770                                                                  Listek.
Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Matija Šušteršič in jfanko Žirovnik. — Po nasvetu g. dr. Hudnika je sklenil ,obči zbor, da so člani pevskega zbora že kot taki člaui »Glasbene Matice«, predsednik in tajnik pevskega zbora pa sta zajedno odbornika »Glas-beue Matice«. Tudi se je naročilo novemu odboru, naj se posvetuje o tem, ali ne bi kazalo nastaviti plačauega tajnika, zakaj pisarniški posli narastajo čimdalje bolj. Končno se izreče zalivala g. svetovalcu Vencajzu, da se je po njega trudu kupila društvena hiša, in   potem se zborovanje sklene.
Slovenska pravna terminologija. »Slov. Pravnik« poroča v svoji poslednji številki, da je tisek in založništvo slovenske pravne terminologije prevzela c. kr. dvorna in državna tiskarna na Duuaji. Urednik pravne terminologije, g dr. y. Babnik poslal je precej  dve tretjini gradiva na Dunaj,   in sedaj se to  važno delo že tiska.
Češki kvartet v Ljubljani. Bil je izreden užitek, katerega je slovenskemu občinstvu podala »Glasbena Matica«, pridobivši sloveči češki kvartet, gospode Hoffmana, Suka, Nedbala in Bergerja, za koncert v Ljubljani. Cetvorica teh umetnikov si je bržkone že prej, nego je sploh stopila v javnost, načrtala jasen določen program svoje delavnosti. Smetana, veliki neznani mojster, naj bi bil za steber, okolo katerega bi se vrstili drugi, sosebno slovanski umetniki; da prihaja pre"cej za njim Dvofžk, genijalni simfonik, to se umeje samo po sebi; prav tako pa se ve-, da niso smeli biti izključeni klasiki. Zvesti temu programu, izvajali so kvartetisti v ljubljanskem koncertu dva obsežna proizvoda imenovanih skladateljev. Smetana je uglasbil v svojih simfoniških glasbotvorih za veliki orkester to, kar dviga srca češkega naroda: sijajue dobe njega zgodovine, in »Vvšehrad«, »Tabor«, Blanik, Sarka«, to so one veličastne skladbe iz češke minulosti, izvedene z orjaškimi pomočki modernega orkestra. Smetana si je izvolil tako rekoč intimno obliko kvarteta na godala, da poda prijateljem svojim pesniško parafrazo življenskih svojih dogodkov. Njemu, iskrenemu zagovorniku Wagnerja in Liszta, bila je nekakšna potreba, pisati glasbo na poetiški podlagi, celo ondu, kjer tega pred njim ni storil nihče: celo v komorni glasbi. Ali se mu je ta način posrečil, to so pokazali uspehi skladbe »Z mčho života«. Stara šolniška estetika, trdovratno se držeča mrtvih črk, učakala je zopet korenit poraz. — Program, torej poetiška podlaga kvartetu, katera zajedno ustanavlja njega obliko, znan je tako, da ga ni treba ponavljati. Kar se tiče izvajanja, lahko rečemo, da se odveza slčharni oceni. Meni vsaj se zdi, da je to vedno notranji dokaz popolnosti, če poslušalca nič ne zavaja, da bi glasbenemu uživanju dodajal refleksije o tem, kakšna je izvajanju tehniška stran. Kvartet, kjer igrajo štirje instrumenti tako kakor jeden instrument, kjer kar nič ne mislimo: Sedaj igra cello, sedaj vijola, sedaj druga vijolina — takšen kvartet igra resnično umetniško! In samo kvartetu štirih umetnikov, ki so tako rekoč jedne muzikališke duše, možno je uvesti v glasbeni svet takšno delo, velikansko v vsakem oziru. — Dvofdkov kvartet v Es-duru nudi čisto, absolutno glasbo, ne da bi se naslanjal na poezijo. Dvofakom delom ni bilo treba šele pripravljati tal; pokazati je bilo treba samo to, kakšno je takovo delo, če se reproducira z največjo pieteto. Učenci Dvofaka samega, poznajo kvartetisti najbolje želje svojega mojstra, in kar naj-iskreneje so proučevali njega dela. Ušla jim ni najmanjša podrobnost; preskrbno so vedeli doseči najpopolnejšo harmonijo celote, ono euritmijo, ono skladje, ki je princip absolutni glasbi. Iz kratka: kvartet je jeden najboljših kvartetov, kar jih je kje — treba bi bilo samo kosanja med kvartetisti, da bi se odločilo, če ni najboljši. — V srednji točki, Sveudsnovi romanci in zlasti v virtuvoznati polonezi Laubovi, nudila se je prvemu goslarju, gospodu Hoffmannu, prilika, da se je izkazal kot solista. Kdor Smetanov kvartet tako igra kakor on, mora sploh že biti virtuvoz. Zal, da sta bili obe skladbi, sosebno poloneza,  v soseščini   takih   dveh   orjaških   del,   kakeršni   sta   Smetanovo   in   Dvordkovo,
Listek.
771
kar se tiče njiju vsebine, oskromni, prav zelo oskromni. Ali je bilo to koncesija širšemu občinstvu ali odpočitek po silnih vtiskih, ali pa verjetneje: staro ljubljansko zl6, da nimamo  poštenega klavirja za  Brahrnsovo  sonato ?                                          K.  Hoffmeister.
Dornen. Von Simon Gregorčič. — Dunajski leposlovni polmesečnik »An der schonen blauen Donau« je priobčil že večkrat prevode iz slovenščine. Tako je prestavil na nemški jezik g. B. Krek Kersnikovo »Rojenico« ; g prof. Stritar pa je priobčil prevod svoje pesmi »Spomladi le nikar.« Zadnjič ^štev. 21. str. 497) pa je prinesel prevod Gregorčičeve pesmi iz peresa   Gojmira Kreka.   Evo ga !
Domen.
Wie pranget ihr schon, ach, wie duftet ihr siifi, Ihr Grabhiigel schmiickenden Bliiten ! Wol  pflanzt  eine liebende  Hand  euch hieher, Ein liebendes Herz muss  euch hiiten !
Und dennoch  .   .  . wer weiC,  ob  aus euch wol spricht Die Liebe,  die einstige Treue ? Nur  Siihne fiir Unrecht gar seid ihr vielleicht, Vielleicht nur  der Ausdruck der Reue.   '
Hat wohl nicht die Hand,   die so zart   euch jetzt pflegt,
Einst Jenen ohn'  Gnade gehetzet,
Hat Dem sie nicht, der unter Bltimelem schlaft,
Mit Dornen die Seele verletzet ?
Dami kam wol zu spat, ach,  ali eure Pracht, Sie passt nicht aufs Bette des   Todten : Den,  dem ihr da bliiht,  freut die Bliite nicht mehr, Der Dornen gar leicht kann er spotten !
Ins Leben  die Dornen   die Bliiten aufs Grab !
Wol umgekehrt ziemt es dem Geber:
Ins Leben  saet lieber die Bliimelein  uns,
Die Dornen  hebt auf fiir die Graber !
m. p.
»Plesanka«. Citamo v hrvaških listih, da je pod tem naslovom v vseučiliški knjigarni Roberta Ferd. Auerja izšlo osem izvirnih novih plesov za klavir, katere so zložili samo hrvaški skladatelji. V ,,Plesanki" so te-le skladbe: Dalmatinsko nfirodno kolo ,,I opet !" zložil Fr. S. Kuhač, ,,Sarajevska četvorka", po bosanskih in hercegovskih narodnih melodijah sestavil Sandor Bosiljevac, ,,Jerino kolo" (salonsko kolo v figurah), zložil F. S. Vilhar, valček ,,Un scrupule", zložil Nik. Fa/ter, polka francaise ,,Po ko-privnički", zložil Toma Sestak, hitra polka ,,Pozdrav Osieku", zložil Ante Stohr, polka mazurka ,,Golub i golubica", zložil Fr. S. Kukač, in ,,Pozdrav iz Splita", zložil Vjeko-slav Ruzič, — Kritika pravi, da so te skladbe vrlo lepe in dosti vrednejše od nemških plesovnih  albumov.   Cena zvezku   l   gld.   50 kr.
»Zlata Praha«, ta izborni češki ilustrirani tednik, katerega ureduje prof. Ferd. Schulz in izdaja največji češki založnik J. Otto v Pragi, završila je nedavno svoj deseti tečaj. »Zlata Praha« se, kakor smo to že naglašali,, po vsi pravici meri z nemškimi ilustriranimi listi, tako da bodi onim Slovencem, ki so vešči češkemu jeziku, tudi letos toplo priporočena. Sotrudniki so ji najboljši pesniki, pisatelji in umetniki češki. Iz tujih književnostij  prinaša    »Zlata1  Praha«   v  posebni   knjižnici najboljša   dela v  dovršenih pre-