DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in »prava: Maribor, Ruška cesta 5, požtni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — H čaia stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* Nefrankirana pisma se vohče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 57 Maribor, sobota, dne 17. julija 1937 Leto XII Socializem v slovenskem političnem življenju . Naš odgovor dr. Kukovcu so pozdravili vsi resni slovenski politični krogi, ki so prav tako kakor mi z obžalovanjem opazovali, kako se skušajo najbolj nepoklicani in neodgovorni ljudje s centralistično preteklostjo vtihotapiti v slovenske vrste in brezvestno licitirati s tako resnim vprašanjem, kakor je notranja politična preureditev države. Ti krogi priznavajo organiziranost in resnost našega socialističnega gibanja in dobro razumejo, da smemo tako od zaveznikov in prijateljev kakor od nasprotnikov zahtevati osnovnega političnega takta in da ne moremo dovoliti, da bi nam predpisoval taktiko in bral levite vsak politični akrobat in šarlatan. Naš odgovor je posebno zadovoljil naše delavce, ki so se že spraševali, zakaj molčimo napram vsem tistim, ki nimajo nobene pravice, da smrkajo v nas socialiste, ki smo povedali svoje stališče do slovenskega vprašanja že davno in ponovno tedaj, ko so bili ti novopečeni glasni licitatorji slovenstva najbolj navdušeni šesto-januarci, pa bi zdaj radi našli socialistični centralizem, pri čemer jim načeluje »Slovenec«, isti »Slovenec«, čigar »avtonomizem« sestoji samo še iz tega, da niše Belgrad, namesto Beograd, dočim, izkazuje Beogradu vse uslužnosti s tako gorečnostjo kakor nihče drugi. Naši delavci so čutili posebno to, da medtem, ko se je Lončarjeva skupina v sedaj že razpadli skupini »Slovenske zemlje« obnašala napram nam lojalno, so pa pod firmo Kukov-čevega »gibanja« hoteli razni ljudje vtihotapljati med nas tuje in zmedene ideje in povzročati razdor med socialističnim, delavstvom. Tako so med drugim, začeli oznanjati potrebo, naj bi se razredne strokovne organizacije postopoma likvidirale in se z nacionalisti in klerikalci utopile v »eni sami nepolitični slovenski strokovni zvezi«. To idejo je razvijal v Kukovčevem. glasilu posebno dr. I- Š., ki sicer sam sebe šteje med velike Slovence in demokrate, a se najbrže niti ne zaveda, kar razodevajo njegovi spisi, da gleda na vse javno življenje z nedemokratičnega stališča, ki ni daleč od fašistične rniselnosti. i;i j vemo> da je naše gibanje to-]ko trdno in zdravo, da ni treba pre-na mnogo črnHa ^ kfink^je At™l«Vab,od' *na vse to še ,1 S-, Če ne bi Kukovčevo glasno _ tolmačilo našega molka kot naso s a . ai pa bomo opiravili notrebno očiščevalno delo. Z njim bomo ponovno pokazali, da našemu socialističnemu gibamu, ki je združeno z imenom Ivana Cankarja, pripada vplivna vloga v slovenskem političnem življenju in da mu ni prav nič potreba, da bi vpil hosano krivim prerokom, ki se pojavljajo na obzor-iu kot muhe enodnevnice in nrogla-šajo sami sebe za edine r^edstavni-ke slovenskega ljudstva. Pozdravljamo vsakega, ki se hoče skupaj z nami boriti za liudske pravice, za svobodo in demokracijo, odklanjamo t>a neodgovorne kibice, ki jim ie vsaka itfra premalo tvegana in vsaka cena prenizka. Nas ni zatrla ne diktatura, ne »iugoras«-izem, najmanj nas bodo Pa likvidirali tisti, ki hočejo z lažnji-vim česlom o ganljivi »slogi našega naroda« vpreči socialistično delavstvo za svoje nepoznane karijeristič- Vatikan išče zatočišče Fašizmu prijazna politika se mu je težko osvetila v demokraciji Na predvečer francoskega narodnega praznika, 13. julija, je prišel v Pariz kardinal Pacelli, da kot papežev delegat prisostvuje velikim cerkvenim slovesnostim. Obisk kardinala Pacelija v Parizu, na sam predvečer francoskega državnega praznika, ki je namenjen proslavi ene največjih vekovnih revolucij, je vzbudil veliko pozornost v svetu in katoliška časopisje vseh dežel se trudi prikazati veliki pomen tega obiska. Brez dvoma ima ta obisk svoj pomen, da celo velik političen pomen, toda v obratnem smislu, kot ga hoče prikazati katoliško časopisje. Velika francoska revolucija, ki je pričela 14. julija 1789., je s proglasitvijo svobodoumnih načel: svoboda, enakost, bratstvo, prišla v nepremostljivo nasprotje s katoliško cerkvijo, kot predstavnico in zagovornico na predpravicah cerkve in plemstva zgrajenega fevdalnega družabnega reda. Od tedaj so oficijelni stiki med francosko! republiko in Vatikanom pretrgani, Francija, oz. njen režim pa proglašena kot nasprotnica rimske cerkve. Kot taka je veljala Francija do danes. Še več. V zadržanju cerkve do Francije je nastalo še ostrejše razpoloženje s prihodom ljudske fronte na oblast, o čemer pričajo zlasti brezštevilni članki, polni besnih napadov, v katoliškem tisku. Ko se je po vojni umirilo revolucionarno gibanje množic in je reakcija zopet začela dvigati svojo glavo, ko je kapitalizem spoznal, da je za zavojevanje lastnega naroda potrebna na enak način organizirana sila, kot za zavojevanje tujih narodov v vojni, ko je s težkimi milijoni pričaral na dan, najprvo v Italiji, armade oboroženih hlapcev in sklenil organizirati državot po sistemu modernega absolutizma (samovolje vladajočih), ali kakor ga je nazval: fašizma, se je cerkev postavila na stran zatiralcev svobode, zvesta svojemu odklonilnemu stališču, ki ga je zavzela do francoske revolucije. To je storila tem lažje, ker jo je italijanski fašizem za njeno pomoč bogato nagradil, ji priznal pravico posvetne oblasti, vzpostavil vatikansko državo in ji razen tega plačal poldrugo milijardo lir odškodnine. Cerkev se je zopet vselila v šole. Vzpostavljeno je bilo načelo delitve oblasti med posvetno in duhovsko gosposko. Vatikan je izpregovoril in pričel z odkrito agitacijo za fašizem in za od fašizma propagirano stanovsko državo. Svojo izpoved je napisal papež Pij XI. v znani okrožnici »Qua-dragesimo anno«. Sporedno s fašizmom je Vatikan napovedal boj evropski demokraciji, boj do uničenja, do popolnega iztrebljenja. Pomagal je italijanskemu fašizmu zavojevati demokratično Avstrijo in je brez odloga priznal tudi na rasnem principu zgrajeno fašistično diktaturo v Nemčiji, zadovoljen, da se mu je, kot v Italiji, posrečilo skleniti z novimi mogočniki konkordat. V Italiji, Nemčiji in Avstriji se je v tem času prelivala topla človeška kri, hekatombe žrtev zaznamujejo cesto, po kateri je prišel fašizem na oblast. Vatikan je gledal in molčal, id.^ ^ | , ^ j. i v ti .r v *.n t. ( J Cerkev pa se je v svojih računih zmotila. Fašizem, ko še je dokopal oblasti, ni več priznaval načela delitve oblasti med državo in cerkvijo: Vloga cerkve v Italiji je, da sme veličati pomp fašističnil proslav, v Nemčiji pa niti tega ne. kajti nemški fašizem si je ustvaril svojega boga in svojo vero. Tu ne more biti kompromisa, tu ni mogoče pomirjenje. Toda na zahtevo cerkve po priznanju njenega božjega poslanstva, je odgovoril nemški fašizem s preganjanjem in procesi. Cerkev je spoznala in spoznava vsak dan bolj, da je postala navadna jetnica fašističnega sistema. Namesto delitve oblasti med režimom in cerkvijo, zahteva fašizem vso oblast zase. Tu začenja njeno izpreobrnjenje. Pot kardinala Pacellija v Pariz je viden znak tega izpreobrnjenja. Še več! Pojava kardinala Pacellija v Parizu na predvečer francoskega narodnega praznika pomeni kapitulacijo cerkve pred svobodnimi idejami francoske revolucije, pomeni kapitulacijo cerkve pred vlado ljudske volje, priznanje načel svobode in demokracije. V trenutku, ko je cerkev v Nemčiji doživela jiajvečje ponižanje, ko fašizem brezobzirno gazi preko z njo sklenjenih pogodb, z grožnjo popolnega iztrebljenja, je vlada ljudske fronte v Franciji, v državi, s katero ne obstoja noben konkordat, noben dogovor, nobena oficijelna vez, dovolila odposlancu cerkve, da pride in govori iz Pariza katoličanom' preko reke Rena. Pacellijev govor je bil ena sama velika obsodba nemškega fašizma, ena sama velika obtožba preganjalcev, na drugi strani pa poklon Franciji, državi svobode in kulture, državi, ki jo je rimska kurija proglasila in proglašala za nasprotnico rimske cerkve, ker je zastopala načelo revolucije; svobodna cerkev, v svobodni državi! S priznanjem načel francoske revolucije, po 148 letih od njenega ka-Iendaričnega pričetka, je priznala cerkev te dni v Parizu iz ust svojega delegata tudi iz teh načel rojeno novo Francijo, ki pod vplivom soci-jalizma gradi novo, svobodno, soci-jalno in demokratično družbo. cerkvena hierarhija je smatrala ’ ’ za potrebno, da išče svoje zatočišče v zgradbi demokracije! Francoski narodni praznik dne 14. julija so v Franciji proslavili kakor vsako leto. Ta dan je obletnica, ko je francoski narod zavzel v Parizu zloglasno Bastillo, v kateri je poginilo tekom let stotine svobodoljubnih ljudi v dobi najhujše reakcije. Sile naSe internacionale naraSiajo Ameriška federacija pristopila. Izvršni odbor mednarodne strokovne zveze je imel sejo v Varšavi. Zaključena je bila seja dne 3. t. m. 3. t. m. Po dolgi razpravi je bilo na tej se-ji sklenjeno, da se sprejme v internacionalo »American Federacion of ne ambicije. Socializem je pri vsakemu narodu najboljši regulator javnega ž;vljenia in samo v interesu slovenskega ljudstva in političnega ozdravljenja v državi je, da ohranimo svoj značaj razrednega socialističnega gibanja, ki je vedno pripravljeno z vso močjo podpreti vsak boj za kulturno, Labor« (ameriška delavska zveza), ki jo danes vodi Artur Green. Pristop te zveze je bil odobren ob pogoju, da se ne more odkloniti sprejem nove druge (razredne) organizacije ameriške, ki io v Zedinjenih državah snuje sodrug John Lewis. Lewisova organi- politično in gospodarsko svobodo našega ljudstva. Socialistični proletariat ni nezavedna masa, ki bi političnim igralcem, služila kot ploskajoče občinstvo, temveč je organizirano gibanje zavednih ljudi, ki so že in še bodo najaktivneje in odločilno posegli v politično življenje. zacija vodi prav sedaj velike stavke. Lewis je pa že tudi javil pristop v mednarodno strokovno zvezo amsterdamske smeri s sedežem v Parizu. Konkordat V odboru za pretres konkordata je bil sprejet — z enim glasom. Konkordat je te dni obravnaval poseben odbor v parlamentu, ki ga je sprejel z enim glasom, oziroma z 11 proti 10 glasovom. Proti konkordatu je glasoval sam presednik odbo-bora, pravoslavni pop dr. Janjič. V parlamentu je bil stavljen predlog, da se rtaj pretres konkordata odloži, dokler patrijarh Varnava ne o-zdravi in prečitanih je bilo 221 protestov pravoslavnih cerkvenih občin. Uspešno zaključen prvi večji ofenzivni sunek pred Madridom General Miaja zadovoljen Ofenzivni sunek na črti Valde-morio—Las Rosas (zapadno od Madrida), ki je segal na jugu do Bru-nette, na desnem kraku klinastega vdora pa do Villanueva del Pardil-lo, je uspešno zaključen. Vladine čete so pri teh bojih vjele 1000 nacistov in pridobile 130 kvadratnih kilometrov na terenu, razen tega pa jim je padlo v roke mnogo vojnega materijala. Nacisti so zadnje dni poskušali s protisunki. General Franco je namreč pritegnil večje rezerve z baski-ške fronte, kjer je vsled tega nadaljevanje njegove ofenzive prenehalo. Njegov radijo je javil, da se mu je posrečilo potisniti vladine čete nazaj, pa se je izkazalo, da to ni resnica. Nasprotno. Previdni general Miaja, ki je v teku enega meseca izvršil že dva zelo lepa ofenzivna sunka, prvega proti Segoviji na zapad-ni strani pogorja Guadarama in sedaj zapadno od Madrida, proti ju- gu, utrjuje novo zavzete postojanke. Njegova vojska je odbila vse protinapade. Nacistična fronta pred Madridom je zrahljana, ker so nacisti ogroženi v hrbtu in vrženi z dobro utrjenih postojank. Na ostalih frontah ni bilo posebnih dogodkov. Republikansko vojno poročilo pravi, da je bilo sestreljenih 10 letal. Ogromni stroški Italije za Španijo. Po vesteh angleških listov je imela Italija doslej štiri milijarde lir izdatkov zaradi vmešavanja v špansko državljansko vojno. Znesek torej pre-seza naš enoletni državni proračun. Na pomoč 450.000 stradajočim v Santandru S. Emil Vandervelde je objavil v vseh socijalističnih listih članek, v katerem poziva vse svobodoljubne ljudi, da priskočijo na pomoč prebivalstvu in beguncem v mestu Santandru, kamor so se umaknili Baski po padcu Bilbaja. V mestu, kjer je bilo v normalnih časih 80.000 ljudi, jih je sedaj z begunci vred 450.000 (od teh 50.000 otrok). V članku pravi, da demokratična Evropa ne sme prepustiti teh žrtev fašizma svoji usodi. —///— Francija je ukinila tuje nadzorstvo nad njeno mejo v Pirenejih proti Španiji. Zapora meje pa še ni dvignjena. Anglija je stavila nove predloge glede nevmešavanja. Predlogi pa veljajo le, če se doseže sporazum za odpoklic tujih čet. Angleška delavska stranka je proti temu načrtu, ki naj bi do neke mere priznal Francu pravico vojskujoče se stranke. — Nemčiji in Italiji ter Francu pa je angleški predlog mnogo premalo. —til— Velika veiina za s. Bluma Socialistični kongres odobril delo Blumove vlade in pritrdil sedelovanju v drugi vladi ljudske fronte. Socialitistični kongres v Marseillu, katerega izid so pričakovali v Franciji z veliko napetostjo, ker je od njegovih sklepov bila odvisna u-soda. druge vlade ljudske fronte, je sprejel tri resolucije. S prvo resolucijo je odobril s 4539 proti 19 glasovom delo vlade s. Bluma, pri čemer se je 828 delegatov vzdržalo glasovanja. Z drugo resolucijo je odobril kongres sodelovanje socialistov v Chau-tempsovi vladi z 3484, proti 1866 glasovom, 53 delegatov pa se je glasovanja vzdržalo. O nadaljem delu socialistične stranke so bile predložene tri resolucije, prva ss. Bluma in Pavla Faurea, ki je dobila 2949 glasov, druga od Zyromskega, ki je dobila 1545 glasov in tretja, s. Pivertova, ki je dobila 894 glasov. Od Bluma in Faurea predložena resolucija zahteva, da ljudska fronta izdela nov program, ki naj obsega podržavljenje rudarstva, kemične in elektrotehnične industrije, železnic, plovidbe in zavarovalnic ter uvedbo nadzorstva nad denarnimi zavodi. V ustavnem oziru zahteva resolucija omejitev pravic senata in drug volilni red za senat. Kongres je naložil strankinemu vodstvu, da ščiti interese republikanske Španije, se zavzema za mir v okviru Društva narodov in da ostane stranka zvesta principu razorožitve. —Ul— Dotna U% svetu Prosperitete še ne bo konec? V zadnjih dveh letih se gospodarstvo v splošnem izboljšuje, čeprav delavstvo le malo ve o tem, ker ob nekoliko večji zaposlenosti draginja skokoma narašča in s tem kupna sila pada. Berlinski zavod za proučevanje konjunkture pravi, da prosperiteta še napreduje. Zaloge surovin se porabljajo sproti, oživlja se mednarodni trg. Dobički rasejo. Produkcijski stroški pa naraščajo. V Zedinjenih državah so mnenja, čeprav se že boje bodoče krize, da krize ne bo pred 1938. Po tem tolažilu se nam ni nadejati »trajna prosperitete«, pač pa Pred stavkami na Poljskem 130.000 tekstilcev v gibanju. Strokovna organizacija tekstilcev, ki šteje 130.000 članov, je sklenila 13. t. m. stopiti v stavko najprej v Lodzu in razglasiti splošno stavko. Delavstvo zahteva 20% zvišanje plač in uvedbo 40-urnega delovnega tedna. Nadalje so strokovne organizacije v Katovicah odklonile predlog vlade, da se skrajša delovni čas v rudnikih od osem na sedeminpol ur. Delavstvo zahteva, da 'se za vse rudarsko delavstvo uvede šesturni dnevni delavnik. nas utegne v dveh, treh letih zadeti nova hujša kriza, če se ne izvedejo bistvene gospodarske reforme. Pomanjkanje železa povzroča težave pri gradbi stanovanj na Čeho-slovaškem. — V Angliji pa so znižali uvozno carino na železo. V borbi proti Antikristu. V Nemčiji so izdali katoliški škofi proglas za skupno borbo proti Antikristu, ki so ga prečitali tudi po protestantskih cerkvah. Antikrist pa imenoma ni naveden v proglasu. Železnice v Franciji bo prevzela država, kakor je napovedal s. Blum na kongresu socialistične stranke v Marseillu. Francoski fašisti so kupili dnevnik, Francoski polkovnik De la Ro-que je* kupil pariški list »Le Petit Journal« za 9 milijonov frankov, to je nad 20 milijonov dinarjev. Denar so dali najbrže kapitalisti in bankirji. Za fašizem žrtvujejo namreč radi milijončke, ki se dobro obrestujejo. (Časopisi rastejo kot gobe po dežju, v dobi diktature se je z vsakim režimom rodilo najmanj po eno glasilo v vsaki pokrajini. Ko bi se ljudje pri vsakem novem časopisu vprašati odkod denar za tako drago podjetje, bi poplava časopisov kmalu nehala, ker bi nihče ne nasedel.) Skandinavske države in Sovjetska Rusija so v zelo dobrih odnoša-jih. Po obisku švedskega zunanjega ministra socialnega demokrata Sand-lerja v Moskvi pride ruski zunanji minister Litvinov na obisk v Stockholm (Švedska) in Helsinski (Finska). Tudi Turčija hodi s Sovjetsko Rusijo, Turški zunanji minister Rudži Aras, ki je že večkrat obiskal Beograd, se sedaj mudi v Moskvi. Steklenice za vlaganje sadja in murk, ne kupite nikjer ceneje kakor pri firmi Andrašič Tovarniška »aloaa posode, stekla >it porcelana Maribor ■ Vodnikov trg 4 Povsod, gre glas B- Ransus zlatar, Kranj je za nas/ Zahtevajte ceniki Obiščite 6 MARIBORSKI •TEDE!! od 31. julija do 8. avgusta 1937 50 odst. popusta na železnicah in parnikih od 29. julija do 10. avgusta 1937 Velika gospodarska In kulturna revija Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - Prva fitopatološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Akvaristična- Kuncerejska- Golobar-ska razstava - Razstava malih živali -Modna revija - Mednarodni plesni turnir -»Sen kresne noči« pod vedrim nebom -Koncerti - Kongresi - Športne prireditve -Veselični park na razstavišču i. t. d. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji — Zeleno romantično Pohorje — Vinorodne Slovenske gorice — Gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo! A. M. de Jong: 36 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena Na uho mu je udaril šum, ki ga je prebudil iz zamišljenosti, bil je šumi svilene obleke; ko je pogledal kvišku, je stala lepa, mala gospa v modri obleki pred njim; vsa se je svetila, kot da bi bila ožarjena. V roki je držala majhen bel krožnik in na njem izredno veliko jabolko; smehljajoč se ga je gledala, lirnela je fine, lepo enakomerno raščene zobe, bele kot sneg. »No, Mereyntje,« je rekla, »ali se ti dopade .ta soba?« »Meni se zdi lepa... zelo lepa,« se je izvilo Mereyntjeju iz globočine njegovega srca, priznavajoč odkrito svoje občudovanje, »Še nikdar nisem videl tako lepe sobe, nikdar v svojem življenju! ...« »Si pač lahko mislim,« se je smejala lepa gospa. »Kako hočeš imeti jabolko? Ali naj ti ga olupim ali pa ga boš pojedel kar neolupljenega?« »Olupiti bi ga bilo škoda, ko je pa tako lep,« je odgovoril mali in je zaljubljeno pogledal rdeči, okrogli sad na majhnem, belem krožniku. »Torej ti ga dam kar takega, kakršno je.« Mereyntje je sedel z lepim, rdečezlatim jabolkom v svojih rjavih ročicah, upirajoč svoje temne, okrogle oči, iz katerih je sijala sreča, v modre oči lepe gospe, ki je zavzela mesto na stolu, njemu nasproti. Ni se ganil; v lahnem smehljaju, ki mu je neprestano igral okoli ustnic sta se odražala otroška zadrega in občudovanje. Preteklo je precej časa ... »Ali se ti dopadem?« ga je vprašala gospa iznenada in se zasmejala tako prešerno, da se je izza njenih temnordečih ustnic prikazala cela vrsta snežnobelih zob. »Da!« je odkritosrčno dahnil Mereyntje. »Ti izgledaš skoro tako, kakor sveta Marija, naša ljuba Gospa ...« Kot zamaknjen jo je dolgo opazoval s svojimi žarečimi očmi, v katerih se je odracalo občudovanje priproste, nepokvarjene otroške duše. Lepo gospo je oblila rahla rdečica, z naraščajočim zanimanjem je gledala malega dečka, ki je tako mirno govoril o tako čudnih stvareh. »Tako torej se ti zdi, Mereylitje? Ali si sveto Marijo že videl?« Sanjavo so gledale Mereyntjejeve oči. »Ne,« je odgovoril obotavljajoče, »nje vendar ni mogoče videti. Toda mislim si pač, da izgloda tako kot ti... da je tako lepa... in tako dobra...« Lica lepe gospe so postala rožnordeča. »Ti mali kavalir!« je vzkliknila, sc sklonila nadenj in ga poljubila na obe lici. Mereyntjejevo glavo je objel čudovit vonj, sladek, kot od tisoč rož: nekoliko prestrašen vsled nenavadnega ljubkovanja, sc je stisnil še globlje v naslonilo. Njegov obraz je žarel kot ogenj, ko je lepa gospa, smejoč se, omahnila na svoj stol. Zopet sta sedela drug drugemu nasproti. Mereyntje je vrtel jabolko v svojih rokah in jo gledal, kot da bi se te prikazni ne mogel nikoli dovolj nagledati. Kako krasna je bila! Okoli vrata je imela tanko, zlato verižico in na njej je visel rdečerjav kamen ... brez križa. Zamišljen je vprašal Mereyntje, ne zavedajoč se ostrine svojega glasu: »Zakaj pa nimate ničesar v vašem stanovanju, kar bi spominjalo na Boga in podobno?« Toda še predno je gospa, začudena, mogla odgovoriti, so vstopili v sobo možje in gospod Valter je rekel: »Težko je ranjen, Goort. Pusti ga raic par dni tu, to bo še najbolje.« Vrč je zrl temno pred se. »Prokleti podlež!« je klel. »Ako ga dobim v svoje kremplje, kosti mu zdrobim!«^ Mereyntje je opazil, kako Je hušknila temna senca čez obraz lepe gospe, ki se je na mah zresnil. Rad bi jo bil pomiril, da Vrč vendarle ne misli tako hudo in da je vendarle dober človek, toda, ker jih je bilo toliko okoli njega, ga je zapustila ravnodušnost. Sedel je na stolu in bil v hudi zadregi. Negibno so oklepale njegove rjave ročice jabolko, ki mu je počivalo na kolenih. Dolgonogi gospod se^ je porogljivo režal. S svojim neprijetnim, hreščečim glasom je rekel divjemu lovcu: »Kosti polomiti? To je hitro rečeno, prijateljček, toda težje storjeno.« (Dalje prihodnjič.) 7n krajevne faktorje rudarskih strokovnih °rganizacij, načelstvo II. skupine, pa vse £astopnike II. skupine iz prizadetih rudnikov. Sklep se je takoj sporočil Delavski zbornici v izvršitev. Na predvidevani konferenci se bo razpravljalo o merah za omiljenje bede in o-stalih ukrepih za dosego upravičenih zahtev rudarskega delavstva. Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem zdravniku dr. Jenšterlu za njeovo požrtvovalnost, ker je rešil mojo hčer smrti vsled gadovega pika, obenem se tudi zahvaljujem g. dr. Cizlju za njegovo pomoč. Sajovic Tobija, Loke 187, Trbovlje. Celi« Pomanjkljivost označbe cestne smeri na križišču. Pešči, ki se mude v bližini kapucinskega mosta, morajo večkrat pojasnjevati raznim inozemskim avtomobilistom, da edino preko mostu vodi prava cesta proti Laškemu Rim. Toplicam itd., ker tujci nikakor ne verjamejo, da je mogoča vožnja do navedenih krajev preko tako modernega mostu. Na do-tično križišče spada prometni stražnik. V skrajnem slučaju bi zadostovala tudi tabla, z označbo cestne smeri. hi..!-. ;xi c«. :.,£ic.sa Kolosalen ugovor. Dne 14. t. m. je bila pri tukajšnjem okrožnem sodišču ponovna razprava proti tv. Westen radi izplačila mezde trem protizakonito odpuščenim delavskim zaupnikom. Zastopnik toženke je izjavil, da zaupnikom ne pritiče plača, ker niso več izvrševali svoje funkcije. (Kateri ? Puščeni zaupnik pa še lahko izvršuje svo-1° funkcijo? Op. por.). Sodišče je bilo se-v®da drugega mnenja in je obsodilo tv. We-s‘en na polno izplačilo mezde delavskim ZaUipnikom. Popravek. Svarilo, ki je bilo objavljeno v našem listu dne 10. t. m., nam je poslal Škorjanc Jos, in ne Gorjanc, kakor je bilo pomotoma .objavljeno. i G u Stanj Preminul je dne 7. julija zvesti član SMRJ Osojnik Franc po kratkem bolehanju Žrtvi naj velja naš zadnji pozdrav, njegovi težko zadeti ženi pa naše globoko sožalje. Zahvala. Podpisana se najiskreneje zahvaljujem članom SMRJ za darovani venec in vsem, ki so spremljali mojega moža na zadnji poti. Žalujoča žena. LaSko Plačilo nadur. Kako potrebna je strokovna organizacija, se vidi pri plačilu nadur. V eni tovarni, kjer je večina delavstva organizirana in ima svoje zaupnike, se v Tedu izplačujejo nadure. V drugi tovarni pa, kjer je malo organiziranega delavstva ter so brez delavskih zaupnikov, pa ne, pa tudi sicer postopanje z delavstvom v tem pod-jetju ni baš rožnato. Delavstvo si nadure sicer točno zapisuje, kar pride enkrat še mogoče prav, vendar je po našem mnenju bolje, »drži ga, kot pa lovi ga«. Milili!! Delav. kulturna zveza »Vzajemnost«, podružnica Studenci priredi dne 15. avgusta 1937 MLADINSKI DAN Naproša se vse kulturne, športne in strokovne organizacije, da ne priredijo na ta dan nobne prireditve in da se udeležijo te proslave. Spored sledi. Odbor. Ljubljana Mezdno gibanje. Mesarski mojstri nočejo skleniti kolektivne pogodbe s pomočniki, dasi se pogajanja vlečejo že skoro vse leto. Najbrž ne verjamejo v solidarnost pomočnikov. — Soboslikarji in pleskarji so tudi v gibanju za kolektivno pogodbo. Mojstri se kažejo trmaste kot mesarji. Ne podpisujte ničesar! Te dni je firma, ki bo gradila Mayerjevo hišo, odpustila nad 30 delavcev, češ, da jih je najela samo za poskušnjo. Nekateri delavci so res podpisali tako izjavo, drugi pa ne. Tisti, ki niso podpisali bodo najbrž dobili plačilo za 14 dni. Ker delavci premalo čitajo, ne vedo, da delavec ne sme podjetniku nikdar ničesar podpisati. . • • • • • Stara Ljubljana izginja. Začeli so s podiranjem hotela »Slon« nasproti glavne pošte. Maribor Beseda socialističnih zaupnikov V četrtek, dne 15. julija se je vršil v Mariboru izredno dobro obiskan sestanek socijalističnih zaupnikov. Sestanku je predsedoval s. Eržen, poročal pa je s. P e -te jan. Na sestanku zbrani zaupniki so z velikim odobravanjem in soglasno sprejeli to-le resolucijo: Politični sestanek mariborskih pristašev bivše Socijalistične stranke Jugoslavije, kateri se je vršil dne 15. julija 1937, je po zaslišanju referatov o političnem položaju in odnosih do združene opozicije izjavil, da: 1. vzame na znanje in odobrava dosedanje delo in taktiko lokalnega, pokrajinskega in centralnega vodstva bivše Socijalistične stranke Jugoslavije napram vsem političnim dogodkom v državi; 2. odobrava pismo poslano predstavnikom bivše skupine »Slovenske zemlje«, da je postal dogovor z dne 20. julija 1936 radi razdvojitve te skupine na dva dela, brezpredmeten; 3. najodločneje odklanja sumničenja in podtikanja iznesena v pismu g. dr. Kukovca z dne 18. junija t. 1. ter odobrava odgovor na to pismo poslan dne 6. julija t. L; 4. pozdravlja vse napore bivše demokratske, zemljoradničke in radikalne stranke ter seljačke demokratske koalicije za dosego sporazuma in enotnega stališča glede notranje ureditve države, na podlagi najpopolnejše demokracije in svobode, ob priznanju narodne samobitnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov ter popolne socijalne pravičnosti; 5. nalaga vodstvu bivše Socijalistične stranke Jugoslavije, da te napore združene opozicije z vsemi močmi podpira in da v boju za te zahteve na katerikoli način naj-živahnejše sodeluje. Obenem priporoča, da se v bodoče sklepa dogovore samo z organiziranimi skupinami, ki za tako skupno delo nosijo polno odgovornost. Odklanja pa dogovore s poedinci, ki si le domišljajo, da nekoga predstavljajo, sicer pa iščejo le možnost, da dajo izraza svojim osebnim stremljenjem in častihlepnosti. Sestanek poziva vse pristaše bivše Socialistične stranke Jugoslavije in prijatelje socijalizma, demokracije ter socijalne pravičnosti, da z vsemi močmi podpirajo to delo in da, dokler nimamo odobrene svoje socijalistične stranke, se vsi kot en mož strnemo okrog »Delavske Politike«, kot glavnega glasila teh naših teženj, da bomo vsi njeni naročniki, sotrudniki in agitatorji. Da postanejo vsi socialisti člani kulturnega društva »Vzajemnosti« in drugih naših kulturnih, razrednih, strokovnih in gospodarskih organizacij, da osposobimo delavski razred za boj proti reakciji, za boljši košček kruha in obrambo pridobljenih pravic na socialnopolitičnem in gospodarskem polju. Konferenca izraža svoje simpatije in solidarnost z vsemi borci za svobodo in proti fašizmu, doma in po svetu, zlasti pošilja svoje pozdrave izmučenim toda junaškim borcem demokratične Španije. Kateri pekovski mojstri spoštujejo na-redbo o omejitvi nočnega dela? Pekarne, ki spoštujejo naredbo o omejitvi nočnega dela in pravico pomočnikov do nočnega počitka so: »Delavska pekarna«, Scherbaum, VVitlaczil, Čebokl in Nabavljalna zadruga. Ostalih se o veljavnosti naredb ne da prepričati drugače kot — s kaznimi. Ponujajo pogajanja. O volitvah delegatov ljubljanskega Podpornega društva železniških uslužbencev v delavnici drž. ž., pri katerih je na čudežen način izginilo preko 80 glasovnic, se bo še govorilo. Zaenkrat je na ultimativno zahtevo prizadetih volilcev ljubljansko vodstvo predlagalo, da se naj vrše pogajanja. Volilci so mnenja, da se bodo po »pogajanjih« morale vršiti takoj nove volitve. Stavbinski delavci se tudi ne bodo pustili kar tako. Na stavbi v Magdalenskem predmestju, ki jo gradi tvrdka Nasimbeni, je za polirja g. K., ki zna priganjati, vrh tega pa obldada delavce s takšnimi priimki, da jih ne moremo objaviti. Delavec je vse drugo, samo človek ne. — Higijenski predpisi se ne izvajajo. Stranišča ni. — Ko je padla opeka s strehe in malo, da ni zadela delavca na glavo ter je zaupnik pozval polirja, da se naj bolj previdno dela, je polir rekel; »Kaj to, naj ga ubije!« Pozivamo g. polirja, da naj izbira besede, g. stavbenika pa, da posvari g. polirja, sicer bo moral izbirati, da ali ostanemo mi, ali pa polir. Delavci nismo nobena divjačina. — Stavbincl. Učni tečaj za moško krojenje priredi banovinski obrtnopospeševalni urad v Mariboru. Udeleženci se naj zberejo v ipondeljek, dne 3. avgusta ob 17. uri v drž. deški mešč. šoli v Krekovi ulici, kjer se bodo vpisali in se bodo obenem določile vsakodnevne ure predavanja. Nove prijave se še vedno sprejemajo. Prihodnji tak tečaj se bo v Mariboru vršil čez dve leti. Tečaj traja 6 tednov in poučuje strokovni učitelj g. Knafelj. Znižanje vizumskih pristojbin za inozemske obiskovalce letošnjega Mariborskega tedna. Obiskovalci Mariborskega tedna bodo plačali znižan vizum Din 20.—, kdor pa biva v Jugoslaviji najmanj tri dni, ima pa itak pravico na kopališki vizum. Tudi za avtobusne izlete, ne glede na število potnikov, se plača za vsak avtobus samo Din 20. Izlet v Rogaško Slatino priredi Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v nedeljo, dne 18. julija. Odhod z vlakom ob 5.05 z glavnega kolodvora. Prijatelji društva vabljeni. V Rogaški Slatini bo godba koncertirala na promenadi. Prepovedano je prodajati alkoholne pijače nabornikom in njihovim spremljevalcem, ki tudi ne smejo nositi ipijače s seboj Kršitelji bodo kaznovani, pijača pa zaplenjena. Prepoved velja od 20. do 28. julija 40 letnico obstoja proslavi I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino v Mariboru v soboto, dne 31. julija in nedeljo, dne 1. avgusta s prireditvijo akademije v soboto ob 8. uri zvečer v dvorani pri Renčlju na Pobrežju, klubsko dirko na 100 km naslednji dan in veselico pri Seiiriedu na Tržaški cesti. . 1. Rusko letalo vnovit tez severni Preko 10.000 km poti preletelo v 63 urah tetaj v Ameriko Trije ruski letalci: Gromov, Du-mašev in inž. Danilin so v nedeljo, dne 11. julija odleteli iz Moskve čez severni tečaj v Ameriko in so po 62-tili urah 17 minutah letenja, dne 14. julija ob 18.56 uri pristali 60 km vzhodno od Los Angelesa v Zedinjenih državah. Preleteli so 10.500 km dolgo zračno črto in dosegli med letom višino do 5480 m. Leteli bi bili lahko v Mehiko, kamor pa niso nameravali. Ta novi uspeh sovjetskega letalstva občuduje ves svet. Rusi so potolkli vse rekorde na daljavo. Letalo je preletelo skozi snežne viharje, ki so obdali njegova krila z ledenim oklepom, pa je kljub temu vzdržalo, kar znači, da je dobro zgrajeno. Rusi izjavljajo, da jim ni za rekorde, ampak za vzpostavitev redne in sigurne zveze preko severnega tečaja z Ameriko. Boji med Japonci in Kitajci Zaenkrat še ni vojne napovedi Neposredno pred obzidjem nekdanjega cesarskega mesta Peipinga se je te dni vršila bitka med Kitajci in Japonci. Japonci so bili tepeni in so se umaknili. Nato so odgovorili z obstreljevanjem Peipinga, Kitajci jim seveda niso ostali dolžni. Vendar se zdi, da je že nastopilo premirje. Kitajci so dokazali, da so jih Evropejci že vojaško izvežbah m dobro oborožili, kar je Japonce zelo presenetilo. Kajti doslej so Kitajci pred Japonci samo bežali. Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Kranj Z obtinske seje Dne 5. julija se je vršila prva občinska seja novoizvoljenega odbora v starinskem slogu opremljeni dvorani, ki je to pot po dolgih letih videla novega župana in večinoma nove obkraze občinskih svetovalcev povečane kranjske občine. Po pozdravnem nagovoru župana je nagovoril občinski odbor sreski načelnik g. dr. Lipovšek, ki je nato izvršil zaprisego. Občinski odbornik s. Kerč je interpeliral g. župana, kako si je pridobil domovinsko pravico kranjske občine g. dr. Megušar. Druga občinska seja se je vršila dne 10. julija. G. župan je poročal o prevzemu poslov od začasne uprave in navedel, da znaša pribitek ubožnega sklada Din 2.229, občinskega proračuna za leto 1936-37 Din429.499 in iz naslova divanastin Din 106.229, torej celokupni prebitek Din 537.957.97. V raznih hranilnicah naložena gotovina znaša Din 2,190.448.84. Sledile so volitve članov v razne odseke in sicer: finančni, policijskotržni, u-božni, kopališki, tujskoprometni, obrtni, za vodovod in razsvetljavo, socialno zdravstveni, kmetijski in gradbeni. Volitve so bile zelo živahne. Predloge je stavljal član uprave g. dr. Megušar, protipredloge pa občinska odbornika gg. Jereb in Čolnar. Občinski odbornik s. Kerč je predlagal, naj se voli v vsaki odsek po 8 članov, le v kmetijski odsek 5, da naj se odseki konstituirajo sami in da naj ne bode nobeden občinski odbornik zastopan v več kakor treh odsekih. Proti-predlog dr. Megušarja je bil, da se voli predsednika takoj in pa ker imajo nekateri odborniki več časa, da se lahko volijo v več odsekov. Za predlog dr. Megušarja je bilo 13 glasov, za s. Kerča pa 11, dva odbornika nista glasovala. Važnejši odseki imajo po 8, drugi po 7, kmietijski in gradbeni pa po 5 članov. Sprejet je bil tudi predlog odbornika g. Gorjanca, da naj se vabi predsednika odseka na seno upravnega odbora, kadar se sklepa o važnih stvareh, ki spadlajo v področje dotič-nega odseka. Sprejet je bil predlog, da bo v povečani občini samo en šolski odbor. — Pri volitvah upravnega odbora mestne hranilnice je odločil županov glas za listo dr. Megušarja proti listi g. Jereba. Razburjenje je povzročil dr. Megušar s svojim nastopam proti s. Kerču. — Občina je odpovedala stanovanje Neži Gašperlin, da bo uradnik, ki je imel doslej dvosobno stanovanje, dobil še tretjo sobo. — Za poverjeništvo borze dela, t. j. za lokal in uradnika, je občina votirala Din 16.000. Borza dela se bo nastanila v »Delavskem domu«. — Začasna uprava je sprejela v občinsko zvezo: Završnika Karla, dr. Megušarja Antona, Ciperla Lovra in Zupana Ivana. — Župan in dr. Megušar sta predlagala, naj novo izvoljeni občinski odbor vse te sklepe in delo začasne uprave odobri, proti temu pa je bila večina odbornikov. — S. Kerč je stavil predlog, naj se izvoli 6-članski odbor, ki naj pregleda vse sklepe začasne občinske uprave in na prihodnji seji poroča. G. Fock je bil mnenja, da to ni potrebno, ker je banska uprava sklepe odobrila, Župan predloga s. Kerča ni dal na glasovanje. Končno so bili sprejeti še trije nujni predlogi: 1. prošnja vasi Struževo za priključitev h Kranju, katero je od 60 volu-cev podpisalo 47, drugič glasbeni šoli se izplača Din 4000, dijaški kuhinji pa Din 50UU podpore. V gimnazijskem poslopju so nujno potrebna nekatera popravila, ki morajo i izvršena do 15. avgusta. Odbornik s. Rotar predlaga, da se ustanovi v Kraniu krajevna borza dela, ne pa samo eovf'e",Št~ °n„ c' pan je razpravo odklonil. Vendar se ne bo mogel izogniti prihodnjič. Ptuj Pekovski pomočniki, pozor! V nedeljo, dne 18 t m. s pričetkom ob pol 3. uri pop. bo v gostilni Šegula (za postajo) sestanek, katerega se vsi udeležite. — Mestno načelstvo je te dni izdalo javno opozorilo, da je treba naredbo o omejitvi nočnega dela strogo izvajati. To bo gotove mojstre, ki so se bahali po Mariboru, da se v Ptuju naredba ne izvaja, gotovo zelo zbodlo. Sedaj pridejo skrbi in potem kazen! Jesenice Zvočni kino »Radio« predvaja v sobote in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedelje ob 3. uri popoldne samo ob slabem vremenu) velefilm »Ave Maria«. Med dodatki Paramountov in domači zvočni tednik. Sledi velefilm »Ura skušnjave«. Ne bo Vam žal: Prej nego kupite blago za obleke, kostume in plašče, obiščite ČEŠKI MAGAZIN kjer dobite blago neverjetno poceni. Krojaške potrebStineHl! Maribor, lil, 10. oktobra Prodala na dro*™ ■TTTTtlTT—MIBI—mi IIII« IH ■ I ■■ IH na VellRO / Francija pod socialističnim Uvajanje 40-urnega tednika v gostinski obrti. — vplivom Ogledalo moči razredno zavednega delavstva na mednarodni razstavi. Pariz, dne 5. julija 1937. Malo neprijetno nam je bilo, ko smo se v soboto z vlakom bližali Parizu. Zveza hotelirjev je sklenila, da se bo uprla uveljavljenju 40-urnega tednika v gostinski obrti, ki je moral ta dan stopiti v veljavo. Zveza hotelirjev, gostilničarjev in kavarnar-jev je pozvala svoje člane, da v znak protesta zapro vse hotele in restavracije, osobje pa odpuste. Kje bomo spali po dolgi, mukapolni vožnji v tej vročini? Ali bomo lačni in žejni tekali po ulicah milijonskega mesta, polnih bencinskega smradu? Toda imeli smo srečo. Druga vlada ljudske fronte je hotela baš na tem primeru dokazati, da hoče izvajati novo socialno zakonodajo istotako odločno, kot jo je prva vlada s. Bluma, ki je šele pravkar odstopila. Vlada je zahtevala, da pride brezpogojno do sporazuma med delavskimi in delodajalskimi organizacijami glede načina izvajanja štirideseturnega tednika v gostinski obrti. Delodajalci so trdili, da ako se to uvede, ne bodo imeli dovolj osobja, četudi zaposlijo vse francoske natakarje in hotelsko osobje, ampak da bodo morali dobiti iz inozemstva 150.000 natakarjev. Tega jim nihče ni hotel verovati. Toda, ker se je treba o stvari prepričati in da se izbegne sporu v času, ko prihajajo v Pariz ogromne množice tujcev na obisk mednarodne razstave, je delavska organizacija pristala na to, da se zaenkrat uvede pet in pol dnevni teden (44 ur) za poskušnjo do meseca oktobra. Tedaj se bo uvedel petdnevni delovni teden (40 ur). Mezde in drugi dodatki ostanejo seveda nezmanjšani, kot so bili doslej. Med delodajalci je prišlo do preloma. Mali hotelirji so popustili in za njimi so popustili, hočeš nočeš, tudi veliki. Le v treh največjih in najluksuznijih restavracijah je prišlo do boja. To smo izvedeli v naše veliko veselje, ko smo vstopili v mali hotel Medison na cesti Sen Teresien, kamor smo prišli naravnost s kolodvora. Tudi sodrug vratar, stari bojevnik brez roke, je bil vesel, ko nam je -povedal, da se bomo videli šele čez dva dni, ko poteče njegov tedenski odmor. V nedeljo in pondeljek bo na delu popolnoma drugo osobje. V nedeljo je vse zaprto. V pondeljek smo hoteli kupiti neke nujne potrebščine v trgovinah. Najlažie se to kupi v velepro-daialnicah. Toda ko stopite k vratom take veleprodajalnice, stoji na vratih napisano: »Ob nedeljah in pondeljkih ves dan zaprto. Ostale dneve odprto od 9. ure do 12.45 ure in od 14.15 ure do 18. ure« Na stotisoče prodajalk je odšlo iz teh veleprodajalnic v soboto zvečer ob 6. uri, s plačo za ves teden in se bodo vrnile na delo šele v torek ob 9. uri dopoldne. Ostale bodo proste čolnih 63 ur. Tako je z delavci v vseh industrijah, ki prenehajo z delom v sobotah ob 4. uri poDoldne. Enako je tudi v večini obrtnih panog, kjer je uveden nov delovni čas. Prva vlada s. Bluma, prva vlada v Franciji pod socialističnim vodstvom; je povzročila celo revolucijo v družabnih odrošajih. Odkar Francija obstoji ni bilo izvedeno toliko reform, kot v enem letu pod vlado s. Bluma. Od vseh velikih reform (plačani dopust, obvezne kolektivne pogodbe itd.) cenijo delavci najvišje to, ki jim je podvojila tedenski odmor, svobodo in veselje. Posebno delavska mladina je polna radosti. Dva prosta dneva vsak teden! Dovolj časa za šport, za igranje, za čitanje in zabavo vsake vrste. MImUmIU i/esidik Ob obletnici smrti Maksima Gorkega Državi in delavskemu gibanju pa je s tem nastala nova briga: da se delavske mase organizirajo, da prosti čas ne bo brezkoristno izgubljen, ampak da bo služil utrjevanju zdravja in bistrenju duha. Ne gre več samo za zaščito delavca v delavnici, ampak tudi v njegovi okolici. Pomen izobraževalnih in kulturnih organizacij raste. Toda ni povsod zastalo delo v pondeljek. Male trgovine so odprte. Vendar v njih ni trgovskih nameščencev. Lastniki sami smejo imeti lokale odprte. Toda ne bojte se, da smejo kršiti pravice, ki jih daje zakon osob-ju. Strokovne organizacije vodijo strogo nadzorstvo in tudi zakon sam ne pozna šale. V Franciji so oblasti, ki bde nad izvajanjem socialne zakonodaje, ker so delavci organizirani in imajo vpliv na politično upravo v državi. V pondeljek se dela tudi na mednarodni razstavi. Dela se noč in dan, vse do sobote zvečer. Seveda v izmenah. Noben delavec ne dela več kot 40 ur tedensko, a nočno delo se plača dvojno. Izgotovljenih je šele komaj ena tretjina razstavnih paviljonov. Grade jih v sredini mesta v velikih parkih in alejah, ki so zvezani preko ulic z visokimi mostovi. Novo, veliko mesto je zrastlo. Leto dni dela tod desettisoč delavcev, pa delo še niti izdaleka ni končano, dasi se dela z veliko hitrico. Razstavni paviljon francoske Glavne delavske zveze je bil zgrajen v 4 mesecih. Stoji na obali reke Seine, pri samem vhodu na razstavni prostor, pri Aleksandrovem mostu, ki je ves v žaru steklenih stolpov. Ta paviljon nabolj prikazuje iz-premembo, ki je nastala v Franciji, to je, v čemer se pariška mednarodna razstava loči od sličnih razstav v kapitalističnem svetu. Dve ladji se zibljeta na valovih Seine. Na vsaki izmed njih se vijeta po dve ogromni zastavi: francoska trobojnica in druga rdeča. Na rdeči zastavi je napisano: CGT (Glavna delavska zveza). Med ladjama, na bregu, se dviga zgradba, dolga 80 metrov, 40 metrov visoka in 20 metrov široka. Na zunanji strani proti Seini se vidijo na zidu zgradbe kot znaki razno orodje: kladiva, škarje, noži itd. Vrhu zgradbe pa stoji mogočen napis: mir, svoboda, ljudsko blagostanje. Notranjost paviljona je zelo zanimiva. To je ogromna dvorana s sedmimi terasami. Na vsaki terasi stoji po ena glava iz mavca, visoka dva metra: Albert Thomas, Jean Jaures, Gide, Proudhon, veliki francoski socialisti in Pelutije in Virlen, veliki francoski sindikalisti. Pred vsakim je njegov životopis in po en izvod vseh niegovih del. Na eni strani so slike, ki kažejo delo v različnih razdobjih od suženjstva do danes, Na drugi so oddelki, v katerih je prikazan razvoj strokovne organizacije v Franciji, ki so v teku enega leta porastle od enega na pet milijonov članov Gornja nadstropja v paviljonu še niso dogotovljena To bodo pisarne strokovnih organizacij, v katerih bo vsaka zveza za se v podrobnostih pokazala obiskovalcem svoje delo in svoj razvoj. Na vrhu zgradbe pa je, kot na vsakem paviljonu, restavracija, od koder se ti v hladu razpetih solnčnikov nudi prekrasen pogled na Pariz. Za franke dobiš jesti in piti kar poželiš, pa bodisi, da si vegetarijanec ali mesojedec, pivec ali abstinent. Glavna delavska zveza se ne nadeja, da se ji bo posrečilo z dohodki razstave pokriti izdatke za zgradbo paviljona, ki znašajo stotisoče fran- Dne 20. junija letos je minilo leto c d smrti velikega socialističnega pisatelja Maksima Gorkega. Dela Gorkega, prežeta so-cijalističnega duha, razodevajo občudovanja vreden pisateljski talent, ki se je mnogo prezgodaj poslovil od nas. Pisatelj, ki je že v rani mladosti sam okušal trpljenje delavca-težaka in je svoja doživetja tako Gladaiiite in Gledališče in kinematograf bi morali biti dve kulturni ustanovi, ki se medsebojno dopolnjujeta in služiti izobrazbi širokih ljudskih množic. V resnici je stvar seveda čisto drugačna. Gledališča ne služijo ljudski vzgoji v dovoljni meri, kinematografi so pa večkrat naravnost poneumnevalnice. Kapitalističnim podjetnikom manjka seveda zmisel za pravo ljudsko izobrazbo in tudi nočejo, da bi ljudje postali izobraženi; v tem svojem stremljenju uspevajo najlažje na ta način, da apelirajo na najnižje instinkte človeka ali pa, da mu namesto resnice, slikajo na platno varljive sanje, samo da ga odvrnejo od razmišljanja in spoznanja resničnega položaja. Filmske družbe solijo danes človeku pamet, ljudje pa, lepo orisal v svojih romanih, je kot nalašč, da ga čita današnja mladina. Vsi mi,, ki hočemo sodelovati v boju proti izkoriščanju in za novo družbo, segajmo po spisih umrlega pisatelja, učimo se iz njih, da se bomo prerodili v duhu Gorkijevih del. Mariborski oinladinci. kinematografi I ki večkrat toliko kriče proti diktaturi, si ' puste diktirati svojo miselnost od filmskih podjetij in zato še plačujejo težke denarje. Pomanjkanju dobrega gledališča in tilma, mora odpomoči delavski razred s tem, da sam razvije svojo kulturno delavnost na tem polju. Pri nas pridejo zaenkrat v poštev delavski odri, pri katerih naj bi se zlasti udejstvovala mladina. Naloga teh odrov v sklopu »Vzajemnosti« naj bo, gojiti dramatiko, ki bo vžigala socialističnega duha v gledalcih in jih navajala kritično presojati vse to, kar se dandanes prikazuje na odrih in v kinematografih in s čemer se pita nevedno ter lahkoverno ljudstvo. Matej. Zaščita zaupnikov Izbirati zaupnike Je izključna zadeva delavcev, ne pa inšpekcije dela ali ministrstva za socialno politiko volitev, to je ocenjevati ali izvoljeni zaupnik odgovarja ali ne. Inšpekcija dela sme ocenjevati ipravilnost volilnega postopka in Inšpekcija dela v Zagrebu in ipotem ministrstvo za socialno politiko sta leta 1936 razveljavila mandat izvoljenega delavskega zaupnika G. v tovarni »Našička d. d.« v Zagrebu. Proti odloku ministrstva je prizadeti zautpnik vložil tožbo na Državni Sivet, ki je tožbi ugodil. (Državni svet kr. Jugoslavije br. 32.742/36 z dne 26. maja 1937.) V razlogih pravi sodba: »Po čl. 9 zalkona o inšpekcijah dela, kakor tudi čl. 34 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, imajo inšpekcije dela pri banov, upravah pravico nadzorovati izvrševanje obstoječih predpisov, kakor tudi delo delavskih zaupnikov. Iz teh predpisov — zakona o zaščiti delavcev in 'poslovnika o delu nameščenskih in delavskih zaupnikov — pa ne izhaja da ima inšpekcija dela pravico razveljaviti iz- pozneje samo delo zaupnikov. Njena naloga je omejena izključna na nadzorstvo, ali se obstoječi predpisi izvajajo, o čemer odloči, kadar prejme volilni akt na vpogled. Nima pa inšpekcija dela pravice, da odklanja gotove zaupnike izmed izvoljenih kandidatov. Volitev zaiuipnikov je (pridržana delavcem in nameščencem. Ker je v danem slučaju inšpekcija dela razveljavila zauipniški mandat tožilca G., je prekoračila svoj v zakonu predviden delokrog. Taka odločba je protizakonita in ministrski odločbi ni mogoče pritrditi. Vsled tega je napadena (ministrska) odločba nična.« Delavski pravni svetovalec Plačilo zemljiškoknjižnih pristojbin (Sv. Lovrenc na Poh.) Vprašanje: Pred leti sem dobila potom oporoke doto, ki se je vknjižila na .posestvu dedičev. Sedaj me terja sodnija, da plačam pristojbine vknjižbe. Ali sem to dolžan? Odgovor: Kdo je bil dolžan plačati pristojbine za vpis v zemljiško knjigo, mora biti določeno v sklepu sodišča, s katerim je bil vpis odrejen. Sodišče je to določilo na podlagi dogovora med dediči. Vpoglejte si torej zaipuščinski spis, iz katerega bo razvidno, ali ste dolžni plačati ali ne. Prepoved poti preko tuje parcele (Teharje). Vprašanje: Sosed mi je prepovedal pot preko njegove ;parcele do moje stavbne parcele, ki sem jo kupil od očeta in do katere morem priti le 'preko sosedove parcele. Ali je k temu upravičen? Odgovor: Če Vaša pravica pešpoti preko sosedove iparcele ni vknjižena ali če te pravice ne izvajate že najmanj 30 let, morete preko sosedove parcele do svoje parcele le z dovoljenjem sosedovim, ali da Vam sodišče dovoli zasilno pot. Alimentacija — gradbeno dovoljenje — pn-znanice (Slov. Javornik). Vprašanje: Ali je pristojna občina dolžna prispevati k alimentaciji nezakonskega otroka-sirote? , . Odgovor: Po smrti roditeljev nezakon skega otroka so dolžni za^ nie£? stariši nezakonske matere, če tudi je dolžna skrbeti zanj 'pristojna občinskih sredstev, ki jih n. Vprašanje: Ali določa .gradbeni zakon rok, v katerem je pristojna oblast dolžna dati odobrenje za zaprošeno graditev stanovanjske hiše? Odgovor: Zakon določa, da mora občina v 10. dtneh od prejema prošnje izvršiti komisijski ogled na licu mesta in v enem mesecu od1 prejema prošnje izdati rešitev. Ta rok sme podaljšati samo tedaj, kadar s0 potrebne obsežne poizvedbe in izračunavanje, o čemur mora obvestiti stranko. Če občina ta rok iprekorači, imate pravico pritožbe na sresko načelstvo ali banovino proti mestni občini. kov. Glavna delavska zveza je hotela na demonstrativn način pokazati značaj in veličino organiziranega delavstva v današnji Francoski. Paviljon napravi silen vtis na samo na milijone Francozov, ki obiskujejo razstavo, ampak je predznak bodočnosti tudi za one, ki prihajajo semkaj iz skrbeti teh ni, občina iz občina upravlja. in. Vprašanje: Kdo nosi stroške kolekova-nja na priznanici za plačilo najemnine? Odgovor: Zakon izrecno tega ne določa, izhaja' pa iz njegovega teksta 33 o taksah, da je v prvi vrsti dolžan najemodajalec; lahko se dogovori tudi drugače med strankama. Sircmaška pravica po zakonu o taksah (Prevalje) Vprašanje: Ali je potrebno za priznanje siromaške pravice, da ima prosilec tri nedoletne otroke? Odgovor: Po čl. 5. t. 6 taksnega zakona morajo imeti za priznanje siromaške pravice samo vdove in starešine zadrug več nego tri nedoletne otroke in ne smejo plačevati več nego 23 Din neposrednega davka^ Za ostale osebe pa zadostuje, da ne plačujejo na leto več nego 10 Din nepo-srednega davka. VZA JEM NOSI Ruše De!, kult. zveza »Vzajemnost« 'priredi v nedeljo, dne 18. julija t. 1. v prostorih gostilne Anton Glaser vrtno veselico. Igra godba na pihala prostovoljne gasilske čete v Rušah. Začetek ob 15. uri popoldan. Vsi opnina Din 4. Guštanj Vrtno veselico priredi »Vzajemnost« dne 15. avgusta na letnem telovadišču pred Sokolskim domom. Igrala bo godba jeklarni-ških uslužbencev. Veselica se 'bo vršila ob vsakem vremenu. Čisli diobiček je namenjen za nabavo društvenih potrebščin in izipopo*" rnitev knjižnice. Vljudno vabimo vse prija1® Ije delavstva in sorodna društva, da se Pr[-reditve udeležijo in sama ta dan ne prirejajo svojih prireditev. ______ Tiskovni *kl»* Ss. Videnšek V Trbovljah so darovali: Matija Din 5.50, neim. Din 2.— m ne.m. 2,— — Ljubljana: France Pintar Din 0.75. — Iskrena hvala! tujih dežel. Nje pozdravlja tu nova Francija. Ne vidi se na razstavi samo moč tehnike, izrazitost umetnosti in bogastvo kapitala, ampak tudi moč organiziranega dela, ki nosi sedanjost in pripravlja bodočnost. Dr. Živko Topalovič. Za konzorcij tzdaj. In urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitel) Josip Ošlak v Mariboru.