovenija i 8-40-0.50 Teletekst 9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 10.00 Slike iz Sečuana 10.05 Na liniji 10.40 Svet čudes, dok. oddaja 11.00 Ljudje Evrope 11.10 Alpe-donava-Jadran 11.40 Finska drama 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 13.40 Tedenski izbor Podoba podobe 14.10 Sloves, dok. oddaja 15.10 Po domače 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafit 17.35 Miškolin 18.00 Obzornik 18.10 Resnična resničnost 18.40 Dosežki 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.35 TV Poper 22.00 Odmevi, šport 22.50 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.55 Podeželski utrip, nan. - 10.45 Smučarski poleti - 13.00 Smučarski tek -15.15 Cornered, film - 17.00 Planica 2000 - 17.30 Po Sloveniji -T8.05 Skrita področja znanosti -19.00 Parada plesa - 19.30 Videospotnice - 20.05 Bramvvell, nan., 7/10 - 21.00 Grace na udaru, nan. - 21.25 Zbirni center, amer. film - 23.00 Umori, nan., 18/22 - 23.45 Leteči odred, nad., 1/8 - 0.40 Noč z Dickom, nan. KANAL A 8.30 Uboga Maria, pon. - 9.30 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Opra show -12.00 Atlantis -13.30 Jake in Debeluh, nan. -14.30 Družinskevezi, nan,-15.00Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uhoga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, film - 22.00 Tootsie, film - 0.10 Svilene sence, nan. POP TV 6.00 Jutranji program - 9.30Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 TV dober dan -13.50 Policisti s srcem, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Maščevalna sila, film - 21.50 Odpadnik, nan. - 22.50 Dosjeji X, nan. - 23.50 Popolni spomin, nan. CAJBA TV 9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin - 16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novicc -19.15 Paralelni svet - 20.10 Fotomodeli, nad. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Na sever!, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Motosport -21.45 Drugačne zvezde HTV 1 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 Sunset Beach (nad.) -13.20 Trenutek za... -13.55 Velvet (film) -15.30 Umazane laži (nad.) -16.15 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20,10 Po lepi naši - 21.25 Film tedna - 23.00 Poročila - 23.20 Iz temeljev HTV -1.50 Dramski program HTV 2 9.30 Zgodba o snemalcih -10.10 Gospodar zveri (film) - 11.40 Ponovitve - 14.25 Dok. serija -15.25 Poročila za gluhe in naglušne - 15.30 Dober dan (infor. oddaja) -16.55 Televizija o televiziji -17.25 Hugo -17.50 Zdravnik v hiši -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik -20.1(1 Kviz - 20.30 Od Zemlje do Lune (serija) - 21.25 Veronikine skušnjave (serija) - 21.55 Opazovalnica - 22.25 Hladna vojna - 23.25 Pravi čas - 0.55 Vodič dobrega seksa SOBOTA, 18.111. SLOVENIJA 1 7.00 - 1.50 Teletekst 8.00 Tedenski izbor Risanka 8.10 Zgodbe iz školjke 8.40 Radovedni Taček 8.55 Na liniji 9.30 Nemški film 11.30 Lassie, nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.20 Turistična oddaja 13.40 TV Poper 14.05 Petka 15.25 Želja po uspehu, film 16.55 Mozartova druščina. 11/26 17.20 Čari začimb 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Spet na poti s Simonom Dringom, serija, 6/8 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Pavarotti s prijatelji 21.50 Skrivnosti, dok. serija, 5/8 22.25 Poročila, šport 22.55 Nenavadna druščina, nan., 11/13 23.25 Hrošči, nan., 7/20 0.15 Los Locos, am. film SLOVENIJA 2 8.50 Veleslalom, 1. v. (ž) - 9.30 Videospotnice - 10.05 Nevarni zaliv, nan. -10.10 Veleslalom, 1. v. (m) -10.40 Sučarski skoki -10.55 Svetnik, nan. -11.45 Štafeta mladosti -12.40 V telovadnici, nad. -13.15 Veleslalom, 2. v. (ž) -13.40 Veleslalom, 2. v. (m) -17.20 Planica 2000 - 19.30 Videospotnice - 20.05 Čelistka, film - 21.40 Nič svetega, nan. - 22.30 Svetnik, nan., 10/43 - 23.15 Sobotna noč -1.15 Srečanje s tujcem, nan., 4/13 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Brooklinski most, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Usodna lekcija, film - 16.00 Živali v stiski, nan. -16.20 Boj za preživetje, nan. -17.20 Divji svet, nan. -18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Hladnokrvna morilka, film - 21.40Tarča, film - 23.30 Mestni kavboj, film -1.50 Atlantis POP TV 7.00 Risanke - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Kalifornijske sanje, nan. -10.30 Mlajši bratec, nan. - 11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Modna popotovanja -12.30 Čas deklištva, film -14.30 Bes angelov, nad. - 15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Pop’n’roll - 17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Jesenska pripoved, film - 22.15 Kitajska četrt, film - 0.30 Erotične fantazije CAJBA TV 15.00 Ukradene ženske, film - 17.00 Šolska košakarska liga - 18.00 Bevcrly Hills - 19.00 Gola resnica, nan. - 19.30 Samski stan, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Tvvin Peaks, nad. - 22.00 Temna zvezda, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Najspot HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Življenje ob Mississipiju (film) - 9.30 Superman (serija) -11.30 Batman -12.00 Poročila -12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -14.55 Banda na motorjih (film) -16.50 Beverly Hills (serija) -18.10 Melrose 'Plače (serija) -18.55 Risana serija -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Opera box - 21.05 Film po izbiri gosta - 23.40 Poročila; Koncert; Iz temeljev HTV HTV 2 9.35 Tv spored - 9.45 Iz temeljev HTV -12.30 Nedeljska premiera -14.05 Zvezdne steze (serija) -15.40 Hladna vojna (serija) -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Nikita - 20.55 Frasicr (serija) - 21.20 Dok. film - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Pravica za vse (serija) - 23.35 Svet zabave - 0.05 Logarjeva hiša (serija) (serija); serija); Beverly Hills; Melrose Plače; Film NEDELJA, 19.111. SLOVENIJA 1 7.05 - 0.40 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.25 Dobri duh iz Avstralije, nad. 9.50 Ozare 9.55 Mladinski pihalni orkester 11.05 Svet morij, serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Pomagajmo si 13.40 Pavarotti s prijatelji 15.05 Čari začimb 15.35 Prvi in drugi 16.00 Slovenski magazin 16.30 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Stopimo iz sence, koncert 19.111 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Portret (Ivan Minatti) 22.30 Poročila, šport 22.50 Opera SLOVENIJA 2 8.45 Videospotnice - 8.50Slalom, I. v. (m) - 9.25 Nikoli v dvoje brez tebe, nad. - 9.50 Nevarni zaliv, nan. - 9.55 Šlalom, 1. v. (ž) -10.35 Popolna tujca, nan. -10.40 Smučarski skoki -11.00 Zvezde Hollywooda-11.30 parada plesa-12.00 Pripravljeni -12.30 Slalom, 2. v. (ž) -13.15 Slalom, 2. v. (m) -19.30 Videospotnice - 20.05 Dok. nad. - 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 21.30 Cik cak - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Francoski film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Brooklyn-ski most, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Grace Quiglcy, film -15.50 Klik; Vitezi za volanom; Miza za pet; Polnočna poročila -19.00 Nemogoče - 20.0(1 Rob Roy, film - 22.30 Stilski izziv - 0.10 Zmaga pravice, film POP TV 7.00 Risanke - 9.00 Hroščki, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Kalifornijske sanje, nan, -10.30 Mlajši bratec, nan, -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Herkul, nan. -12.30 Xena, nan. -13.30 Ljubezen na prostosti, film -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Otroci ne lažejo, nad. - 17.00 Sam z dojenčkom, nan. -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo -19.15 24 ur - 20.00 Sedem, film - 22.15 Športna scena - 22.45 Bratov poljub, film CAJBA TV 15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Pomladna serenada, film - -18.00 Beverly Hills, nad. - 19.00 Gola resnica, nan. -19.30 Samski stan, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. - 22.00 Ukana, film VAS KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posn. dogodka -18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur -20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21,00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 20.111. SLOVENIJA 1 8.10-0.40 Teletekst 9.00 Tedenski izbor Risanke 9.50 resnična resničnost 10.20 Dosežki 10.40 Na vrtu 11.05 Spet na poti s Simonom Dringom, dok. serija, 6/8 11.30 Osmi dan 12.00 Utrip 12.10 Zrcalo tedna 12.25 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.20 Mario in čarovnik, film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.25 Dobri duh iz Avstralije, nan., 7/13 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nan. 15/24 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Gospodarska panorama SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.00 Bramwell, nan., 7/10 -10.50 Sobotna noč -12.50 Skrita področja znanosti -13.45 Prohibicija, serija, 21 3 -14.35 Euronews -15.35 Cik cak -16.05 Pripravljeni -16.35 Umetnost klavirske igre -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio Čity - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 V precepu, am. film (čb) KANAL A 8.30 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah shovv - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Jake in debeluh, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit - 15.30 Oprah show - 16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 20.50 Anakonda, film - 22.30 Posebna enota, nan. - 23.10 Svilene sence, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, pon. - 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 Športna scena - 15.50 Otroci ne lažejo, pon. -13.50 Policisti s srcem -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milionar - 20.55 Njena pravila, film - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan. CAJBA TV 9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin - 16.00 Košarkarji, nan. -16.00 Ameriška gimnazija - 17.00 SeaOuest, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novicc -19.15 Paralelni svet - 20.10 Hotelski apartma, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Na sever!, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 21.111. SLOVENIJA 1 8.10-1.05 Teletekst 9.00 Tedenski izbor Mostovi 9.40 Radovedni Taček 10.00 Dobri duh iz Avstralije 10.25 Recept za zdravo življenje 11.10 Znameniti umetniki 12.10 Klinika pod palmami 13.00 Poročila 13.15 Aliča, evrop. kult. magazin 13.45 Gore in ljudje 14.35 Gospodarska panorama 15.35 Stopimo iz sence 16.30 Sledi 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Kako rada imam šolo, nan., 11/26 17.30 Moja žival in jaz, nan., 11/26 18.00 Obzornik 18.10 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan., 4/18 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport 22.50 Drama SLOVENIJA 2 10.00 Tedenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.45 Videospotnice; 11.20 Želja po uspehu, film; 12.50 Euronevvs -14.05 Risanka -14.35 Jasno in glasno -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 23/26 - 19.00 Ljubezen in zakon, am. nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Žužkoslovcc, dok. oddaja - 20.55 Slovesnost, film - 22.40 Svet poroča - 23,10 Posvetitve pomladi, do. oddaja KANAL A 8.30 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Jake in debeluh, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. - 15.30 Oprah shovv -16.20 Uboga Maria, nad. - 16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Duh iz računalnika, film - 22.40 Posebna enota, nan. - 23.20 Svilene sence, nan. POP TV 6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar -13.50 Poli-cistssrccm, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Majhni koraki življenja, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Na jug!, nan. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30Cybill, nan. CAJBA TV 9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Košarkarji, nan. ■ 16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Podtalni agenti, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Na severi, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Aprilsko jutro (film) - 21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon. SREDA, 22.111. SLOVENIJA 1 8.40 - 0.20 Teletekst 9.30 Tedenski izbor Risanka ll).(K) Kako rada imam šolo, nan., 11/26 10.15 Moja žival in jaz, nan., 11/26 10.30 Risanke 10.55 Mozartova druščina 11.20 Besede 12.10 Razkošje, nad., 4/18 13.00 Poročila 13.50 Sledi 14.20 Obzorje duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Mednarodna obzorja 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10 Vodnik v svet narave, serija, 8/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 23.00 Koncert SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.00 Veter v hrbet, kan. nad. -10.45 Žužkoslovec, dok. oddaja -11.40 Na nasprotno stran, film -12.50 Videospotnice -13.25 Euronews -15.25 Moja družina, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Sommer-feld, nan. -19.00 Sorodne duše, nan. - 19.30 Videospotnice - 20.00 Nogomet - 23.30 Kralj Sankt Paulija, nem. nad., 3/6 KANAL A 8.30 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjcve zvezde -13.30 Jake in debeluh, nan. - 14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. - 16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Princ z Bel Aira, nan, - 20.00 Življenjska priložnost - 21.00 Providence, nan. - 21.50 Roka travice, nan. - 22.45 Iz dneva v dan, nan. - 23.20 ivilene sence, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Jutranji program - 9.30Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 Pod srečno zvezdo, nan. -13.50 Policisti s srcem, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Usodni kovanec, film - 21.45 Udarci pravice, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Na jug!, nan. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan. CAJBA TV 9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Hišna varuška, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Na sever!, nan. VAŠ KANAL 13.4(1 Videostrani -17.00 Aprilsko jutro (film) -18.25 Smo dobri gospodarji?- 19.00Novice-19.30 24 ur - 20.00 Drugačne zvezde - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanal STU /jo yo3.o MHZ NAGRADE V BREŽICE, LJUBLJANO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 9. nagradne križanke izbral Nado Lah iz Brežic, Adolfa Uhana iz Ljubljane in Majo Gorše iz Novega mesta. Lahovi je pripadla denarna nagrada, Uhan in Goršetava pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 27. marca na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 11”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 9. KRIŽANKE Pravilna rešitev 9. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: NASNOVA, ADRESAT, DIAVOLO, ŠUGMAN, ATE, ČRT, STALO, ŠOJAR, PALAS, OSEBA, ILA, TATE, OS, NINA, NAVEZA, ELIZIJ, EDEN, TONIKA, KILT. NAGRADNA KRIŽANKAH SKOPLJENEC, EVNUH AVTOR: JOŽE UDIR PROSTO- VOLJEC HUNSKI VLADAR PRIPADNIKI INTERESNIH SKUPIN (SPREJE- MANJE ZAKONOVI) PRIPOMOČKI ZA BLJUVANJE HIMALAJSKI GORSKI KOZEL ŽENSKO IME POJEDINA OB SLOVESU IME PEVKE PRODNIK POGREBNA MOLITEV DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST REDKEJŠE ŽENSKO IME GAJ MINERAL VRELOVEC VRSTA TISKARSKIH ČRK SLOVENSKA OPERNA PEVKA (ONDINA) ČASOPISNI STOLPEC IND. MESTO V RUSIJI (NAFTAI) IME PLESALCA OTRINA KDOR ZDRAVI Z ALOPATIJO STEKLENKA Z DOLGIM OZKIM VRATOM .SKOTITEV INTER. AIR TRANSPORT ASSOC. OKRAJŠAVA ZA TELEVIZIJO NEMŠKA DEMOKRAT. REPUBLIKA JEZERO V IRANU IZRAELSKA LUKA OCVIRK ANTON KDOR RENČI ALŽIRSKO VELEMESTO KEMIJSKI SIMBOL ZA TITAN PRIPADNIK NAPADALNEGA ODDELKA IT. VOJSKE V 1. SV. VOJNI DEL ROKE CIU PRI STREUANJU M & MM, d.o.o., inženiring in proizvodnja Cegelnica 33, 8000 Novo mesto zaposli ADMINISTRATIVNO DELAVKO za računovodska, knjigovodska, administrativna dela Pogoji: • končana srednja ekonomska šola ali višja ekonomska šola, • 5 let delovnih izkušenj, • osebnostne lastnosti: natančnost, komunikativnost, doslednost, • znanje materialnega knjigovodstva, osnov računalniških programov (EXCEL, WIN), angleščine. Prijave kandidatk s priloženim življenjepisom in potrdilom o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: M & MM, d.o.o., P. P. 629, Novo mesto. Z izbrano kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, kot nadomeščanje zaradi porodniškega dopusta z možnostjo spremembe v nedoločen čas. NA PODLAGI OBVESTILA MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE LJUBLJANA, z dne 8.3.2000 CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO, Prešernov trg 5, OBVEŠČA VSE PREJEMNIKE OTROŠKEGA DODATKA, DA MORAJO DO 31.3.2000 VLOŽITI ZAHTEVEK ZA PREVERJANJE UPRAVIČENOSTI DO OTROŠKEGA DODATKA NA OBRAZCU DZS, št. 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka. Do otroškega dodatka bodo upravičeni tisti, katerih dohodek na družinskega člana v letu 1999 ni presegel 171.513 SIT BRUTO mesečno. VLOGE SE OSEBNO ALI PO POŠTI VLAGAJO NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO, NOVO MESTO, Prešernov trg 5, OB URADNIH DNEVIH: PONEDELJEK od 8. ■ 14. ure SREDA od 8.-16. ure PETEK od 8.-13. ure VLAGATELJI, KI BODO VLAGALI ZAHTEVKE ZA OTROŠKI DODATEK NA STARIH FORMULARJIH (NATISKANIH V LETU 1999), MORAJO PRI VSEH DRUŽINSKIH ČLANIH VPISATI DAVČNE ŠTEVILKE IN EMŠO. NEPOPOLNIH VLOG NE BOMO SPREJEMALI! Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto (U.L. R.S. št. 70/99) Mestna občina Novo mesto objavlja JAVNI POZIV ZA PRIJAVO PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Prijava podatkov bo potekala po krajevnih skupnostih po naslednjih terminih in popisnih mestih: krajevna čas popisa popisno mesto skupnost 1. OTOČEC od 16.3. do 24.3.2000 Sejna soba KS, Šempeter 1 2. ŠMARJETA od 27.3. do 31.3.2000 Družbeni dom KS, Šmarjeta 66 3. BELA CERKEV od 3.4. do 5.4.2000 Dom krajanov, Bela cerkev 9 4. PREČNA od 27.3. do 31.3.2000 Mestna občina Novo mesto Vsi podatki za prijavo so razvidni na plakatih, ki so postavljeni na oglasnih deskah (javnih mestih) po krajevnih skupnostih in mestni občini Novo mesto, informacije po tel. 068/317-140, 317-185. Mestna občina Novo mesto tel KZ Krka, z.o.o., na podlagi 55. člena Zadružnih pravil razpisuje prosto delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: • VII. oz. VI. stopnjo izobrazbe biotehnične, ekonomske ali družboslovne smeri, • najmanj 6 let delovnih izkušenj na delih vodenja zadruge ali uprave gospodarske družbe, • aktivno znanje enega tujega svetovnega jezika. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Direktor bo imenovan za dobo 5 let. Prijave z življenjepisom, kronološkim pregledom dosedanje kariere in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, pričakujemo v 8 dneh po objavi razpisa. Prijave morajo biti oddane v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpiraj - prijava na razpis”. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po izteku roka za prijavo. Od prijavljenih kandidatov, ki bodo izbrani v ožji izbor, pričakujemo pred dokončnim izborom, da pripravijo strategijo razvoja zadruge. Upravni odbor KZ Krka, z.o.o. KZ Krka z.o.o., Novo mesto OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepih župana Mestne občine Novo mesto JAVNA RAZGRNITEV 1. OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 TER PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990, DOPOLNJENA V LETIH 1990 IN 1996 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO, ZARADI OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA SV. ROK, IN 2. OSNUTKA ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ŠPORTNOREKREACIJSKEGA PARKA SV. ROK v času od 17.3.2000 do 17.4.2000 • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (III. nadstropje), Novo mesto in • na sedežu krajevne skupnosti Regerča vas, K Roku 94, Novo mesto. Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb in predlogov na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava bo v sejni sobi Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (II. nadstropje), Novo mesto, v četrtek, 13.4.2000, ob 17.00 uri. Na javni obravnavi bo izdelovalec gradiva podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6, Novo mesto OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepih župana Mestne občine Novo mesto JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ŠPORTNOREKREACIJSKI PARK PORTOVAL v času od 17.3.2000 do 17.4.2000 • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (III. nadstropje), Novo mesto in • v sejni sobi upravne zgradbe stadiona Portoval (Topliška cesta 4, Novo mesto). Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb in predlogov na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava bo v sejni sobi Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (II. nadstropje), Novo mesto, v ponedeljek, 17.4.2000, ob 17.00 uri. Na javni obravnavi bo izdelovalec gradiva podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6, Novo mesto OŠ BRUSNICE Vel. Brusnice 101, 8321 Brusnice OŠ Brusnice razpisuje delovno mesto hišnika za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidat mora imeti IV. ali V. stopnjo izobrazbe in vozniški izpit B kategorije. Pisna prijava mora vsebovati: • kratek življenjepis, • potrdilo o vozniškem izpitu, • zdravniško spričevalo, • potrdilo o končani šoli. Nastop službe je 1.6.2000. Rok za prijavo pa je 10 dni po objavi razpisa na naslov: OŠ Brusnice, Vel. Brusnice 101,8321 Brusnice. ISKRENA ZAHVALA vsem, ki ste nam ob prezgodnji smrti naše drage BRANKE KOBE iz Ul. Slavka Gruma 49, Novo mesto stali ob strani, čutili z nami, jo pospremili na poslednjo pot ter darovali cvetje in sveče. Jože, Helena, Kristina Podjetniški center Novo mesto d.o.o., Garancijski sklad za Dolenjsko (v nadaljevanju: PC) v sodelovanju z Dolenjsko banko, d.d., Novo mesto; SKB banko, d.d., Ljubljana; Krekovo banko, d.d., Maribor; Novo Ljubljansko banko, d.d., Ljubljana; SIB banko d.d., Ljubljana, in z ostalimi bankami, ki bodo svoj pristop zagotovile v času razpisa, objavlja RAZPIS (povzetek) dolgoročnih kreditov in garancij za dolgoročne kredite za pospeševanje razvoja malega gospodarstva na območju mestne občine Novo mesto ter občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Žužemberk, Kočevje, Kostel, Loški potok, Semič, Metlika in Črnomelj Pogoji za dodeljevanje dolgoročnih kreditov in garancij: a) Znesek kredita: največ 10 mio SIT, najmanj 1 mio SIT oziroma največ 40% predračunske vrednosti investicije; pogoj najmanj 30% lastnih sredstev. b) Obrestna mera kredita: TOM + 3,5% letno. c) Stroški kredita: 0,5% od zneska odobrenega kredita (najmanj 15.000,00 SIT). d) Stroški obdelave posamezne vloge: 5.000,00 SIT + 19% DDV. e) Odplačilna doba kredita: do 5 let (od tega možen moratorij 6 mesecev). f) Zavarovanje kredita: • z garancijo PC GS v višini 50% odobrenega kredita, 50% pa v skladu s pogoji banke ali • 100% v skladu s pogoji banke. Razpis je možno v popolni - razširjeni obliki videti na oglasnih deskah navedenih občin. Vloge za dodelitev kreditov in garancij in vsa ostala navodila ter pojasnila v zvezi s tem razpisom je možno dobiti na naslovih : • Podjetniški center Novo Mesto, Kočevarjeva 1, Novo mesto, (ga. Povše, tel. 372-980), • Recinko d.o.o., PIC Kočevske, Roška 64, Kočevje (ga. Glavač, tel. 061/ 850-610), • Območna obrtna zbornica Metlika, Partizanski trg 5, Metlika (ga. Bajuk, tel.58-142) • Občina Semič, Semič 14, Semič (ga. Lamut, tel. 67-083), • Občina Črnomelj, Trg svobode 3, Crnomeljfga. Stjepanovič, tel. 306-11-00). Rok za prijavo: od objave do vsakega 20. v mesecu oziroma do porabe sredstev. Onečaščen kapiteljski turen V zadnjih časih sem prečesal že obilo dolenjskih krajev in med njihovimi lepotami zaznal tudi manj prijetne prizore. Med slednjimi so na veliko izpisane letnice na strehah mnogih cerkva. Trebanjski konec je še posebej obdarjen s to strešno navlako. Ne zanima me, o čem naj bi pričale, vsekakor pa so obeležje, ki ga je zapustil nizkoten duh na teh simpatičnih, lepih, včasih celo vejičastnih dolenjskih cerkvah. Toda ko človek ob večeru ugleda svetleči se predmet ob enem od oken na zvoniku kapiteljske cerkve, ga vendarle močneje dotolče, kot vse tiste iz opek sestavljene letnice na strehah. Sprva, tam nekje decembra, sem bil prepričan, da gre zgolj za božično-novoletno svetlobno maškarado, toda danes smo se od novoletnih dni že precej oddaljili, in kot kaže bo ta navlaka onečaščevala božji hram, zanimivo arhitekturo in hkrati enega od simbolov Novega mesta še kar celo leto 2000. Bog ne daj, da še dlje. Če se prav spomnim, je prošt Jože Lap, ki je po izboru bralcev novomeškega oglasnika izbran za Novomeščana leta, pred časom na nekem srečanju z županom Starcem dal pobudo, da bi leto 2000 v našem mestu obeležili s kakšnim spomenikom. Modro. Toda menda ja ne s to svetlikajočo se cifro na turnu? T. LEVIČAR ZAHVALA Vse do zadnjega si se boril, a na koncu pošle so ti moči da bi boj z boleznijo dobil, in za redno zaprl si oči. V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric ALBERT KLOBUČAR z Uršnih sel. Vaška cesta 26 Oh neizmerni in boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in bivšim sodelavcem tovarne zdravil Krka Novo mesto, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sv. maše, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala sodelavcem tovarne zdravil Krka, sirupnemu, ampulnemu in tabletnemu oddelku ter programu kozmetike. Laboda za cvetje in denarno pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, PGD Uršna sela. Hvala pogrebni službi Oklešen, pevcem iz Šmihela, govornikom ob uri slovesa, Mojci Zupančič in Alešu Zamidi ter Majdi in Cvetki za nesebično pomoč. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Uršna sela, 12.3.2000 ZAHVALA Na tvojem grobu svečka zdaj gori, nič več ni tvojega pogleda ne nasmeha, v prsih naših pa hudo boli, v naših srcih zdaj ostaja nam praznina. Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga JOŽEFA ŽIČKAR roj.ČARMAN z Bučke Ob boleči izgubi drage mame, hčerke, sestre in nadvse dobre prijateljice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter sv. maše. Lepa hvala vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku na pokopališču na Bučki dne 25.2.2000. Se posebej se zahvaljujemo g. Planincu in Ilašu za tople poslovilne besede, pevcem iz Škocjana, g. župniku in pogrebni službi Blatnik za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnico poznali in jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Robert in vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE pinsrn IŠČEMO DELAVCE V PROIZVODNJI ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS z delovnim razmerjem za nedoločen čas. Zaželena je poklicna šola tehnične smeri (strojnik, mehanik, električar). Prijave pošljite na naslov: PLASTA, d.o.o., Šentrupert 35, 8232 Šentrupert Inf.: 068/40-498 KOMUNALA TREBNJE OBVESTILO Občane občine Trebnje obveščamo, da bomo v času od 27.3. do 21.4.2000 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po naslednjem razporedu in pod naslednjimi pogoji: 1. Dan odvoza: ponedeljek torek sreda četrtek petek ponedeljek torek sreda četrtek petek ponedeljek torek sreda četrtek petek ponedeljek torek sreda četrtek petek 2. Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja iz vseh gospodinjstev v občini Trebnje po razporedu in na podlagi dodatnih obvestil krajevnih skupnosti. 3. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih odložiti na določen dan odvoza do 6. ure zjutraj na zbirno mesto (pri posodi za odpadke). 4. Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: iztrošeno pohištvo in gospodinjski aparati (hladilne skrinje, hladilniki), sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. 5. ’ . Tehnološki odpadki iz proizvodnje oz. obrtne dejavnosti, odsluženi avtomobili, odsluženi kmetijski stroji in orodja ter gradbeni odpadki niso kosovni odpadki iz gospodinjstev in jih ne bomo odvažali. Na skupna zbirna mesta jih je prepovedano odlagati, ker jih Komunala ne bo odvažala! 6. Odpadne sekundarne surovine, kot so papir, iztrošeni kovinski predmeti, t °LIZtr0Seni 'Pd' morajo biti pripravljeni na enak način kot ostali kosovni odpadki in ločeno od gospodinjskih kosovnih odpadkov. 7. Vse navedene dneve lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na komunalno deponijo Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure in v času akcije ob sobotah od 7. do 10. ure. KOMUNALA TREBNJE Datum odvoza: Krajevna skupnost: 27.3.2000 KS Trebnje 28.3.2000 KS Mirna 29.3.2000 KS Mirna 30.3.2000 KS Mokronog 31.3.2000 KS Mokronog 3.4.2000 KS Šentrupert 4.4.2000 KS Šentrupert 5.4.2000 KS Dol. Nemška vas 6.4.2000 KS Dobrnič 7.4.2000 KS Svetinje 10.4.2000 KS Knežja vas 11.4.2000 KS Sela Šumberk 12.4.2000 KS Veliki Gaber 13.4.2000 KS Velika Loka 14.4.2000 KS Šentlovrenc 17.4.2000 KS Čatež 18.4.2000 KS Račje selo 19.4.2000 KS Štefan 20.4.2000 KS Trebelno 21.4.2000 KS Trebelno RAD BREŽICE na 88,9 95,9 MHz ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica STANKA VRANIČARJA iz Čuril 8, Metlika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Florijanu Božnarju za opravljeno mašo in poslovilne besede, vaščanom Čuril za ganljivo slovo, pevskemu zboru iz Metlike ter Janezu Janžekoviču za odigrano Tišino. Hvala tudi osebju Doma počitka Metlika za ves trud in vse dobro. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zdaj ne trpiš več, dragi oče, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V 92. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded JOŽE VENCELJ iz Gor. Nemške vasi pri TVebnjem Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Trebnje, še posebno dr. Steli Munk, osebju Pljučnega oddelka Novo mesto, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za tako lepo opravljen obred, oktetu Lipa, še posebej pa g. Podboju za občutene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ISKRENA ZAHVALA vsem, ki ste nam ob prezgodnji smrti našega brata VLADIMIRJA FILIPIČA stali ob strani, sočustvovali z nami, ga pospremili na poslednji poti in darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedama Anici Zalašček in Karmeli Ozimek, sostanovalcem ter dekanu Povirku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Žužemberk, Straža, Ljubljana, Argentina 7. marca 2000 OSMRTNICA Iztekla se je življenjska pot našega upokojenega sodelavca iz sektorja Logistike in nabave ALBERTA KLOBUČARJA skladiščnega delavca v Skladišču končnih izdelkov Od njega smo se poslovili v nedeljo, 12. marca, ob 14.30 na pokopališču na Uršnih selih. S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto RADIO in 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 V SLOVO BRANKI KOBE delavki MORS UPRAVE ZA OBRAMBO NOVO MESTO Sodelavci Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, mamica in hčerka ZLATKA ŠTERK iz Smolei\je vasi 7 d Vsem, ki so sočustvovali z nami in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, iskrena hvala! Žalujoči: mož, sin, hčerka in starši ZAHVALA Zakaj si morala umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti? Ljubila si življenje, nas in dom, vendar brez slovesa zapustila si svoj dom. V 70. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mati, babica, sestra in teta IVANKA ŠINKOVEC iz Telčic 13, 'IVžišče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njeni smrti kakorkoli pomagali, nam lajšali bolečine in z nami sočustvovali. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala medicinskemu osebju Intenzivnega oddelka Infekcijske bolnišnice, g. kaplanu za lepo opravljen pogreb, Sentjernejskemu oktetu za zapete pesmi, KS za govor in pogrebni službi Petra Blatnika. Hvala vsem in vsakemu posebej. Za vedno bo ostala z nami v naših srcih. Žalujoči: mož Martin, sin Peter ter sinova Martin in Jože z družinama ZAHVALA V 81. letu starosti je zatisnila trudne oči ANICA ZEVNIK iz Metlike Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sosedi Ančki za poslovilne besede, prijateljem, organizaciji OZRK, ZZB, podjetju Komet, ZRSBR Ljubljana, DU Metlika za zapete žalostinke, darovane vence, cvetje, sveče, za pisno in ustno izraženo sožalje, Molitveni skupini, vsem trem g. župnikom in pogrebcem., Hvala tudi osebju Doma počitka, ZD in CSD, ki so se po svojih močeh trudili lajšati zadnje trenutke pokojnici. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ki se je spominjate. Vsi njeni ZAHVALA V 90. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica ter prababica TEREZIJA ŽELEZNIK iz Velikih Brusnic Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za spremstvo pokojne na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo družinam Franko in Janc, kolektivu Kovinotehne MK1, g. Banu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru iz Šmihela ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni 11 (2638), 16. marca DOLENJSKI LIST 121 TA TEDEN WA tedenski TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -lr-\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI Četrtek, 16. marca - Hilarij Ptck, 17. marca - Jerica Sobota, IS. marca - Edvard Nedelja, IM. marca ■ Jožef Ponedeljek, 20. marca - Igor Torek, 21. marca - Benedikt Sreda, 22. marca - Lea LUNINE MENE 20. marca ob 5.45 - ščip kino BREŽICE: Od 16. do 19.3. (ob IS. uri) ter 20.3. (ob 20. uri) kriminalni film Šesti čut. Od 16. do 19.3. (ob 20. uri) zgodovinski film Ivana Orleanska. 22.3. (ob 18. in 20. uri) slovenska komedija Nepopisan list. ČRNOMELJ: 19.3. (ob 17.30 in 20. uri) drama Izgubljena prtljaga. DOBREPOLJE: 17.3. (ob 19.30) drama Življenje je lepo. 19.3. (ob 15. uri in 19.30) komedija Austin Povvers. GROSUPLJE: 17.3. (ob 19. uri) komedija Austin Powers. IVANČNA GORICA: 16.3. (ob 19. uri) komedija Austin Powers. KOČEVJE: 18.3. (ob 18. uri) drama Življenje je lepo. 20.3. (ob 18. uri) komedija Austin Povvers. KRŠKO: 17.3. (ob 20. uri) ter 18. in 19.3. (ob 18. uri) komedija Vohun, ki me je nategnil. METLIKA: 17.3. (ob 20. uri) drama Izgubljena prtljaga. 19.3. (ob 20. uri) komedija Ful gas. NOVO MESTO: Od 16. do 20.3. (ob 18.30) ter IS. in 19.3. (tudi ob 16.30) komedija Happy Texas. Od 16. do 21.3. (ob 20.30) komedija Klub golih pesti. RIBNICA: 18.3. (ob 21. uri) komedija Austin Powers. TREBNJE: 17.3. (ob 20. uri) in 19.3. (ob 17. uri) kriminalni film Zbiralec kosti. VELIKE LAŠČE: 18.3. (ob 19. uri) komedija Austin Powers. film • LEPOTA PO AMERIŠKO, drama (American Beauty, 1999, ZDA, 120 minut, relija: Sam Mendes) Osemkratni nominiranec za Oskarje in tako najbolj favorizirani adut “naj naj" vsakoletnega filmskega dogodka konec marca je preprosto hudičevo dober film. Inteligenten, duhovit, ironičen do tistih, ki si to zaslutijo, estetsko všečen, toda ne bahav, iskren - v svoji poštenosti ne poskuša blefirati prav v ničemer. Trdni in večno aktualni zgodbi o velikih zgodbah malih ljudi je britanski (sicer) gledališki re-iiser Mendes dodal tudi lepo ozaljšan okvir, ostro bodico in bridko resnico. “Ameriški pogled na lepoto" se namreč dogaja v navidez najbolj nedolžnem, toda dejansko v enem najbolj intrigantnih in nevarnih miljejev, v predmestju, v okolju, rezerviranem za srednji sloj, kjer že od štiridesetih let dalje utelešajo ameriški sen in so najvišja vrednota in blagovna znamka obenem. Tako kot je že pokazala vrsta filmov na to temo - pravkar v ljubljanskih kinih opotekajoča se Sreča, predlanskim Predmestje, samo na zadnjem LIFF-u prikazana Ledena nevihta, pred mnogimi leti pa na primer Diplomiranec - v idilični suburbiji na zunaj predvsem hi-bernirajo, pod spolirano površino pa se gredo igrice, ki presegajo marsikatero razkuštrano domišljijo. V lično urejenih ameriških hišah s sveže prepleskanimi belimi ograjami in vedno brezhibno urejenimi vrtnicami, ki jih greje kar nekako bolj modro nebo, se namreč redno dogajajo dramatična prešuštva, drzne perverzije, bolne anomalije, klinične psihoze, okrutne pohabe, skratka morije in norčije vseh vrst in barv. Stanovalci tokratne ulice niso prav nič drugačni. Na enem naslovu stanuje gejevski japijevski par, pravzprav edina zdrava skupnost, na drugem homofobični in z redom ter disciplino zakompleksani marinec z visokim činom, resignirano ženo in le navidez vdanim sinom, dejansko vojerskim dilerjem. Na tretjem so Bumhamovi. Družinski glavar Lester - Kevin Spacey, mojster neverjetnih igralskih preobrazb, spomnimo se le Osuljenih pet - je 42-letni luzer, tako mislijo njegova žena, hči in celo njegov šef. Zena, živčna, za uspehom pehajoča se nepremičninska agentka, odlična Annette Benning, ga nadira, hči ignorira, mečejo ga iz službe. Tip je sinonim za apatijo. Toda srečanje s hčerkino sošolko Angelo, najstniško lepotičko, novo lolitko Meno Suvari, mu dvigne moralo in še kaj. Okej, recite temu kriza srednjih let, toda atu Burnham se prebudi iz kome, z visoko odpravnino nogira službo, kupi rdečega pontiaca fire-bird letnik, 70, začne poslušati stari rock in kaditi travo. Vse zanjo, za njeno pozornost. Toda Lester se prenovi tudi drugače: ženi, ki “nabija " s svojim konkurentom, ponudi spravo, hčerki dialog. Toda v predmestju se takšne zmešnjave ne odpravijo tako gladko, travme pa se pogosto prenesejo kar na nove generacije. Nekaj se jih iz te malomeščanske ladje norcev le uspe rešiti, pa čeprav z možgani na steni. Dobro, recite temu floskula, toda American Beuty bi moral med vrsto žanrskih nalepk od satire do komedije nositi tudi značko “moralka". Najdragocenejši ameriški razred je namreč pokvarjen, aseptičen, prazen, ničev, ciničen in premožen. Hlasta po iskrenih medčloveških odnosih, ki si jih v primeru spozabe zavrti kar s kasete v avtoradiu. TOMAŽ BRATOŽ HQBERT’S ELEKTRONIK Straža, d.o.o. Novomeška c. 79, Straža tel.: 068/84-840 faks: 068/84-841 GSM: 041/424-228 Dobava in montaža: • klasičnih in satelitskih anten • vseh vrst domofonov • dobava in servisiranje radijskih postaj Maxon in Tait • zapornic za zavarovanje parkirišč in dvorišč 1 r k Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 10 evrov oz druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst, DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-1100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068139 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: (068) 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR. d.d., Ljubljana, Dunajska 5. Male oglase sprejemamo tudi na telefonsko številko 068/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. Osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 068/39 30 540 KMETIJSKI STROJI PRODAM KMETOVALCI, Agroizbira, Slavko Prosen, Kranj, vam nudi ob 10 obletnici poslovanja popuste tudi do 18 % za sledeče blago: gume Barum, Ruma, akumulatorje Vesna, Topla, Bartog, zaganjače za traktorje Zetor, UTB, TV, Ursus, obračalne sisteme Sip Šempeter idr. Pokličite, nas na B (064)324-802 ali 326-870. 606 TRAKTORSKO FREZO, cviček in belo vino, prodam. B (041)543-971. KOSILNICO BCS prodam ali menjam za manjšo. B (068)67-237. 787 KUPIM ODKUPUJEMO staro pohištvo (mize, stole, omare, komode in drobne preedmete), stare cca 100 let. B (068)45-800 ali (041)696-263. DELNICE Žita ali Iskre, d.d. kupim, B (041)883-767. 737 TRAKTOR URSUS 360 C, ohranjen, kupim. B (0609)632-973. 779 MOTORNA VOZILA SUZUKI MARUTI, letnik 1994, registriran, dobro ohranjen, garažiran, 20.000 km, prodam. B (068)83-578. 754 BEL R 5 campus, letnik 1993, registriran do oktobra,prodam, oddam pa 2 prijazni mucki. B (041)987-120. 755 LADO 1300 KARAVAN, letnik 1990, 44.000 km, registrirano do 7/2000, dobro ohranjeno, prvi lastnik, ugodno prodam. B (068)499-196. 761 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam B (068)79-844. 763 SEAT IBIZO 1.4 SE, letnik 9/99, 2500 km, kovinske hordo barve, prodam. B (041)799-040. 767 126 P 650 GL, letnik 1990, prodam. B (068)89-821. 770 TIPO 1.6 i.e.s., električna stekla, CZ, registriran do 11/2000, prodam. B (041)931-619. LAGUNO 2.0 RT, letnik 1995, prodam. B (041)324-706. 774 CLIO 1.2 oasis, letnik 9/97,5V, vsa dodatna oprema razen klime, samo 5000 km (drugi avto v družini), nekaramboliran, kot nov, prodam. B (041 )961 -418. 781 SAMURAI 1.3 VX, letnik 1986 ugodno prodam. B (041)691-434. 802 OPEL CORSO 1.5 TD, letnik 1996, 5V, 2 x airbag, avtoradio, prodam. B (041)720-038. DAIHATSU CHARADE, letnik 1990, registriran do 12/00, prodam. B (068)341-553, zvečer. 766 OBVESTILA MONTAŽA, popravilo TV in SAT anten! « (041)723-532. 665 POSEST __ VINOGRAD na Vinjem Vrhu nad Tomažjo vasjo in veliko njivo na Šentjernejskem polju prodam, « (068)82-240. 736 VINOGRAD na Bizeljskem in lesen hram s kletjo, voda, elektrika, asfalt, skupna površina 54 a, prodam. « (0608)61 -163. 746 VINOGRAD na Raki, 30 a, zazidljivo, rdeče vino ter hrastove plohe prodam. « (068)82-311. 759 HIŠO v okolici Kostanjevice, sončna lega, prodam. Realizacija takoj, « (041)216-043. DOLENJSKA, pritlično hišo, renovirano, takoj vseljivo, menjam za poslovne prostore v Novem mestu ali Ljubljani. Cena 12.000.000 SIT. «(041)292-648. 784 VSELJIVO pritlično hišo, renovirano, takoj vseljivo, oddam. Enoletno predplačilo. « (041)292-648. 785 PREKLICI LUCIJA PODBEVŠEK, Vrdun 4 a, Novo mesto, prepovedujem Junczu Banu vsak poseg in prodajo zemljišč na Zajčjem Vrhu, dokler ne bo lastništvo sodno urejeno. 701 OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082. 482 CEPLJENI OREHI! Prodaja sadik orehov “glavnih sort slovenskega sadnega izbora”. Ne pozebejo, stalna rodnost, plod debel, tankolupinast. Najnižje cene! B (068)325-400. 587 SENO prodam. B (068)65-670. 734 BELO cepljeno vino poceni prodam. B (068)89-765. 739 SUH LES za ostrešje in jugo 45, letnik 1987, prodam. B (068)68-165. 747 NOV ZAPRAVLJIVČEK na gumijastih kolesih in leseno ogrodjp zapravljivčka prodam. B (061)727-953. 748 SADILEC in izkbpalnik krompirja prodam. Marjrelj, Šentjurij 2, Mirna Peč, B (068)78-215. 749 10 M’ POLSUHIH hrastovih desk, debeline 80 mm, 50 mm in 25 mm, prodam. B (068)52-529. 758 SENO ugodno prodam. B (068)88-076. KROMPIRza seme (frizija in brajd) prodam. B (061)774-516. 765 M' IZREDNO LEPEGA KAMNA za škar-pe po 2000 SIT, smrekov hlodovino in gradbeni les prodam. B (068)348-1400. 775 SUHE hrastove plohe, 5 cm debeline, prodam. B (068)326-482, po 20, uri. 780 BALIRANO SENO in otavo prodam ali menjam za gnoj. B (068)344-017, zjutraj ali zvečer. 792 RAZNO SUZUKI AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791 Popusti za letnik 1999 od 50.000 do 300.000 SIT! V GOSTINSKEM LOKALU zaposlimo mlade komunikativne in prijetne natakarje (-ice). O (041)792-409. 745 NATAKARICO, lahko tudi pripravnico, zaposlim. « (031 )73-66-44. 752 ŠIVILJO za šivanje z industrijskim šivalnim strojem zaposlim. « (068)65-767. 753 ZA PODROČJE Dolenjske iščemo primerno osebo za trženje. Pogoja: prosti čas in lasten prevoz. « (041 )210-004. 757 KUHARJA (-ICO) in natakarja (-ico), lahko pripravnika, zaposlimo. « (041)643-707. EKONOMSKEGA TEHNIKA z vsaj dvema letoma delovnih izkušenj na področju administrativnega dela v trgovini zaposlimo za nedoločan čas. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje v sedmih dneh na naslov: Mediš, Kastelčeva 5, Novo mesto. 788 PRODAJALEC AVTOMOBILOV dobi zaposlitev za delo v Črnomlju. « (068)344-400. 791 DELAVCA v kovinarski stroki zaposlimo. «(041)617-700. 795 KV AVTOLIČARJA takoj zaposlimo. « (068)85-662. 800 IŠČETE priložnost za dober zaslužek? Pokličite na «(041)798-535. 801 REDNO ZAPOSLITEV ter stimulativno nagrajevanje nudimo trgovcu (-ki) iz Brežic, Slovenske vasi ali okolice. « (068)375-601, od 8. do 15. ure vsak delovnik. 805 STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE, 60 nv, v Črnomlju, prodam. B (068)53-042, popoldan ali zvečer. 744 ENO IN PO LOS BNO STANOVANJE na Resljevi ul. v Kostanjevici na Krki oddam v najem. B (041)276-340 ali (068)87-161. V NOVEM MESTU nujno kupim garsonjero. Plačilo takoj. Izselitev ni nujna. B (068) 73-720 ali (041)542-772. 773 ENOSOBNO STANOVANJE oddam v najem. B (068)75-377. 778 MLAD PAR najame enosobno stanovanje v Brežicah ali okolici. B (068)499-438, Irena. OPREMLJENO enosobno stanovanje oddam. B (068)65-285. 798 ZENITNE PONUDBE 31-LETNA tovarniška delavka išče partnerja za resno zvezo.«(090)42-17. 742 TELIČKO SIVKO, staro 4 mesece, in betonske stebre za kozolec prodam.«(068)45-549. TELIČKO SIMENTALKO, staro 10 dni, prodam. «(068)41-423. 762 KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, staro 5 let, prodam. «(068)71-159. 771 PRAŠIČE, 80 do KM) kg, in nažagana bukova drva prodam.«(068)324-625. 786 KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Farma Kalem (Zdravje). « (041)689-427 ali (068)84-394. 790 TELIČKO, staro 10 dni prodam. «(068)75-173. 793 NESNICE, stare 4 mesece, so v prodaji vsak dan, beli in grahasti piščanci pa proti koncu marca. «(068)44-389 ali (041)708-671. 794 PRAŠIČE - odojke, balirano seno in okrogle bale prodam.«(041 )392-386. 797 MLADO KRAVO SIVKO s teletom prodam. «(041)253-996. 799 3 TELICE za nadaljnjo rejo prodam. « (068)68-464. 796 r ZQ CD C O- rt 4op* RAIFFEISEN, d.o.o., Slovenija Industrijska c. 8, 2230 Lenart razpisuje prosto delovno mesto za: TERENSKI KOMERCIALIST - POTNIK za območje DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Od kandidatov pričakujemo: • SREDNJO KOMERCIALNO, TRGOVSKO ALI KMETIJSKO ŠOLO • POZNAVANJE PRODAJE NA TERENU • POZNAVANJE KMETIJSTVA IN KMETIJSKEGA BLAGOSLOVJA • VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE • OSEBNO UREJENOST, POŠTENOST, KREATIVNOST PRI DELU Pisne vloge z dokazili, življenjepisom in potrdilom o nekaznovanju pošljite na gornji naslov 15 dni po objavi oglasa. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z 6-mesečnim poskusnim delom. Sklenite rentno varčevanje in si pridobite nagrado! Ob sklenitvi rentnega varčevanja 7. mesečnimi pologi, Vam ob prvem pologu za vsakih 5 000 SIT pripada 5.000 SIT nagrade 5.000 Vi - 5.000 mi, 10.000 Vi - 10.000 mi... Posebna ponudba velja toliko časa, dokler ne podelimo 2000 nagrad po 5.000 SIT, Varčevanje s to ugodnostjo sklepate za najmanj 5 let. S privarčevanim denarjem lahko uresničite Vaše dolgoročne cilje: šolanje otrok, nakup vrednejših dobrin, dodatno pokojnino ali kakšno drugo, sedaj še skrito željo. Tildi varčevati je treba! ,‘ Abanka d.d Ljubljana PKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UIDI Jasnovidci jo razlagajo, pametni načrtujejo Prihodnost bo lahko varnejša, brezskrbnejša in prijetnejša, če boste že danes pričeli uresničevati svoje želje! Odločite se za postopno dolgoročno varčevanje v obliki modrega ali rentnega varčevanja ali pa svoje prihranke dodatno oplemenitite z depozitom za 5 ali depozitom za pridobitev rente. Po najmanj treh letih varčevanja v katerikoli dolgoročni obliki pri Dolenjski banki lahko najamete posojilo za nepremičnine po obrestni meri, ki je ugodnejša od vsakokrat veljavne redne bančne ponudbe. Ugodnost velja tudi za vaše družinske člane. V najbližji poslovalnici Dolenjske banke, d. d, vam bomo radi svetovali, ko se boste odločali za najugodnejšo varčevalno obliko. DOLENJSKA BANKA S tradicijo v prihodnost VEDEŽEVANJE KONDOR Š LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE j§ 090-44-27 “ VZEMITE USODO V SVOJE ROKE! £ Mizarstvo Zupančič Jože, s.p. Po vaših željah izdelujemo vse vrste oken, vhodnih in notranjih vrat, vetrolovov in kletnih vrat. Nudimo tudi svetovanje in projektiranje ter izdelavo kuhinj. Inf. na tel.: 068/75-374 041/682-512 11 h; FMM Alf!m d o o. ŽABJA VAS 4; 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/341-670 Prodajni center podov PCP PUREBER PARKETARSTVO Posebej priporočamo: Nubira II že od 2,039.000 SIT Je sploh še lahko večji? Brez skrbi! HIT Mega Jackpot je vsak trenutek višji, dokler ne pade v roke novemu milijonarju. Vaši milijoni vas čakajo v igralnici Otočec samo tri žetone po 1000 ITL (približno 100 SIT)! Vrednost dobitka 13.3.2000: HE.4S2.7flE SIT Trenutno vrednost dobitka poiščite na www.hit.si/hitmegajackpot It CASINd OTOČEC v HIT Hotel Casinč Perla, Nova Gorica; HIT Hotel Casind Park, Nova Gorica; HIT Hotel Casind Kranjska Gora; HIT Casind Kristal, Rogaška Slatina; HIT Casino Otočec * Kadar so prekrški “politično obarvani”, inšpektorje in ostale muči barvna slepota". * Ali veste kaj pomeni EPP? -Kkranizirano Posiljevanje Potrošnika * Povsod najdemo napise: meso domačega porekla - higiena in način dela pa sta očitno balkanskega Porekla. OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA ŠKOCJAN - Strojni krožek Krka vabi vse člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 18. marca, ob 19 uri v gostišču Luzar v Škocjanu. Po izvolitvi delovnega predsedstva bomo med drugim poslušali poročila o delu v minulem letu in predstavili načrte za leto 2000. Gostili pa bomo tudi predstavnike strojnega krožka Jullen iz sosednje Avtrije. ( Pl KRKK KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o. ^ " NOVO MESTO razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Zdravilišča Šmarješke Toplice Vsebina dela je vodenje zdravilišča, organizacija dela in spremljanje izvajanja delovnih nalog. Odgovoren je za doseganje z letnim gospodarskim načrtom določenih poslovnih ciljev. Od kandidatov pričakujemo: • univerzitetno izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri, • najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, • znanje dveh tujih jezikov, vsaj enega aktivno, • organizacijske sposobnosti, sposobnost voditi in delati z ljudmi, • sposobnost hitrega prilagajanja in spremljanja novosti stroke, • kreativnost in inovativnost. Nudimo: • stimulativno plačo, • izobraževanje in izpopolnjevanje na strokovni in osebni ravni, • nudimo izziv uresničitve osebnih ciljev. Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili in referencami pošljejo v 8 dneh na naslov: KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na telefon: 068/312-566. zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Krško OBJAVLJA prosto delovno mesto UNIVERZALNEGA ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP LOG - STUDENEC za določen čas - dobo osmih mesecev. Pogoji: • srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, • poznavanje ustreznih programskih orodij • eno (1) leto delovnih izkušenj Kot poseben pogoj je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri (3) mesece. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Krško, Trg Matije Gubca 1, 8270 Krško. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Krediti na položnice, z minimalnim pologom in osebno izkaznico; krediti brez pologa do 5 let; rabljeno za novo... */V\dXtlZ od 1,149.000 SIT DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: * picami * hamburgerjem * giricami * pomfritom * sladoledom * ledeno kavo * sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 068/321-878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST PORTRET TEQA TEdNA Boža Ojs Priznanje Blaža Kumerdeja, ki Ha je letos prvič podelil Zavod Republike Slovenije za šolstvo za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v izobraževanje in vzgojo, je med vsega petimi dobitniki v državi prejela Boža Ojsteršek, učiteljica slovenščine in knjižničarka v osnovni šoli XIV. divizije Senovo. Ojsterškova je bila vodja študijske skupine za slovenski jezik, ki je za Krško in Brežice delovala pri novomeški enoti Zavoda Republike Slovenije za Šolstvo. Pred leti so Ojsterškovo povabili k sodelovanju v razvojno skupino za pouk slovenščine ob računalniku pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo v Ljubljani. Skupino, v kateri so bile poleg Ojsterškove še dve učiteljici iz Ljubljane in ena iz Maribora, je vodila Marija Sivec, svetovalka v Zavodu. V takem partnerstvu za uvajanje novosti v šolski pouk in vzgojo je Ojsterškova izbrala računalniško podprto poučevanje besedilne vrste vabilo. Učiteljica s Senovega je s pomočjo Vinka Hostarja, takratnega računalničarja ter učitelja fizike in tehnične vzgoje, kmalu zagotovila kolegom računalniški program Vabilo 1. Sledil je program Vabilo 2. Ob podeljevanju Kumerdejevega priznanja so mislili nedvomno tudi na to, da je Ojsterškova z učenci sodelovala tudi pri pripravi računalniškega programa za knjižnično vzgojo, ki je nastajal pod vodstvom Alje Bratuša iz OŠ Polzela. Knjižko, to je ta program, je že izšel na zgoščenki. Ojsterškova je z Danico Zlatar iz OŠ Janka Padežnika Maribor tudi oblikovala poskusni šolski časopis dveh šol na spletnih straneh. Nagrajena šolska inovatorka s Senovega pravi, da so ji pri delu pomagali tudi kolegi v šoli na Senovem. “Kar sem naredila, je lahko nastajalo, ker je moje delo podpirala prejšnja ravnateljica Olga Košir in ker ga podpira sedanji ravnatelj Vinko Hostar, ” poudarja. Čeprav je Boža Ojsteršek delala kot članica v študijskih skupinah, ki so opazovalcu videti kot vzorna partnerstva za izbrane naloge, se v novostih za vzgojno-izobraževalno prakso jasno kaže njen lastni pristop in osebni prispevek. “Pri vseh teh programih mi je Šlo za vzgojni vidik in za otroku prijazno komunikacijo. Učitelji ves čas iščemo boljše načine, s katerimi bi učencem pokazali nove poti do znanja. Računalnik je otrokom že zelo blizu in je popolnoma drugače, če ’vzgaja' in nekaj pojasnjuje računalnik, kot če učitelj. Seveda pri vseh teh računalniških programih ostaja učiteljeva vloga zelo pomembna. Tisti nevidni koordinator, ki neopazno skrbi za to, da vse to poteka, namreč še vedno ostaja učitelj, ” pojasnjuje Ojsterškova. Boža Ojsteršek je rada učiteljica, najraje je v razredu med učenci. Nekoč je bila učenka OŠ XIV. divizije Senovo, zdaj je drugo leto tudi pomočnica ravnatelja te šole, kjer je letos 355 učencev in 23 pedagoških delavcev. Ojsterškova, dobitnica državnega priznanja Blaža Kumerdeja, je doma na Senovem, natančneje v Reštanju, majhni vasi pri Senovem, domala na obrobju države. Senovo je obrobje le na zemljevidu, saj kraj v marsičem dosega na videz imenitnejša okolja v Sloveniji. Zelo prizadevna in priznana je senovška amaterska, več kot tridesetčlanska gledališka skupina, kjer je Ojsterškova režiserka. Zaključuje izredni študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ima družino. “Mož Ivan, hči Janja - študentka, sin Nejc - dijak, in moja mama podpirajo moja prizadevanja, drug drugemu nenehno nekaj pomagamo, ” pravi. Rada peče kruh. “Kajti takrat zadiši po domače po celi hiši in to je vonj, za katerega bi želela, da bi ostal v spominu mojih otrok. ” M. LUZAR Na Hvar z Mano in Dolenjskim listom od 27. aprila do l.maja Na tradicionalno prvomajsko srečanje, ki ga organizirata turistična agencija Mana in Dolenjski list, pojdemo letos na otok Hvar. Za 15.800 tolarjev, če se odločite za lasten prevoz, in za doplačilo 7.800 tolarjev, če boste šli z nami z avtobusom in trajektom, smo vam pripravili: dobrodošlico, 4 polpenzione v hotelu Amfora A-kategorije, kopanje v pokritem olimpijskem bazenu, svečano večerjo, vsak večer ples ob živi glasbi, dalmatinski večer s folklorno skupino in klapo Hvar, teniški turnir med našo ekipo in ekipo Hvara, športno-družabne igre, iskanje hvarskega zaklada in še kaj. Na primer: en dan vas bomo povabili na izlet po otoku s kosilom v tipični konobi in organizirali izlet z ladjo na Paklene otoke, ki predstavljajo posebno dragocenost za vse tiste, ki želijo doživeti enkratne in nepozabne dele hvarskega pejsaža. Otroci do 12. leta imajo v sobi z dvema odraslima osebama 50% popusta, v sobi z eno odraslo osebo pa 30% popusta. Otrokom do f2. leta pripada 30 % popusta na avtobusni prevoz. Z avtobusom se bomo odpravili na pot 27. aprila ob 3. uri zjutraj z novomeške avtobusne postaje, se ob 11.30 vkrcali na trajekt in v dobrih dveh urah bomo na otoku. Tiste, ki boste odšli na pot z lastnim prevozom, opozarjamo, da trajekt vozi ob 11.30 in ob 19. uri. S prijetnih prvomajskih počitnic se bomo vračali 1. maja, in sicer bomo s Hvara odšli ob 7. uri, domov pa prispeli v popoldanskih urah. Informacije in prijave na tel. 068/321-115 in 325-477 Na Hvar vas vabita manJp tutLiUčnd §---------------------------------------------------------------------24 KUPON ŠT. 11 Glasujem za:__________________________________ Moj naslov:____________________________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto