3 nć. 128. številka. (t Trsti, v torek ztečer dne 26. oktobra 1897.) Tečaj XXII. „koiivost" ithajn po trikrat na teden ▼ fcoatlta in-d mi jih ob torkih, 6«trtklh in aoboCKh. Z j nt ran j« isdanj« ia-fcaja ob 0. nri zjutraj, vedemo pa ob 7. ari vočer. — Obojno ladanje atane : ■ i jadan nesen . t. 1.—, laven Avatrtja f. 1.50 ■a tri meaec. . „ 3.— • „ ■ ta pol lera . . . . ■ • m va«. »eto . . , 13.— . . ■ > »o.— *ar»*>laa Je plaiavatl npri| m uriiN fcr« priložena asraialae •• sprava m •tira. f oaaal&ne itcrilke ae dobivajo v pro-dajalnloah tobaka v 1 rštu po S nvfi. laven Trita po 4 nvč. Glasil EDINOST Oglasi ne radona po tarifa v petit«; s» naelove i debelimi ftrkaaal to pladnje froator, kolikor obsega navadnih vratie. 'oalana, osmrtnice in javne zahvale, do-ma&i oglati itd. te rtdnnajo po pogodbi ▼ti doplii naj se poftiljajo nroilniitva alioa Caterma it. 18. Vaako pianao mer* biti frankovano, ker nefrankovana ae M (prejemajo. Bokoplai te ne vradaje, Nasodnino, reklamacije in oglata apra* jena upravniitvo nlioa SloUno plo* oolo hit. 3, II. nadat. Naro&nino in oglast je pla&evatl loco Trat. Odprte rekla eija eo proato pofttnine. ,r hNmmH j« bm<". Castitim našim gy. naročnikom! Vsakemu je znano, da se plačuje naročnina naprej, a vzlic temu se velika večina čestitih gg. naročnikov ne drži tega pogoja. Minolo je tretje ftetrtletje in nastopilo četrto, a mnogo njih ni dopa-slalo naročnine ni za III., ni za tekoče Četrtletje. Vsem zamudnikom dopolljemo nakaznice, iz katerih je rarvidna zastana naročnina. V interesu lista in stvari same prosimo, da nam gg. zamudniki dopo-Hjejo v nakaznici označeni znesek čim prej, ker drugače bodemo primorani ustaviti jim list. Upravniitvo „Edinosti*4. Javni shod političnega dru&tva .Edinost* pri sv. Ivanu dne 24. oktobra 1897. (Dalja) Govornik Mandić je nadaljeval: Prvi vzrok, da'ni prišlo'do razprave o adresi, eo bile jezikovne naredbe, ki jih je izdala vlada u Češko in Moravsko. Po teh naredbah moral bode znati oba deželna jezika sleherni uradnik ▼ rečenih dveh pokrajinah. Nemce je razburilo to, ker oni si ne morejo niti misliti tega, da bi bili aenemški jeziki jednakopravni z nemškim. Razburilo jih je tot da bi češki jezik nžival iste pravice kakor nemški, da-si imajo Čehi večino v obeh rečenih pokrajinah. Ker je torej vlada izdala jezikovne naredbe in tako ponudila rcočnemn narodu češkemu mrvico pravice, zahtevali so Nemci, da se pet miniatrov postavi na obtožno klop. Češ: prekoračili so svoj delokrog in kršili ustavo. Večina zbornice je bila seveda odločno proti predlogu za obtožbo, ker je smatrala ta predlog krivičnim. Ne le to, da ae izdanjem jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko ministri niso zagrešili Čisto nič, marveč se bodo morale izdati slične nsredbe prej ali slej tudi za ostale kronovine z mešanim prebivalstvom 1 Saj je tudi naravno, da tam, kjer ati dve narodnosti, mora državni uradnik znati oba jezika. Toda Neaci nočejo ni čuti o taki potrebi, marveč so zapričeli pravo vojno proti vladi, poslužujć se takozvane ob-strukcije. Ta taktika pa obstoji v tem, da za vsako stvar, tudi če ja malenkost brej pumeua ali celo nenmnost, zahtevajo glasovanje po imenih. Tajniki PODLISTEK Na strati. Spisal: Janko Koasler. Polagoma se je z > račilo. Na zahodu se je kazal krvavo-rudeči trak, kjer je zlato solnce za-toailo za božjo milost in labka sapica je komaj vidno gibala svinčeuo-sivo površje slovanske Adrije. Praznična tišina je vladala ua tej pusti, kameniti zemlji. In vendar ne! Pod trdnjavico „Maiia Louise" se je oglasila v mlaki žaba, vabeča zopernim glasom svoje tova- | rišice na ubrano regljanje. Njeno vabilo ni ostalo brez vspeha : kmalu so skupno zavajale v čarob- S nih glasovih ter oživile dreraajožo naravo. Tudi , ferićki 11a bližnjom pašniku so se oglasili kakor , bi hoteli reči: ,Tudi mi znamo, kdo bi vedno molčal!" ! Ruuiena-kljuni kos se je, stoj6 na jedni nogi, j radostno zibal v grmu, kjer mu je v mehkem j gnezdeča družica grela nežni zarod. Kakor v pre- j veliki radosti požvižgoval je in v tem ui opazil, j da se mu je približala zvita lisica slično nočni > morajo vsakokrat čitati imena vseh 425 poslancev In ako računamo še, da obatrukcijonisti zahtevajo pavzo 10 minut pred vsakim glasovanjem, potem si zračunamo lahko, koliko časa morajo potratiti s takimi glasovanji, ako treba n. pr. glasovati o 10—16 predlogih!!! Tako se dogaja, da zbornica niti ne more priti na dnevni red in je sploh nemožno sleherno delo za blagor ljudstva. Toda, kaj se hoče, pravilnik zbornice je tak, da ga obstrukcija lahko izkorišča v avoje namene I Do takih glasovanj ima torej opozicija pravico. Toda nemškim liberalcem in nacijonalcem tudi to ni bilo dovolj, ampak hoteli so Še radikalnejega postopanja. Že v mesecu juniju so preprečili vsako razpravo in so tako prisilili vlado, da je morala zaključiti državni zbor. Kaj tacega ae še ni zgodilo, odkar imamo natavno življenje v Avstriji. Ali vlada ai ni vedela druge pomoči. Po zaključenju državnega zbora si je pri-zadeval grof Badeni, da bi dovel do sporazumi jenja med Čehi in Nemci. Povabil je obojne na pogajanja. Čehi ao vaprejeli povabilo, ali Nemci niso koteli čuti o tem in so izjavili na kratko, da jijh ni vslja poslušati pogoje Čehov. Oni so zahtevali, da se morajo preklicati jezikovne uaredbe. V tem zmislu so jeli delovati med nemškim narodom. Prirejali so shode, ter razsajali in hujskali tako srdito, da je vlada jela prepovedovati take shode. Toda Nemci.bo si pomagali drugače: jeli so zahajati na nemška tla, preko avstrijske meje. Ko je videl Badeni, da ni nobene nade, da bi se doseglo spo* razumljenje med Nemci in Čehi, sklical je zopet državni zbor. Toda predno nadaljujem o tem, dovolite mi, da še enkrat posegnem malo nazaj. Med počitnicami so se aešli slovenski in hrvatski poslanci v Ljubljani na pogovore. Na teh pogovorih sta zastopala Trst in Istro državni poslanec Spinčić in deželni poslanec Nabergoj. (Navdušeni živio-klici.) Na teb dogovorih se je storilo važnih sklepov. So-sebno se je sklenilo, da je v Ljubljani prirediti vseslovenski in istrsko-hrvatski shod. Ta shod se je vršil dne 14. septembra. Primorska je bila častno zastopana na shodu. Jednoglasno je bila vsprejeta resolucija, v kateri so bile obsežene vse zahteve naše v narodnem, kulturelnem in gospodarskem pogledu. Med temi senci,[srpo gledaje v slastni plen. Po neprevidnosti je poknila vejica pod njeno nogo. Še le sedaj jo je opazil brezskrbni kos in plašno se začudivši zle-tel je na bližnji borovec, da ne bi s svojo navzoč-nostio ovadil nežnega zaroda. V Pulju so se začele prikazovati razne bar vene luč*, gosto druga poleg druge. Redki oblački so se pomaknili tje proti zapadu in rimska cesta se je srebrno belila, slično metni pragi na Čistem, jasnem obnebju. Bil je kra sen, slikovit prizor. Nakrat se je zabliskalo in za nekaj trenot-kev se je začul krepak strel, opomin odsotnim vojakom, da je skrajni čas za povrnitev v utrdbe. Bilo je devet. Hkratu so se oglasili rogovi s trdnjavic. In ti preprosti glasovi, ki se počasi izgubljajo v sinjem, neizmernem morju, niso brez npliva za čuteče srce. Neka težnja se vzbuja v vojakovih prsih, misli mu vskipevajo tje daleč preko gora in voda... v znane domače kraje... * • • Tam pri glavni smodnisnici začul se je klic je tudi zahteva, da se za trž ašk o okolico zaanuje posebno okrajno glavarstvo (Ploskanje in živio-klici). Nadalje zahteva, da ae državnozboraki volilni red premeni tako, da dobi tržaška okolica svojega poslanca. Kajti po praksi, ki ae je izvrševala na zadnjih volitvah, ne dobi okolica nikdar več svojega zastopnika. (Pritrjevanje.) Dne 23. m. m. se je zopet sešel državni zbor, ne da bi se bil položaj pojasnil ni malo. Nemei so prišli svojimi predlogi ia zmešnjava je postala le veča. In tudi postopanje vlade je ostalo nejasna oziroma razmerje med grofom Badenijem in večino. Ona se Sicer naslanja na večino, ali o tem noče čuti, da bi izpolnila nje zahteve. . Tu pa gre ravno nam za kožo, ker se gre v prvi vrsti za zahteve Čehov in naa Jugoslovanov. Poljaki nimajo česa zahtevati in lahko jim je slediti svojemu rojaku Čez drn in strn. Drugače je znami. Mi moramo zahtevati in ne smemo o d-jenjati. V tem zmislu so se naši poslanci obvezali že na shodu v Ljubljani. Dosedaj je vladala med njimi vzgledna zloga in to nam je v jamstvo, da bodo držali svojo obljubo. Brez jamstva, da se nam zboljšajo tužne ranmere, ne smejo p o p n* s ti t i n i v 1 a di n i o s ta li m akopinamv večini. Raje naj pretrgajo zvezo na obe strani! (Viharno odobravanje.) Za tržaške Slovence, ki so zgubili svojega zastopnika, je po* sebno tolažljivo to, da imamo gori moža, na katera se smejo zanašati in ki ne zamujata nobene prilike, ko treba povdarjati potrebe naše okolice. Ta dva moža sta Spinčič in Laginja. (Ploskanje in živio-klici.) V svojih predlogih, interpelacijah in resolucijah se vsikdar spominjata tudi tržaških Slovencev. (Opetovano ploskanje.) Te dni se je pisalo po liatih, da so se nali zastopniki sporazumeli z vlado glede naših zahtev. Ta vest ni bila resnična. Uprav danes smo dobili take zatrdilo od kompetentne strani. Z večino ae se pač dogovarjali naši, ali sklenilo se ni še ničesar. Vlada pač ve dobro, če*a treba, ali obvezala se ni uikakor. Vladi je v prvi vrsti na srcu dogovor z Ogersko. Po zadnjem dogovoru plačujemo mi za ukupne potrebe 70%i Ogri pa 30. To raa- z visokim, čistim zategnenim glasom: „Hait, wer da ?" Glasilo se je kakor tožba obupančeva. Na bližnjem nasipu mu je precej odgovoril ; tovariš stražnik votlo in zamolklo kakor z neko grozo: „Patrouille vorbei*. In ti klici so se ponavljali z malimi odmori tje v tibo noč. Mlad, čvrst vojak je stal s puško na rami na nasipu male smodnišnice tri četrt uri hoda od Pu-lja. Veter je lahko zibal borno grmovje, a vojaka je bilo, kakor da sliši zadaje glasove domačih zvonov. V duhu je videl mater, skrbno dobro mater, kako ljubeznivo spravlja spat mlajše bratce in sestrice, ne pozabivši prekrižati in v božje varstvo izročiti vsakega posebe, da ne bi imel zli duh kake moči nad njim. Skrbni oče je truden sel na klop pred hišo; hoteći si odpočili od trndapolnega dela in dnevne vročine, si je zažgal kratko pipico ter molčć spuščal dim v večerni hlad. Mislil je, koliko dala mu je prej opravljal krepki aio. Kako lepo se je vse vrstilo doma in na polju, a sedaj mora biti povsod sam; vsaka stvar čaka njega in njegovih že onemoglih rok. (Zvršetek pride). ■ril«-: triko !a o-tnno, ker j* res krivično. Ker |>» ni nikaSi** ule, da l i obnovila pogodba o plavanj času, £alite«a vlada, da. >preji»tt jedn letni provizorij, to je, da ostane za eno leto dosedanje razmerje: mi 70, Ogri 30. To zahteva vlada v prvi vr»ti od večine. Ali ker smetao zaupali našim poilaac^iu. ker jih po- I mamo, da so poštenjaki, nadejamo se, da oe pri-trde provizoran, dokler ne dobe zagotovila, da se izpolnijo naše zahteve. (Gl*j poročile o položaju v današnjem zjutranjena izdanju! Or>. uredn.) Nalalje bode vlada primljena, da kaj stori proti abstrakciji. To pa je gotovo, da ne doseže ničesar brez sodelovanja večiue. Zato je pa dobro, da izve vlada, da mi ne poj letno zastonj v žerjavico po kostanj, aki» meni oua, da more prezirati ■ase zahteve. (Burno ploskanje.) Raje naj stopijo naši zopet v opozicij.) I (Odobravanje.) Govornik je predlagal v zaključku svojega govora, da bi dana-iuji .shod izrekel poslancem zahvalo na dosedanjem delovanju, zajedno pa naj bi jih vspodbudil, da se ne vežejo ua nobeno stran, dokler ne dobino zagotovila, da se izvrši, kar sahtevamo. (O !obrav*ii)e.) Na to se ju vsprejela nastopna resolucija: „Javni shod zbran dne 24. oktobra pri sv. Ivanu, zahvaljuje se našim državnim poslancem za ^jih dosedanje požrtvovalno delovanje, prosi jih, ia vstrajajo v dosedanjem postopanju, da se nasproti ministerstvu ne vežejo v nobenem pogledu, dokler ne dobe trdnega jamstva, da se izpolnijo j ▼se točke, sprejete v resoluciji ljubljanskega shoda, • •d dne 14. septembra t. 1. glede Primorja, ter da | istrajajo v večini le tako dolgo, dokler tudi ona > rsvaja to stališče. (Pride še.) DOPISI. 8 Primorskega (Iz?, dop.) [Šolske in učitelj » k « razmere] Začenjam z vitezem Klodičem, dež. šol. nadzornikom. lati pravi v svojih učnih načrtih o učitelju: .Povedali smo, kako ti je uplivati na čustva, vnemati srca mladih ga« jeucev, da se jim pristudi vse, kar je surovo, grdo in podlo, vsakatera neresnica in krivica, da bodo Jjnoeznjivi po krepostih, ponižnosti, čednosti, odkritosrčnosti, ne da bi se udali robski pokorščini in hinavičini". — In potem: „S kratka omenili smo, kako imaš položiti v otroških srcih temelj, da ti dozori najlepši sad vzgojevalnega truda — dober jeklen značaj*. Lepi nauki, zlati nauki to I Klobuk z glave pred vsako besedo ! Ljubi tovariš! Učitelji imamo ie ▼ teh Klodičevih le-etah veliKo, imenitno in vzvišeno nalogo. Le prentaj še enkrat one stavke in premisli dobro vsako besedo I Po trditvi vseh pedagogov, in tudi viteza Klodiča samega, mora biti učitelj sam kreposten in dober jeklen značaj, da upliiva v tem plemenitem in vzvišenem smislu na čustva ter vnema za to srca mladih gojencev. Učitelj mora biti torej tak in gojence učiti tako, da se jim pristudi vse, kar je surovo, grdo in podlo, pristudi vsakatera neresnica in krivica; moraš biti sam in učiti tako, da bodo gojeuci ljubeznjivi po krepostih, ponižnosti, čednosti, odkritosrčnosti, ne da bi se udajali robski pokorščini iu hinavščini. S kratka: biti moraš tak iu učiti tako, da položiš v otroških svcih temelj, da ti dozori najlepši sad vzgojevalnega truda — dober, jnklen značaj I Po vitez Klodičevib lepih naukih naj učitelj pobija neresnico, kaže na krivica z namenom, dt p ista odpravi! Uutelj aaj kaže in pobija vse, kar je surovo, grdo in podlo, učitelj naj bo kreposten, odkritosrčen, pa ne da bi se uiajal robski pokorščini in hinavščini. S kratka: učitelj naj bo dober, jeklen značaj I Vitez Klodič vendar ni | obnovi provizorij, poten Avstro • Ogerska od 1. I januvarja naprej ne bi imela ukupnega ministerstva, | ne ukupne vojske, ne skupnoga denarja. Če Avstrija j zapre vrata ogerskemu žitu, bi Ogerska zaprla | vrata naii industriji. Nastala bi zmešnjava iu nikdo j ne more vedeti, kake posledice bi nastale. Temn j se mora izogniti. Da pa bode ta državna polovica : Se jedno celo leto morala nositi dosedanje breme, za to moramo zahvaliti jedino le obstrukcijo. Sicer tndi obstrukcijske stranke niso proti provizoriju, ampak one hote demoustrovati proti vladi. Če pa je tako, katoliška ljudska stranka nima nikakega povoda, da bi se postavljala v jedno vrsto z ScbO-nererjem in židovskimi liberalci". Ebenhoch je odličnjak v katoliški ljudski t stranki. Njega besede bi kazale torej, da se ta j stranka vendar ne more odločiti tako mirnim srcem, da bi ostavila varno zajetje večine in da bi I brezmiselno pobirala kostanj iz žrjavice za svoje : sovražnike. — Vprašanje je le, da • li bode trajno • tako spoznanje v družbi gosp Dipaulija. Težko je ugibati o tem, kajti v tej družbi se v noveji ČaB : kaj radi in nenadejano spreminja vreme. Mod tem ko priznavajo vsi trezni krogi, ko-I liko Škode je obstrukcija povzročila koristim prebivalstva, ker ne dopušča nikakega dela za javno blaginjo, sklenili so socijalni demokratje, da dove-i dejo obstrukciji novega gradiva in netiva. Vložili ; so nov predlog za obtožbo ministrov, da- si vedo ; dobro, kakov bode vspeh vsemu. Prazna slama se j bo mlatila, potrati se par dnij, stori se ne ničesar i dobrega i u račun poplačajo — davkoplačevalci, j Povod tej obtožbi je dala socijalistom naredba, ki jo je izdala vlada na podlagi §. 14 nase ustave o podeljevanju olajšav za izvoz sladkorja. Minister-;. sterstvo je baje kršilo ustavo. Uboga ustava, tako jo branijo iu čuvajo razni prijatelji, da jo skoro o d u š e v svojem objemu. Kajti lju Istvo se naveliča gotovo tako — drage ustave. Ne nemški, ampak avstrijski duh 1 Na Moravskem se je nedavno temu pripetil jeden slučaj, ki zopet priča, kako je nemški duh prevzel tudi take sloje, ki bi morali biti nepristopni uplivom narodnih borb. Na kotrolnem zborovanju t TiSfiovu se je o Čitanja imen oglasil neki dr. Drbal v svojem materinem jezika in zaklical mesto „hier* — ,zdć!" Tukaj! Za to je dobil Drbal 24 I ur zapora. Radi tegs se je poslanec dr. Stransky obrnil naravnost na ministra deželne brambe in i mu obrazložil, kako razburjenje je zavladalo med prebivalstvom češke narodnosti vsled tacega postopanja službujočega častnika in rečeni poslanec je vprašal ministra, da-li je voljan strogo postopati proti tej kričeči razžalitvi naroda češkega. Minister je odredil takoj potom brnskega vojaškega poveljstva, da je dr. Drbala izpustiti iz zapora. Sličen dogodek se je pripetil na kontrolnem zborovanju v Olmucn. Ondi se je prijavil prvi občinski svetnik is L.... v češkem jeziku in je bil radi tega obsojen na 24 ur zapora ter se me je vročil potni list z besedami: .Hodite 1 To je itak posledojič, s to svojatjo se ne bodem več razburjal." Navzoči obč. svetniki so se radi tega takoj pritožili na okrajnem glavarstvu in prosili, da jim da zadoščenja radi tega hudega razžaljenja njihove narodnosti, sicer da bi morali odkloniti za bodočnost evidenco t vojaških rečeh. Glavar jim je obljubil zadostila v 48 urah. Nadejamo se, da vojna uprava poseže vmes najenergičneje, kajti, ako je kje obžalovati narodno nestrpnost, obžalovati jo je pod vojaško suknjo. Vojna uprava naj pomisli, kako mora to vplivati na prebivalstvo nenemške narodnosti, ako vidi, da niti o takih prilikah ma ni varna narodnost pred razžaljenji. Za kvaliteto naše vojne je pač vsejedno, ali je kateri vojak na kontrolnem zborovalju zaklical „Hier" ali pa „tukaj", ker glavna stvar je ta, da je dotičnik dober vojak in dober državljan. Duh odloča v vojski in v vojni, ne pa — nemška beseda. Vrhna zahteva za kakovost vojske je menda ta — tako se nam vsaj zatrja vedno — da ostane ista odmaknjena politiškemu vrvenju in plorenju. Temu je tudi menda res tako. Ravno zato pa moramo obžalovati take nastope, kakoršna sta bila gori navedena, ker po takih nastopih se vzbuja domnevanje, kakor da je voj^kina institucija v nekaki zvezi z dnevnimi politiškimi in narodnimi boji; kakor da je vojni upravi ležeče na tem, da ostane na krmiln ta ali ona politiška ali narodna struja. Dobro premišljeno smo rekli: „vzbuja domnevanje". Med občinstvom namreč. To občinstvo je namreč silno občutljivo, kajti: koliko odstotkov odrašenih osebje dandanes, ki bi se ne udeleževale političnega življenja, ali direktno, ali pa se vsaj zanimajo za politiške dogodke ?1 Malo 1 Zanimanje za politiško življenje — sosebno sedaj, ko je srditost narodnih borb v Avstriji meuda privrela oa svoj vrhunec — pa dela Jjudi, kakor sno že rekli, jako občutljive. Tako otegne dražiti vsaka nepremišljena beseda, če tudi morda ni bilo namena žaliti. Mnogokateri častnik si misli, da ravno s tem najlepše kaže svoj avstrijski patrijotizem in svojo vojaško vrlino, ako se kaže vestnega čuvarja nemškega duha v naši vojski. Kolika zmota 1 Mož doseza ravno nasprotno od tega, kar je morda hotel doseii. Zato bi prosili vojno upravo, da vspodbudi svoje podrejene organe do skrajne previdnosti in jim položi na srce, da naj ne pozabljajo nikar, da oni, ki danes vrši svojo vojaško dolžnost, nosi v sebi svoje narodne čute in politiške nazore, sosebno pa naj ne pozabijo na dejstvo, koliko je tacih, ki so še členi cesarske vojske, če tudi ne v aktivni službi, a zajedno tudi aktivni politiki. Vse te boli v Brce, ako čujejo, da se jim žalijo čutstva od posamičnih organov vojske. Saj ni težko izogibati se takim neprilićnoatia. V avstrijski vojski ne potrebujemo ni nemškega, ni slovanskega duha, ampak le — avstrijskega! Različne vesti« Mestni svdt triaiki. Sinoči je imel naš mestni svfet svojo XXIV. javno sejo. Zoamenito, ker so se liberalna gospoda klali — med seboj. Kakor je že hvalevredna navada, je bilo občinstvo na galeriji tudi to pot obveščeno o tem, da bo nekaj za* nimive^a, kajti x*.»ralj šc je v v- ftic številu, nego Bil adnu. Odbor za gradnjo železnice Tr^NŠkorklja-O^ine je prijavil, da je zopet začel svoje delovanje. Potem se je spomnil gospod šnpan Dompieri svojedobne interpelacije gosp. svetovalca I. Gorinpa, i kateri je prosil le-ts, da bi se napravil izkaz o dohodkih občine iz okolice in o stroških za isto. 0o8p. župan je ustregel tej želji in je dal sestaviti tak izkaz. Oni, ki je sestavljal ta izkaz, je izračunal srečno in najbrže tudi spretno, da je imela občina v letu 1896. z okolico celih 151.167 gold. 45 nvč. izgube. Sto eden in petdesettisoč na leto, to niso mačje solze! Čudno pa je, zakaj niso v Matih objavili ta račun, da bi videli, kako je s e -Stavljeni! Saj mora biti jasno tudi vsakemu prostaku, da je ta izkaz sestavljen tako, kakor je sahtevala — potreba, da se mestni očetje pokažejo v sijaju dobrotnikov okolice. Ali, kdo jim more verjeti, da trpe res 151.000 škode za okolico?! Kakov neumen cikorijaš k vefiemu, pameten in razsoden človek pa ne! A ie to je značilo, da se pripravlja nekaj ! bolj zanimivegas ke»- ta prijava ni napravila tiste obligatne .senzacije", kakor bi bila sicer. Kakor znano, so si gospoda prišli nekaj v lase o izbiranju moža, ki naj bi izdelal načrt za novi vodovod. O stvari se je oglasil svet. S p a d o n i in je grajal poročilo v javnih listih o zaupni seji, ko se je razpravljalo o tem vprašaju. Očital je, da se je postopalo prostranski in škodljivo za jednega konkurenta. Župan je pojasnil, da je poročilo potom predsedništva prišlo v javne liste, kakor je že to •avada. Župan je grajal Spadonija radi njega •pazk o veljavnem sklepa občinskega sveta. Toda Bpadoni je nadaljeval svoj govor, ne zmenfe se za posvarilo županovo, in galerija je ploskala demonstrativno. Župan je grajal zopet, Spadoni je nadaljeval vsejedno, galerija je ploskala — in slednjič je župan odtegnil besedo Spadonija. Hrup na galeriji je postajal huji, žapan in Spadoni sta se prepirala, galerija je vsklikala vmes in župan je — dal sprazniti galerijo. Na to se je oglasil znani 1 občinski svetovalec Edgard Rascovich in se krepko potegnil za Spadonija in je hotel apelovati 3do »bornice radi tega, ker se je Spadonijn odtegnila ■ keseda, ter govoriti o izvolitvi vodovodnega pro- [ jektanta. Župan je zavrnil govornika, da ne more ! dovoliti razprave o vodovodu, to pa tem nanje, ker je za petek določena zaupna seja o tem. In < sedaj je priilo najlepše. Svetovalec Benussi je predlagal, naj se ■ ia petek napovedana zaupna seja odloži radi raz- < kurjenja, ki vlada med zborovale?. Svet. Luzzatto j je predlagal, naj se stvar prepusti županu, Žnpan 1 je menil, naj se glasuje o tem složno po pritrdil u j Benussija, da se vodovodno vprašanje zopet ne- * koliko zavleče, ker so gospodje — razburjeni. • Sklenilo se je ie nekaj drusih stvarij, ki nas ne j sanimajo daljo. Naia sodba? Nizko smo cenili „konservativce", ali še nižje ce tirno progfessovce. Uloga, ki so jo igrali prvi v mestnem zbora, je;bila vendar čast noja, nego jo igrajo sedaj progressovci med se* boj. Le-ti pa res niso za nobeno pozitivno delo. Ako treba staviti kak prav — neumen predlog proti okoličanom, tedaj so pač po koncu, ko pa bi trebalo delati, resno delati, tedaj odlagajo seje, ker so razburjen'. Menimo, da «»o p*me»ni ljudje ie davno siti tega progressovskega blagoslova. Slavnost odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu Dragutinu Martelancu. I. del. V soboto dne 30. oktobra 1897. Ob 8. uri zjutraj sv. maša zadušnica za pok. Drag. Martelanca v župni cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Sv. mašo bode daroval velečastiti g. župnik bar-kovljanski, Ivan Černe; pel pa bode mešan zbor pev. društva „Adrija" Angelik Hribarjevo „Missa de profundis* in L. Riccijćv ,Miserere". Mašo kakor tudi „Miserere* je nalašč za to slavnost poslovenil društveni pevovodja g. Hr. Ražem. II. del. V nedeljo, dne 31. oktobta 1897 Skupni" obed v „Narodnem domu" v Barkovljah ob 1. uri popol. Kuvert bode stal 1. gld. Kdor se želi ^udeležiti obeda, prijavi naj to V6aj do 29. t. m. v „Narodnem domu" v Barkovljah. Popoludne se bode vršil III. in IV. del slavnosti In sporočimo podbrobnosti prihodnjič. Sežanski ženski podružnici diužbe sv. Cirila in Metoda so darovali : g.a Tomšičeva, gdč. Mar ca Bekarje?a, gdč. Živčeva, g Prencis v^akl krono; gdč. Gec 30 kr., vsi iz Skopega. Živele zavedne in narodne darevalke in darovale ! Lastnikom psov. Magistrat mesta tržaškega je odredil, da se imajo psi voditi na konopen ne samo po dnevi, ampak tudi po noči. To se je odredilo z ozirom na ponavljajoč« se slučaje stekline psov in ker so ti slučaji nevarni tudi za življenje ljudij. Vsacega psa, na katerem se pojavljajo zoaki stekline, je naznaniti nemudoma pri fivinozdrav-niku ali na magistratu, ali na c. kr. policiji. Brez« brižnost v tem pogledu se bode kaznovalo po zakonu. Gibanje med čevljarji. Sinoči so zborovali čevljarji-mojstri, da se posvetujejo o spomenici pomočnikov. Izvolili so odbor, kateremn naj se pritegnejo tudi zastopniki d?l»vcev in ki naj prouči želje teh poslednjih in ki naj sporoči potem. Zadovoljstvom beležimo, da je vladala nekaka dobrohotnost, ali vsaj ni bilo načelne nssprotnosti do delavcev. To vzbuja nade, da se te vprašanje reši gladkim potem. Izpred sodlita. Včeraj sta sfala pred deželnim sodiščem 18letni Josip Stare p. d. Ćrnibalac in 241etni Anton Fortuna p. d. Lucian, oba od sv. Antona pri Kopru. Zakrivila sta hudodelstvo proti nravnosti na škodo dveh dekletc. Razprava je bila seveda tajna. Fortuna je dobil jedno leto, Stare pa 6 mesecev ječe. Poljski mscen. Pred nekaterimi dnevi je nmrl v Varšavi zasebnik Edvard C z a b a n, bivši trgovec in bogaUš ter ostavil potskej akademiji zna-nosti u Krakovem legat 50.000 rubljev, nadalje kakor ustanovo osem štipendijev za dijake krakav-skega vseučilišča 30 000 rubljev in ravno toliko rubljev za dijake Ivovske univerze. — To je res narodni dobrotnik! Pot okoli zemlje v 33 dneh. Ko bode dovršena sibirska Železnica, premeriti bodemo mogli v 33 dneh okoli zendje. Potovalo se bode po sledečih krajih: Iz New-Jorka v Bremen v 7 dneh, iz Bremena v Petrograd ;v dnevih, iz Petro-grada v Vladivostok v 10 dneh, od Vladivostoka v San Francisco v 10 dneh, od San Francisco v New-York v 4«/t dnevih. Potni stroški bodo znašali 500 dolarjev, od katerih pa pripade 382 dolarjev na vožnjo, a 218 na preživljanje. Poboji v Sjeničaku pred sodiftfiom. Preiskave na lici mesta — in fncio loci — so dovršene, pre skovalni sodnik in državni pravdni sta se povrnila v Zagreb. Dne 21. t. m. so prignali žandarji nadaljnih 120 obdolžencev v ječe zagrebškega sodišča; mej prizoanci je tudi žensk. Zdaj je vseh prizadetih v zaporu 162, proti katerim se je uvela preiskava. Mej njimi sta župnika Pupek in Nikolič, župan Mrkcbr*da, krčmar KatiČ, trgovec Frohlicb, pek Žugčič, pet žousk in 151 kmetov. Volkovi v Bosni. .Bosanska Pošta" poroča, da so se v Krnjevši, okraj Petrovac, pojavili volkovi na paši Rade Obradovida in mu raztrgali Štiri ovce. Ostanki raztrganih ovac so ležali v goj-zdu Razoje. •Past" zs volkove. V nekem kraju v Rusiji so nedavno temu volkovi raztrgali nekemu kmetu jedno svinjo iu dvoje ovac. Prefrigani kmet pa si i je izmislil originalno sredstvo, da bi uničil volkove, j Ne ve se, od kodi je dobil neko vrsto razstreljivo, iz katerega je napravil nekako .bombo". To bombo j je zavil v truplo zaklane koze in položil v nastavo ' volkovom v veliki daljavi od svojega doma, v samoti, In res ni trajalo do!50, ko je bilo čuti grozovit grom sem od samote. Kmet, sluteči, kaj se je zgodilo, je hitfl gledat in ostrmel je Na kakih 60 metrov v razdalji ležalo je na stotine kosov še kadečih se de'ov volčjih trupel. Kmet je sklepal, da je »oralo priti kakih 10 volkov do nastavljene koze, katero so jeli raztr&avati in ki so o tem sprožili .bombo" skrito v truplu koze. Kmetova „bomba" jih je raztrgala na drobne kose. Klin s klinom. V neki banki v Bruselju se fe pripetil dne 2. septembra t. I. sledeč zanimiv slu-čajček. Trije uradniki, Nemci, so prišli nekega dne (najbrže z namenom, da bi dražili ravnatelja, Francoza) v službo slovesno opravljeni, s cilindrom in frakom. Na vprašanje ravnateljevo, čemu ta nastop, so odgovorili Nemci: „Danes praznujemo spomin na dan pri Sedann. (Kjer so Nemci potolkli Francoze). Nekaj dni na to je poklical ravnatelj k sebi one tri Nemce ter jim zaklical: .Pred ' kratkem ste praznovali vi t-ije dan pri S danes pa praznuje« jas vnjno pri J>"i? in sp njajoči se našega velike?* Napoleona, vržiim v. vse tri čez prag!" In tako so morali ostiviti nagajivi Germani svoje dobre službice in oditi z dolgimi nemškimi nosovi. Dobro jim tekn lol „Jurčič in parket". Malo epiloga. Napisal Vladimir Leveč. Gospod X-Ne-Starina je bil tako prijazen, da mi je na mej zagovor posvetil še nekoliko vr< stic za moj album Prav iz srca hvaležen sem mu za to, saj mi je uprav ta .album" pokazal docela, s kom se mi je boriti..... Mislim, ne, prepričan sem, da je iskati izvora vrsticam, ki so naaenjeue mojemu albumu, ravno tam, kjer so bila spočeta jadikovanja ,mo-ralistovke" v „Slovenskem Listu". In to razsodnim in pametnim ljudem pove vseli O tem, ali imamo mlajši književniki pravico, pisati starejšim nekrologe, ali smemo izražati o njihovih delih svojo sodbo in semterlje tudi obsodbo, se z gospodom X.-Ne Starino ne bom prepiral ; saj ve ves Širni slovenski svet, da neki ljudje nikakor ne morejo pozabiti, da so ravno mlajši književniki dostojno ocenili njihove spise ter jim odkasali edino zasluženo mesto. Iz tega razloga pa tudi mlajši književniki na veSne Čase ostanemo nedovzetni naukom in dobrim svetom gospoda X.-Ne- Starice. Ravno tako tudi ne bom odgovarjal in prigovarjal vsporejeuju znanih Gruuovih besedi z mojimi. Kdor to dela, kaže s tem le, da ali mene ni mogel razumeti ali pa me ni hotel, kar je vsekakor verjetnejše. Tako početje se sodi samo 1 Samo nekaj imam še pripomniti in to se tiče vprašanja X.-Ne Starine, kakšna je moja sodba o „Tugomeru", za kakšnega duha bi imel Jurčiča, ko bi bil spisal samo .Tugomera". Nehote sem se spomnil tu, da je bilo od iste strani, ki sedaj tako hvali in poozdiga Jurčičevega „ Tugomera", takrat, ko je to ddo izšlo, slišati popolnoma drugo iu to skrajno negativno sodbo. Kar se je takrat v nekem zakotnem slovenskem lističu napisalo o „Tugomeru", presegalo je meje literarne dostojnosti, pa tudi — zdrave človeške pameti; sedaj pa za Jurčiča ,je-din njegov aTu;omer" govori za vse čase slovenskega naroda". Seveda, ako je treba mahati po novi struji v beletristiki in kritiki, dobro je vsako, tudi najpodlejS« sredstvo, zataja se c*lo prepri* čanje..... Da se mi pa vsaj v nekem oziru ne bode mogla očitati nehvalt-žuost, zato se tudi jas osmeljam poklanjati X.-Ne-3tarini v album nekaj verzov, ki sem jih nedavno bral v nemških novi-nab. Evo jih 1 „De mortuis nil nisi bene". Ein edles Wort der Pietat! Nur leider wird der Sinu, der schone, Von kleinen Geistern arg verdreht. JVer sich in Leben hat erprobt, Wird nach dem Tode erst gelobt, Dafilt beschintpft der Krittler Heer Den Mam im Leben umsomehr! # * • H koncu, dragi moj X.-Ne Starina, še enkrat vsprejmite najiskienejšo zahvalo za svoje dragocene, v moj album napisane vrstice t Žil mi je samo, da Vam nečesa ne norem zamolčati. Hudomušen prijatelj, kateremu sem bil pokazal Vaš spominski list, zapisal mi je takoj za njim v album te Bodenstedtove stihe : „Mirza-Schafli 1 Du miUstest blind sein, Von Herzon ein Grelo, von Glauben ein Kind sein, "Wollto8t Du Dioh in Deinem Tliun ud Dichten Nach Glauben und Satzung der T h o r 8 n richten IH Dixi! V „Edinosti" se jaz ne nameravan več srečati z X. Ne Starino*). Če hoče on še zabavljati in klevetati, habeat sibi! Tolažim se z Goetlieje-vimi besedami, ki so se ravno v zadnjem času večkrat ponavljale med Slovenci: Pustite pse, naj lajajo, To kaže le, da jahamo! V Gradcu, dne 21. oktobra 1897. *) Zdi ae nam, da •• g. dopisnik moti t osebi svojega nasprotnika. Op. uredništva. Narodno-gospodarske stvari. V pomoč poljedelcem. Dne 25. t. m. je zboroval na Dunaju prvi avstrijski shod posojilnic. Predsedoval mu je nižeavstrijski deželni maršal grof Gtudenus ob navzočnosti poljedelskega ministra grofa Ledeburja, zastopnikov finančnega minister-stva in c. k. kmetijske družbe. Poljedelski minister grof Ledebur je dejal, da si prizadeva na vso moč, da stopi v veljavo v Avstriji zveza samopomoči z državno pomočjo. Shod je sprejel re* solucijo, s katero se naroča deželnemu odboru, naj dela na to, da se v poljedelskem ministerstvu zasnuje poseben delokrog za kmetijska združevanja in da se imenajejo izkušenoi za poslovanje v tem delokrogu iz Raiffeianove organizacije. Raiffeisnovzistem sloni na podlagi samopomoči v zvezi z državno pomočjo. V tem smislu se snujejo posojilnice po deželi in se dadalje hočejo snovati tudi kmetijske zadruge, t, j. družbe, katerim bode možno s pomočjo državnega pokroviteljstva delovati v smislu napredka in zboljšanja blagostanja. Da se v poljedelskem ministerstvu samem zasnuje poseben urad, ki bode nadzoroval to organizacijo, tega je želeti za vse dežele. Da bi se kaj skoro uresničila ta misel 1 Kadar se uresniči ta misel teiaj se postavi tudi zanemarjeno kmetijstvo na trdnejše noge, tedaj bode nahajal nai kmet krepke zaslombe na najvišem mestu v vseh kmetijskih stvareh, česar ni bil deležen dosedaj v vsem potrebnem obsegn. Poziv na škod poljedelcev na Dunaju dne 14. novembra t I. Tak poziv smo prejeli od „Deželne zveze kmetovalcev na Nižje-Avstrij-•kem". Iz tega poziva posnemamo: Z ozirom na obstoječo in naraščajočo bedo kmetijstva v Avstriji se je sklenilo, da se sezove javni shod kmetovalcev iz vseli dežel naše države na Dunaj, v dan 14. novembra t. 1., na katerem shodu naj bi se posvetovali, kako preprečiti razpadanje kmetijskega stanu v pokrajinah naše monarhije. Potreba tega shoda je nastala pa vzlasti vsled nenaravnih in nezdravih odnošajev v javnem gospodarskem sistemu, kateri je provzročil, da je stotisoče kmetij zadolženih in da tisoči kmetovalcev ostavljajo svoj doos in se podajejo daleč od svojega kraja. 12 milijonov avstrijskih kmetovalcev pa prosi že dolgo dovolj za obljubljeno pomoč, katera pa noče priti. Opetovaua predloga glede organizacije kmetijskih zadrug, ki je ostala brez uspeha, ob enem brezuspešni trud za odpravo žitne odrtije in pre-osnutje produktnih borz; naravnost neumljive in škodljive naredbe glede prometa z mletjem in nedopuatuo poattljštivauie aveze i O mersko na stari podlagi — — vsa ta vprašanja silijo na m^jno pospešitev korakov, da se ti kričeči nedostatki odpravijo in se obvaruje avstrijsko kmetijstvo go* tovega pogina. Ker je tudi kmetovalec zaščitnik države, ker tudi kmetovalec sme zahtevati državne pomoči in varstva, in ker kmetovalec ne more živeti le ob politik), marveč se zamore razvijati le na podlagi socijalnih in gospodarskih koristnih izprememb in to brez ozira na narodnost in jezik, tedaj je dolžnost vseh avstrijskih kmetovalcev, da kakor jeden mož zahtevajo skupno državne pomoči. Za ndeležbo na shodu je priporočati z ozirom na oddaljene kraje, da odpošljejo posamična kmetijska društva svoje pooblašCenoe, alida celo pojeden pooblaščenec zastopa več kmetijskih društev. V ta namen so najbolji deželni in državni poslanci, ki že tako ali taku nživajo zaupanje kmetovalcev. Krščansko socijalni poslanci nemške in slo* vanske narodnosti so se dosedaj oglasili že v večini za udeležbo shoda. Tudi poslanci drugih strank, tako nemška ljudska stranka in Poljaki, so se že oglasili. Udeleženci naj se priglasijo pri zapisnikarju shoda, župniku Rudolfu E.chUomu v Nnssdorfu pri Dunaju. Najnov ej&e vesti. Dunaj 26. Izvrševalni odbor desnice objavlja nastopili kuuiunikč: Glede razprav o predlogu Di-paulijevem smatra eksekutivni odbor desnice za ivojo dolžnost, da konstatira, da je bil pripravljen glasovati za prednost predlogu Dipaulijevemu in ta predlog, kaker tudi druge predloge o jezikovnem vprašanju, izročiti odseku, ki naj bi ae volil. Le giede Caaa, kedaj naj bi ae razpravljalo o tem predlogn, menile so skupine na desnici z ozirom na eminentni državni interes, da se pred predlo Dipaul'jevt-m brez obstmkctje izvrši vsaj prvo či tanje nagodbenega provizorija. Dunaj 26. (Zbornica poslancev.) Podpredsednik Abrabamovič je prečital &Qy\*rprwl$ednika dra. Kathreina, katerim naznanja isti zbornici, da je odstopil od predsednikva. Volitev predsednika se bode vršila v jedni prihodnjih sej. Posl. L u e g e r ia tovariši ao interpelovali ministerskega predsednika radi včerajšnjega govora ministrskega predsednika ogerskega, barona Bantfy-a, po katerem govoru bi ae dalo sklepali, daje Ogeraka pripravljena eventuvelno jednostran-ako uravnati razmerje med Avatrijo in Ogersko. Radi velike važnoati te izjave vprašujejo interpe-lantje, kake odredbe misli ukreniti vlada, ako se provizorij ne reši ustavnim patom? Posl. Gi r o s a in tovariši so predložili predlog za obtožbo vsega miniateratva radi naredbe za silo od 24. avgnata o podaljšanju zakona o davku na 8ladkor. Potem se je nadaljevala razprava o zatožbi ministerskega predsednika radi dogodkov v Hebu. MT Zm slabotne bolehave vsled pomanjkanja krvi na živcih, blede in ala-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preiskušenega učinka jo ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pollitorska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgovinah« bvaojnvk« In viatl. 3ndlmp*4tft. PAenion z*jesen —.--Pšenica ta ■pomlad 1898 11.77 do 11.78 Oves za spomlad 6.33 6.35. — R*.',.a jesen 8.67 8.b9. Koruza za maj-jnni 1897. 6.14' 5 15 Pšewica nova od 78 kil. f. 12 65 —12.75 od 7tf k lo 12 80 12-90 od 80 kil f. 12.95—13 10., od 81. kil f. 13-05 1310, od 88 kil. for. —.— —.—. l«JWn6'30 9.— prooo 615' 6'45 Pšenica: Slabe ponudbe, omejeno povpraševanje, trg mlačen. Prodaja 12000 mt. st. Vreme : lepo. jr&ff a. Neraunirani q Ud kor for. 11.50 do 56. Za notranji trgovini t Contrifugal f. 36.50 Gonoaaae f. 37— Četvorni f. 37.75 v glavah f. 3825 —— Eavre. Kava Bantu« kooiI «v»rMpe za oktr. 40.60 (h februar 41.— H*ej-'Ur^. Hantos r jo«) is^fri*«« i* oktober 32.50 n december 32.76 ia marc 33.25 »a maj 33.50 mirno. Dana^jakai boiaa 90. oktobv« 1NB7 Državni dolg v papirja „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne ukoijf? . London 10 Lat. . danes 102.10 102.30 123 05 101 45 952 25 119ti5 Napoleoni.............9.52 20 mark . . 11.76 100 itaM. ».. ......45.10 včeraj 102.10 102.25 123.25 101.50 861.-119.65 9.62"/, 11.74 46.12 V, ^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL«! <3> Rafaela* Stalia «£> O Via Malcanton St. I. <£> <3) Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in 4£> <3^ »prejemnice, žimnic in peresnie, ogledal in železnih blaganj, po cenah, da se ni bati ^rv ^ konkurence. ^ Zdravljenje krvi čaj „T I a a 6a r a I cvet- (Mllleflarl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu probavljanju ia hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, tor se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Al iw Mori" Trst, veliki trg. •C Rojaki! Spomnite ae družbe sv. Cirila in Metoda. > Domača slovenska gostilna FRANA VALETIĆA v ulici Solitario št. 12. Podpisani priporoCa se slav. občinstvu za obilen obisk ob vsaki priliki. Toči vipavska vina, bela in črna, po najnižjih cenah. Kahinja je preskrbljena vedno z jedačami. Postreže se tudi pristnim brinjovcem, tro-pinovcem in slivovcem itd. Udani Fran Valetid. * Hotel Volpioh J j,pri črnem orlu4 (Aquilanera)j y VRST y Via S. Spiridione, Corso, Via S. Nicolfr, ^ V najbolj v središču V A popolnoma na novo opravljen• A X KOPEL JI, VOZ K VSEM VLAKOM. J V V pritličju .Restavracija Pilsen" v od F. V o 1 p i c h a. Pravi trpotčev sok je jedino oni, k at ari se pripravlja v lekarni kZrinj-skemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski t r g Ste v. 20 Trpotčev sok nepieieinodeluje pri v e o h prehlanjenj ih sopnih organov, ter i'e najbolje sredstvo za prsni katar, k a -elj, prBobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se a tom zdravilom vnajkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko » p i j o in na ta načiu hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: „Vele ce njeni gospod lekarnikl P o U j it e mi So tri Bteklenice V a-Sega izvrstno delujočega trpot&evega soka; potrebujem jih za moje po-znance. Jaz bo m od dveh steklenic od nesnosn -ga kašlja popolnoma ozdravel. Hvala V »m. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaju, y0 maroa 1897." Pazi naj >e tore j, daje na vsaki steklenici vastvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo je oni pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim o p i s o m j e 75 nč. — Razpošilja se vsaki dan poštom na vsa mesta in sieor proti predplačilu (p rirač upavši 9.0 nf, 7» zamotek)alipa po poštnem povzetju. — C o n i k i raznovrstnih domačih preskuša n i h zdravil razpošiljajo se na zahtevo 7, as tonj in poštnino prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Z r i nj b ke ga trg štev. 20. Saunig A Delile va V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga mi a* in Ivokolts raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje. V VI A »I m 'OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC^OOOOOOOOOO (oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocfroooo ftljalka eea. kralj, univerzitetne tiskarne „ Wlyria ** 13 Sack8tra$86 — GRADEC — Sackstrasge 13 TOVARNA ZA OBRTNE I.\ CO ,TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" Rsutrirnl uvod — Hnji^ovezstvo. priporočajo hc za prijazne naročba bo zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov« rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov oealkov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov tedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture )ebitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjlčnlh časo-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledio Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Yia delle Acgue B — ARNOLDO COEN — Via delle Aoque B Trst ioooooooooooooooooooooooooooooooooopooooooooooc Lastnik kenaorcii lisU .Edinost1". Izdavatelj in odgovorni ureduikFran Godnik. — Tiskarna Dolenc T Trstu.