Leto XLV - št. 53 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 10. julija 1992 V pomanjkanju denarja za redno vzdrževanje magistralk in regionalk Minister prepoveduje, inšpektor zahteva Bogdan Drinovec, direktor Cestnega podjetja Kranj: "Vlada naj napravi red v ministrstvih, če tega ni sposobna, naj ukrepa parlament!" Kranj, 9. julija - Nekaj ur potem, ko je direktor kranjskega Cestnega podjetja Bogdan Drinovec prejel obvestilo glavnega republiškega inšpektorja Iva Samca, je sklical tiskovno konferenco. Spodbudila ga je namreč inšpektorjeva grožnja, da bo po Zakonu o cestah kaznoval podjetje, če ne bo skrbelo za redno vzdrževanje cest tako, da bo po njih mogoč varen in tekoč promet. Inšpektor namreč vidi le eno plat, Zakon o cestah, ki odgovornost za redno vzdrževanje avtomobilskih, magistralnih in regionalnih cest še vedno nalaga pooblaščenim organizacijam, na Gorenjskem Cestnemu podjetju Kranj. Namenoma ali ne pa ne vidi druge plati, pogojev, ki so osnova za uresničevanje zakonskih obveznosti. Republiška uprava za ceste, ki enako kot prometni inšpektorat sodi pod streho ministrstva za promet in zveze, je namreč 7. julija ukinila zagotavljanje denarja za redno vzdrževanje cest. Hkrati je minister Marjan Krajne velel ustaviti tudi dela na gradbiščih cest oziroma tista dela, pri katerih so v proračunu planirane vsote že dosežene. Kdo bo torej odgovoren, če ceste ne bodo dobro vzdrževane in varne? Cestno podjetje, ki pogodbeno opravlja naročena dela (od jeseni bo tudi za redno vzdrževanje cest obvezno zbiranje ponudb in angažiranje najugodnejšega ponudnika), ali tisti, ki planira, naroča dela, sklepa pogodbe, daje denar, torej ministrstvo oziroma njegove službe? »Tako prenašanje problema, ki ga posamezni vladni re-sorji med seboj očitno niso sposobni rešiti, na ramena podjetij, bi bilo v "normalni" Evropi skrajno smešno in politično neodgovorno. Ker pa se to dogaja nam, pa je skrajno resno,« pravi Bogdan Drinovec in dodaja, da sicer razume težave zaradi proračunskih vrzeli, ne pa tudi grožnje inšpektorja na očitno nepravi naslov. »Republiškemu parlamentu bomo predlagali, naj zahteva od vlade, da v svojih ministrstvih napravi red, se opredeli, ali bo za vzdrževanje cest zagotovila denar ali pa naj pove, kako naj se na cestah gospodari. Če vlada tega ni sposobna, naj ukrepa parlament.« Cestno podjetje Kranj ima na Gorenjskem na skrbi 540 kilometrov cest. Iz republiškega proračuna naj bi letos za redno vzdrževanje dobili 81 milijonov tolarjev, ki so že porabljeni, na regionalkah, denimo, je že za štiri milijone izgube. Z barvanjem talnih oznak so po ukazu "od zgoraj" morali prekiniti že junija. Ceste brez "cestarjev" bodo v dveh mesecih katastrofalne, napoveduje Bogdan Drinovec. Za vzdrževanje bi rabili vsaj še 100 milijonov tolarjev. Po njegovem ima Cestno podjetje tri možnosti: da stisne pas, ceste vzdržuje kot zahteva Zakon o cestah in upa, da bo denar nekoč dobilo, čeprav je jasno, da ga ne bo, da "cestarji" štrajkajo ali da še naprej opravljajo res samo najnujnejša dela. Nagibajo se k zadnji možnosti. Pomeni, da bodo, na primer, da bodo popravila po prometnih nesrečah, zaračunali povzročiteljem nesreč. • H. Jelovčan /O ljubljanska banka Fikhnijd Skalica 1, Kranj Tel./fax 324-734 VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU Gorenjska banka Kranj GORENJC in FORMULf^^RI Bled - Z nocojšnjo otvoritveno svečanostjo ob 17. uri v Festivalni dvorani, nagovorom akademika Cirila Zlobca in predavanjem na temo Kaj naj bi bila Evropa se začenja letošnji 8. mednarodni festival IDRIART. V prvem delu festivala se bodo vrstila zanimiva predavanja, znova veliko o waldorfski pe-dagodiki, drugi del festivalskega dogajanja pa bo potekal kot kulturna karavana po Škofjeloškem in z zaključkom na Koroškem. Danes zvečer bo tudi koncert na Blejskem otoku, nastopila bosta violinist Miha Pogačnik in čembalist Janko Šetinc. Na sliki: nastop violinista Mihe Pogačnika, predsednika festivala IDRIART, na lanskem koncertu v cerkvici na Šentjoštu nad Kranjem. Kako iz krize zdravstva V sredo je na odboru za zdravstvo Skupščine republike Slovenije potekala zanimiva razprava o strateških usmeritvah zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki naj bi bile podlaga za nacionalni program zdravstva za izhod iz krize te dejavnosti. Kriza zdravstva je, po mnenju Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo, ekonomska, organizacijska, strokovna in kadrovska, premagali pa naj bi jo z uporabo nove zdravstvene zakonodaje, ki naj omogoči preglednost tega sistema. V usmeritvah so bile zapisana splošna ekonomska, organizacijska, strokovna in kadrovska izhodišča, kot posebne strateške usmeritve pa so določene tudi zagotavljanje dostopnosti zagotovljenega zdravstvenega varstva ttl pospeševanje posamičnega in družbenega zdravja. V razpravi so poleg članov odbora sodelovali tudi vabljeni Predstavniki sindikatov zdravstvenih delavcev, Zdravniške zbornice in Svobodnih sindikatov. Sestavljalcem so zamerili, da ni nikjer niti besedice o zasebnem zdravstvu, da ni omenjen družinski zdravnik kot eden temeljnih načinov bodočega osnovnega zdravstvenega varstva, veliko besed pa je bilo tudi o pravicah zdravstvenih delavcev, uresničevanju kolektivnih pogodb, nagrajevanju po delu ter potrebnem strokovnem in finančnem nadzoru, zlasti z razširitvijo zasebne prakse. Za kapacitete bolnišnic smo slišali, da jih morajo javni zavodi začeti tržiti doma in v tujini, saj Je to edini način in pot, da se izognejo zapiranju prevelikih kapacitet. Več dilem je bilo povedanih tudi o medicini dela na delovnih mestih, za katero je bilo ugotovljeno, da ni odigrala prave v'oge. Poseben problem predstavlja po mnenju nekaterih zdravstvenih delavcev feminizacija zdravniškega poklica, ki zaradi po-rodniških in bolniških dopustov povzroča povečane stroške, za kar pa ni finančnega kritja. Presenetljivi predlog, daje pri sprejemu na medicinsko fakulteto potrebno misliti tudi na spolno strukturo, ni bil sprejet. Zdravstveni zavodi se srečujejo s precejšnjimi finančnimi problemi tudi zaradi neobnavljanja objektov in °Preme, pri čemer je minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč me- NA POČITNICE S TURISTIČNIM ZAVAROVANJEM ZAVAROVALNICE TRIGLAV Ker ž/vl/en/e potrebu ie varnust unmmmm > 0)1 bob $11 mmU> nil, da so problem predvsem nove investicije, ki ne omogočajo rednega vzdrževanja. Zdravstveno zavarovanje mora ostati hrbtenica sistema zdravstvenega varstva, so poudarili predstavniki Svobodnih sindikatov, pri cenah storitev oz. participaciji pa je potrebno misliti na stalno realno upadanje plačilne sposobnosti delavcev. Tudi uvedbe dodatnih zavarovanj, participacij ne bodo odpravile, smo slišali v odgovor, saj so prav participacije tisti ventil, ki zavira ljudL da bi tudi po nepotrebnem obremenjevali zdravstvene službe. Crna praksa je davčni in strokovni problem, za katere odpravo se bodo morali, poleg državnih služb, zavzeti tudi zdravstveni delavci. Podatki o različnih dolžinah zdravljenja istih bolezni pričajo, da bo potrebno pristope k zdravljenju bolj poenotiti, načelno pa ni zadržkov za ustanovitev negovalnih bolnišnic, le za merila napotitve se je potrebno dogovoriti. Zanimiv je tudi predlog, da naj se določi lista bolnikovih pravic in dolžnosti, ki naj bi jo dobili vsi pacienti. • Š. Ž. Olimpijsko odštevanje Blejski veslači 17. julija na pot v Barcelono Bled, 8. julija - Prva skupina slovenskih olimpijcev, med katerimi bodo tudi blejski veslači Denis Žvegelj, Iztok Čop (dvojec), Milan Janša, Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič (četverec brez krmarja) ter trenerja Miloš Janša in Stanko Slivnik, bo pod vodstvom Mira Cerarja odpotovala na prizorišče olimpijskih iger v Barcelono v petek, 17. julija. Blejci bodo deset dni kasneje že nastopili na prvi tekmi. Slovenska odprava bo za sodelovanje na letnih olimpijskih igrah zaradi visokih stroškov bivanja v Barceloni potrebovala skoraj milijon nemških mark. V Olimpijskem komiteju Slovenije upajo, da bo približno polovico denarja zagotovila vlada, sicer pa sta predsednik komiteja Janez Kocjančič in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat že zaprosila za pomoč uspešna slovenska podjetja. Olimpijsko zastopstvo bo 16. julija sprejel tudi Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije. Prva skupina bo naslednji dan že odšla na pot, druga pa 24. julija. Slovensko odpravo bo vodil dr. Rajko Šugman, njegov pomočnik pa bo Miro Cerar.# C. Z. Denacionalizacijski postopki Načrtno zavlačevanje? Škofja Loka, 6. julija - Ponedeljkova javna tribuna Narodne demokratske stranke v Skofji Loki se je ukvarjala predvsem z vprašanjem, ali je počasno uresničevanje zakona o denacionalizaciji načrtno ali ne? CIMOS CITROEN Za prve kupce vozil v MERKURJEVEM Salonu vozil na Gregorčičevi 8 v Kranju 5 % POPUST do sobote, 11. julija Kranjski župan Vitomir Gros je prepričan, da uradniki po občinah denacionalizacijske postopke zavlačujejo načrtno. Čeprav ni znano, ali imajo kakšne direktive, pa je iz njihovega ravnanja mogoče sklepati, kot da bi bilo vse dogovorjeno. Tako naj bi bilo tudi v občini Kranj, kjer so še pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji vrnili nekdanjim lastnikom kar precej premoženja, medtem ko od 7. decembra dalje, ko je zakon začel veljati, še niso vrnili ničesar. Čeprav se je kot župan prizadeval, da bi postopke pospešil, mu to ni uspelo. Problem je po njegovem v tem, da tudi ljudje iz Demosa, ki je v Kranju na oblasti, določenih stvari ne razumejo. Edina rešitev je ta, razlaščeni pritiskajo na uradnike in jih "zasujejo z urgencami". Da gre za načrtno zavlačevanje, meni tudi škofjeloški poslanec Franci Feltrin, ki je povedal primer iz obiska v eni od občin v severovzhodni Sloveniji. Župan tamkajšnje občine mu je povedal, da so jim na Gospodarski zbornici Slovenije naročili, da naj postopke zadržujejo, ker bodo potem, ko bodo spet na oblasti, zakon o denacionalizaciji razveljavili. Predsednik Slovenske gospodarske stranke dr. Edo Pirkma-jer se je sicer izognil oznakam "načrtno - nenačrno" zavlačevanje, dejal pa je, da nekaterim denacionalizacija ne diši in da te opogumljajo predvsem tisti politiki, ki izjavljajo, da bo zakon treba spremeniti ali ga celo odpraviti. Navedel je tudi po- i datek, da so v večini slovenskih občin od sto denacionalizacij-skih vlog rešili eno ali dve. Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar je povedal, da takšni podatki za Škofjo Loko ne veljajo. V občini so doslej od 167 vlog rešili že devetnajst zahtevkov, občinski uradniki pa so pri svojem delu zelo prizadevni. Predvsem pri nekaterih je po njegovem čutiti veliko volje, da bi postopke čimprej pripeljali do konca. Na očitke o načrtnem zavlačevanju denacionali-zacijskih postopkov se je odzval tudi škofjeloški župan Peter Havvlina, ki je glasno in jasno povedal, da ne ve za nobene direktive ali "nasvete", naj bi v občini zavlačevali postopke. (Več na 2. strani)© C. Za-plotnik 0wu GAULOISES BLONDES NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Kultura pred denarjem Trinajst slovenskih kulturnikov, ki so se v teh dneh predstavili na Tednu slovenske kulture v Argentini, je sicer mogoče gledati kot vse dosedanje delegacije, ki so odhajale na gostovanje preko luže, vendar gre tokrat za začetek nekega popolnoma novega obdobja. Slovenski kulturniki so namreč sodelovali na prireditvi, kije bila v prvi vrsti namenjena Argentincem in ne več le Slovencem, ki živijo v Argentini. Doslej so slovenski kulturniki v to daljno deželo hodili predvsem zato, da so nastopali pred tamkajšnjim slovenskim občinstvom. Dogajalo se je celo, da so pri tem strogo ločevali, komu je njihovo poslanstvo namenjeno. Tako so bili ciljna publika vedno »pravoverni« Slovenci, nezaželeni (če ne že kar prepovedani) pa so bili stiki s politično emigracijo, ki jo je komunistični sistem namenoma puščal na kulturni dieti. Resda je ob tem treba priznati, da so slovenski kulturniki ob prihodu v Argentino hitro prišli v stik tudi s to skupnostjo, vendar pri tem bolj zaradi njihove širine, kot kakšne uradne politike. Zdaj se prvič dogaja, da so se Slovenci prišli v Argentino predstavit Argentincem in to še skupaj z našimi ljudmi, ki živijo in delajo v tej državi. Povojna slovenska skupnost je bila doslej vedno zaprta in je argentinsko občinstvo skorajda ni zanimalo. Na ta način ji je uspelo ohraniti visoko stopnjo zavesti in kulture. Novi časi pa s seboj prinašajo tudi drugačne načine dela. Sodelovanje med matico in zdomstvom je v interesu obeh, izseljenci pa tudi nimajo več nobenih zadržkov, da ne bi v njihovem okolju propagirali nekdanje domovine in njene kulture. Teden slovenske kulture, kije v teh dneh potekal v Buenos Airesu, je tako prvi večji korak k predstavljanju naše kulture v centrih, kjer smo Slovenci že navzoči. Brez dvoma bo tudi pomembna odskočna deska za vso našo uveljavitev na tem kontinentu, pa tudi širše. Ob tem ima prireditev še dodaten pomen. Teden ni združil le matice in zdomstva, temveč tudi Slovence v zdomstvu. Pri njegovi organizaciji so se potrudili vsi Slovenci, ne glede na to, kateremu idejnemu taboru pripadajo. Po porazu projugoslovanske in ortodoksne komunistične linije v predvojnem slovenskem klubu Triglav je padla še zadnja ovira za sodelovanje med skupnostima v Buenos Airesu. V času obiska slovenskih kulturnikov v Argentini se je namreč zgodilo, da je povojni pevski zbor Gallus prvič v svoji zgodovini pel v Triglavu, torej v klubu, ki združuje predvojne Slovence. Tudi to je zgodovinski dogodek, ki ne bi smel iti mimo nas v domovini. Slovenija se je po povratku demokracije zelo hitro začela ozirati po zdomstvu. Ob pomanjkanju kapitala je logično, da so mnogi pričakovali konvertibilni denar od Slovencev iz bogatih držav. Vendar so se pri tem ušteli vsaj pri dveh stvareh. Najprej, ker so mislili, da je priliv teh sredstev čisti avtomatizem in pri tem pozabili, da tudi Slovenci v svetu denar v domovini vlagajo po najbolj enostavnih pravilih plemenitenja kapitala, ne pa iz nekega patriotizma. Po drugi strani pa so v Sloveniji pozabili, da na primer iz Argentine ni mogoče dobiti svežega kapitala, ker tega (tako kot v večini južnoameriških držav) tam pač ni. Zato pa je mogoče dobite velik duhovni in kulturni kapital, kije v nekem oziru vendarle osnova za kasnejše finančne injekcije. Ne smemo pozabiti, da je nekdanja politična emigracija po svetu dobro povezana med seboj. To z drugimi besedami pomeni, da tudi denarni meceni iz bogatih držav zahtevajo spoštovanje tistih, ki nimajo denarja, imajo pa kulturo. Mnogi pri nas so mislili, da je do denarja mogoče priti le po bližnjici in so pri tem kulturo zanemarjali. Namen obiska Slovencev na tednu kulture v Buenos Airesu seveda ni pridobivanje financ, temveč je to predvsem priložnost, da se prikaže bogastvo kulture neke države, ki je na prvi pogled sicer majhna, če pa na zemljevidu pogledamo, kje vse po svetu so raztreseni Slovenci, se lahko hitro zavemo našega svetovljanstva. Slovenska delegacija pri Nobelovem nagrajencu Esquivelu Buenos Aires, 9. julija (STA) - Slovenska kulturna delegacija, ki jo vodi pomočnik ministra za kulturo Marko Jenšterle, je med obiskom v Argentini včeraj obiskala sedež mednarodne humanitarne organizacije Paz y justicia (Mir in pravičnost), ki ji predseduje Adolfo Perez Esquivel, Nobelov nagrajenec za mir leta 1979. Jenšterle se je Esquivelu zahvalil za vse, kar je naredil v korist Slovenije. Adolfo Perez Esquivel je nemreč med lanskim napadom Jugoslovanske armade na Slovenijo uporabil svoje mednarodne zveze in zastavil svoj vpliv v korist neodvisne slovenske države. Jenšterle je predsednika organizacije Mir in pravičnost povabil kot častnega gosta na zaključek dnevov slovenske kulture v Argentini v kulturnem centru San Martin v Buenos Airesu. Predstavitev slovenske kulture v Argentini se je začela 3. julija. Krvodajalska akcija v občini Radovljica Radovljica, 10. julija - Letošnjo krvodajalsko akcijo organizira Občinski odbor RKS Radovljica v torek, 21. julija, od 7. do 13. ure. Odvzem krvi bo organiziran v prostorih Zdravstvenega doma na Bledu. Občinski odbor RKS Radovljica je za darovalce krvi zagotovil organiziran prevoz. Kombi Zavoda za transfuzijo odpelje v torek ob 7.30 iz Begunj prek Zapuž, Radovljice, Lesc na Bled, ob 9. uri pa na relaciji Zgornje Gorje - Spodnje Gorje - Zasip. Poseben avtobus bo krvodajalce odpeljal iz Radovljice (AP) ob 7.30 čez Podvin, Brezje, Črnivec, Podnart, Kropo, Kamno Gorico in Lesce do Bleda. Avtobusni prevoz je urejen tudi za krvodajalce iz Bohinja: ob 11. uri iz Bohinjske Bistrice preko Bohinjske Bele na Bled. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Tudi na nadaljevanjih nedokončanih sej niso končali dela Kmetijstvo je potrebno zaščititi! Poslanci Zbora občin slovenske skupščine tudi na tokratnih nadaljevanjih nedokončanih sej niso uspeli obravnavati in sklepati o vseh na dnevni red postavljenih točkah. Za zakon o lastninjenju podjetij pa v tem zboru slabo kaže. Ljubljana, 8. julija - Zbor občin, ki je tokrat edini zasedal, je nameraval dokončati delo dveh prekinjenih sej, vendar mu to ni v celoti uspelo. Po obširni razpravi o problematiki odkupa kmetijskih pridelkov in sklepih, ki zavezujejo vlado, da uredi to problematiko, jih je pri obravnavi referenduma o volilni zakonodaji ter zakona o lastninjenju podjetij prehitela nesklepčnost. Na tokratnem zasedanju zbora občin naj bi zaključili nedokončani 39. in 40. sejo zbora in začeli so s problematiko odkupa kmetijskih pridelkov. Kot smo poročali, je to problematiko na posebno zahtevo nekaterih poslancev pretekli teden, ko se je zaostrilo vprašanje odkupnih cen za pšenico, zbor naknadno uvrstil na dnevni red, danes pa je bila to točka, o kateri je bilo največ razprav. Poslanci so se odločili, da zahtevajo od vlade, da sprejme ustrezno zaščitno politiko do domačega kmetijstva in s tem prepreči nekontrolirani dampin-ški uvoz kmetijskih pridelkov in proizvodov živilskopredelovalne industrije. Odkupna cena mleka mora pokrivati stroške predelave, ki jih izračunava Kmetijski inštitut Slovenije in da morajo pridelovalci redno prejemati plačila, odkupne cene pšenice pa morajo pokriti vse stroške pridelave, zato jo je potrebno dvigniti od določenih 18 tolarjev na 23,5 tolarja za kilogram. Nujno je potrebno zagotoviti sredstva za takojšnji odkup pšenice in oljne ogrščice, vlada pa mora napraviti tudi tržni red pri prodaji sadja in zelenjave, pri čemer je potrebno onemogočiti tako imenovano zeleno mafijo. Zbor občin je zadolžil vlado, da pripravi na osnovi tokratnih stališč in pripomb v razpravah program sanacije problemov kmetijstva in to še pred napovedano obravnavo strategije razvoja kmetijstva. Precej vročih in polemičnih besed je bilo izgovorjenih tudi v polemikah ob dejstvu, daje delo v mnogih skupščinskih telesih (odborih in komisijah) zastalo in slišali smo mnogo medsebojnega obtoževanja o krivdi za to. Končno so sklenili, da se napravi pregled udeležbe in neaktivne poslance v posameznih telesih zamenja. Tudi pri obravnavi predloga Narodnih demokratov za razpis referenduma o volilni zakonodaji (pobudo za razpis referenduma je prvotno podpisalo 84 poslancev, vendar jih je devet svoj podpis naknadno umaknilo -to so ocenili kot nemoralno dejanje) je veliko obtožb letelo predvsem na račun predsednika skupščine dr. Bučarja, ki da je zavlačeval s postopkom, ki ga predpisuje ustava. Mnenja so bila različna, ali je potrebno za izvedbo referenduma o tem sprejeti poseben zakon o referendumu, ali pa zadostujejo že določila ustave in sedanja za- Poslej le poslanci KKomisija za poslovnik slovenske skupščine je v torek sprejela vrsto predlogov sprememb in dopolnil poslovnika tega organa, pri čemer je največ pozornosti namenila določilom o konstruktivni nezaupnici, obravnavi interpelacij in postopku imenovanja predsednika vlade in ministrov. Predlagala je tudi, da naj bi pred dvema letoma izvoljene delegate skupščine dosledno preimenovali v poslance. Sklenili so tudi, da začnejo s pripravami poslovnika o delu Državnega zbora novega slovenskega parlamenta po vzorih iz tujine in posvetovanjih z ameriškimi parlamentarnimi strokovnjaki, do jeseni pa naj bi pripravili tudi poseben poslovnik o poteku parlamentarne preiskave. Iz rezultatov ankete posebne raziskovalne skupine politoloških strokovnjakov, ki so jo napravili med poslanci, pa je razvidno, da večina vprašanih poslancev meni, da je več kot 40 odborov in komisij, ki naj bi delovale kot delovna telesa skupščine, odločno preveč. Mnogi poslanci so člani dveh ali celo več teles, zato pri njihovem sočasnem sestajanju ne morejo sodelovati, pa tudi sicer jih tako število preobremenjuje. S povezavo z volilcije zadovoljnih le 13 odstotkov poslancev, kar 82 odstotkov pa jih meni, da ima opozicija dovolj možnosti za uveljavljanje svojih stališč. konodaja. Za predlog, da naj ustavna komisija prouči in pripravi pravno tehnični vidik razpisa, zakonodajno pravna komisija pa naj bi pripravila odlok o razpisu referenduma, ni bilo zaradi nesklepčnosti dovolj glasov, tako da bo verjetno prihodnji teden na dnevnem redu le predlagana volilna zakonodaja, ki pa mora dobiti podporo dveh tretjin poslancev. Po mnenju predsednika zbora občin Ivana Bizjaka pa ni ovir, da ne bi tedaj, po razrešitvi proceduralnih vprašanj, ne razpisali tudi referenduma. Zbor občin je obravnaval tudi predolga sprememb in dopolnitev zakona o podjetjih in zakona o družbenem kapitalu, ki jih je sprejel, vendar v besedilu, ki je drugačno kot v preostalih dveh zborih, zato bo potrebno še usklajevanje. Pri predlogu za izdajo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, pa je razprava pokazala na uresničevanje napovedi opozicijskih strank, da bodo sprejem tega, sicer kompromisnega predloga, pred volitvami preprečile. Poznopopoldanska nesklepčnost zbora je sprejem sklepov o tem onemogočila. • Š. Ž. Denacionalizacija in privatizacija Nevarnost, da domače premoženje pride v tuje roke Škofja Loka, 6. julija - Narodna demokratska stranka je v ponedeljek pripravila v hotelu Transturist v Škof ji Loki pogovor o privatizaciji in denacionalizaciji. Udeležba gostov je bila skromnejša, kot je obetalo povabilo. Podpredsednika krščanskih demokratov Ivana Omana in predsednika narodnih demokratov dr. Rajka Pirnata ni bilo v Škofjo Loko, zato pa so prišli dr. Edo Pirkmajer, predsednik Slovenske gospodarske stranke, Vitomir Gros, član Liberalne stranke, kranjski župan in predsedniški kandidat, ter Anton Toma-žič, podpredsednik Narodne demokratske stranke. torij na vsakršne transakcije družbene lastnine. Ker nas Demos v tem ni podprl, smo po dveh letih prišli v položaj, da se je večina slovenskega družbenega premoženja že nekako odtujila," je povedal Vitomir Gros in za primer stečajnega lastninjenja navedel kranjski Tekstilindus, za katerega naj bi neki italijanski kupec ponujal vsega 2,3 milijona mark. Zelo nevarno je po njegovem tudi hipotekarno lastninjenje, v ka- terem sodelujejo predvsem tuje banke: banke "zlomijo" podjetja, njihovo premoženje pa preide v tuje roke. Tudi dokapita-lizacija, kakršno predvideva zakon, ni oblika privatizacije, ampak ekonomski ukrep, ki vsebuje nevarnost, da bo slovensko premoženje razprodano tujcem, je dejal Gros in poudaril, da Liberalna stranka v takem projektu ne bo sodelovala. • C. Zaplotnik "Privatizacija že poteka, vendar ne po legalni poti, ker za to ni zakonske osnove. Dogaja se, da delavci, predvsem iz trgovskih podjetij, odhajajo iz podjetij in ustanavljajo svoja podjetja, na katera prenašajo posle iz družbenih podjetij. Naši represivni organi so tu neaktivni, le malokje je služba družbenega knjigovodstva odkrila kakšno nepravilnost, še bolj redko pa je reagiral javni tožilec in vložil ovadbo," je dejal dr. Edo Pirkmajer in poudaril, da se Slovenska gospodarska stranka zavzema za to, da bi pregledali, ali so vse dosedanje privatizacije skladne z veljavno zakonodajo. Tudi sedanja zakonodaja namreč nekatere zdaj pogoste pojave odločno prepoveduje, med drugim tudi sklepanje pogodb v škodo družbenega premoženja. "Kar zadeva denacionalizacijo, so doslej v večini slovenskih občin na sto vlog izdali eno ali dve odločbi. Med razlogi navajajo pomanjkanje podzakonskih aktov, preobremenjenost upravnih organov, zapletenost postopkov in podobno. Očitno pa je, da nekaterim denacionalizacija ne diši. Pri tem jih spodbujajo tudi izjave politikov iz sedaj oblastnih strank, češ da bo zakon slejkoprej razveljavljen. Vlada na to doslej ni reagirala, razen z nekaterimi medlimi izjavami, da je zakone treba spoštovati," je dejal dr. Pirkmajer. "Bojim se, da se bodo Pirk-majerjeve slutnje uresničile. Tudi sam sem slišal za to, da bi zakon odpravili ali ga spremenili tako, da Cerkvi ne bi vračali odvzetega premoženja. Če bodo sedanje vladne stranke zmagale tudi na volitvah, se od denacionalizacije lahko poslovimo," je dejal Anton Tomažič in poudaril, da so nekateri pri stališčih do privatizacije naredili pravi "salto mortale": če so nekdaj nasprotovali kakršnikoli brezplačni razdelitvi družbenega premoženja med državljane, pa jo zdaj celo podpirajo. Narodna stranka bo zakon o privatizaciji podprla le, če bo sprejeto njeno dopolnilo o tem, da bi državljanom brezplačno razdelili 60 odstotkov družbenega kapitala in da bi pokojninski sklad dobil 20 odstotkov. "Liberalna stranka je najmanj štirikrat predlagala mora- Predavanje direktorja avstrijskega inštituta Občina, naš življenjski prostor Dovje, 9. julija - Slovenski krščanski demokrati so pripravili zanimivo predavanje o razvoju malih podeželskih občin. Kaj storiti, da ljudje iz majhnih in gospodarsko nerazvitih občin ne bi odhajali v mesta? Slovenski krščanski demokrati jeseniške občine so v torek, 7. julija, v kulturnem domu na Dovjem organizirali razgovor z direktorjem avstrijskega inštituta za družbeni razvoj profesor Karlom Hujberjem iz Salzburga. Tema razgovora je bila Občina, naš življenjski prostor. Gost, ki je sodelavec avstrijskega Communal Conzepta, je na zanimiv način predstavil svoje delo pri oblikovanju malih podeželskih občin, posebej še demografsko ogroženih občin v pokrajini Salzburg. Spregovoril je o oblikovanju novega komunalnega koncepta z naslovom Od ideje do uspeha, s posebnim poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Udeleženci pogovora so med drugim slišali, kako je pri oblikovanju občin treba prisluhniti interesom ljudi, ki v skupnosti živijo. Natančno je treba raziskati, kaj ljudje pričakujejo in na katerih področjih se lahko pričakuje njihova osebna iniciativa. Še posebej pa se v Avstriji trudijo, da bi prebivalci pazili na svoje okolje in ohranjali naravno dediščino. V majhnih in slabo razvitih občinah ni denarja za razvoj ali za turistični napredek, kar predstavlja še poseben problem. Profesor Karel Hujber je predstavil svoje raziskovalno delo na modelu majhne tirolske občine s 3.000 prebivalci, ki živijo v treh vaseh in se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. Vendar pa je delež prebivalstva te visokogorske občine iz leta v leto manjši, saj se ljudje izseljujejo v dolino, kjer ob lažjem delu veliko več zaslužijo. Najhujše pa je, da mladi v teh krajih ne vidijo nobene perspektive, saj občina, ki nima gospodarstva, ni zanimiva. Ugledni profesorje nato odgovarjal na vprašanja udeležencev, naslednje dni pa predaval tudi po drugih slovenskih krajih-• D. Sedej GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podietje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec j Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Zalar. Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO - TCR. Tis" časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1. telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, telefon: 218463, telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi1 telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7—17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih, naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92)._ Naročnina: trimesečni obračun Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Seja loškega parlamenta prekinjena že pri prvi točki Kriv je občinski "sluga" Škofja Loka, 9. julija - Dobre četrt ure potem, ko so odborniki škofjeloške občinske skupščine v ponedeljek sedli k skupni seji, je bila le-ta prekinjena. Nadaljevanje bo 14. septembra. Za prekinitev je nedvomno kriv občinski "sluga" (kje so časi, ko so jih občine še imele!), ki ni zaprl okna. Pod njim so namreč na dvorišču psi protestirali proti sprejemu predlaganega odloka o reji in registraciji psov ter drugih živali. Njihov na čase glasni lajež je tako raztogotil nekatere očitno živčne razpravljalce, da so že pri prvi točki, potrditvi zapisnika skupnega zasedanja izpred meseca dni, pobrali šila in kopita in jo mahnili domov. Bilo je smešno, banalno, žalostno in še kakšno gršo besedo bi se dalo napisati. Ker občinskega "sluge", ki bi zaprl okno, ni bilo, od odbornikov pa ga tudi nihče ni hotel zapreti (čeprav se je eden sprva ponudil), je prekinitve zdaj seveda kriv loški župan, ker ni izdal ukaza, naj se okno zapre... Sicer pa je kratka razprava, kolikor je je bilo, dajala vtis, da je večini prekinitev kar po volji in da je bila sama sreča, da so psi pod oknom glasno lajali. Zakaj? Na skupnem zasedanju vseh treh zborov 1. junija občinski izvršni svet ni dobil zaupnice v družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela, po glasovanju sodeč mu zaupa samo zbor krajevnih skupnosti. Izvršnik Vincencij Demšar je že takrat napovedal, da bo pravilnost postopka pravno izpodbijal. Kljub neza- dostnemu številu glasov zaupanja, zaradi česar je izvršni svet dolžan odstopiti, mu odstop, kot kaže, ne pride na misel. Ne nazadnje to potrjuje tudi Dem-šarjeva razprava pri prvi točki, ko je v imenu vseh Demosovih odbornikov dejal, da zapisnika skupnega zasednja ne morejo potrjevati na skupni seji, ampak samo na novem skupnem zasedanju. V ponedeljek je bila sklicana skupna seja. V dosedanji praksi so zapisnike skupnih zasedanj brez problemov potrjevali na skupnih sejah. Odborniki v treh zborih so pač isti, tudi tokrat bi lahko o zapisniku glasovali ločeno po zborih in stvar bi bila rešena. Vendar ne, pravila so pravila, o tej možnosti zbori niso niti glasovali. Da nekatere zapisnik skupnega zasedanja moti, ker od izvršnega sveta terja odstop, se je videlo tudi po razpravi odbornika Jožeta Bogataja, ki je v ponedeljek glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu označil za nedemokratično, za politično izsiljevanje. Zavlačevanje oziroma prekinitev seje pa ni bila pogodu le Demosu, ampak tudi opoziciji, ki je "zakrivila" glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu. Mandatarja oziroma članov novega izvršnega sveta namreč še nima, do septembrske skupščine bodo, kot je dejal Andrej Novak, predlog imeli. Nobeni strani se torej ne mudi, za obe je bil pasji protest v bistvu odrešitev. Prvi, ker bo z nezmanjšanimi pooblastili lahko vladala naprej in iskala pravne razlage za spodbujanje glasovanja pred mesecem dni, drugi, da bo prek poletja vendarle našla primerne strokovne in politično neobremenjene ljudi, ki bodo pripravljeni prezveti izvršno oblast v občini in ki imajo vsaj rahlo možnost, da bodo tudi izvoljeni. • H. Jelovčan S seje kranjske vlade Lepe Voge Kranj, 8. julija - Na današnji seji kranjske vlade je bilo največ pozornosti posvečene ponovno urbanističnim dokumentom, ki jih bo Izvršni svet predložil skupščini. Osnutek zazidalnega načrta Britof sever - Voge pa je sprožil tudi vprašanja možnosti organizirane gradnje ob dejstvu, da razlastitev zemljišč ni več in je torej od lastnikov zemljišč odvisno ali se bodo lotili gradnje. Izvršni svet občine Kranj je na tokratni seji najprej obravnaval ponovne spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Kranj 1986 - 1990, ker je to edini dokument o urejanju prostora po še vedno veljavni stari zakonodaji. Spremembe plana so potrebne na osnovi dopolnjenega osnutka zazidalnega načrta Britof sever - Voge, ki naj bi obsegal kar več kot 17 hektarjev, na katerih bi, poleg rekreacijskega območja zgradili v treh fazah naselje 208 individualnih hiš. To pa pomeni nizko gostoto poselitve 80 prebivalcev na hektar, kar v sedanjem planu ni bilo predvideno, 'udi dopolnjeni omenjeni zazidalni načrt je bil predmet današnje seje. Prikazani načrti so Pokazali, da bo na tem področju nastalo izredno prijetno na- selje hiš na sorazmerno velikih parcelah, ki dopuščajo tudi zanimivo ureditev prometa in dovoza k posameznim objektom. Razlagalci so sicer povedali, da je del naselja ob cesti - gre za 27 hiš, v katerih bo mogoča tudi dopolnilna dejavnost, s čimer je mišljena mirna obrt -^razporejenih drugače, ko je zamisel celotnega naselja, da pa so nujni tudi kompromisi in popuščanje "gorenjski miselnosti". V naselju je predviden tudi centralni objekt s trgovino in drugo ponudbo, v drugi fazi pa naj bi zgradilo tudi vrtec za 60 otrok. Zanimiva razprava se je razvila tudi o možnostih uresničevanja obravnavanega zazidalnega načrta. Najpomembnejši element organizirane stanovanjske iz- Zaradi stalnih pritožb nad kaljenjem nočnega miru na Partizanski cesti pri prihodu in odhodu obiskovalcev kranjskega športnega parka, je danes Izvršni svet sklenil izdati odredbo o omejitvi prometa na tej cesti med 23. in 5. uro od Ceste Staneta Žagarja do mostu čez Kokro na Mali Rupi. Prepoved motornega prometa naj bi veljala od l. maja do 30. septembra, izvzeti pa so stanovalci te ceste. Odredba bo uveljavljena naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. gradnje je pravočasna in skupna izgradnja komunalnih naprav (kanalizacije, vodovoda, elektrike, PTT zvez in v tem primeru tudi plina), ki ga verjetno dejstvo, da vsi lastniki zemljišč ne bodo začeli z gradnjo takoj, utegne v določeni meri ovirati. Slišali smo, da bo Sklad stavbnih zemljišč, ki tudi vsa razpoložljiva zemljišča na tem kompleksu, če so cene sprejemljive, odkupuje, za omenjeno infrastrukturo potrebna sredstva založil in jih nato z realnimi obrestmi in va- lorizacijo zaračunaval vsem graditeljem, vendar so nekateri člani vlade imeli pomisleke nad tako visokimi vložki. Povedano je bilo tudi, da zainteresirani graditelji snujejo za pripravo zemljišč in organizirani začetek gradnje svoje podjetje oz. gradbeno zadrugo z imenom "Lepe Voge", vendar podatek, da gre le za tretjino možnih graditeljev v prvi fazi, ne vzbuja posebnega optimizma. Pomisleki so bili tudi o tem, da Sklad stavbnih zemljišč odkupuje vsa zemljišča v okviru zazidalnega načrta - torej tudi predvideni zeleni pas ob Kokri - vendar so slabe izkušnje o konfliktih med stanovalci in lastniki zemljišč (kmeti) v drugih soseskah, zadosten argument za tak pristop. Že omenjena redka poselitev pa bo stroške opreme teh stavbnih zemljišč seveda zelo povečala. • š. 2. CEKIN STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Koordinacija slovenskih opozicijskih strank Zborovanje za demokracijo Ljubljana, 9. julija - V torek je koordinacija slovenskih opozicijskih strank (ND, SKD, SLS, LS ter poslanski klub "neodvisnih" Poslancev Demosa in organizacija občinskih Demosov) sklicala hskovno koferenco, na kateri so sporočili javnosti svojo odločitev o sodelovanju in skupnem nastopu na volitvah. Kako bodo sodelovali na volitvah v Državni zbor parlamenta, je odvisno tu-*H od tega, kakšen volilni sistem bo sprejet, za Državni svet ter za volitve za predsednika Republike, kjer bo veljal večinski sistem, P* bodo predstavili skupne kandidate oz. pri predsedniških volit-yah v prvem krogu posamične, v drugem krogu pa skupnega. Po-Vedali so, da so priprave na volitve obravnavali temeljito tako po ^ebinski, kot tudi po tehnični plati. Ker jih združuje mnogo stilnih točk, bodo pripravili tudi skupni predvolilni program, ki bo Predvsem slonel na neuresničenih točkah programa koalicije De-^os. Cilj je seveda pridobitev absolutne parlamentarne večine in Imenovanje vlade na tej osnovi. Za danes zvečer sklicujejo v lju- 'janskih Križankah zborovanje pod geslom "Za demokracijo", na katerem bodo predstavili dosedaj določene kandidate za Predsednika Republike, poleg kulturnega sporeda, pa bodo s ^ogramskimi govori začeli usklajene prevolilne nastope. Precejšnje presenečenje pa je med novinarji vzbudila di-s*reditacija novinarskega dela, ki so si jo navzoči zastopniki opo-5*cijskih strank dr. Rajko Pirnat, Marjan Podobnik in Danijel ^•alenšek dovolili ob predstavitvi zahteve po delitvi RTV programov med pozicijo in opozicijo. Novinarji, pretežno šolani v sta-r^rn sistemu, zlasti na RTV, po njihovem mnenju, sicer korektno "javljajo dejstva, vendar je njihova interpretacija povsem eno-I ranska. Zato je z delitvijo programov, podobno, kot je to uspe- 0 v tisku (s Slovencem), potrebno zagotoviti obojestransko ob-^eščanje. O tem so sprožili tudi državljansko pobudo, za katero Qdo v naslednjih dneh zbirali podpise. Nov pristop naj bi razši- . novinarsko svobodo, organizacijsko razčistil položaj na RTV, J£ kaj prepričljivo pa ni bilo priznanje, da pobuda na svetu *V, ki je zasedal le dan prej, ni bila sprožena. • Š. Ž. Mlin na obisku pri mladi avstrijski ljudski stranki Minuli pezek, 3. julija, je bila delegacija MLIN (Mlade iniciative pri Narodni demokratski stranki) na obisku pri mladi svtrijski ljudski stranki na Dunaju. Glavna tema razgovorov je bila izmenjava izkušenj v predvolilnem boju. Ker so se v Avstriji pred kratkim končale predsedniške volitve, v Sloveniji pa jih pričakujemo konec jeseni, so predstaniki MLIN dobili precej napotkov in propagandnega materiala. »Mi smo vam vsekakor pripravljeni pomagati, ne samo zato, ker imamo precej izkušenj, temveč tudi zato, ker se še vedno osvobajate komunističnega režima in vas čaka pri prehodu v demokratični sistem še precej težav,« je med drugim rekel g. Christian Passin, član komisije za mednarodne odnose pri JOVP. Precej časa so posvetili tudi problematiki beguncev iz BiH, o konkretnih dejanjih, za katere so se dogovorili, bomo pe poročali. Predsednik MLINA, g. Peter Volasko, se je zahvalil za ponujeno pomoč in v imenu MLIN in Narodne demokratske stranke izročil predstavnikom JOVP poblikacijo The čase of Slovenija. Piknik Sivih panterjev pri LDS Občinski odbor seniorske frakcije pri Liberalno-demokrat-ski stranki Sivi panterji Kranj organizira jutri, v soboto, 11. julija 1992, na Račjem otoku na Brdu pri Kranju piknik članic in članov in njihovih simpatizerjev. S piknikom želijo omogočiti srečanje in medsebojno spoznavanje Sivih panterjev ter privabiti nove člane. Nenazadnje pa bodo sproščeno vzdušje na srečanju izrabili tudi za dogovor o delu v prihodnje. Piknika se bodo udeležili tudi prestavniki vodstva in poslanskega kluba občinskega odbora Liberalno-demokratske stranke Kranj. Udeleženci piknika se bodo zbrali na vhodu v kompleks Brdo ob 17. uri. V primeru slabega vremena piknika ne bo. Seja tržiške vlade Občina bo (so)ustanovitelj SHP - Hranilnice Tržič Tržič, 7. julija - Na torkovi seji izvršilnega sveta so izglasovali sklep, da SO postane petodstotni družbenik v Slovenski hranilnici in posojilnici, Hranilnici Tržič, d.o.o. v ustanavljanju. Delež z ustanovitvenih skladov bo znašal 450.000 tolarjev. Enak znesek so namenili tudi za obvezno jamstvo, ki izhaja iz vloge ustanovitelja. Člani so zavrnili predlog, da s prenosom 200.000 tolarjev (skupaj z obrestmi), ki so jih pred letom vložili v HKS-SHP Kranj, v ustanovitveni sklad tržiške hranilnice, SO nastopa le kot član družbe. S podvojeno vlogo lahko občina kot ustanovitelj sodeluje v nadzornem odboru s tremi predstavniki. Svoj delež bo občina jamčila iz nerazporejenih sredstev v proračunu. Predsednik občinske skupščine Peter Smuk, ki je kot gost sodeloval na seji, pa je člane pomiril, da za (morebitno) neuspešnost družbe zastavlja tudi svoj stolček. Rekel je, da Tržič mora zaustaviti odliv kapitala iz svojega gospodarstva, za kar potrebuje lastno hranilno enoto. Soudeleženost občine bo po njegovem mnenju veliko prispevala k njenemu ugledu pri ljudeh in pri Banki Slovenije. Kljub pomanjkanju denarja zaradi neusklajenega proračuna so dopolnili program javnih del z zaposlitvijo informatorja za staro mestno jedro in Dolžanovo sotesko. Izvršni svet bo iz lastnih sredstev krila le stimulacijo v višini petnajst tisoč tolarjev. Ostale štiri petine bo prispeval Zavod za kulturo in izobraževanje. Delo bo trajalo tri mesece in bo obsegalo vodenje turistov po starem delu Tržiča, po kulturnih spomenikih, muzeju in po Dolžanovi soteski ter sodelovanje pri pripravi tradicionalnih turističnih prireditev. Izvršni svet bo zaradi "problematike obnavljanja" odpro-dal 53 ton moke iz občinskih rezerv za vrednost 1,306.510 tolarjev. Zalogo bo nadomestil z nakupom 144 t pšenice, za kar bo plačal nekaj manj kot dva milijona tolarjev. Drago Ficko, načelnik za obrambo in notranje zadeve, je predstavil sklep o načrtovanju in izvajanju 183 ukrepov za pripravljenost v primeru vojne nevarnosti. Dokumenti o teh ukrepih prinašajo centralizacijo načrtovanja in izvajanja pripravljenosti in stopijo v veljavo z objavo vojnega stanja. Sprejeti morajo biti do 13. julija. Aleš Verdir Na podlagi 46., 50., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 33/89) ter Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč občine Kranj (UVG, št. 19/86) in sklepa 12. seje Komisije za oddajanje stavbnih zemljišč z dne 29. 6. 1992 OBJAVLJA SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ SLOVENSKI TRG 1, KRANJ JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO POČITNIŠKEGA OBJEKTA I. Predmet oddaje je delno komunalno opremljeno zemljišče, pare. štev. 1085/18, k.o. Šenturška gora, v izmeri 353 m-. Na navedenem zemljišču je možno graditi počitniški objekt po lokacijski dokumentaciji. Cena stavbnega zemljišča in višina sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča z že zgrajenimi komunalnimi objekti in napravami sekundarnega pomena na dan 30. 6. 1992 je 2.417,00 SLT/m2. Pod komunalno opremo je šteta možnost priključka na makadamsko cesto, vodovod in elektriko. V ceni zemljišča ni zajeta odškodnina za spremembo namembnosti zemljišča, ki jo investitor poravna pred izdajo gradbenega dovoljenja. II. Ponudniki morajo predložiti ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč mora o izboru obvestiti ponudnike v 15 dneh po končanem razpisu. Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča pa je treba skleniti v 30 dneh po končanem razpisu. III. Stavbno zemljišče je treba plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. IV. Gradnja do III. gradbene faze mora biti končana v 3 letih po izdaji gradbenega dovoljenja, ki ga mora pridobiti investitor. V. Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih ovojnicah z oznako "ZA JAVNI RAZPIS" in priložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10 % od vrednosti zemljišča. VI. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, št. 51500-654-45062. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vrne brezobrestno najkasneje v 15 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. VII. Vse tolarske vrednosti so vezane na DEM po prodajnem tečaju SKB. VIII. Če uspeli ponudnik odstopi od ponudbe oziroma ne sklene pogodbe v predpisanem roku, vplačana varščina v celoti zapade. Neuspelim ponudnikom bomo neplačano varščino vrnili brezobrestno najkasneje v 15 dneh po končanem razpisu. Uspelim ponudnikom bomo varščino vračunali v pogodbeno ceno. IX. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na OBČINI KRANJ, tel. 215-661/int. 261 ali na DOMPLAN-u KRANJ, tel. 214-440/int. 45. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ GORENJSKI GLAS ♦ 4. STRAN PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 10. julija 1992 KRATKE GORENJSKE Bera črnega ribeza se je začela Gorje - Leta 1970 so na obsežnih poljih na območju KS Gorje začeli opuščati setev žitaric in sajenje drugih kultur, vse te površine njiv pa so zasadili z grmičevjem črnega ribeza. Za vse te spremembe je KZ Bled zagotavljala dobre obete in odkupovanje tega pridelka. Rekorden odkup je bil v enem letu 240 ton. V zadnjih nekaj letih se je vse bistveno spremenilo. Večji plantažarji so svoje plantaže s tem jagodičevjem povsem ali pa v veliki meri spremenili z bolj donosnimi kulturami ali pa jih enostavno zatravili, kajti črni ribez je iz leta v leto izgubljal na ceni in posledice so sledile. Letos je lepo pogledati te nasade, kajti izredno letošnje pomladansko vreme mu je nadvse prijalo. Za kilogram skrbno obranega in dostavljenega ribeza na odkupno postajo KZ Bled v Gorjah plačajo, reci in piši, samo 25 tolarjev. Vse to kaže in sili plantažarje, kolikor jih je še, da bodo tudi ti morali preusmeriti svoje plantaže v druge namene, sejanje žitaric, saditev drugih kultur, ali pa zatravitev in tako bo konec obdobja črnega ribeza na območju Gorij! • Jože Ambrožič Skromna turistična taksa Jesenice - Turistična društva, ki delujejo po vseh krajevnih skupnostih jeseniške občine, so v hudih težavah, saj zaradi znanih razmer gostov ni, s tem pa je tudi malo turistične takse. Turistična taksa pa predstavlja glavni vir prihodkov vseh turističnih društev - nad 50 odstotkov. Ostali viri prihodkov so za večino turističnih društev zanemarljivo majhni. Prav zato so v jeseniški občini le s težavo pripravili finančni načrt za letos in na osnovi tega ocenili višino sredstev turistične takse za letos. Finančni načrt so med drugim napravili na predpostavki, da bodo letos po posameznih krajih realizirali le 61 odstotkov nočitev iz leta 1990 - podatki iz minulega leta so nerealni - in da gostje v povprečju prenočijo do štirikrat. Res pa je, da bo letos zaradi izdatnega izpada turistične takse malo denarja za osnovne dejavnosti turističnih društev: za razvoj in ureditev krajev, reklamo in promocijo in organizacijo ter izvedbo prireditve skupnega pomena ter za dotacije občinski turistični zvezi. #D.S. Partizanski dom na Vodiški planini - Radovljica - Pribljubljeno planinsko poostojanko Partizanski dom na Vodiški planini so odprli že junija. Poletna sezona bo trajala do oktobra; odvisno seveda od vremena. Partizanski dom so letos precej preuredili in pripravili za sprejem gostov in sicer ne samo za člane ZZB NOV in njihove svojce, pač pa bodo v domu sprejemali tudi druge ljubitelje planinskega okolja, miru, čistega zraka in nenazadnje pristne domače hrane. Gostom in drugim naključnim obiskovalcem je na voljo vse možno udobje za počitek in družabno življenje, veliko je priložnosti za sprehode in izlete, saj je vsa Jelovica po dolgem in počez prepletena s prevoznimi gorskimi cestami, ki povezujejo Vodiško planino z Bohinjsko in Selško dolino, komaj 24 kilometrov oddaljeno Radovljico in še nekaj manj do znamenite Krope. Ne kaže pa spregledati, da je bilo to območje prizorišče močnega narodnoosvobodilnega odpora, o čemer pričajo številni spomeniki in obeležja na Jelovici. Ker dom stoji na 1118 metri nad morjem in je obkrožen z razkošnimi gozdovi in jasami polnimi gozdnih sadežev, bodo to izjemno prednost lahko izkoristili zlasti gostje in obiskovalci s srčnimi in živčnimi motnjami. Penzionske cene v domu niso pretirane, saj je penzion v prvem nadstropju z balkonom 900 tolarjev, za otroke 650, v prvem in drugem nadstropju brez balkona pa 850 in za otroke 600 tolarjev. Cena prenočišča z zajtrkom v domu je 450 tolarjev, brez zajtrka pa 350 tolarjev. Člani ZZB NOV imajo pri penzionskih cenah 10-odstotni popust. V domu je na voljo 50 ležišč, prikupna restavracija in posebna soba s TV sprejemnikom, povezan pa je dom tudi z brezžičnim telefonom na številko (064) 75-293. Prijave za letovanje oziroma obiske pa možno najaviti tudi na občinski odbor ZZB NOV Radovljica po telefonu (064) 74-906. • (jr) rVA Alples industrija pohištva Železniki Češnjica 54, d.o.o. 64228 Železniki Na podlagi sklepa upravnega odbora podjetja Alples industrija pohištva Železniki z dne 18. 6. 1992 objavlja PRODAJO prikolic in kontejnerja na podlagi pisnih ponudb št. artikla prikolica št. 4 prikolica št. 5 prikolica št. 6 prikolica št. 7 prikolica št. 9 letnik 1979 1979 1979 1981 1981 cena v DEM 1.050 910 1.050 1.225 1.225 V pisnih ponudbah so kandidati dolžni navesti št. artikla, ki ga nameravajo kupiti, ter kupnino, ki so jo pripravljeni plačati za artikel. Cena ne more biti nižja od cen, navedeni v oglasu. Pri prodaji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Morebitni kupci naj ponudbe pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov prodajalca do 14. 7. 1992, z oznako »za prodajo«. Priloženo mora biti tudi dokazilo vplačilu 10 % varščine, ki jo vplačate v blagajni podjetja Alples. Na pisemsko ovojnico ste dolžni napisati št. artikla, ki ga nameravate kupiti. Uspeli ponudniki bodo takoj po sestavi zapisnika komisije pozvani, da poravnajo kupnino. Vplačano varščino bomo šteli v kupnino, neuspelim ponudnikom pa jo vrnili v treh dneh po sestavi zapisnika. Če uspeli ponudnik odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povračila varščine. Ogled prikolic je možen v ponedeljek, 13. 7. 1992, od 13. do 14. ure v prostorih prodajalca (obrat masiva). Kupnino je potrebno plačati v 8 dneh po prejemu obvestila v enkratnem znesku na račun št. 51510-601-16210. Kupnina se poravna v tolarski protivrednosti srednjega tečaja nemške marke Banke Slovenije na dan plačila. Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno in kasnejših reklamacij prodajalec ne bo več upošteval. Kupec je dolžan po plačilu kupnine takoj odpeljati artikel iz podjetja. Sanacija po poplavah v škofjeloški občini Dela gredo h kraju Franc Mohorič, član izvršnega sveta občine Škofja Loka: "Ko smo po poplavah pregledali poškodbe in ocenili škodo, nisem upal niti pomisliti, da bi v dveh letih lahko praktično vse poškodbe sanirali." Škofja Loka, julija - Novembrska poplava leta 1990 je na Gorenjskem najbolj prizadela škofjeloško občino in jo med ostalimi prizadetimi občinami v Sloveniji zaradi poplav takrat uvrščala med tiste, kjer so ugotavljali največjo škodo na komunalni infrastrukturi, v gospodarstvu, kmetijstvu in gozdarstvu. Takratne ocene strokovnjakov o velikosti škode in načinu sanacije, potrebnem denarju in času sp bile, da bo potrebno kar nekaj let, da bodo na primer v škofjeloški občini razmere spet normalne, predvsem pa takšne, da se zaradi podobnih ali še večjih visokih vod oziroma poplav ne bi spet ponovile v tolikšnem obsegu kot v začetku novembra 1990. Ogromna dela so bila že opravljena tako na cesti kot strugi v Davčo. Sicer pa moram poudariti, da so pri teh sanacijah veliko naredili tudi sami krajani oziroma obe krajevni skupnosti. Predvsem velja to na primer za Martinj vrh, kjer so krajani z delom opravili okrog 80 odstotkov vseh potrebnih del. Franc Mohorič, član škofjeloškega izvršnega sveta Na cesti in strugi proti Davči, kjer je bilo takoj po poplavi pravo razdejanje, je danes slika spet čisto drugačna. Zdaj imajo območja, ki so jih poplave v škofjeloški občini najbolj prizadele, že povsem drugačno podobo. Član škofjeloškega izvršnega sveta, ki ima "na skrbi" komunalno infrastrukturo Franc Mohorič, nam je pred dnevi povedal, da gredo dela na sanaciji poškodb po poplavah h kraju povsod v občini. "Čeprav je bilo na območju krajevne skupnosti Železniki in Davče že doslej precej saniranega, pa so se zdaj začela tudi obsežna dela prav v Železnikih. Vodnogospodarsko podjetje Kranj že nekaj časa obnavlja pragove v Sori v Železnikih, v teh dneh pa bo začelo obnavjati tudi zidove v strugi. Na podlagi dogovora v začetku junija, ko smo se o sanaciji pogovarjali predstavniki republike, občine, krajevne skupnosti, Republiške vodne uprave, Ljubljanske banke in gospodarstva v Železnikih, pričakujem, da bodo prihodnji mesec tudi v Železnikih ta dela končana." Ob sanaciji v Selški dolini in na območju Davče so Železniki pravzaprav v največjem zalogaju (struga Sore v Železnikih z obrežnimi zidovi) prišli "na vrsto" nekako nazadnje. Razlog za to je bil precej dolgotrajen in zapleten postopek za sanacijo na podlagi mednarodnega posojila. Vso stvar je precej zavrla lanska vojna. Zdaj pa so tudi finančni projekti trdni. Tako bo polovico stroškov sanacije pokritih s sredstvi mednarodnega posojila, četrtino bo prispevala škofjeloška občina, razliko pa Re-puliška uprava za ceste. "Čeprav v občini poznamo območja, ki so bila najbolj prizadeta jih naj vseeno naštejem, predvsem v Selški dolini, nekatera večja, že opravljena dela. Sanarina je tako rekoč že vsa Selška Sora in Sora v spodnjem delu, pa tudi Poljanska. Kar pa zadeva pritoke, so to Luša, Dolenja vas - Kršivnik, Dašnjica, Sovivnik, Martinj vrh - Bohinče-va grapa, potok in Davča. Že nekaj časa v Sori v Železnikih obnavljajo pragove, v kratkem p' se bodo začela popravila opornih zidov. V krajevni skupnosti, kjer so bili že zaskrbljeni, da ne bi morebitna še ena večja voda povzročila pravega razdejanja, so si zdaj oddahnili. Skratka, če ta trenutek opredelim stanje, ki je bilo takoj po poplavah in kakršno je zdaj, sem zadovoljen ob ugotovitvi, da bodo do konca avgusta vsa glavna dela končana. Na to pa takoj po poplavah niti pomisliti nismo upali. Seveda je ob sedanjih kreditih precejšen delež odpadel na samo občino, vendar ob še nekaj plazovih, ki pa niso tako kritični, je bilo opravljeno zares veliko delo." • A. Žalar Gasilsko društvo JoŠt - V krajevni skupnosti Jošt z vasmi Javorje. Pševo, Čepulje. Lavtarski vrh in Planica imajo tudi gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 1953. leta. Ob ustanovitvi je imelo društvo 11 članov, danes pa jih je okrog 40. Prizadevni in delavni gasilci v društvu imajo tudi manjši dom z orodjem za gašenje požarov. Sicer pa so njihovi sosedje gasilci v Stražišču, ki letos praznujejo častitljivo 90-letnico. Obe društvi pa sta vključeni v občinsko gasilsko zvezo Kranj. • (ip) Vabilo V druŠtVO - Radovljica - Na območju radovljiškega društva je več kot 650 upokojencev in kar približno tretjina jih ni včlanjenih v Društvo upokojencev v Radovljici. Zato vodstvo vabi vse, da se včlanijo v društvo. Članarina je 120 tolarjev, s plačilom le-te pa imajo člani 30-odstotni popust na železnici in v počitniških domovih. Številne ugodnosti pa imajo člani društva tudi pri udeležbi na različnih izletih, pri rekreaciji, v krožkih, na družabnih srečanjih, svetovalni pomoči... Pisarna Društva upokojencev Radovljica je na Ljubljanski cesti 4 (nasproti Almire), uradne ure pa so vsako sredo od 9. do 12. ure. Informacije interesenti dobijo tudi po telefonu na številki 75-447. • (jr) Odpadki - problem varčnih Gorenjcev Kranj, 9. julija - Začasna sanacija divjih odlagališč in očiščevalna akcija na območju krajevnih skupnost) Cerklje in Velesovo. Za sanacijo deponije Tenetiše ni sredstev. Komunalni odpadki predstavljalo za Slovenijo velik ekološki in prostorski problem. Zaenkrat še niso ustvarjeni pogoji za gospodarjenje z odpadki, pri čemer je najpomembnejše ločeno zbiranje odpadkov, tako kot to že nekaj časa poteka v Murski Soboti, Lenartu, Piranu in drugod, vendar nikjer ni urejeno tehnično pravilno deponiranje. V občini Kranj je organiziran odvoz komunalnih odpadkov od 95 odstotkov vseh gospodinjstev. Kamioni Komunalnega podjetja pobirajo odpadke enkrat ali dvakrat tedensko. Tako sedaj ni več opravičila za odmetavanje smeti po gozdovih, ob cestah, v opuščenih gramoznicah... Vedno več ljudi po svojih močeh pripomore do zmanjševanja količine odpadkov in sicer z izogibanjem nakupa potratno embaliranih izdelkov in z nakupom izdelkov v povratni embalaži; z izogibanjem plastičnim vrečkam in nakupovanjem z lastno torbo; doslednim sodelovanjem na akcijah zbiranja starega papirja, stekla, kovin; kompostiranjem organskih odpadkov iz kuhinje in vrta; osveščanjem soljudi. Pred leti ni bilo urejeno od-važanje odpadkov po celotnem območju občine Kranj. Zato so si krajevne skupnosti preskrbele lastna odlagališča, če pa teh ni bilo, pa so si ljudje sami poiskali obronke gozdov, jarke, nevzdrževane kmetijske površine. Dolgoletni trud neorganiziranega odlaganja odpadkov je dobro viden po vsej okolici Kranja. V letošnjem proračunu občine Kranj so predvidena sredstva za vzdrževanje čistoče v naseljih in sicer za odvoz kosovnih odpadkov, sanacijo divjih odlagališč, za zbiranje posebnih odpadkov, za čiščenje manjših smetišč in za izobraževanje ter osveščanje ljudi. Aprila je bila večja očiščevalna akcija na območju krajevnih skupnosti Cerklje in Velesovo. Vzrok onesnaženosti gozdov je bila smetiščna jama med Trato in Šenčurjem, iz katere je veter raznašal na vse strani polivinilkloridne odpadke. Zato smo se lotili začasne sanacije divjega odlagališča. Vsi odloženi odpadki so se zrinili na kup, prekrili z zemljo in ozelenili. Del izravnanega odlagališča je na zasebnem zemljišču, urejen tako, da omogoča strojno obdelavo. Kdo bi bil dolžan po izkopu gramoza ponovno urediti površino, nismo preverjali. Nastali griček prostornine ok. 2000 m, sestavljen iz vseh mogočih odpadkov, je ostal. Prevoz tako zbranih odpadkov bi presegel po proračunu predvidena sredstva, pa tudi problem ne bi bil rešen dokončno. Deponija Tenetiše je ravno tako problematična, sanacijski načrt predvideva tehnično zapleteno sanacijo. Tako bo griček ostal kot opomin našemu ravnanju še vrsto let do strokovne sanacije deponije Tenetiše, nato odvozom in ureditvijo vseh divjih odlagališč in na koncu tudi odvoz grička ter podobnih z zemljo skritih sadov prehitrega razvoja naše družbe. Za sanacijo deponije Tenetiše in drugih manjših smetišč v občini Kranj sredstva niso zagotovljena. Javno podjetje Komunala pripravlja kataster divjih odlagališč, ki so že opuščena in tistih, ki še vedno rastejo, inšpekcijska služba pa preverja dokumentacijo, ki naj bi jo lastniki novih gramoznic morali imeti. JP Komunala predla- ga, da se cena odvoza in dep"' niranja odpadkov poveča 1 toliko časa, dokler ne bodo s3' nirana vsa divja odlagališč* Žal še vedno veliko ljudi na*' protuje plačevanju odvoza deponiranja odpadkov s srrtf šno trditvijo, da pač nimajo o» padkov. Nastajanje novih smetišč 11 več potrebno. Vse odpadi lahko odpeljemo na deponij' Tenetiše. Krajevne skupno*1 bi morale bolj paziti in opoza' jati ljudi, ki s svojim ravrt* njem povzročajo nastajanje n" vih odlagališč oziroma pove# nje obstoječih. Potek pravilne in strokov"' sanacije odlagališč je v cel"1 znan, vendar za sanacijo odi11 gališč ni finančnih sredst? Zrinjene smeti v griček, ki 1 zatravljen, čakajo na odvozj deponijo Tenetiše. Kako vis*! ko bodo zrasla zasajena drev* sa do takrat, pa se ne ve. Pripombe na neustrezni rešitve pa kažejo na visoko j veščenost okoliških ljudi, t« da ni bojazni, da bi poleg čka začela rasti nova gora sW ti. Tadej Mar» PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Prijetno presenečenje za materin rojstni dan • V Mohoricevih dvanajst v Yasminu Kranj, 9. julija - Manjkal je trinajsti, prvošolček Gregor, ki je užival v koloniji, drugih dvanajst - deset otrok, mati Anica in oče Primož Mohorič, najštevilnejša kranjska družina - pa je v torek ob enih sedlo k slavnostnemu kosilu za veliko mizo v Cafe restaurant Yasmin (pri Bučarju), kamor sta jih povabili Darka in Jasmina Audič. Priložnost za slavje je bil materin 44. rojstni dan, dan, ko ji enkrat ni bilo treba sukati kuhalnice po velikih loncih v domači kuhinji, dan, ko se je vsa družina pražnje opravila, uživala ob dobrotah in se sploh lepo imela. »Mohoričevo družino poznam prek tete Vere, večkrat dam zanje obleke, ki so našim premajhne, spečem torto za birmo in podobne izjemne praznike,« je povedala Darka Audič. »Vem, da živijo skromno, na dan imajo za hrano vsega 500 tolarjev. Zamisel, da bi na materin rojstni dan vso družino povabili v Vasmin na praznično kosilo, je prišla nekako sama po sebi. Želeli smo jim polepšati praznik, z darili se je izkazalo tudi enajst sponzorjev. V Alpe-tourovem Potniškem prometu so ga obljubili za čas, ko se bo spet začela šola.« V kratkem klepetu pred kosilom smo spoznali sicer znano Mohoričevo trinajsterico; mati Anica, gospodinja, oče Primož, zaposlen v Merkurju, otroci Primož, Aleš, Matjaž, Anka, Tomaž, Mateja, Kristina, Martina, Andrej in najmlajša, komaj poldrugo leto ji je šele, Katarina. Kot rečeno, je manjkal samo Gregor. Najstarejši od otrok, Primož, je že zaposlen, dela v Jelovici, Aleš in Matjaž sta končala gimnazijo in se jeseni odpravljata na študij v Ljubljano, eden na pravno, drugi na ekonomsko fakulteto, Anka hodi v srednjo zdravstveno šolo v Ljubljano, Tomaž se na Bledu uči za kuharja, mlajši so še v osnovni šoli oziroma jih ta šele čaka. Mohoričevi živijo v dvosobnem stanovanju z dvema kabi- netoma. Največji štirje fantje imajo eno sobo, štiri dekleta drugo, v tretji spita starša z najmlajšimi, v dnevni sobi se družijo čez dan. Stiska je velika, posebno ko je šola in bi vsak potreboval miren kotiček za učenje, vendar so gneče vajeni in v njej po svoje uživajo. Čim eden manjka, ga pogrešajo. Očetova plača, okrog 30 tisočakov, je za toliko članov družine seveda premajhna. Nekaj nanesejo doklade, srednješolci imajo štipendije. »Kako shajamo?« odgovorita zakonca na vprašanje z vprašanjem. »S skromnostjo se da, razen tega je v verigi veliko ljudi, ki nam pomagajo. Otroci med počitnicami delajo, da imajo za šolo.« Oče Primož jih usmerja v šport. »V mestu se otroci morajo ukvarjati s športom, sicer je nevarno, da jih vzame ulica,« pravi. Posebej ponosen je na Anko, ki je mladinska prvakinja v smučarskih tekih, med članicami pa je bila tretja v državi. 10. julija odhaja na Roglo na skupne priprave A reprezentance. »Povabila na kosilo v Vasmin smo bili zelo veseli, presenečeni smo, da se je na nas, na ženin rojstni dan, spomnil tako rekoč povsem tuj človek,« je še dejal oče Primož, mati Anka pa kar ni našla besed, s katerimi bi izrazila zadovoljstvo in hvaležnost. Praznovanje je z zlatim prstanom za mamo polepšal zlatar Ernest Bivic, Živila iz Na-klega so dala 10 kilogramov pralnega praška, podjetje Mernik paket prehrambenih izdelkov, trgovina Krinolina žensko bluzo, volna-pletenine Blanka paket volne s pletilkami, v frizerskem salonu Pire so gospodinjo že zjutraj lepo uredili, iz trgovine Lisjak je prišel paket plenic za najmlajšo, v cvetličarni Mak so slavljenki podarili šopek, v hiši Lango so našli žensko športno srajco, praktično darilo pa je prispeval še Gastro Consulting Križanič z Bleda. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Stanarine julija po novi metodologiji V Loki navzdol, drugje navzgor V Skofji Loki bodo položnice za 16 odstotkov nižje, v Kranju naj bi bile višje kar za 38 odstotkov. Kranj, 9. julija - Z julijem je v Sloveniji začela veljati nova metodologija za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Gre za t.i. stanovanja solidarnosti in vzajemnosti oziroma občinska stanovanja. Za druga stanovanja lahko lastniki najemnine prosto oblikujejo, ne smejo pa za več kot 50 odstotkov presegati neprofitne, v tem primeru bi bile že oderuške. Po gorenjskih občinah, razen v tržiški, oziroma v podjetjih, ki upravljajo, z občinskimi stanovanji, so že izračunali, kaj Praktično pomeni nova metodologija za oblikovanje najemen v neprofitnih stanovanjih. Ernest Mikoletič iz kranjskega Domplana je povedal, da bi se korale z julijem povečati stanarine za okroglo 38 odstotkov. Ali bo podražitev enkratna ali postopna, bo odločal občinski izvršni svet. Z novim načinom izračuna-yanja, po katerem se vrednost l°Čke prilagaja tečaju marke in ne rasti drobnoprodajnih cen v Sloveniji (kot velja pri odkupu družbenih stanovanj), so osnovna sredstva, torej stanovanja, podcenjena za 50 odstotkov; to je "štartna" subvencija stanarin za vse najemnike občinskih stanovanj. Tisti z nizkimi dohodki imajo potem pravico še do dodatne subvencije. Po tej metodologiji naj bi letna najemnina v neprofitnih stanovanjih, mlajših od 25 let, znašala 3,8 odstotka vrednosti posameznega stanovanja, v starejših od 25 let pa 2,9 odstotka. Anica Ježek iz radovljiškega Alpdoma je povedala, da bi se morale v radovljiški občini po novi metodologiji najemnine za neprofitna stanovanja z julijem podražiti povprečno za dobrih trinajst odstotkov. Zadnjo besedo bo imel izvršni svet. V jeseniški občini bo po besedah Božene Roner sprememba navzgor malenkostna. Če je zdaj najemnina za 55 kv. metrov veliko stanovanje znašala 4.800 1 tolarjev, bi po novem okroglo 4.900 tolarjev. Najemnine se bodo znižale le v škofjeloški občini, kjer so bile zadnje leto, dve med najvišjimi v republiki. Viljem Hof iz Obrtnika je dejal, da bodo položnice za julij nižje za povprečno 16 odstotkov. Novo metodologijo za oblikovanje neprofitnih najemnin so pred dnevi najostreje napadli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Predsedstvo sveta ZSSS je pri republiški vladi protestiralo, ker v nekaterih občinah omogoča "pretiran dvig stanarin v času, ki je za zaposlene in druge prebivalce Slovenije najtežji in ko se pripravljamo na pogajanja o socialnem sporazumu. Res je precej imetnikov stanovanjske pravice odkupilo družbena stanovanja, v katerih stanujejo, vendar jih niso mogli odkupiti tisti, ki nimajo denarja, to pa so predvsem zaposleni z najnižjimi plačami, z večjimi družinami, tisti, ki čakajo na delo ali so že brezposelni ter upokojenci. In ti bodo s tem povečanjem stanarin najbolj prizadeti." Sindikati vladi predlagajo, da metodologijo dopolni tako, da se omogoči njena postopna uveljavitev. * H> jelovčan MALA ANKETA Otroške počitnice Kranj - Komaj so čakali, da bodo prišle. Težke torbe so našle svoje mesto v prvem kotu, na obrazih pa je zasijal sproščen nasmeh ob mislih na pohajkovanja s prijatelji. Napeto pričakovanje, kam jih bodo starši odpeljali, jim buri domišljijo. Na letnem kopališču, kjer v teh dneh ne manjka prijetnega otroškega smeha, smo jih zalotili in povprašali, kje se bodo kratkočasili. Žiga Gantar, 12 let: Počitnice bom preživel večinoma na bazenu,ker sem pionir vaterpolskega kluba Triglav in imamo avgusta treninge. Brat, ki ravno tako igra vaterpolo, pa ima sedaj tek-niovanja, tako da ni-rnamo časa, da bi odšli kam skupaj. Miro Kenda, 11 let: Mogoče v Toplice z očijem in mamico. Danes sem prvič na letnem bazenu, ker sem v plavalnem tečaju. Malo že znam... z rokavčki. Klemen Sušnik, 13 let: Sel bom na morje, nekam k Umagu. Z očijem in mamico. Seveda bom tudi na bazenu in pri prijateljih. Danes se mi zdi voda mrzla. Katarina Štular, 8 let: Mamica mi še ni povedala, kam bomo šli. Sedaj sem na plavalnem tečaju. Malo znam že plavati, pod vodo mi gre bolje. Že pred počitnicami pa sem bila z mamico v Atomskih Toplicah. Meta Vidic, 8 let: Na morju sem že bila v Novigradu, prejšnji teden. Skupaj z mamico bomo šli v Bohinj za 10 dni. Zdaj sem pri stari mami na obisku.© M. Zabret, foto: J. Cigler Vloge za republiške štipendije Kranj, 9. julija - Od 15. julija do 5. septembra (za srednješolce) in do 30. septembra (za študente) bo Zavod za zaposlovanje v Kranju sprejemal vloge kandidatov za republiške štipendije za naslednje šolsko oziroma študijsko leto. Cenzus za pridobitev štipendije znaša za dijake in študente, ki se šolajo v kraju bivanja, 14.800 tolarjev bruto na člana družine, za tiste, ki se v šolo vozijo ali ne bivajo doma, pa je cenzus 20.350 tolarjev bruto. Upoštevajo se vsi dohodki v družini, izplačani v drugem trimesečju letos. Dijaki in študentje, ki so prejemali republiške štipendije v pravkar minulem šolskem letu ali prejšnja leta, so upravičeni do štipendije tudi, če cenzusa ne prekoračujejo več kot za dvajset odstotkov. Vloga za štipendijo bo morala biti napisana na novem formularju "Zahtevek za uveljavitev pravice do republiške štipendije" (RTŠ-1-92), izpolnjenemu obrazcu pa bo treba priložiti še šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu. Prosilci za republiške štipendije morajo predhodno zaprositi za kadrovske štipendije, ki pa so za naslednje šolsko leto zelo redke. Kandidati za tiste smeri izobraževanja, kjer so kadrovske štipendije razpisane, bodo morali priložiti vlogi za republiško štipendijo še odgovor kadrovskega štipenditorja, da jim kadrovska štipendija ni bila odobrena. • H. J. Pomagajmo Bosni Jesenice, 8. julija - S tem naslovom je bila minuli četrtek v jeseniški kino dvorani prireditev, ki bi morala glede na namen pritegniti večjo pozornost, kot jo je. Idejo za humanitarni koncert je dal Suad Aganović, ki je skupaj s Šerifom Alibašičem opravil tudi celotno organizacijo. Obema je uspelo v kratkem času pridobiti za sodelovanje nekaj pevcev, znanih z bosanske pevske scene, ki pa že dalj časa živijo v Sloveniji oziroma so pred agresijo poiskali zatočišče pri nas ali drugod. Z orkestrom Tufe Veletaniča so nastopili pevci Meho Harambašič, Armina Jakupovič, Sena Bešlagič in Mešo Šarič, iz Švice je prav s tem namenom prišel znani Osman Hadžič, velik del nastopa pa je zapolnil popularni Hari Veraševič z imenom "Hari Matahari". Voditeljici koncerta Aleksandra Klinar in Jasmina Tubič sta pred mikrofon povabili tudi predsednico občinskega odbora RK Jesenice Ivanko Zupančič, ki je povedala nekaj podatkov o beguncih v jeseniški občini in skrbi zanje, pretresljiva pa je bila pripoved dveh - starejšega begunca in mlade begunke iz jeseniškega zbirnega centra. Pravzaprav je škoda, da je bila prireditev Pomagajmo Bosni na hitro organizirana in da ni imela večjega odziva. Organizatorji, ki jih je vodil izključno humanitarni namen, se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali in pomagali, posebej pa Radiu Triglav Jesenice, Radiu Kranj in Kino podjetju Kranj. • Š. A. Stolpec za upokojence Upokojenski Pokaži, kaj znaš - Prireditev društva upokojencev Kranj bo v sredo, 15. julija, ob 17. uri v gostišču društva, Tomšičeva 4. K sodelovanju vabljeni godci za razna glasbila, pevci in humoristi. Prijavnice se dobe v točilnici, vsi nastopajoči bodo prejeli diplome, delo akad. slikarja Milana Batiste. Dvodnevni izlet V bohinjske gore - DU Kranj organizira v četrtek, 16. julija, prvi dvodnevni planinski izlet. Odhod ob 6.30 z avtobusne postaje v Kranju, povratek naslednjega dne pozno popoldne iz Bohinja. Hoje bo vsak dan od osem do deset ur, zato so vabljeni res samo dobro pripravljeni planinci. Plačilo članarine in vpis novih članov - v DU Kranj prosijo člane, ki še niso poravnali članarine za letos (160 tolarjev), da to čimprej storijo. K vpisu vabijo tudi nove člane. Kot član DU lahko pomagate pri razreševanju skupnih težav upokojencev, pristopite k vzajemni samopomoči, si zagotovite brezplačno petje moškega pevskega zbora DU na pogrebu ipd. Izleta za invalide - Društvo invalidov Kranj prireja v soboto, 18. julija, enodnevni izlet v Podčetrtek, Atomske Toplice in Olimje, v soboto, 1. avgusta, pa izlet na Roglo in v zdravilišče Zreče. Prijave sprejemajo v pisarni društva na Begunjski 10. SERVIS d o o 64275 Begunje Slovenija ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA ODDAJO 1. PRIPRAVE TOPLIH OBROKOV ZA ZAPOSLENE - dnevno število toplih in hladnih obrokov v dopoldanski in popoldanski izmeni je 600 - 700 - najpomembnejši elementi ponudbe so kvaliteta priprave in razdelitve ter cena obrokov - prednost bodo imeli ponudniki, ki bodo vzeli v najem prostore restavracije z zaposlenimi delavci v njej (6) 2. PROSTOROV RESTAVRACIJE V NAJEM - prostori restavracije obsegajo: kuhinjo 53 nr, jedilnico 129 m2, pomožne prostore 127 m- z vso obstoječo opremo in drobnim inventarjem. - elektrika, topla in hladna voda, plin, ogrevanje in telefon po porabi 3. SMUČIŠČE »KRPIN« V NAJEM - smučišče z vsemi potrebnimi osnovnimi sredstvi in drobnim inventarjem, predvsem pa: smučarsko vlečnico dolžine 400 m, top in naprave za umetno zasneževanje, teptalec - elektrika, voda, telefon in drugi pripadajoči stroški po porabi - ponudba naj vsebuje program uporabe smučišča in naprav 4. RAZPISNI POGOJI Pogodbe za razpisane najeme bomo sklenili z najugodnejšimi ponudniki po dogovoru. Rok za zbiranje ponudb je 7 dni od dneva objave razpisa. Vse dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 7.00 do 9.00 ure po tel.: 064/74-671 int. 476. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja karikature Alja-na Primožič. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Matej Metlikovič. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja slikar Bernd Hubert Romankiewitz iz Bayreutha._ V kava baru Kavka razstavlja podobe iz žgane gline Mitja Žagar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik nastalih v XIII. planinski slikarski koloniji Vrata 92. V pizze-riji Bistrica v Mojstrani razstavlja grafike Vojko Otovič. V piz-zeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotografije Tone Urbane. V bistroju Želva na Jesenicah so na ogled originalni načrti za vilo Bled arhitekta Maxa Fabianija iz leta 1906. V razstavišču Viktorja Gregorača na Javorniku razstavlja fotoreporter pri Karlovškem tedniku Dinko Neskusil svoje fotografije Karlovec v vojni BLED - V Zdraviliškem parku bo v nedeljo, 12. julija, ob 17.30 promenadni koncert Godbe na pihala iz Gorij. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V knjižnici Ivana Tavčarja so razstavljena dela nastala na Ex tempore Železniki 92. V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 21. uri odprli razstavo fotografij Hermana Pivka Skozi zrcalo. KAMNIK - V razstavišču Veronika odpirajo danes, v petek, ob 19. uri razstavo slik Franca Zidana iz Kamnika. V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cuder-mana. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: ZORAN PREDIN - Prvi glas mariborskega Lačnega Franza Zoran Predin nastopa danes, v petek, ob 20. uri na vrtu gradu Kieselstein. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa v Kieselsteinu gostujejo novogoriški Avtomobili. Če bo vreme slabo, se obe prireditvi selita v Kulturni dom na Primskovem. BLED: IDRIART - Na Blejskem otoku bo danes, v petek, ob 20. uri koncert violinista Mihe Pogačnika in čembalista Janka Šetinca. Na programu sta dve Bachovi sonati. Koncert sodi v okvir prireditev festivala Idriart. Če bo deževalo, bo koncert v blejski župnijski cerkvi. V ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 pa bo v Festivalni dvorani nastopil Komorni orkester RTV Slovenija Camerata Labacen-sis pod vodstvom Kristjana Ukmarja. Tudi ta koncert, solista sta violončelist Miloš Mlejnik in klarinetist Alojz Zupan, sodi v okvir festivala Idriart. RADOVLJICA: KONCERT - V atriju radovljiškega župnišča bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Komornega mešanega pevskega zbora Anton in Janko Ravnik iz Bohinja pod vodstvom Jureta Dobravca. RADOVLJICA: FOTO RAZSTAVA - V dvorani knjižnice A.T. Linhart bo danes, v petek, ob 19. uri otvoritev klubske razstave fotografij in diapozitivov Foto kino kluba Radovljica. Najboljšim avtorjem bodo podelili nagrade. TRIGLAVSKI SLIKARSKO KIPARSKI TABOR Pokljuka - Jutri, v soboto, se bo v Šport hotelu na Pokljuki začel I. triglavski slikarsko kiparski tabor, ki se ga udeležuje 27 slikarjev in 8 kiparjev iz Slovenije in tudi dežel Alpe Jadran. Organizator prireditve z naslovom Na sončni strani Triglava Odbor skupnosti borcev Prešernove brigade oziroma or-ganizaciojski odbor 7. spominskega pohoda na Triglav, si prizadeva, da bi ustanovili Triglavsko likovno galerijo. Udeleženci tega prvega slikarsko kiparskega tabora bodo ustvarjali na temo$ Triglava in življenja pod njim. Vsak slikar mora glede na zahteve pravilnika tabora izdelati najmanj dve deli, kiparji pa eno delo. Ob zaključku tabora v četrtek, 16. julija, bo v prostorih Šport hotela na Pokljuki tudi razstava ustvarjanih del, razstavo pa bo odprl minister za kulturo republike Slovenije Borut Šuklje. Kasneje bo razstava prenesena v razstavne prostore LIP Bled. Strokovna žirija bo med nastalimi deli izbrala tudi najboljše in podelila denarne nagrade. Prireditev, s katero bodo počastili Triglav, naš narodni simbol, obletnico samostojne Slovenije in 50-letnico ustanovitve partizanske vojske, so denarno podprli Zavarovalna družba Adriatic d.d. Koper kot generalni pokrovitelj ter sponzorja Stranka demokratične prenove Slovenije in Socialistična stranka Slovenije. • L. M. OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM razpisuje naslednja delovna mesta POMOČNIKA RAVNATELJA za mandatno dobo 4 leta s polovično učno obveznostjo. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da je učitelj, vzogitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog, psiholog, socialni delavec ali knjižničar — da ima opravljen strokovni izpit — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje razpisnega dela 1 UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas 1 UČITELJA BIOLOGIJE - GOSPODINJSTVA za določen čas - eno šolsko leto 1 UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za določen čas - eno šolsko leto 1 UČITELJA ZEMLJEPISA za določen čas s polovičnim * delovnim časom - eno šolsko leto 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) od 1. 9. 1992 do predvidoma 25. 5. 1993 2 UČITELJA V OPB za določen čas - eno šolsko leto 1 ČISTILKA z nekaterimi hišniškimi deli za podružnično šolo v Zalogu za nedoločen čas, nastop 1. 8. 1992. Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov šole s pripisom "za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi razpisa, za pomočnika pa 30 dni po objavi razpisa. Medklubska razstava fotografije 15. INTERCLUB Jesenice - Ta teden se v galeriji Kosove graščine zaključuje tradicionalna, letos pa še jubilejna, medklubska fotografska razstava z naslovom Interclub, ki jo že petnajst let izmenično prirejata jeseniški Foto klub Andrej Prešeren in avstrijski Foto klub Naturfreunde. Petnajst let sodelovanja med obema sosednjima kluboma je prav gotovo obletnica, ki nekaj šteje. Z leti je sicer ta vsakoletna prireditev, ki je eno leto na Jesenicah, drugo leto pa v Beljaku, izgubila nekaj zunanjega blišča, vendar pa je tradicija ostala. Tudi to, da letos za jeseniško razstavo ni bilo toliko denarja, da bi lahko izšel razstavni katalog, ne zmanjšuje pomena medsebojnega sodelovanja, še manj pa načrtov za naprej. Malo denarja je trenutno pač pojav, ki zdaj spremlja kulturne prireditve, v jeseniškem klubu, ki so mu tudi sponzorji pomagali pripraviti razstavo, pa upajo, da bo kdaj kasneje mogoče zbrati dovolj denarja tudi za že skoraj obvezni razstavni katalog. Letos so za razstavo pripravili le tiskano informacijo, ki pa kljub skromnosti prinaša obiskovalcem razstave najnujnejše podatke. Za tokratno 15. Interclub fotografsko razstavo se je natečaju odzvalo 26 avtorjev, ki so žiriji v oceno poslali 141 fotografij. Priložnost, da se pojavijo pred domačim občinstvom, so Gašper Svetina: Vrata 1 najbolj razumeli člani Foto kluba Andrej Prešeren, saj je kar 18 fotografov poslalo na natečaj 93 fotografij, medtem ko so avstrijski fotografi tokrat sodelovali skoraj simbolično, odzvalo se je le 8 avtorjev z 48 fotografijami. Žirijo so tokrat sestavljali člani Foto kluba Nova Gorica: Milenko Pegan (M.F. EFIAP.), Marjan Bažato (K.M.F.) in Dušan Miška (K.M.F.). Žirija je morala za razstavo, ki so jo tokrat preselili v reprezentančne prostore Kosove graščine, odbrati 64 fotografij in podeliti dvanajst priznanj najboljšim avtorjem. Selekcija je bila zato kar velika in za razstavo so izbrali dela petnajstih fotografov domačega, jeseniškega kluba in dela sedmih fotografov beljaškega kluba. Žirija je izbrala tudi najboljše fotografije. Med sodelujoči- mi beljaškimi fotografi jih je kar šest prejelo eno od nagrad: za kolekcijo fotografij so bili nagrajeni Kurt Batschinski, Gernot Batschinski in Stephan Peter Stupnik, za posamezno fotografijo pa Robert Henber-ger, Reinhard Lackner in Erich Kuss. Najboljše fotografije iz jeseniškega kluba pa so po mnenju žirije imeli: za kolekcijo fotografij so prejeli nagrade Sandi Novak, Andrej Malen-šek in Franci Sluga, za posamezne fotografije pa Adi Fink, Franc Kolman in Branko Ču-šin. Za foto klub Andrej Prešeren Jesenice je bila v šestih mesecih to tretja razstava, ki so jo organizirali. Pred medklubsko razstavo so pripravili še klubsko razstavo in pa razstavo mladih fotografov Pokrajina 92. Sodelovali pa so tudi na slovenski klubski razstavi v Novi Gorici, kjer sta dva njihova mlada fotografa prejela pohvali. Te dni pa so že poslali fotografije na mednarodno razstavo 17. Interfotoklub v čeho-slovaški Vsetin. • Lea Mencinger Utrinek iz Poletne gledališke in lutkovne šole v Kranjski Gori UČIMO SE ŽIVETI, NE LE IGRATI Gorenjska v Kranjski Gori ta teden gosti mlade gledališčnike in lutkarje iz vse Slovenije v Poletni gledališki in lutkovni šoli. Več kot devetdeset mladeni-čev in mladenk, starih od petnajst do šestindvajset let, se udeležuje seminarjev, ki so jih pripravili uveljavljeni slovenski dramatiki, režiserji, dramaturgi, igralci in skladatelji, med drugimi Vilko Ravnjak, Igor Samobor, Matjaž Pograjc, Uroš Trefalt ter Barbara Hieng Samobor. Vsak dan imajo deset ur skupinskega in samostojnega dela, ki vključuje študij, igre, giba in jezika, spoznali se bodo z umetniškimi smermi v modernem gledališču, z dramaturško pripravo besedila, z osnovami umetniškega vodenja gledališča, z izdelavo in animacijo lutk, z vključevanjem glasbe v teater. "Gledališka izraznost učencev te šole je estetsko tako avtohtona, brez naslanja-nja na uveljavljen teater ali na akademijo, da se v njej že kažejo obrisi prihodnosti slovenskega profesionalnega gledališča," je bila nad mladimi navdušena Metka Zobec, strokovna svetovalka za gledališko in lutkovno dejavnost pri ZKOS in duhovni vodja dogajanja. "Učenci se prebujajo sredi noči, da se prepričajo, ali so maske, ki jih pripravljajo za predstavo, že posušene." Gledališče, kot sin- Kranj - Nekaj več kot 30 udeleženk poletne plesne šole, ki jo do 17. julija prireja ZKO Kranj, se te dni v modri dvoranici gradu Kieselstein v treh plesnih tečajih privaja novostim v plesnem gibanju. Šolo, ki jo vodijo tri mentorice Andreja Rauch, Mateja Puhar in Tatjana Hodnik, so z lanskim premorom organizirali že drugič, z odzivom pa so več kot zadovoljni. V dveh tednih bodo mlade plesalke, nekatere so se vpisale kar v vse tri tečaje od jazz baleta, do plesne delavnice in klasičnega baleta, spoznale vrsto plesnih novosti tako s pravkar minule ljubljanske poletne plesne šole, nekaj novosti pa prinaša tudi Puharjeva, ki se je vrnila s triletnega plesnega usposabljanja v Amsterdamu in mladim tečajnicam (med njimi skoraj ni začetnic) predstavlja tako imenovane postmoderne plesne tehnike. Besedilo in slika: L. M. teza vseh umetnosti, omogoča sprostitev potencialov in vir splošne izobrazbe, ki jo je generacija, naveličana šolskih eksperimentov, lačna. Mladi skozi teater najdejo kontinuiteto med zgodovino in sedanjostjo, in jim nudi umestitev v tem prostoru in času. Družbena tragedija bi bila, če pozitivne energije, ki se pretaka med mladimi, ne bi izkoristili," pravi Zobčeva. Seminarje bodo zaključili jutri, v soboto, z dvanajstimi predstavami, na katere vabijo vse ljubitelje gledališča. Šolo je pripravila ZKOS, ki je namenila tretjino sredstev, ostalo prispevajo slušatelji sami, študentska vlada pa je pla- čala šolnino dvanajstim študentom. Tatjana Ažman, študentka dramaturgije: "Že drugič sern mentorica na tej šoli. Tukaj sem zaradi sebe in zaradi mladih, ki imajo radi gledališče. Ne glede na to, da sem po izobrazbi dramaturginja, se ukvarjam tudi s praktičnimi vidiki teatra in ne le s teorijo. Pripravljamo predstavo na kratko besedilo malo znanega dramatika Schultza, Noga. Smo sredi trdih vaj, ki obsegajo dihalne vaje, improvizacijo, vaje, s katerimi se igralci naučijo obvladovati lastno telo, glas, skratka, da spoznajo sami sebe in na odru pokažejo svoj jaz, brez umetničenja. Svoj pristop k igri temeljim na metodah Stani-slavskega in Grotovvskega, čeprav enotnega recepta, kako izgraditi igralca, ni." Drago Milinovič, iz Blata pri Ribnici: "Zelo sem zadovoljen z načinom pristopa k igri. Vsi-skupaj z mentorji, smo zel<> sproščeni, skozi zabavo priha' jamo do čudovitih rezultatov; Občutki so res fantastični, zdi se mi, da imam sedaj gledališč* še rajši. V naši predstavi mo; ram Greti, liku iz igre, odžagaj nogo. Toda, napiši, da se tukaj ne učimo le igre, učimo se živeti." • Aleš Verdir, foto: Juf* Cigler OBLIKA POEZIJE Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli zanimivo razstavo oblikovanja knjige poezij pesnika Slavka Kvasa. Celostna grafična podoba Kvasove knjige haiku poezije je nastala na Oddelku za oblikovanje ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Projekta knjige z naslovom Raztrganine seje lotila Petra Čeme, njen mentor pa je bil Tomaž Kržišnik-Vendar pa ne gre le za nazoren zgled rezultata študijskega procesa, pač pa že za predstavitev tenkočutne osebne odzivnosti na sentenčno odprtost in poetičnost haiku poezije, kot je v spremni besedi v zloženki k razstavi zapisal dr. Stane Ber-nik. Ustvarjalka je za dialog s pesnikovo poezijo izbrala batik tehniko in s tem omogočila svojstveno razgrnitev knjige v prostor. Poezijo Slavka Kvasa bo na otvoritvi pomagala predstaviti v besedi Polona Juh, študentka AGRTF. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Slovenija vključena v evropsko združenje za rizični kapital EVCA Začetek fizičnega kapitala pri nas Kranj, 8. julija - Pri razvoju malega gospodarstva, ki naj bi ga pri nas posebej pospeševali, je bistvenega pomena ustrezna infrastruktura in strokovna pomoč, neprecenljivega pomena pa so seveda informacije. Ministrstvo za drobno gospodarstvo je zato v svoje delovanje vključilo tudi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju investiranja in investiranja v obliki različnih skladov ter rizičnega kapitala. ustanovljeno 10. junija, po uspešni predstavitvi dejavnosti Evropskega združenja za rizični kapital (EVCA), ki se ga je v Celju udeležilo več kot 80 predstavnikov bank, zavarovalnic, skladov, ministrstev, podjetnikov in inovatorjev. Na ustanovnem sestanku združenja je 28 interesentov iz Slovenije in gost s Hrvaške imenovalo sedemčlanski programski svet, ki ga vodi minister dr. Maks Tajnikar. Ker v Sloveniji šele začenjamo s trgom rizičnega kapitala, bodo s pomočjo EVCA najprej usposobili kadre za vodenje in upravljanje rizičnega kapitala za različne stopnje razvoja in panoge. Posebej pomembno je povezovanje poslovnih partnerjev v rizične verige, ki zmanjšujejo poslovno tveganje in omogoča- Ministrstvo za drobno gospodarstvo to uresničuje prek Mednarodnega centra za pospeševanje razvoja in sodelovanje malega gospodarstva Vzhod-Zahod, ki mu je licenco za področje Srednje evropske iniciative (CEI) zaupala Evropska podjetniška inovacijska mreža. Ena izmed prvih aktivnosti centra, ki ga vodi svetovalec v ministrstvu za malo gospodarstvo Marijan Štele , je spodbuditi in razviti tudi v Sloveniji rizični kapital, ki je v svetu izjemno pomemben spodbujevalec uresničevanja inventivnih programov in podjetniških zamisli. Ustanovljeno slovensko združenje za rizični kapital Slovensko združenje za rizični kapital (SLEVCA) je bilo Mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev Brdo, 6. julija - Letošnje že 38. mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev poteka od 6. do 12. julija na Brdu pri Kranju. Prireditev je že pridobila tradicijo in se uveljavila skoraj po vsem svetu. Vrhunski ocenjevalci iz več kot 10 držav sveta bodo preskusili in čimbolj objektivno ocenili več kot 900 vzorcev vin iz 16 držav. Vse ocenjevanje poteka pod pokroviteljstvom OIV" svetovne vinske vlade", katere članica je bila tudi Jugoslavija. Slovenija je bila, kot edina od petih novonastalih držav v to institucijo sprejeta že maja na letošnjem madridskem kongresu. Janez Vrečar, predstavnik za vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji je poudaril, da 23000 hektarov vinogradniških površin ne zadošča za potrebe Slovenije. Nismo izvozno usmerjeni, vendar nam bo le izvoz vin omogočil stalno mesto na svetovnem trgu. Na letošnjem ocenjevanju vin pa je kar 400 vzorcev manj od preteklega leta. Manjkajo makedonski, srbski, črnogorski vzorci in 50 vzorcev iz Avstralije. Problemi s transportom so nastali predvsem zaradi nezaupanja v politične razmere in varnost Slovenije. Julij Nemanič, predsednik ene od štirih komisij, v katerih poteka delo, je predstavil finale mednarodnega ocenjevanja vin, ki so ga predlagali ocenjevalci iz Montreala in bo na sporedu prihodnje leto. K sodelovanju je povabljena tudi Slovenija, za katero je pomembna ohranitev mednarodnega ugleda in pomeni to sodelovanje obenem velika finančna sredstva. Ocenjevanje vin pomeni uvod v sejemski del VINO, 38. •nednarodni vinogradniško-vinarski sejem, ki bo potekal od 31. avgusta do 6. septembra. Proizvajalci z vsega sveta se bodo predstavili z belimi, rose, rdečimi vini, vini, ki vsebujejo ogljikov dioksid, desertnimi in aromatiziranimi vini. Poleg pijač bodo prikazali tudi vinogradniške stroje, naprave za proizvodnjo in embalažo zanje, ter gostinsko opremo in repromaterial. • M. Za-»ret Zagrebški velesejem 1992 Ljubljana, 7. julija - "Jesenski mednarodni zagrebški velesejem, *' se bo letos odvijal od 14. do 20. septembra, je še vedno vodilni SeJem v tem delu Evrope in spada med 11 največjih sejmov na Svetu," je na današnji tiskovni konferenci poudaril pomočnik komercialnega direktorja Zdenko Frielander. Sočasno bo potekalo *?r 28 prireditev, znanstvenih posvetovanj, seminarjev in poslovah konferenc. Med najpomembnejše sodijo dan Evropske skup-J*°sti, dan EFTE, med temami pa spremembe lastništva in podjetništva. Sočasno bo potekal Zagrebški sejem umetnosti, kjer bo- P razstavljali domači in tuji umetniki in galerije slike, grafike, ^ulpture, keramiko, steklo, tapiserije in predmete umetne obrti. Po dosedanjih pripravah bo na sejmu sodelovalo okrog 2000 j^zstavljalcev z vsega sveta. Glede na dobre izkušnje zadnjih 5 e*> pričakuje Zagrebški velesejem na letošnji prireditvi kot part-^rsko državo Italijo. Predstavila se bo v posebnem paviljonu, Ustavo pa bodo spremljala številna posvetovanja o možnostih Julijanske ponudbe. Slovenski razstavljala bodo imeli 30-odsto- n' popust, potrebno pa bo uskladiti probleme glede izvoznih ca-r,n • M. Zabret Hsmo tekstilcev in čevljarjev J[ranj, 9. julija - Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne in-j^strije v imenu 55.000 članov poziva odgovorne v državi, naj ta-*°j sprejmejo kratkoročne sanacijske ukrepe, ki bodo ublažili sti-pp tekstilcev in čevljarjev. Dogaja se namreč, da zaposleni, presno ženske, ne prejemajo niti zajamčenih plač, kaj šele po kole-*l>vni pogodbi. Podjetja namreč dušijo visoke cene monopoli-?*°v, oderuške obresti in stroški financiranja proizvodnje. Sindi-*at zahteva, naj vlada njihove predstavnike sprejme na razgovor Jj° 17. julija, saj kaze, da podjetja poleti ne bodo mogla več izplačevati plač. Če vlada ne bo reagirala, bodo 18. avgusta stavka- jo manjšim partnerjem izpeljati tudi večje programe. Prednost nameravajo dati zanimivim slovenskim invencijam, ki jih je ponudila Zveza inovatorjev Slovenije. Povezali se bodo z rizičnimi verigami v tujini, razširili svoje dejavnost tudi na ZNIDO, UNDP, ZDA in Daljni vzhod, kjer je rizični kapital za naložbe trenutno najugodnejši. Slovenija se tako vključuje v evropski poslovni prostor Evropsko združenje za rizični kapital je slovensko združenje 1. julija že sprejelo v svoje članstvo. S tem se lahko slovenski partnerji z rizičnim ka-pitalo lahko vključujejo v evropski poslovni prostor. Ne samo v poslovne tokove rizičnega kapitala, temveč tudi v izobraževanje in usposabljanje kadrov, dostop imajo do enotnih metodologij, informacijskega sistema mednarodne promocije in konkurenčne ponudbe tujega rizičnega kapitala za zanimive domače invencijske in podjetniške programe. Ker je pogoj za članstvo oblikovanje lastnega rizičnega kapitala, upoštevanje evropskega kodeksa poslovanja in plačilo članarine, se je v SLEV-CO vključilo devet slovenskih bank, skladov in združenj, ostalih dvajset interesentov pa bo moralo najprej ustanoviti rizični sklad. Podjetniška informacijska mreža Druga novost bo slovenska podjetniška inovacijska mreža za gospodarstvo (SPIM), saj bodo informacije in aktivnosti združili Gospodarska zbornica Slovenije, ministrstvo za industrijo in ministrstvo za malo gospodarstvo, Zveza inovatorjev Slovenije in Poslovna fakulteta iz Maribora. Gospodarska zbornica bo prek svojega računalniško podprtega informacijskega sistema (C I S) informacije posredovala vsem v mreži, doslej se je prijavilo že 700 partnerjev, ki želijo prejemati te informacije. Med njimi so podjetniki, inovatorji, razvojne ekipe, obrtne zbornice, občine itd. Prejemali bodo informacije o ponudbi in povpraševanju po invencijah, inovacijah in podjetniških programih, o seminarjih in drugih oblikah izobraževanja, o sejmih, promocijah in drugih poslovnih nastopih, o investicijah in rizičnem kapitalu, o domači in tuji tehnični, strokovni in svetovalni pomoči, o kooperacijah, joint ventures in sovlaga-njih, o spremembah domače in tuje zakonodaje, davčnih in drugih predpisih ter o industrijski lastnini in licencah. Partnerji bodo skupaj nastopali v mednarodnih mrežah, organizacijah, sejmi in akcijah. SPIM bo imel pooblaščene zastopnike po regijah, računajo, da se bo kmalu vključilo veliko novih članov, saj bodo do konca leta informacije prejemali brezplačno. Projekt SPIM je vključen v tehnične programe pomoči PHARE, UNIDA in program evropske skupnosti SPRINT. Mreža bo izmenjevala informacije z evropskimi inovacijsko-podjetniškimi mrežami EBN, Tli, NETT, Srednje evropsko iniciativo in z regijami Alpe -Jadran ter z deželami Daljnega vzhoda. Na Gorenjskem 78 milijonov dolarjev presežka Kranj, 8. julija - Območna zbornica v Kranju je sporočila, da je po podatkih Banke Slovenije gorenjsko gospodarstvo v letošnjih prvih petih mesecih v blagovni menjavi s tujino ustvarilo 78,44 milijona dolarjev konvertibilnega presežka, saj je uvoz z izvozom pokrit 154,8-odstotno. Gorenjsko gospodarstvo jev letošnjih prvih petih mesecih izvozilo za 221,51 milijona dolarjev blaga, skoraj v celoti na konvertibilno tržišče, saj je klirinški izvoz znašal le pičlih 19 tisoč dolarjev. Celotni izvoz je bil v primerjavi z enakim lanskim razdobjem na Gorenjskem večji za 10,4 odstotke (v Sloveniji za 2,9 odstotka, konvertibilni pa za 12,7 odstotka (v Sloveniji za 7,2 odstotka). DUvoz je v prvih petih mesecih letošnjega leta znašal 143,63 milijona dolarjev, skoraj v celoti s konvertibilnega tržišča, saj je klirinški uvoz znašal le 585 tisoč dolarjev. Celotni uvoz je bil v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjši za 17,3 odstotka (v Sloveniji za 26,2 odstotka), konvertibilni je bil manjši za 16,5 odstotka (v Sloveniji za 33 odstotkov). V uvozu je imel repromaterial 88,09-odstotni delež, oprema 5,38-odstotnega (uvožene je bilo za 7,72 milijona dolarjev opreme) in blago za široko potrošnjo 6,53-odstotnega. Celotni uvoz je bil z izvozom na Gorenjskem pokrit 154,2-odstotno (v Sloveniji 117,2-odstotno), konvertibilni pa 154,8-odstotno (v Sloveniji 117,1-odstotno). Obseg proizvodnje manjši za desetino Kranj, 8. julija - Po statističnih podatkih, ki nam jih je sporočila Območna zbornica iz Kranja, se je industrijska proizvodnja v letošnjih prvih petih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobljem zmanjšala za 10,1 odstotka; maja je bila glede na predhodni mesec manjša za 2,6 odstotka, v primerjavi z lanskim majem pa je bila manjša za 13,2 odstotka. DV desetih panogah, ki predstavljajo 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem, je v letošnjih petih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem porasla le v črni metalurgiji in sicer za 9,1 odstotka. Kar za 30,2 odstotka se je zmanjšala v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov, za 26,6 odstotka v kovinsko predelovalni industriji, za 24,6 odstotka v živilski industriji, za 19,6 odstotka v proizvodnjih končnih lesnih izdelkov, za 12,4 odstotka v proizvodnji tekstilne preje in tkanin, za 8,9 odstotka v proizvodnji električnih strojev in aparatov, za 6,4 odstotka v predelavi kemičnih izdelkov, za 2,7 odstotka v proizvodnju obutve in za 1,9 odstotka v predelavi kavčuka. GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Triičani gredo na svoje Slovenska hranilnica in posojilnica iz Kranja gre na dvoje, vse kaže, da bosta nastali dve hranilnici, ena v Kranju in druga v Tržiču. Stvar je vsekakor zanima, saj so po spodbudnem začetku poslovanja obrtniške banke, kakor ji mnogi rečejo, pred kratkim prišle v javnost informacije o ustanoviteljskih (ne)pravilnostih, z njimi pa tudi spoznanje, da je to le hranilno-kreditna služba in ne hranilnica ali banka. V HKS - SHP Kranj so spore skušali razrešiti tako, da so izvolili nov upravni odbor, tudi novo vodstvo, saj se je dotedanji ravnatelj Igor Rupar, kakor se je danes izkazalo, zaposlen v novi Hranilnici Lon. Kanček dvoma pa je seveda ostal, kar za banko oziroma hranilnico nikakor ni dobro, pri denarju je zaupanje pač bistvenega pomena. Zato je razumljivo, da z zanimanjem pričakujemo, kako se bo stvar razpletla do konca, mora pa se, ker že velja nova bančna zakonodaja, ki pozna le še prave banke in hranilnice. Razlogov, da gredo Tržičani na svoje, je nedvomno več, le slutimo pa seveda lahko, da gre tudi za ponovno ustvarjanje načetega zaupanja. Deset pravnih in fizičnih oseb je 20. junija že ustanovilo Slovensko hranilnico in posojilnico - Hranilnico Tržič d.o.o., tržiška vlada pa je sklenila, da prenese vanjo občinski denar, kije bil doslej naložen v HKS - SHP Kranj, ki seje z 200 tisoč že oplemenitil na približno 400 tisoč tolarjev. "Prenesenih " bo kot vse kaže tudi približno 400 varčevalcev z območja tržiške občine. Tržiška hranilnica še nima dovoljenja Banke Slovenije, urediti mora še jamstvo, saj mora po novem zakonu za hranilne vloge jamčiti poslovna banka, lahko tudi občina, če hranilnica deluje le na njenem območju. Hranilnice so seveda omejene pri svojem poslovanju, zagotovljena pa je varnost hranilnih vlog pri njih. Kdor jamči, pri tem seveda tudi nekaj zasluži, z drugimi besedami, pobere odstotek ali dva provizije. Če bo za tržiško hranilnico jamčila občina, bo seveda provizija njena, seveda pa tudi tveganje, ki ga prinaša vsak posel. Kljub temu da se tako v tržiški kot v kranjski hranilnici pojavljata oba župana, bo vsaj nekaj zaupanja ustvarjenega, če bosta za jamstvo uspela prepričati izvršna sveta, ki bosta seveda morala pri tem razmišljati poslovno in ne politično. IZ GOSPODARSKEGA SVETA V Terminalih uporabljajo slovensko črtno kodo Podjetje Iskra Terminila iz Kranja je takoj sledilo možnosti spremenjenega označevanja izdelkov s slovensko črtno kodo in z označevanjem porekl blaga z "Made in Slovenia". V Terminalih svoje izdelke že približno dve leti označujejo s črtno kodo, po osamosvojitvi Slovenije so kot eno prvih podjetij v državi oznako YU zamenjali slovensko črtno kodo. Pripravljajo pa tudi sistem spremljanja in nadzora proizvodnje s črtno kodo, ki bo prikazan predvidoma oktobra letos. Slovenija je vključena v mednarodni sistem za označevanje izdelkov s črtno kodo - sistem EAN, vsi slovenski izdelki nosijo kodo, katere prve tri številke 383 označujejo, da gre za slovensko bjago. Slovenija je včlanjena prek svoje nacionalne predstavnice SNA, ki deluje znotraj Gospodarske zbornice Slovenije. Carinski referat v Škofji Loki Škofjeloška občina se je uspela dogovoriti s Slovensko carinsko upravo za ustanovitev carinskega referata v Škofji Loki. Posloval bo v Gorenjski predilnici na Trati, z delom pa naj bi začel 15. septembra. Predvidoma bo posloval ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih pa od 7. do 15. ure. Izvozni pregledi bodo vsako uro, uvozni pa trikrat dnevno. Na začetku bo zaposlenih pet carinikov, ki bodo carinili vagonske in kamionske pošiljke za pravne osebe, če bo poslovanje uspešno, bodo kasneje uvedli tudi carinjenje kosovnih pošiljk in pošiljk fizičnih oseb. Na začetku bo na voljo skladišče z vsemi storitvami, kasneje pa bo možno tudi carinsko skladiščenje. Ob carinskem referatu bo imelo svoje poslovne prostore tudi špedicijsko podjetje Eurošped 2001, ki bo nudilo odprav-niške storitve. SGP GRADBINEC KRANJ p.o. 64000 Kranj, Nazorjeva 1 objavlja prosto delovno mesto VODJE FINANČNE SLUŽBE Od kandidata pričakujemo: — visoko oz. višjo izobrazbo - ekonomske smeri, — tri leta delovnih izkušenj Izbranemu kandidatu nudimo delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazila o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: SGP "Gradbinec" Kranj, Nazorjeva 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. OBRTNIKI, POTREBUJETE KREDIT ? /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj 1. takoj 2. 3. 4. gotovini ? kot okvirni kredit? ustrezno visok? 5. potrebujete garancijo? KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pšenica je samo še tržno blago Slovenski kmetje so v preteklosti imeli do pšenice nekoliko drugačen odnos kot do krompirja ali drugih kmetijskih pridelkov. Ta (lahko bi rekli mistični) odnos je izhajal iz tega, da se iz pšenice melje moka, iz moke pa peče kruh, in da je torej pšenično zrnje "naš vsakdanji kruh ". Pšenične kašče so imele posebno mesto v hiši, ključi pa so bili ponavadi varno spravljeni pri gospodarju. V sedanjih časih in razmerah na pšenico ni več mogoče gledati vzvišeno ali mistično. Pšenica je - tako kot krompir, mleko, živina itd. - postala tržno blago, ki v primežu ponudbe in povpraševanja išče različne poti in stranpoti. In te stranpoti so v razmerah, ko ima Slovenija nižjo stopnjo samooskrbe z žiti kot katerakoli država Evropske gospodarske skupnosti, lahko zelo nevarne. Slovenija potrebuje za preskrbo dvomilijonskega ljudstva okrog 240 tisoč ton pšenice na leto, ob letošnji žetvi pa jo bo odkupila približno 85 tisoč ton oz. okoli 40 odstotkov potrebnih količin. V času, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so se slovenski pridelovalci (z njimi pa tudi oblasti) jezili nad zvezno vlado, zakaj odkupno ceno določi šele nekaj tednov pred žetvijo. Čeprav je Slovenija zdaj samostojna in se ne more več izgovarjati na Beograd, se je enako kot v nekdanji Jugoslaviji zgodilo tudi pri nas: vlada je določila odkupno ceno šele dva, tri tedne pred žetvijo. Pa ne le to: cena je takšna, da celo kmetijski minister mag. Jože Protner izjavlja, da je to za za pridelovalce še najnižja sprejemljiva cena. Pridelovalci bodo namreč za kilogram najkakovostnejšega zrnja prejeli 18 tolarjev, pridelovalni stroški pri pričakovanem pridelku 5 ton na hektar pa so 23,50 tolarja in pri pridelku 4,5 tone (kar je za gorenjske ramere že lep dosežek) pa celo 26,06 tolarja. Ker je pšenica zdaj samo še tržno blago, je velika nevarnost, da bo precej zlatorumenega zrnja kljub pšeničnemu primanjkljaju v prehrambeni bilanci Slovenije končalo v živinskih jaslih ali v prašičjih koritih. To se bo zanesljivo tudi zgodilo, če bodo izračuni pokazali, da se pšenico bolje kot "v razsutem stanju" splača prodati v obliki govejega ali prašičjega mesa. # C. Zaplotnik Zgodovina se ponavlja MEŠETAR Stroški rastejo hitreje kot cena V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so bili junija stroški prirasta kilograma govedi pri nespecializiranem pitanju na kmetijah (prirast 0,77 kg/krmni dan, pitanje od 38 do 500 kg) 194 tolarjev za kilogram, pri specializiranem pitanju (prirast 0,85 kg/krmni dan, pitanje od 120 do 510 kg) pa 160,37 tolarja. Junijski stroški prireje so za tri do štiri odstotke višji od majskih, na povišanje pa so najbolj vplivale podražitve traktorskih priključkov (povprečno za 13 odstotkov), sredstev za varstvo rastlin (za okoli pet odstotkov) in močnih krmil ter dvig plač, ki so bile junija za devet odstotkov višje kot maja. Nova odkupna cena, kakršna od 15. junija dalje velja v gorenjskih družbenih klavnicah (Mesoizdelki Škofja Loka, Specerija Bled in Klavnica Jesenice), pokrije pri mladem pita-nem govedu extra kakovostnega razreda 80 odstotkov stroškov specializiranega pitanja in samo 66 odstotkov stroškov nespe-cializiranega pitanja. TOVARNIŠKO ZNIŽANJE TRAKTORJEV TORPEDO • Torpedo TD 55 803.000 SLT • Torpedo TD 75 1.206.000 SLT Avto center Vrhnika, tel.: (061) 755-145 in 755-357 Žetev s kombajnom - 12 tisoč tolarjev za hektar V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so skupni stroški triurne žetve žita s kombajnom Zmaj 133, ki je primeren predvsem za žetev na kmetijah, znašali po junijskih cenah okrog 12 tisoč tolarjev na hektar. Cena enourne žetve s kombajnom Zmaj 133 je odvisna predvsem od tega, koliko je izkoriščen na leto. izkoriščenost kombajna na leto * 150 ur na leto * 200 ur na leto * 250 ur na leto cena kombajnske ure 4.566,69 SLT/uro 3.654,76 SLT/uro 3.107,60 SLT/uro In če bi se odločili za žetev z motorno kosilnico s snopo-vezalko? Strokovnjakinji kmetijskega inštituta Mojca Golež in Neva Žibrik sta izračunali, da bi bilo treba po junijskih treba za uro žetve odšteti 1.858 tolarjev (pri izkoriščenosti snopove-zalke 80 ur na leto) oz. 1.712 tolarjev (pri izkoriščenosti) 130 ur na leto. Kmetijska trgovina "DOMAČIJ A", Globoko 2a pri Mošnjah (tel.: 79-037) je odprta vsan dan, razen v nedeljo, od 7. do 20. ure. Proda-iamo enodnevno perutnino po naročilu - brojlerje za dopita-n|e po 60 SLT in nesnice Isabraun po 81 SLT, nesnice isa-braun (cepljene) po 600 SLT, purane po 870 SLT in gosi po 1000 SLT, koruzo po 16,80 SLT za kilogram, prvorazredni ječmen po 18,80, pšenico po 18,80, oves po 17,90 in novi krompir po 35,00 SLT. Trgovina je založena tudi z umetnimi gnojili, krmili, rezervnimi deli, kmetijskimi stroji, semeni, orodjem in zaščitnimi sredstvi. A 3? Agromehanika Kmetje ustanovili agrarno skupnost Agrarna skupnost Dovje - Mojstrana bo nadaljevala delo pašne skupnosti, predvsem pa si bo prizadevala, da bi nekdanjim upravičencem oz. njihovim zakonitim dedičem vrnila 5739 hektarjev srenjske zemlje. Dovje, 7. julija - Ker je z uveljavitvijo novega zakona o zadrugah oz. s preoblikovanjem Temeljne organizacije kooperantov Radovljica v Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Sava Lesce prenehala obstajati pašna skupnost, so kmetje z Dovjega in iz Mojstrane v nedeljo na ustanovnem zboru na Dovjem ustanovili agrarno skupnost, ki je na tem območju že delovala od 1887. do 1947. leta, a je bilo njeno delo v povojnem času zaradi podržavljenja srenjske zemlje nasilno prekinjeno. V novi skupnosti, ki jo vodi Jože Pezdirnik z Dovjega, predvidevajo, da bodo srenjsko zemljo dobili nazaj na podlagi sedanjega zakona o denacionalizaciji ali na osnovi posebnega zakona, ki ga v republiki šele pripravljajo. Kot je povedal Jože Pezdirnik, je 1887. leta ustanovljena agrarna skupnost Dovje - Mojstrana upravljala z zemljo, ki so jo kmetje (in drugi) kupili od grofov. V nekaterih vaseh so tako pridobljeno zemljo kasneje razdelili med kmete, na Dovjem in še marsikje drugje pa so se odločili, da ostane skupna, nedeljiva last. Dovška skupnost, na primer, je imela kar 5739 hektarjev skupne, srenjske zemlje, od katere je bilo približno trideset odstotkov rodovitne, ostalo pa je predstavljal skalnati svet Triglavskega pogorja. Kje vse se razprostira srenjska zemlja, na Dovjem in v Mojstrani za zdaj še niso natančno preverjali; ugotavljajo pa, da je srenjski velik del desne strani doline Vrat. Po podatkih iz 1921. leta je imela agrarna skupnost 134 upravičencev. Večji kmetje so imeli po osem deležev, manjši kmetje in kajžarji pa po sedem. Skupnost je delovala po vnaprej napisanih pravilih, ki so bila zelo stroga in ki so, na primer, ženskam še prepovedovala pravico glasovanja (to je bila "stvar moških"). Upravičenci so lahko na skupnih pašnikih pasli le toliko živine, kolikor so je lahko prekrmili prek zime. Srenjske pravice so bile nedeljive in so se prenašale iz roda v rod, prodajale so se lahko le skupaj s kmetijo, vendar so bile zelo drage. Skupnost je gospodarila z gozdovi in s pašniki; z zaslužkom, ki ga je pri tem ustvarjala, pa je gradila in obnavljala pastirske koče in staje za živino, popravljala poti, plačevala pastirja, gradila objekte skupne rabe (vodovod na Dovjem) ter pomagala revnim, da so si lahko v srenjskih gozdovih nasekali drv za kurjavo. Tak sistem je deloval do 1947. leta, ko je oblast razpustila agrarne skupnosti, srenjsko zemljo pa podržavila. Z zemljo je po tem nekaj časa gospodarila dovška kmetijska zadruga, ki pa se je združila z drugimi in skupaj z njimi "pristala" v KŽK-jevi (Mercatorjevi) Temeljni organizaciji kooperantov Radovljica, kjer so pred več kot tremi desetletji ustanovili pašno skupnost Dovje -Mojstrana. Pašna skupnost je nadaljevala delo nekdanje agrarne skupnosti in upravljala s 650 hektarji zemljišča, od katerih je bilo polovico gozdov, polovica pa pašnikov. Z gozdovi je gospodaril TOK, na planinah Belo polje, Vrtaška planina, Rožca in Rebro pa so kmetje pasli živino (v zadnjih letih okrog tristo goved in petnajst konj). Kako dobiti nazaj 5739 hektarjev srenske zemlje Ker se zgodovina ponavlja in seje nova oblast odločila, da nekdanjim lastnikom vrne, kar jim je odvzela, so kmetje z (skupaj z drugimi na Gorenjskem) pridružili Zvezi razlaščenih vasi, ki se po zaslugi Rudija Šimca s Tolminske širi tudi na Gorenjsko in v druge predele Slovenije. Jože Pezdirnik, delegat družbenopolitičnega zbora jeseniške občinske skupščine, je dal pobudo, da bi dopolnili zakon o denacionalizaciji in krog upravičencev razširili tudi na pravne osebe, s tem pa tudi na nekdanje agrarne skupnosti, krajevne skupnosti oz. bivše občine in na društva. Občinska skupščina je njegovo pobudo sprejela in jo posredovala pristojnim republiškim or- Na ustanovnem zboru so za predsednika agrarne skupnosti Dovje - Mojstrana izvolili kmeta in delavca Jožeta Pezdirnika z Dovjega, kije tudi predsednik gospodarskega odbora. V odboru so še Janez Skumavec, Milan Paulus, Alojz Pezdirnik, Slavko Pezdirnik in Slavko Rabič z Dovjega ter Vida Šuštaršič iz Mojstrane. Pristopne izjave je doslej podpisalo 32 kmetov; pričakujejo pa, da se jih bo precej še včlanilo. Tisti, ki ne bodo člani, bodo morali za pašo na planinah plačevati dvakrat toliko kot člani. Na zboru so sprejeli tudi pravila agrarne skupnosti, ki so precej podobna tistim iz 1922. leta. Najprej so predlagali, da bi sredstva agrarne skupnosti ob njenem (morebitnem) prenehanju pripadla krajevni skupnosti; nato pa sklenili, da ostanejo do ustanovitve nove skupnosti pod pokroviteljstvom nadzornega odbo- Dovjega in iz Mojstrane v nedeljo ustanovili agrarno skupnost, ki bo nadaljevala delo pašne skupnosti in se predvsem prizadevala za to, da bi nekdanjim upravičencem oz. njihovim zakonitim dedičem vrnili 5739 hektarjev srenjske zemlje, ki bo tako kot nekdaj nedeljiva last, namenjena za osebne in skupne koristi. Dosedanja prizadevanja kažejo na odločnost, da to zemljo tudi dobijo. Upravičenci srenjske zemlje so se na majskem zboru na Dovjem ganom, od katerih pa je odgovorilo le ministrstvo za zakonodajo. V odgovor je med drugim zapisalo, da gre za vsebinsko vprašanje in da zakon o denacionalizaciji omogoča vračanje premoženja posameznikom (fizičnim osebam) in izjemoma tudi drugim, če (katerikoli) "zakon to izrecno določa". Nekdanji srenjski upravičenci oz. njihovi dediči se zavzemajo za to, da bi republiška skupščina sprejela poseben zakon, ki bi omogočal vračanje odvzete zemlje (in ostalega premoženja) tudi nekdanjim agrarnim skupnostim, sedanjim krajevnim skupnostim oz. nekdanjim občinam in društvom. Kot je povedal Jože Pezdirnik, v Slovenski ljudski stranki osnutek takšnega zakona že pripravljajo. Po zakonu o denacionalizaciji bodo postopki dolgi in zapleteni Ker pa ni zanesljivo, ali bo takšen zakon sprejela tudi republiška skupščina, bodo nekdanji lastniki srenjske zemlje z Dovjega in iz Mojstrane vložili zahtevek za vračilo zemlje tudi na podlagi že sprejetega zakona o denacionalizaciji. Ker zakon omogoča vračanje le posameznikom (fizičnim osebam), bo moral zahtevek vložiti vsak upravičenec posebej oz. njihov imenovani pooblaščenec. Da bo to samo obremenjevalo delo upravnih organov in še zapletalo postopek, dovolj pove podatek, da je samo na Dovjem in v Mojstrani 134 srenjskih upravičencev in daje takšnih primerov v Sloveniji še približno dva tisoč. Kot je povedal Jože Pezdirnik, so doslej zbrali že večino dokumentov, potrebnih za denacio-nalizacijski postopek. V kratkem se bodo sestali in imenovali nekoga, ki jih bo zastopal v postopku; sicer pa imajo največ težav z zbiranjem rojstnih podatkov o srenjskih upravičencih in potrdil o njihovem državljanstvu. Ker trije nekdanji lastniki srenjske zemlje ni; majo dedičev, predlagajo, da bi njihove deleže (in delež cementarne) prevzela krajevna skupnost; delež, ki ga je nekdaj v agrarni skupnosti imela Cerkev, pa bi vrnili župnišču. Na Dovjem pa razmišljajo že naprej. "Ko bomo dobili nazaj srenjsko zemljo, bomo ustanovili svojo kmetijsko zadrugo, kakršna je na Dovjem v petde; setih letih že obstajala," pravi Jože Pezdirnik, ki je zdaj tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, in poudarja, da bodo na podlag' zakonov o zadrugah in o denacionalizaciji zahtevali tudi vrnitev podržavljene žage na Belci, zadružnega doma in srenjske hiše na sredi vasi. • C. Zaplotnik Hrastje 52 « 064/324-033,324-034 Kmečka zveza in vlada o kmetijskih problemih Vlada obljublja pomoč Ljubljana, 7. julija - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek s sodelavci je v torek sprejel delegacijo gospodarskega odbora kmečke zveze Slovenske ljudske stranke ter predstavnike kmetov. V delegaciji je bil tudi kmet Miro Bajd iz Senične-ga, sicer predsednik tržiške podružnice Slovenske ljudske stranke Kot je povedal, je bil začetni "napad" kmetov na predsednika in podpredsednika vlade ter na tri vladne ministre tako silovit, daje dr. Janez Drnovšek kmete vprašal, ali so prišli grozit ali se pogovarjat. Pogovor se je kasneje umiril. Ko so razpravljali o odkupu pšenice, so kmetje glasno in jasno povedali, da se ne strinjajo z zaščitno in odkupno ceno 18 tolarjev za kilogram, in da vztrajajo pri ceni 23 tolarjev. Predstavniki vlade so povedali, da je vreča, iz katere bi lahko vzeli, precej prazna; obljubili pa so, da bodo poskušali ugoditi zahtevi kmetov, morda tudi z najetjem posojila. Vse večje so tudi težave z mlekom. Predstavniki kmetov iz Savinjske doline so povedali, da že tri mesece niso prejeli plačila za mleko. Kmetijski minister mag. Jože Protner je obljubil pomoč pri reševanju problema, sicer pa je opozoril na neizkoriščeno možnost izvoza. Kot je dejal, bi v Italijo lahko izvozili okrog deset milijonov litrov mleka po ceni, ki je tudi za Slovenijo spodbudna, vendar le ob pogoju, da je mleko kakovostno. Kar zadeva odkup zelenjave, pa je vlada obljubila, da bo na tem področju v kratkem napravila red in da bo z ustreznimi ukrepi, predvsem pa z uvedbo posebnih uvoznih dajatev, zaščitila domače pridelovalce. To je po njenem mnenju potrebno že zato, ker Slovenija sama pridela le 65 odstotkov potrebnih količin zelenjave in ker je pričakovati, da se bodo za pridelovanje zelenjave zaradi vse hujše mlečne krize odločili še drugi kmetje.• C. Zaplotnik REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE 61001 LJUBLJANA, ŠTEFANOVA 2 OBVESTILO PONUDNIKOM Obveščamo vas, da je Ministrstvo za notranje zadeve uskladilo način izbire ponudnikov oziroma izvajalcev z Odredbo o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 24/92). Izbira ponudnikov za opremo in storitve, ki jih za svoje potrebe naroča Ministrstvo za notranje zadeve po potrjenem letnem programu nabav opreme in investicij, poteka na sledeče načine: Z objavo javnega razpisa za izbiro izvajalca oziroma ponudnikov v Uradnem listu Republike Slovenije ali z objavo javnega razpisa na oglasni deski Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani, Vodovodna 93/a za opremo manjše vrednosti ter na Cankarjevi 4 v Ljubljani za investicije in vzdrževalna dela manjše vrednosti. 2. Z izbiranjem ponudb izvajalcev na podlagi poprej ugotovljene sposobnosti izvajalcev z javnim razpisom v Uradnem listu Republike Slovenije. • 3. Izjemoma z neposredno pogodbo v skladu s 33. členom omenjene Odredbe in soglasjem Ministrstva za finance. Vse informacije o načinu in pogojih javnih razpisov lahko dobijo interesenti razpisov v pristojni strokovni službi Ministrstva z notranje zadeve R Slovenije na telefonski številki 061/183-183 in 061/302-552. Ljubljana, 1. 7. 1992 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE RS Tatjana Cvejin Heej Slovani Iskane razloge za muko in vse bogastvo te dežele odkrivam... Heej Slovani, če si, hitro pridi, kje si če v nebesih, vidiš, kdo nam to zamesi Heej Slovani, mnoge naše, tretje, pete flaše bolj in manj so polne, prazne - vse porazne Heej Slovani, še žive očetje, dedi, sinu krivi vsi junaki klavci pravi: Kaj morite, niste zdravi? Ko za ljudstvo srce bije, vsak svoj novi prapor vije Vsak s sinom, himno preti, sem ter tja zemlja leti Demokrati dvigajo glave. Svetniki novi stare Slave nekaj groze, ostro govore, kaj naj se dogovore? Živi, živi, dolg slovanski, živel boš na veke heej Slovani, strelja, tolče, bog pravice solze toči Marš na Drino, pojb zbori, svetosavska naj doni naj tvoja volja se zgodi, če najboljša naša ni Heej Slovani, poznamo red: amen-nema zapoved heeej, za mrtve živi, heeej za žive prave krivi! Pod orožjem je tudi jezik ki z njim govorim... heej! IVO ANTIČ KRVAVA BOSANSKA POMLAD V pomladi Titovega in Andričevega leta (stoletnici rojstev dveh verjetno največjih "hrvaških Jugoslovanov") je Bosna v ognju. Se pravi tista Bosna, v kateri je mladi Andrič med prvo svetovno vojno vsrkal mladobosansko jugoslovanstvo in kjer je Tito med drugo svetovno vojno zasnoval socialistično zvezo jugoslovanskih "kokošnjakov". Bosansko "jajce" je razbito, razpad socialistične samoupravne "idile" pa je, po vsem sodeč, najbolj prizadel bosenske muslimane (ali Muslimane ali Bošnjake). Zapleti z imenom te etnične skupine niso le pravopisno dlakocepstvo, marveč so odsev resne, celo usodne problematike. Muslimanska nacionalnost, veljavna le za srbohrvaško govoreče pripadnike zadevne veroizpovedi, je bila formalno "ustanovljena" ob popisu prebivalstva nekdanje YU leta 1971. Za logiko, ki velja drugod po svetu, je to dokaj nenavadno, saj številni narodi, ki so sprejeli islam, s tem niso ne izgubili ne dobili svoje narodnostne identitete (celo makedonski muslimani se imajo v glavnem za Makedonce z določeno versko posebnostjo). Nekateri so v novi nacionalnosti videli eno od socialističnih "domislic", ki naj z določenim preimenovanjem enkrat za vselej reši nerešljiv zaplet. Drugi so stvar razumeli kot nekakšno obnovo "kalajevšči-ne (po avstro-ogrskem upravniku BiH Benjaminu Kallavu, ki je načrtoval posebno bošnjaško nacionalnost ne glede na vero), se pravi distanciranja tako od Zagreba kot od Beograda. V razmerah jugoslovanske federacije je taka distanca Muslimanom vsekakor ustrezala, saj je šlo za nevtralizacijo pred hrvaškimi in srbskimi očitki o izdajalcih naroda in krščanstva. Izbruh vojne je Pokazal vprašljivost "orientalskega sna". Vojna zahteva opredelitve in ta nuja je rodila muslimansko-hrvaško zavezništvo proti Srbom. Sodeč po drugih deželah, kjer živijo skupaj avtohtoni jnuslimani in katoliki (kristjani), so tudi perspektive te "ljubezni" bolj negotove. Vsekakor je v duhu sodobne fizike na južnem (bantustanskem) obzorju videti predvsem - kaos. 'VO ArltiČ BOSNA (konkhaiku, pomlad 1992) besna vesna besna basen bosa bosna bosa kosa jez jeze bes kes halva vlaha lah vlah al lah latinluk latin look cool fool rus brus usa musa misal islam drina nadir grba srba hrbet hrbat jama maja maj zmaj raj kraj kama kamna krama mraka sraka zraka VIII IX kri krik križ polmesec polmesek had hlad glad X tabla blata balet table slep ples (post scriptum) domovina modo vina beg-emina Na Odprtih straneh tokrat objavljamo projekt Nova Atlantida, ki gaje pripravil književnik Franci Zagoričnik, njegovi so tudi prevodi iz srbske vojne poezije in izbor. FRANCI ZAGORIČNIK Pod orožjem jezik iz srbske vojne poezije Čemu to samozadostno in samostojno - umetnost in ne kaj drugega, Holderlinovo pesništvo ali mogoče širše in globalno - je nemara vprašanje, ki spodbija samo vprašano in tudi spraševavca izloči iz nedvomnega, trdno zanesljivega in temeljnega. Najdeni odgovor je zmeraj neki odgovor, neki odmev, zato ker bi pravi odgovor pesništvo presegel. Um bi bil nad pesništvom, ki je vseskozi umno v svoji ne-umnosti, a tisto več tudi ni samo čutno in čustveno, ni samo do-mišljijsko kot pred-um. V času vladavine brez-umja pesništvo tudi ni predhodnica zmagi, ni njen predpražnik in ne prapor. Enostavno, kot pravi vojvodinska pesnica Tatjana Cvejin: "Pod orožjem je tudi jezik, ki z njim govorim..." Ne pod atamanom, kot Slobodan Stojanovič razločuje v svoji Zdravici svojelastno življenje od njegove polaščenosti po vojaški sili. Pesništvo bo sa-moosvobojeno, pa ne za svojo lastno izolacijo pred nevarnostmi resničnosti. Je v spopadu s to resničnostjo, lahko pa tudi njen nenevarni balast. Kot človečnost v nečloveških razmerah, sentiment klavcev in tudi tistih, ki to niso, a so v igri zgodovine na isti strani nasilnih razmejitev. Človečnost je v teh razmerah izrazitejša, vendar spet ne tako, da bi ta v mirnem razdobju bila manj očitna. V tem času je potencirana kot protiutež, kot je v miru lahke tudi vprašljiva. V vojnem pesništvu je nemara osrednja tema. Čustvo se kaže kot poslednja oaza človeka sredi razčlovečenja, ker to pušča za sabo samo puš-ča-vo. Pri Zoranu S. Popadiču so ljudje stekli ljudje. S čimer se spopadajo, so samo še zapuščene živali, tišina zapuščenih, uničenih domov. To že niso olepšave, nobeno okrasje zdajšnjih in prihodnjih zmag in porazov. Noben dokaz človečnosti v nasprotju z resničnostjo, gotovo pa nasprotje, ki teži za drugačnimi razpleti, kot jih predvideva resničnost. Le tako je razumeti stopnjevano prisotnost pesništva v času, ko se zdi, da je lahko samo podrejeno - ideološki propagandi, bojnemu ukazu, podložno, tleče, prepuščeno domoljubju ali ljublju tujih domov, petju in pitju, žalju in veselju, populizmu nasilja in sentimenta. Je nujno, kar se vidi po tem, kako se oglašajo ne samo znani pesniki, ampak tudi povsem neznani. Pojavlja se kot manjkajoči člen opozicije vladajoči politiki in režimu. Iz stiske človeka in njegovega jezika nova resničnost. Mogoče zaman in vendar. Mogoče zamujeno in vendar. Gotovo pa zdravo upanje in hotenje, ki nam zbuja zaupanje in zgled, ugled in soglasje. Milan Cvetković Srba Mitrović Na palisadah Streli odmevajo, prasket Zadržanih besed, zdaj je Enostavno vedeti Kje si, odkod odmev prihaja. Vukovarju Mrtvih je več ko grobov Natalja Gorbanevska Jutro ali pa to ni je samo prtiček kanibalov Jame se krohotajo Ljubezen je ubita Zunaj nje smrti ni Glasno jame nove in stare ne upajte na smrt (Potrebujemo solz diverzijo solz) Za norost tega sveta je pomlad večna Rablju roke nikdar ne zadrhtijo Spet se prebujamo iz živih grobov da jemo lastno meso Slobodan Stojanovič Zdravica Dvigam čašo polno do roba hladno umito s krvjo in solzami napolnil sem jo s pravico do ropa svojega življenja sebi ne atamanu Dvigam to čašo bistrih izrazov in uhato ker sem strahopeten ne kot heroj mnogih obrazov le tega imam še ta je omleden Seveda sam sebi nazdravljam ko nas ženo na bojno polje z grožnjami nasproti medaljam dvigam to čašo da zaječim ob njej Zoran S. Popadic* Obupna pesem (Bobanu) Razkrinkavali smo intimo zaprtih dvorišč kalili sen prestradanim zapuščenim živalim iz sob so začudeni zrli v nas od strahu nedokončani nameni obtičale kretnje vsakdana odgrnjene postelje dišečih neznanih ljubezni Napol popite čaše so žalovale za nekimi krivimi usti pozabljene A mi tujci prestrašeni obupanih obrazov zajezdeni in bičani z razdedinjenim danes in z vonji pohabnega jutri onečejeni smo z rafali ubijali tišino zapuščenih domov Srba Mitrović Vidovdan 1914 Zmeraj, ko pomislim na Vidovdan, Ko sta nesrečni Ferdinand In Sofija umrla in se je potem Morje nesreče zvalilo Na ves ta narod, spomnim se. Tudi v zadregi, doktorja Sigmunda Freuda. Na Dunaju je ob popoldanskem pomenku Manjša skupina znanstvenikov. Filozofov, umetnikov. Nekaj lepotic in plemič, Vpliven na Dvoru, Kramljala sproščeno, Tudi s pogumno resnobo. O razlikah, ki z njimi človeka Preskušata moč in ljubezen. Ta čas nikjer na svetu ni bilo Bolj modrih besedi, bolj pretanjenih Slutenj (še nezapisanih), Ko nekdo plane Z novico o smrti. Vsi so poskočili. Pravična Jeza se je prebudila. In že se je po ulici valila ugledna Sodrga z vzklikanjem tega. Kar je Sigi, brez klobuka, Zmršen, Ponavljal, Vzdigujoč svojo palico s srebrnim Ročajem: Smrt Srbiji! Smrt Srbom! (Slakovci, 29. septembra 1991) Zoran S. Popadić vojska v zapuščeni vasi Posnemamo življenje z onomatopoijo vsakdana a nas pošast puste vasi vsako jutro preseneti v žalostnih pasjih očeh Zatorej ubijamo pse mi stekli ljudje (Slakovci, 13. oktobra 1991) TONE PERČIČ Šestek Pri nas na deželi je lepo. Rožiče cvetijo in ptički žgolijo. Ja, tako. Čeprav kadar kdo in kakor kdo. Če pa že tako nanese, se ti lahko sam od sebe ponudi še hrup: tako je skozi leno naletavanje megličastega dežja traktor enakomerno hrustal cesto: s temno belo zaveso se je spuščala vlaga septembrskega večera. Zdaj zdaj pride še hlad, in ta se ti zavleče pod koc in potem še pod kožo. Po široki deželni cesti, ki pelje mimo Šenčurja proti Lahovčam in naprej proti belemu mestu, so se kot večerne vešče podili še zadnji kolesarji. Pravzaprav so šele prav prišli, s prvimi deževnimi kapljami. Na vso moč so se trudili, to se jim že vidi. Zdaj pa se že vračajo, in še kar hitijo, ker nimajo luči, odpadlo pa je tudi že blato z .njihovih koles, in lasje so se jim tudi že za prvo silo oprali. Tako je to pri nas, kjer se pazi na vsak dinar. Pri Tičarjevi Meti zavije s ceste. V gostilni so se prerivali drug čez drugega kot črvi v gnojni jami. Bili so le še spomini na zlate čase, ko si z veseljem vstopil in že vedel, kje ti je začeti. Skoraj redno so tam obračunavali med sabo fantje iz sosednjih vasi, ostanke pa poravnavali še zunaj, na cesti. Tako so se prijateljske vezi med vasmi samo še krepile. Zdaj pa si ob pogledu na njihove otroke in druge lepo oblečene mehkužce brž vedel, da so se ti priklatili z nekih neznanih, drugih planetov. Prav porazno. Zanimal jih je samo še cenen denar, hiter zaslužek, lagodno življenje, prekupčevanje, skratka samo goljufije. Kdo bo pa polje oral, če so se ti smrkavci naveličali tudi kot mehaniki, potem ko so si vsi kupili drage avtomobile? Ti so zdaj z gobezdanjem in cigaretnim dimom polnili prostor, in Brezar bi najraje počil že prvega močvirnika, ki je tiščal vrata. Jerič, ta, pravi prijatelj iz zlatih časov in celo nekakšen sorodnik, opazi njegovo nejevoljo in se mu približa. Zdaj bom ostal, si misli, zdaj bom preživel. To je edino, kar res ohranja zdravje. Po drugem žganju Jerič potegne karte: "Gotovo si že slišal, da so prišli. Pravijo, da jih je na tisoče. Ne vejo, kam z njimi. Sem in tja jih vozijo in ponujajo." "O čem to govoriš?" "Še ne veš? Lepa reč, če mi praviš, da se vračaš iz mesta. Ja begunci, kaj! Iz Slavonije, Dalmacije, iz Zagreba! Kot muh jih je!" "Ja, kaj pa bomo z njimi?" "Veš kaj Brezar, z malo domišljije si lahko misliš, da bo od njih večkratna korist. Greš po begunca na Gorenjski sejem, izbereš si ga, prijaviš, na dan dobiš zanj petsto din, pripelješ ga domov in mu razložiš, da se jim piše? Saj so vsi srečni, če jih sploh kdo vzame! Še tisto premoženje, ki so ga prinesli s sabo, ti poklonijo, le če jim daš streho nad glavo. A si sploh moreš predstavljati? Ti pa zastonj iščeš po vasi koga za pomoč, ko žanješ koruzo. Zdaj ga imaš lahko kar doma! In še vesel je!" Celo poletje so letele črne granate, zdaj pa je šele prav počilo. Bo že res, kar govori Teršek, da ne bodo nikoli več vrgli atomske bombe. Ne zaradi ljubezni do drobnih človeških kreatur, pač pa zaradi zaslužka: v atomski vojni ga ni. Pravi zaslužek da še vedno samo preprosta vojna, pretepanje in morjenje, potrošnja nožev, sekir, prodaja alkohola, ponudba prostitutk, krompir, denar, ki ga daš in potem spet vzameš. V atomski vojni ni kupca za krste, saj ljudje pricvrknejo kot janeževi upognjenci v pregreti pečici. Ostane jih za papirnat škrnicelj, pri tem pa seveda zaslužka ni. Zdaj pa ti priplava debela smetana z begunci. Slovenska vlada to podpira in daje nekakšne štipendije - toliko za odrasle, toliko za otroke. Brezar seje kuhal v traktorskem kozlu in jo ribal proti domu. Lahek zaslužek, goljufije, prevare! To se mu je upiralo. Ampak, ali se mu ne bodo drugi ljudje smejali? Že je videl, kako pridni in skromni Hrvatj popevajoč svoje starogradske pozabljajo na svojo nesrečo v nekakšnem egiptovskem pregnanstvu, ob delu v gal-vaniki, v tihi sopari kisline, ali ob avtomatih za plastične odlitke! Potem je vzkipel! Gotovo so me vsi prehiteli! Pobrali so najmočnejše in najboljše delavce. Zdaj so ostali samo še kakšni shirani starčki, ki so se med zadnjimi privlekli, in pa kakšen prestreljen otrok! To je drek! To je svinjarija! Sramota! Ne ne, to je pa res še ena velika slovenska neumnost! Vlada bi morala poskrbeti, da bi najbolj plečati prišli na kmetije, ali pa v tovarniška skladišča! Tako bi bilo prav! "Ali veš, kaj se je zgodilo?" ga doma vpraša žena. Brezar je debelo zazijal in mislil, da ga bo od jeze razklalo. Zdaj ga bo kibicala še žena! Ali je mogoče res najboj zabit kmet na vasi?! "Veš kaj, žena, jaz bi se kar obesil!" "Kaj pa ti je? Ali so ti denar ukradli? Ali si traktor razbil?" "Begunci, saj verjetno že veš..." "Ne. Kaj pa je? Kaj pa se dogaja? A so spet napadli?" "Vse so pobrali, tako je to. Gotovo je ostala samo še pofl roba. Pri nas pa toliko dela, a ne? Francek, Lojzek, nobenega ni naokoli, pa saj tudi ne moreš pričakovat, da se bosta kar naprej vozila dol iz Nemčije. Kam bi kaj del, saj ne vem, vse je narobe, kamor pogledaš. Samo da sem ustavil traktor, že sem stopil na grablje! Ne ne, saj se ne jezim. Jaz sem jih pustil, saj vem... Komaj da še upam stopiti na skedenj, ko pa je takšen nered. Zadnjič, toliko da mi ni padla kosa na glavo. Lahko si samo misliš, da je kar sama priletela. Pri nas se prav zares dogajajo že čudne reči. Včasih tako zaskovika, da samo pogledaš, kako se bodo zdaj zdaj zapodili iz gnezda. Začel bom verjeti, da so se vrnili rokov-njači... Skoraj bi rekel, da sme kar malo obupan, pa ni tako, pa vem, da ni tako... Ampak, veš kaj? Ne razumem tega, to pa je že dalj časa, kako bi rekel, daje najina kmetija takole stran od roba vasi, bolj proti sredini, pa kot bi rekel, iz neke žlehtnobe vse mimo zleti, najprej pa tisto, bi rekel, od česar bi bila neka korist. No, a ni tako? Pa če gre za kredite, ali pa za kakšnega dobrega kupca. Ko so Italijani kupovali krompir in ga takoj na debelo plačevali, so vsi vedeli, midva pa sva izvedela šele potem, ko so se že odpeljali. Tako je, tako mora biti, tako bo še naprej in v mojo sveto in debelo jezo. Res je že skrajni čas, sicer bom znorel, za začetek bi pa kar vrata zabrisal po tleh, pa jih ne bom, pomagal mi pa tudi nihče ne bo..." "Od kokošnjaka so padla vrata. Prepoln svinjarije je, in se ne more zapret. Zdaj pa sem mislila, kako si lisice lahko kar same postrežejo. Samo to sem hotela reči." "Ja, nesreča nikoli ne pride sama, je že tako. Daj mi kladivo in žeblje iz predala, danes jih bom kar zabil. Ali naj jih celo noč stražim? Po možnosti še s kakšnim samokresom in topom!" Od tarnanja do uresničitve pa ni minilo veliko časa. Korenjak Brezar se je na mopedu odpravil v mesto na sejmišče, brž ko mu je popustilo največje razburjenje in užaljenost, ter tam, kjer so še junija imeli zaprte prestrašene vojake propadle in pokvarjene jugoslovanske vojske, zdaj poiskal prvo zavetišče z begunci. Res ni imel sreče, to je pa že res. Same ženske, ali pa ženske skupaj z otroki so bile na izbiro. Moški, kot da niso bežali. Celo starčki ne, če jih ni že pobral kakšen kmet za gnoj kidat! Ko je tako robantil in godrnjal, brcal pred sabo kartonske škatle in nazadnje pripravil že občinske tajnike, da so z njim žalovali, pa v kotu betonskega skladišča, na prepihu, blizu rečnega brega, debelo pod kartonom odkrije črnoglavega človeka, bolj žogaste oblike in mlajših let. Izgledalo je, da bi bil lahko uporaben. "Kaj pa se ti tukaj skrivaš, če nisi begunec!" se je zadri naj Brezar od veselja. Če bi hotel zbežati, bi ga že zgrabili in mu nataknili prvo pasjo ovratnico. Pošten človek se vendar nima kaj skrivati, kosmata duša pa naj trohni na kakšnem samotnem kraju, kamor ne pride nos našega kristjana. Prvi občinski uradnik pa je presekal zadrego z rutinsko razlago. Na to črno bučo so skoraj že pozabili, ampak vse imajo zapisano. Prišel je iz Marincev, tako so povedali tisti, s katerimi je prišel. Sicer tudi on govori, a ves čas pravi, da se ničesar ne spominja. Tudi njegovi prijatelji, s katerimi je pripotoval na kranjsko železniško postajo se ne spominjajo kaj preveč, tako da nismo mogli vzeti nobenih podatkov. Mogoče se bo pa še spomnil... Granata ga je baje zabrisala v steno hiše, in tako je izgubil spomin. Nič ne ve, res ne... Na žalost pa ga tudi nihče ne pozna. Ampak, Hrvat je pa gotovo, čisto zares, ker govori hrvaško... Če bi bil Srb, se ga že ne bi upali držati takole, takole... na prostem, ne da bi ga vsaj malo privezali..." Begunec je vstal in se zahvalil. Povedal je po hrvaško, da ne ve, kaj naj reče. Povedal je še, da ničesar ne razume in da ni lačen. Brezar ga je začudeno in nepremično gledal in mežikal. Občinsko spremstvo je gledalo Brezarja. Vsi so vedeli, da je posredi nekaj tveganja. Kaj je kmet mislil, ni vedel nihče, a gotovo ne tistega, kar vestni uradniki. Daje bil dobrega srca... Če ne bi bil, že ne bi prišel po begunca. S tujimi ljudmi so sicer samo komedije. "Potem je pa brez imena," prekine Brezar. "Ali je to sploh mogoče, a si to sploh morete predstavljati, kako more trpeti, brez imena?" No, in kako ne bi prvi občinski uradnik stopil naprej in to pojasnil. Človeku je ime Šestek! Kako to? Ker je prišel v soboto, kot nalašč po imenu dneva. Zaenkrat, se pravi, do nadaljnjega. So-botko, to je tisti stroj za čistit tapison. Ampak Šestek je pa čisto lepo ime. In nič slabega prizvoka nima. Brezar nekaj časa gleda. Tudi njemu je bilo ime všeč. Sicer krščansko ni, toda pogansko mu pa spet ni zvenelo. Da bo le delal, potem je pa tako vseeno, kako ga kličemo! Tako je Brezar odpeljal Šestka domov. Pri odcepu za Planjavo pa se Sestek nagne naprej, da bi kmalu izgubila ravnotežje in bi padla z mopedom vred po tleh: "Pri vas na deželi je lepo. Rožice cvetijo in ptički žgolijo," seje zadri v Brezarjevo uho. "Ja, prav gotovo," mu odvrne Brezar. II "Videla sem ga. Videla sem ga, kako je bil lep. Sredi dvorišča je stal, kot bi se vrnil domov. Roke je razširil kot regrat, kot Eržen, preden ga je zasul snežni plaz. V krogu se je vrtel... Nekaj je drobil, drhtel je, ampak gotovo od sreče. Neznosno se je tresel, od daleč sem videla, in znojil se je. Potem... potem je zapel, ja... V trenutku raztresenosti sem bila pripravljena pomisliti, kako ni od tega sveta, pa to niti ni pomembno, ko pa se je vrnil in je zdaj tukaj. Mislim pa, če je kaj res, da mi ne znamo, da so nam vzeli... da smo pozabili, zato, kako bi vedela zdaj, ko mi tudi ne bi nič več pomagalo, in je vseeno, saj sem samo še en tak kup otrdelih kosti... Ampak, rečem ti, on je bil tam kot oreh. Zdaj se je vrnil, zdaj zdaj bo zavrisnil, zdaj bo tu..." "Ja, videl sem ga. Videl sem ga, kako je stal sredi goščave, z raztrgano srajco. Kakor srnjak pokonci, pred vsako puško. Bil pa je skrajno nezadovoljen in to sem brž prebral na njegovem obrazu... Potem se je sklonil čez tiste izpite obraze, in mi z roko trudno pomahal... Veš, meni je bilo takoj jasno, da hoče sem, k nama, na kmetijo, ampak to je bilo samo med nama, da drugi ne bi bili ljubosumni. Zdaj ne moreš reči, da nisem dobro izbral. Njegova pleča so čista in sočna hrastovina. Njegove mišice so nevidno zemeljsko tkivo, ti povem. Samo njegova milost te rešuje, in pa razumevanje." "Si ga že videl, jaz sem ga že, kako spi. Tako je mehko zadelan, utrujen, komaj diha... Daj nam danes naš vsakdanji kruh, sem si vedno želela." "Ja, pa kako malo govori. Ja, tako malo govori, a ne?" "Malo govori, ja." "Poje, smeje se, poskakuje, ko govori, a ne?" "Ja veš, to je pa tako. On je Hrvat. Iz Marincev. Tam tako govorijo. Sam mi je povedal, in skoraj tako sem ga razumela." "Tam so imeli vsega v izobilju, mi je rekel. Bila je strašna gneča, vsi niso preživeli. Pobirali jih pa tudi niso, nekateri so bili pretežki. Nekateri so bili tako težki, ja." "Ampak, kaj pa zdaj na polju? Ali misliš, da bo?" "Ne vem, če bo. Če pomislim na našega nesrečnega Eržena, a ne, ta se je že s takim veseljem rodil. Ko smo ga pripeljali, je kar takoj zlezel v svinjak k prašičem. Iz same ljubezni... tale, tale pa, kako se mu že reče, ja, Sestek, bi rekel, kot da se noče umazat..." "Ali je imel kaj s sabo?" "Ali misliš, če nama je kaj prinesel?" "Ne. Mislim, če je kaj s sabo prinesel. Delovno obleko." "Ne. Mislim, da jo je pozabil." "Mu boš pa ti eno haljo posodil. Samo da ni preveč od dreka." "Saj mu dam lahko novo. Šele dva meseca jo imam. Samo da bo delal. Če ne mu že pokažem. Nimam časa za diskusije." "Saj bo, saj bo. Ne smeš ga že prvi dan tepsti, saj se mogoče še ne bo prav znašel z orodjem. Čez nekaj dni pa že..." Ampak Šestek ni kazal za kmetijo skoraj nobenega zanimanja. Za piščanci bi se že podil, najraje pa je sedel in prepeval neznane pesmi, ki jih Brezar niti od blizu ni razumel. Dela pa toliko, daje bilo joj! To je gospodarja tako jezilo, da je sam še bolj besno hitel kot prej. Potem je vzel motiko in se mu počasi približal. Nekaj mu je šel povedat. Zelo malo časa je imel in v hudi stiski je bil. Hitro mu je moral nekaj povedati, ampak kar ni in ni mogel prav začeti. Pripravljen ga je bil udariti z motiko, če ga Šestek ne bi hitro in dobro razumel. Udaril bi ga po tisti omarici, ki bi bila kriva za slabo sporazumevanje, to je po glavi. Običajno se potem stvari hitro uredijo. Šestek pa kot bi popeval nekakšne starogradske, s svojo črno re-pasto glavo, novo haljo, nekam mimo Brezarja zroč na travnike, tja višje proti gozdovom, kjer je po sončni strani Alp prihajal jesenski večr. Ne samo nedelo in popolno nezanimanje, nesreča, s katero ni računal, zakaj zdaj je zaradi tega hlapca, ki so mu ga na sejmišču podtaknili, Brezar naredil še manj kot prej. Nered na kmetiji pa je bil seveda takšen, kot še nikoli. Bil je pripravljen, da ga udari z motiko brez poprejšnjega opozorila. Potem se mu je v hipu zasmilil, zato je sklenil, da mu da še eno priložnost. Rekel mu je: "Pri nas na deželi je lepo." Šestek pa mu je brž vskočil: "Ja, res je tako lepo, da sem kar zapel. Vse to že pozna, veš? A ne, da si me hotel udariti z motiko?" "Ah ne! Kje pa! Samo prinesel sem ti jo pokazat. A ni lepa, tale motika? V celi vasi ni lepše!" "Ja, res je. Zdaj pa že pojdiva hitro delat. Prava izguba, da meni kažeš motike, do noči morava pa še krave nakrmit. Le kdo te bo prenašal!" Dva meseca potem, ko je Šestek stopil na Brezarjevino, so bila vsa velika jesenska dela že mimo. Oranje in jesenska setev, spravilo silaže, rezanje sena in gnojenje polja. Nekje sredi vasi jo pri-maha nasproti Jerič, in Brezar niti z očesom ne trepne, dokler ga ne ustavi. "Sem slišal, da si tako zadovoljen," mu de sorodnik. "Ne bi rekel. Lahko bi bil bolj." "Tiho bodi, duša nehvaležna," ga pokara Jerič. "Če bi ti samo vedel, koliko težav so imeli šele drugi. Včeraj sta se v galvaniki na Laborah dva obesila. Si samo predstavljaš? Baje še poznajo krvno maščevanje!" "Ja pa saj to ni res! Saj so vendar Hrvatje, kristjani!" Kje pa! Pojma nimaš! Vsi so, vsi, ki si jih lahko samo misliš. Največje Srbov, pa tudi Albancev ni malo. To je takšna invazija, ki bi si jo Kardelj v zlatih časih samo želel. Mi pa taki osli, da je kaj! Zadnjič je en trap nasedel tako, da je odpeljal enega iz Marincev, si predstavljaš? Koje ta pobil vse krave in zadavil gospodinjo, so šele ugotovili, da je iz marincev, da je bil v ameriški mornariški pešadiji! Pa kaj boš z njim, če se ti pride sem skrit in po pomoč? A ga boš zato ubil?" "Moj Šestek je iz Marincev." "Tvoj kdo? Takoj mi pojdi domov!" Tako se je Brezarjeva idila bridko končala. Res je, zgaran je bil tako, kot nikoli, pri srcu pa mu je bilo tesno. Ubil bi ga, ja, ampak mogoče bi bilo bolje, ko bi ga nekje na poti že prej stresel t mopeda. Recimo Eržen, pa tudi Rezek, če sta bila dobre volje, prav nič ju ni bilo strah, da ne bi tega pokazala! Ampak tale! Ta se pa pripravlja, da bo moril! Davil! Kure, zajce! A kar tako, ne da bi mene kaj vprašal! Ja, kaj bi pa pravzaprav rad?! "Kaj bi ti pravzaprav rad? Kaj? A me razumeš?" "Daj mi mir." Brezarju je zapiskalo. Vlak se je z vso hitrostjo bližal kretnici, zavore so pokale. "Daj mi mir. Ja res je. Zdaj mi pa pri priči izgini, da te ne vidim več. Le kje se je skotila ta nehvaležnost! Bog pomagaj!" "Ja, samo jaz grem z njim," se obrne njegova žena. "Že tri si mi odgnal! Če sem Eržena težko prebolela, pa Rezka nikoli nisem mogla. Tako lepe, modre oči je imel, tako me je znal lepo pobožati. Jaz tega ne zdržim več! Kaj pa si ga pripeljal! Na to je treba prej misliti!" Pravzaprav je vse v tem: v bistvu smo občutljivi ljudje. To se pa pri nas lahko čuti na vsakem koraku. Neke vrste zamolčana pozornost, namenjena predvsem bližnjemu, ki je skozi stoletja postala del našega veselja in naših žalosti, naših praznovanj, del tistega življenjskega kruha, ki mu v Italiji in Franciji rečejo kultu; ra, v Angliji se lažejo in temu rečejo tradicija, medtem ko mi vemo, kaj je resnica in v katerem grmu tiči zajec, zato temu pošteno pravimo mentaliteta, saj spada v slovensko duhovno tkivOi po katerem se razlikujemo in prijateljujemo z drugimi narodi. Pa naj še kdo reče, da pri nas na deželi ni lepo! Ptički žgolijo in rožice cvetijo! Kadar kdo in kakor kdo. Jakov G roba rov Odprto pismo bravcu Zginil je še zadnji žvižg vetra na samotnem tiru glej dovčerajšnjega maga kako odpira oči kot bi odpiral družin' sko grobnico od prsti ga loči omet in lovska trofeja ob kateri je nekoč napredoval v službi dosegel ga je čas ob krsti ki v njej leži zaklad njegova neporočena ženska je zgubila svoj krstni list danes se v cerkvi streže poezija a pesnike preganjajo z njihovi!1 legalov neznosno veliko cvetja trohni po razmetanih kontejnerjih muhe serjejo po izpraznjenih šolskih učilnicah tišino razdira težak medeninast zvon obroki so vse redkejši igrače razmetane ni dovolj materiala za bergle in ostale pripomočke da tudi idiot* ne prepoznaš po zunanjem videzu mogoče prej po njegovem nO" tranjem občutju umil sem si roke v beraški vojni a v duši slutim da se bojo debe' losvetne strasti unesle ta čas se vlačim po jarkih pljujem kri in teh vatikanskih zemljevi' dov ne morem namesto vas lepiti po (lijepih vaših) dvorih bafl' skih streljam zgrešim z očesom barbarskim Moda in kvaliteta NORaivia ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! IZJAVA TEDNA DARJA LAVTIŽAR - BEBLER ODLOČIJO NAJ VSI DRŽAVLJANI! Poslanka Socialistične stranke Slovenije, Gorenjka po rodu, Darja Lavtižar - Bebler je predlagala, naj se državljani Slovenije na referendumu odločijo, ali naj Cerkev dobi premoženje, ki ji je bilo odvzeto. Cerkev je po zakonu o denacionalizaciji kot ustanova edina upravičena, da se ji vrne premoženje. Darja Lavtižar - Bebler je za referendum o tem, ali naj se Cerkvi vrne /Ck.. <• premoženje deloma ali v celoti. Cer- kveni dostojanstveniki so pred časom izjavili, da ne želijo nazaj vsega svojega premoženja, ampak le toliko, da bo Cerkev lahko plačevala svojo temeljno dejavnost in spomeniško varstvo. Beblerjeva pa zdaj pravi, da se Cerkev obnaša kot nesporni upravičenec do gozdov na Pokljuki, Mežakli in Jelovici. Ti gozdovi pa naj bi bili pred nacionalizacijo dejansko v posesti kranjskega verskega urada, ne pa same Cerkve. Po mnenju socialistov je gozd velikega družbenega pomena in že doslej je bilo v družbeni lasti le okoli 37 odstotkov gozdov, po denacionalizaciji pa jih bo le 20 odstotkov. Primerjava z Evropsko skupnostjo: v javni lasti imajo še enkrat več gozdov! P R E B E R I T PASJI PROTEST V ŠKOFJI LOKI MLADI PEVSKI TALENT: HAJDI KOROŠEC SONČKOV KOT NAGRADNA KRIŽANKA Planinska sezona - Planinske koče v Triglavskem pogorju so odprle svoja vrata. V Aljaževem domu v Vratih, ki je izhodišče za številne planinske ture, pravijo, da so kar nekako presenečeni: domačih planincev še ni veliko, zato pa prihajajo Številni avstrijski in italijanski planinci, ki se večinoma odločajo za enodnevne planinske vzpone. In res je bilo minulo soboto ob Aljaževem domu v Vratih izjemno veliko avtomobilov z avstrijskimi in italijanskimi registracijami... Na sliki: skupina planincev z zanimanjem proučuje, po kateri poti na vrh Triglava. - Foto: D.Sedej VRE SONČNO IN TOPLO M Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo sončno in toplo vreme, v popoldanskem času so možne plohe in nevihte. ŽIV - ŽAV V SORICI V nedeljo, 12. julija, pripravlja Turistično društvo Sorica otroški Živ - žav. Začel se bo ob 15. uri na igrišču v Sorici. Za najmlajše bodo pripravili otroške delavnice, igre in zabavo. Tudi staršem ne bo dolgčas. Turistično društvo Sorica vsem obljublja veselo in zabavno nedeljsko popoldne. POLETJE JE ČAS ZA KABRIOLETE HONDA BEAT Hondo beat (utrip) so predstavili na Japonskem tik pred lanskim poletjem, namenjena pa je samo domačim kupcem. Kabriolet, ki bi si zaradi svoje majhnosti skoraj zaslužil po-manjševalnico ima lično obliko, vanj pa so vsadili 660 kubični trivaljnik. Planinsko društvo Kranj in oskrbnika Krvavca, Angelca in Marjan Majaš sta prejela priznanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Oskrbnika sta nudila prostore in ostale storitve na območju Krvavca, v času pred vojno, v vojni in po njej. 2. julija lani, ob 11. uri sta bila stolp in zavetišče Gorske reševalne službe barbarsko raketirana. Tedaj so bili na Krvavcu, v stolpu in okolici delavci RTV, električarji, žičničarji in drugi. Na srečo ni bilo človeških žrtev... Ko je vroče, se je najbolje ohladiti ob kranjskem bazenu. -Foto: Jure Cigler NOVO V KINU OCE MOJE NEVESTE Po filmu Parenthooe je komik Stave Martin spet oče, samo da je njegova hčerka tokrat že precej večja. Pravzaprav je tik pred poroko. Gre za moderno verzijo filma iz leta 1950, ko je bil nevestin oče Spencer Tracy, nevesta pa nič manj kot Elizabeth Taylor. V novi verziji jo igra Kimberlv VVilliams, ki je dvaindvajsetletnica, ki hudo šokira svojega ljubečega očeta, ko se hoče poročiti. Paranoični oče začne vohljati okrog hiše ženinovih staršev v upanju, da bo o njih odkril kaj slabega. Nevestino mater igra Diane Deaton, igrajo pa še Martin Short, George Nevvbern in Kieran Culkin. jjfc Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 Počitnice v GRČIJI dostopne za vsakogar HALKIDIKA, apartmaji Kajafas Let vsako soboto, julij in avgust 1 teden 580 mark, 2 tedna 720 mark Popusti za otroke Gardaland, Aqualand, Disneyland, Benetke vsako soboto Avtobusni prevoz na morje vsako soboto Piran, Portorož, Umag, Novigrad, Rovinj Maistrov trg 2, Kranj Telefon: 064/213-261 064/218-586 Telefax: 064/211 -790 Honda beat je namenjena dvema potnikoma, saj vozilce meri v dolžino samo dobre tri metre. Oblika je takšna, da se je tudi po večkratnem pogledu ni mogoče naveličati, posebno pozornost pa so namenili trdnosti in stabilnosti karoserije, saj je honda beat brez varnostnega loka. Sedeža sta zasnovana športno, seveda pa ni potrebno omenjati, da so se konstruktorji posebej potrudili tudi pri notranjosti, kjer beat razveseljuje z obiljem opreme in domiselnimi barvnimi kombinacijami. Kabriolet poganja sredinsko nameščen motor, kar je pri kabriole-tih prvi takšen primer. Pri 660 kubičnih centimetrih trivaljnik razvije največjo moč 47 kW/64 KM pri visokih 8000 vrtljajih. Teža vozila je 760 kilogramov, tovarna pa objublja največjo hitrost 145 kilometrov na uro in pospešek okoli 10 sekund od 0 do 100 kilometrov. Bencinska žeja je dokaj skromna: 4,7 litra na 100 prevoženih kilometrov. ZAKAJ TAKO? ANKETA Pri jeseniškem Dominvestu so pred kratkim nekaterim najemnikom stanovanj poslali obvestilo, da si bodo komisijsko ogledali stanovanje. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi zraven priložili tudi obsežnega anketnega lističa, v katerem najemnike sprašujejo o vsem mogočem: od tega, koliko zaslužijo do tega, ali redno plačujejo najemnino. Na Jesenicah so socialno ekonomske razmere že na meji znosnega, saj številni stanovalci najemnine sploh ne morejo v roku poravnavati. Ne morejo, ne nočejo! Zato so taka anketna vprašanja med nekaterimi stanovalci vzbudila nemalo skrbi: kaj je zdaj to? Me mečejo na cesto ali kaj? Ti podatki, ki so jih zahtevali pri Dominvestu, so, prvič: vsi po vrsti tajni in se ne smejo uvrščati na neke anketne pole, in drugič: človek se sprašuje, kakšno evidenco imajo pri Dominvestu, da se zdaj odločajo za take popise? In nazadnje: ko je prišla komisija na ogled, izpolnjenega anketnega lističa sploh ni vzela.. OD. Sedej Slovenija, moja dežela - Turistični delavci po vsej Sloveniji se trudijo, da bi se gostje v Sloveniji kar najbolje počutili. Nekateri še posebej skrbijo za lepo in urejeno okolje. Na Pristavi v Javorniških Rovtih obiskovalce prijetno preseneti ličen kozolec, na katerem je dobrodošlica: Pozdravljeni, veseli smo vas...- Foto: D. Sedej GORENJCI NA FESTIVALU V Števerjanu se je na 22. festivalu narodnozabavne glasbe zbralo 28 ansamblov. Nagrado za najboljše besedilo je prejel Ivan Sivec, ki je za ansambel As napisal valček Pesem gora, ansambel As iz Cerkelj pa je prejel tudi nagrado za najboljšo izvedbo kvinteta. Strokovna komisija je odločila, da je najboljši ansambel festivala ansambel Krt iz Stranj pri Kamniku, njihov zmagovalni valček pa ima naslov Za materin praznik • J. Do-linar ODPRTO OD: 8.00 -19.00 SOB. OD 8.-12.00 NI M is.il Cc. ainaiL/ ERCURJL r c. Staneta Žagarja 19a, tel.: (064) 326-985 KADAR ŽELITE IZREČI LJUBEZEN, NAVEZATI NOVO POZNANSTVO, UTRDITI PRIJATELJSKE VEZI, BOLJŠE OD VSAKE BESEDE, RECITE TO Z ROŽAMI. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 10. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Program za otroke 9.30 Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka 10.20 Ko je pomlad: Zaspanka Andreja, ponovitev igrane serije 10.56 Znanost: Arhitektura, ponovitev 11.20 Zgodba o aspirinu, ponovitev znanstvene oddaje 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Viridiana, špansko mehiški fim 17.20 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Ebu drame za otroke: Uršine ljubezni 18.40 Zlati čeveljčki 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport, Forum 20.26 EPP 20.30 J. VVinterson: Pomaranče so edini sadež, angleška nadaljevanka 21.25 EPP 21.30 Sova: Roseanne, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik 3, Vreme, šport 22.25 Napovednik 22.30 EPP, Video strani 22.35 Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 23.30 Srčne bolečine, ameriški film 1.05 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.20 Video strani 16.30 SP v jadranju, razred Evropa, posnetek iz Izole 17.00 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka; Igra, niz in zmaga, angleška nanizanka 18.25 Regionalni programi - Maribor, Slovenska kronika 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Jazz in blues 20.30 Večerni gost: Tone Vogrinec 21.25 Dobrodošli 21.55 Studio Citv 22.55 Placido Domingo z Berlinsko filharmonijo l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Zgodba z dveh strani, mladinska dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška 12.05 On in ona, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Glasba 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Diana, ponovitev britanske nadaljevanke 14.40 Danes smo z vami: Unprofor 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.00 Znani v akciji 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zabavni program 20.55 Spekter 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Potapljanje po številkah, angleški barvni film 0.40 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.30 Video strani 16.50 Pika in koala, ponovitev avstralskega animiranega filma 17.50 Koncert 19.30 Dnevnik 20.05 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.05 Roseanne, ameriška barvna humoristična nanizanka 21.35 Vox 22.10 Nedotakljivi, ameriška ČB nanizanka 23.10 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Za srečo so potrebni trije, hrvaški film 12.05 A shop 19.00 Risanka 19.10 Kultura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 19.45 A shop 20.00 Napoved sporeda, Risanke 20.10 Dnevni informativni program 20.30 35 mm, oddaja o novostih na filmskem platnu 20.45 Morilci z gričev, ameriški barvni film 22.20 Švedski režiserji, dokumentarna oddaja 22.50 A Shop -Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Trojka iz kioska 9.30 Sedem čudes sveta: Babilonski zid in Se miramidini viseči vrtovi 10.00 Mi 10.30 Njegova tajnica, ponovitev ameriškega filma 12.00 Sadovi SLOVENIJA 1 20.30 Pomaranče niso edini sadež, angleška nadaljevanka Jess je posvojenka fanatične evangeličanke. Ta pod vplivom pastorja Fincha dekle strogo vzgaja, saj je prepričana, da ji je v življenju namenjeno posebno poslanstvo. Pripravlja jo za to dolžnost tako, da jo "ščiti pred dresuro" običajnih šol in jo varuje pred "ljudmi" z nenaravnimi strastmi". Ko Jess zboli in ne sliši zvokov okoli sebe, je mačeha prepričana, da se je poslanstvo začelo. Kljub njeni vzgoji pa sedemletna Jess v svoj osamljeni svet privede Melanie, ki postane njena edina prijateljica. zemlje 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi: Če ti je všeč ali ne 13.35 Batman 14.25 Ovčar, ameriški vestem 15.50 Telezoo 16.00 Jaz in ti 16.25 Počitnice s Silvom: Robinzonska preizkušnja 16.50 Jaz in ti -Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Lepotica in zver: Strašni rešitelj 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Primer za dva: Pogrešani 21.20 Pogledi s strani 21.30 Dannv vedno zamuja pet minut, ameriški film 23.00 Šport 23.20 Pat Garrett in Billy Kid, ameriški film 1.00 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.35 1000 mojstrovin 15.45 Leksikon umetnikov 15.50 Človek, ki se je prodal, nemški film 17.30 Life sence - Zveza za preživetje 18.00 Troj-ska iz kioska: Razburjenje zaradi VViebke 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni progam 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Po rde-če-belo-rdečih sledovih 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Pas aux deux 22.40 Expanded a rt 23.55 Avstrijci na documenti 0.10 Reklame II. 1.05 Codex 1.30 Poročila/1000 mojstrovin POLETJE V KRANJU '92 ZAGREBŠKI ULIČNI TRIO petek 10.7. ob 20.00 'pod Marelo" pokrovitelj prireditev GorenjskiGlas oblikovanje programov: Agencija PAN 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina. Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Zrcal ce, zrcalce - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 Zadetek v petek, vmes EPP, obvestila -19.00 -Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Napoved sporeda 16.10 -Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.05 - Glasbena delitacija - Ponk Flovd - I - 17.45 -Radio Bomba - 18.50 - Napoved sporeda za soboto -19.00 - Slovo - KINO 10. julija CENTER amer. kom OČE MOJE NEVESTE ob 18 url amer. melodr. PRINC PLIME ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. angl. kom. PAPEŽ MORA UMRETI ob 18 in 20 uri KOMENDA amer. thrill. MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 20. uri ČEŠNJICA amer. kom. SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ZADNJI SKAVT ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. krim. drama BUGSY ob 20 uri Magični poljub V pomladi neki budni dal si magični poljub, v srcu žar razživel čudni, nič ni bilo vmes obljub. Nekaj nežnega je v tebi, dobro, da za tebe vem, dal si mnogo mnogo meni, pa naj zdaj od tebe grem ? Ti si daleč proč od mene, svoj živiš umirjen svet, morda ljubiš druge žene, sem jaz zate majhen cvet? Oprosti mi Nič nisem potrkala, ko sem vstopila k tebi. Samo prišla sem. Tako nenadoma sem zaželela te. Oprosti mi sedaj. Saj veš, da tu je maj, zato oprosti zdaj. Ali naj pridem še kdaj? Tina Šmid, 5. b r. OŠ Davorina Jenka Cerklje Podeljena priznanja mladim likovnikom Kosec vabi Bilo je lepo nedeljsko popoldne. Pripravljali smo se za veselico Kosec vabi. Okrasili smo star lesen voziček. V platneno rjuho smo nabasali seno in ga naložili na voziček. Jerneja se je napravila v kmečko deklico in se usedla na vrh vozička. Markova mamica pa je v košaro pripravila malico za kosce in za nas. Vsi trije smo peljali voziček. Napravljeni smo bili v stara kmečka oblačila. Ko smo pomalicali, smo vse skupaj odpeljali nazaj domov. Simon Podlipnik, Miha Lavtar, Marko Jagodic, 3. r. OŠ Selca Obnavljamo stare predmete V Sorici imamo lepo zbirko starih predmetov. S tovarišem smo se zmenili, da jih bomo očistili in zaščitili. Najprej smo pripravili delavnico. Vsi učenci smo počistili podstrešje. To se je kadilo! Pripravili smo delovne mize, nato pa iz zbirke prinesli predmete. Najprej smo izbrali tiste, ki so bili najbolj zamazani in črvivi. Očistili smo jih prahu in oprali. Ko so se posušili, smo jih večkrat premazali z belocidom. Tako smo uničili lesne škodljivce. Zadnji premaz pa je tovariš naredil iz čebeljega voska in ter-pentina. Ko se je ta pasta dobro vpila v les, smo predmete zgladili z mehko krpo. To je precej natančno delo, pa se mi zdi zelo lepo. Zaščitili smo že zibelke, kolovrat, lesene žlice, jarme, poliče, mentrgo, čajne, motovilo, grablje, lesene sklede... Predmete bomo nesli nazaj na razstavni prostor, kjer si jih boste lahko ogledali, če boste prišli v Sorico. Tomaž Fajfar, 4. r. OŠ Sorica Naša družina se predstavi Naša družina smo: mami Maruška, ati Ferdo, brata Boštjan in Rok ter jaz. Z Boštjanom sva velika prijatelja. Pogosto se voziva s kolesi in sestavljava vse mogoče stvari iz kock in sestavljank. Včasih se stepeva, a sva kmalu spet prijatelja. Malega Roka rad vzamem v naročje in ga potolažim, če joka. Ko me zagleda, veselo brca z nogami in dviga roke. Rad se smeje in čeblja. Večkrat gremo skupaj na sprehod ali na izlet. Mami je zelo vesela, če ji pomagam pri delu. Z atijem se velikokrat poigram in tudi z mamico. To mi je zelo všeč. Če ne znam, se skupaj pomenimo. Angrej Švajger, 2. r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Počitniški namig Računalniški tečaj v Kotljah Če se med počitnicami dolgočasite, bi se radi česa naučili in vam v žepu žvenkljajo denarčki, ima Brane Križnar iz kranjske zasebne firme RIO za vas zanimivo "šolo za življenje". Program vključuje računalniški tečaj, obilo rekreacije čez dan (plavanje, veslanje, mini golf, tenis, igre z žogo), zvečer pa pravi plesni tečaj ob dobri glasbi. Zanimivo je tudi okolje, v katerem se bo vse to dogajalo. To je idilična vasica Kotlje na Koroškem, šest kilometrov stran od državne meje, ki so znane po izviru zdravilne mineralne vode, številnih lepih sprehajalnih poteh in rekreativnem parku Ivarčko. Termina sta dva, in sicer od 19. do 26. julija ter od 8. do 15. avgusta. In še cena: sedem polnih penzionov stane 270 mark, za otroke do deset let je 30 odstotkov popusta. Če vas ponudba zanima, pokličite Braneta Križnarja po telefonu 329-164. J2^k4?/a/v' Iz prispelih kuponov bralcev Gorenjskega glasa nastaja »LESTVICA POPULARNOSTI NA GORENJSKEM«. Gorenjka ali Gorenjec z največ glasovi pa je gost jutranjega klepeta na RADIU KRANJ vsako drugo soboto med 9.20 in 9.50 uro. Naslednja oddaja bo 18. julija - predlagajte (na lestvici so trenutno najvišje MIRAN ŠUBIC, BOJAN KRIŽAJ, TOMO ČESEN, JANEZ DOLINAR). Morda bo Vaš izbranec najpopularnejši Gorenjec v juliju - in zato lahko na dopisnico pripišete Vaše vprašanje zanj. Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: 91.3 STERCOj Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vsaki oddaji bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja. EM^JMEIIGLAS DROGA PORTOROŽ Vmes kar devet Kranjčanov Kranj - V sredo dopoldne je v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju mag. Teja Valenčič, namestnica ministra za šolstvo in šport, podelila pohvale, nagrade in medalje dvajsetim slovenskim osnovnošolcem, nagrajenim na lanskem mednarodnem likovnem tekmovanju Shankar's International Children's Competition. Med nagrajenci - vsi se zaradi počitnic slovesnosti, žal, niso mogli udeležiti - je bilo tudi kar devet Kranjčanov, učencev Jo-lande Pibernik iz šole Simona Jenka, ki že vrsto let osvajajo najuglednejša priznanja z mendarodnih likovnih natečajev. Tokrat so bili pohvaljeni Leon Čater, France Jeglič, Sašo Rogelj, Bojan Varjačič, nagrado za slikanje so prejeli Nina Derling, Alenka Mi-klavčič in Andrej Perčič, srebrno medaljo pa sta iz kranjske šole prejela Boštjan Kernc in Monika Ivankovič. Med Shankarjevi nagrajenci so bili še učenci z Vrhnike, Iga, iz Novega mesta in Ljubljane. • H. J., foto: G. Šinik Dogodek, ki ga ne morem pozabiti Pri naši hiši doslej še nikoli nismo imeli psa. Lani pa smo se po dolgem premišljevanju odločili za kraškega ovčarja. Potem pa se je vse zasukalo drugače. Nekega večera je ati po telefonu poklical Janeza Plestenjaka in ga prosil za nasvet. Gospod Plestenjak nam je kraševca odsvetoval, češ da je trmast. Ves navdušen nam je ponudil v najem prijazno, milo novofunlandsko psičko z imenom Moira. Ko sva z Meto slišala to ponudbo, sva kar ponorela od veselja. Vendar veselje ni dolgo trajalo, saj mami o tako dragem psu ni hotela niti slišati. Neko soboto mame ni bilo doma pa sva z Meto atija pregovorila, da smo šli v Loko gledat Moiro. Gospod Plestenjak ima pod zdravstvenim domom velik vrt. Ko smo prišli tja, sta nam nasproti pridivjala dva prekrasna črna psa, prava medveda. Kar nervozen sem bil od sreče, ko sem ju zagledal. Kakšne pol ure sva s sestro in psoma divjala po vrtu. Tudi atija sta psa popolnoma očarala. Doma je mami doživela poraz. Že drugi dan sva z atijem začela graditi hišo in pesjak. Nastal je pravi pasji Hilton. Čakali smo in čakali, Moire pa od nikoder. Sredi junija pa je končno le prišla. Vsi smo bili veseli. Pri nas se ji godi mnogo bolje kot pa v Loki, saj jo velikokrat povabimo v hišo. Zadnjič je bila na razstavi v Lendavi in dobila je odlično oceno. V nedeljo, 10. maja, jo je gospod Plestenjak peljal na lepotno tekmovanje v Beljak. Tam je, žal, dobila prav dobro oceno, ker je predebela. Za lepoto je treba tudi nekaj žrtvovati, zato bo morala shujšati. Mitja Volčič. 6. e r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Magični kvadrat 8 6 7 9 Razporedi števila 1, 2, 3, 4, 5 tako, da dobiš v vsaki vrsti vsoto 15. Družabno srečanje sedanjih in bodočih lastnikov avtomobilov HYUNDAI: KDAJ: sobota, 11. julija 1992, od 11. ure naprej KJE: na Bledu, pred športno dvorano KAJ: častni Hvundai krog okrog Blejskega jezera; spretnostne vožnje; družabne igre; reklamne cene za jedačo in pijačo; zabava z ansamblom Jevšek KDO: organizacijski odbor Hvundai Kluba (če bo slabo vreme, se dobimo v nedeljo, 12. julija) ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Marelice zore Marelična marmelada Pravijo, da je ni marmelade čez marelično. Letos so marelice dobro obrodile, zato ne oklevajmo. Marelično marmelado pripravimo doma, da bomo lahko potem vso zimo razvajali naše najbližje. In ne pozabite nekaj vrečk razpolovljenih in razpečkanih marelic tudi zamrzniti za zimo: za marelične cmoke, za marelično pito. Na 1 kg marelic potrebujemo 50 do 75 dkg sladkorja - glede na zrelost in sladkost plodov Oprane, zdrave in zrele marelice razpolovimo in jim izločimo koščice. V lastnem soku jih dušimo, da razpadejo. Tedaj jim postopoma začenjamo dodajati sladkor. Ko je marmelada dovolj gosta, jo nadenemo vrelo v pogrete kozarce in takoj zavežemo. Marelična marmelada se v kozarcu še zgosti, zato je lahko nekoliko redkejša. Tako kuhamo tudi breskve. Ker so bolj vodene, traja kuha nekoliko dlje. Marelično pecivo Potrebujemo: 500 g moke, 1 zavitek suhega kvasa, 1/4 1 mlačnega mleka, 80 g margarine, 60 g sladkorja, 1 jajce, pol žličke soli. Za nadev: 1 1/2 kg marelic, svežih ali iz konzerve, 250 g moke, 125 g sladkorja, 125 g raztopljenega masla, 1 zavitek vanilijeve-ga sladkorja, ščepec soli, 25 g zmletih mandeljev ali drobtin. L Dišavnice vabijo Dobrote z drobnjakom Sirova juha z drobnjakom Za 6 oseb potrebujemo: 50 g masla ali margarine, 30 g moke, 3/4 1 mleka, 1/4 1 čiste juhe (lahko tudi iz kocke), 75 g gaude, 50 g emen-talca, sol, poper, nastrgan muškatni orešek, 2 žlici belega vina, 6 kosov toasta, 3 šopke drobnjaka, 6 rumenjakov. V kozici segrejemo maslo ali margarino, da se speni. Primešamo moko. Ko se začnejo dvigati mehurčki, zalijemo z mlekom in juho. Mešamo z metlico za stepanje, da zavre. Kuhamo na majhnem plamenu in od časa do časa premešamo. Nastrgamo sir. Sir natresemo v juho in gladko razmešamo. Začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreškom in belim vinom. Hranimo na toplem. Z okroglim modelom narežemo toast na kroge s premerom 10 cm (režemo lahko tudi z ostrim nožem ob obodu kozarca ali skodelice). Drobnjak narežemo. Kruh popečemo, da z obeh strani svetlo porjavi. V vsak kruh vtisnemo vdolbino. Kruhke potre-semo z drobnjakom, v vdolbino pa damo surov rumenjak. Juho nalijemo na krožnike. Na vsak krožnik damo na juho kruh z drobnjakom in rumenjakom. Takoj ponudimo. Skuta z drobnjakom Za 4 osebe potrebujemo: 500 g skute, 100 g mehkega masla ali margarine, 1/8 1 sladke smetane, sol, 2 žlički kumine, 4 do 5 šopkov drobnjaka. Maslo ali margarino gladko razmešamo. Dodamo skuto in smetano, mešamo, da nastane enotna zmes. Rahlo solimo. V ponvi brez maščobe prepražimo 1 žličko kumine, da se začne rahlo smoditi. Kumino stresemo v možnar in jo stremo. Drobnjak narežemo. V skutno zmes zamešamo strto kumino in dve tretjini narezanega drobnjaka. Pustimo stati 1 uro. Nato damo skuto v skledo, potresemo jo s preostalim drobnjakom in kumino in ponudimo h krompirju v oblicah. Moda Poudarjene ženske obline Moko in suhi kvas zmešamo. Mleko, rezine margarine, sladkor, jajce in sol dodamo moki in vgnetemo testo. To naj pokrito počiva okrog 45 minut. Medtem pripravimo marelice, jih operemo, razpolovimo, razkoščičimo; če jih vzamemo iz konzerve, jih na cedilu dobro odcedimo. Za potresanje vzamemo moko, maslo, sladkor, vanilijev sladkor in sol; z rokami vse sestavine razmešamo v nekakšne drobljence. Ko je testo dovolj vzhajalo, ga razvaljamo in položimo v nameščen pekač. Posujemo ga z mandlji oziroma z drobtina-mi. Na to naložimo polovičke marelic tako, da so zaobljeni deli obrnjeni navzgor. Čez to enakomerno potresemo dro-bljance in damo v pečico. Pečemo pri 200 do 225 stopinjah 30 do 40 minut. ZADETEK V PETEK Vsak drugi petek je na valovih Radia Žiri rezerviran za kviz ZADETEK V PETEK, ki ga skupaj pripravljata Gorenjski glas in Radio Žiri. Tokrat bo kviz že osmič - bolj ali manj zapletena vprašanja bosta tekmovalcem in tistim doma ob telefonih zastavljala Nataša Bešter in Jože Drabik. V oddaji bodo izžrebani tudi nagrajenci, ki ste pravilno odgovorili na vprašanja na kuponih v Gorenjskem glasu minula dva petka a to še ne bo vse, kar bo zanimivega danes popoldne med 16. in 19. uro na žirovskem radiu: Nataša in Jože bosta zastavljala tudi vprašanja za poslušalce. ZADETEK V PETEK - kviz, ki ga je res škoda zamuditi! p S.: Tokrat v oddaji sodelujejo tudi: Frizerski salon ARNOL, Dobje *1» Poljane; Tiskarna Miro Derlink, Trata 21, Škofja Loka; Trgovina IKA, Kopališka ulica. Škofja Loka; Podjetje AVTO ERŽEN d.o.o.. Pod-jelovo Brdo 1, Sovodenj. ŠKOFJA LOKA. Spodnp trg 38 - fotografiranje za vse vrste dokumentov - komercialna fotografija - razvijanje filmov Vrača se čas 'princes krojev", ki poudarjajo obline telesa. K poletnim modelom naj bo izrez ob vratu večji, lahko sega široko, vse do roba ramen, krilo obleke pa je lahko ob podaljšanem životcu nabrano, lahko se konča v klasičnem princes kroju, kot ga prikazuje srednji pisani model, lahko pa je krilo daljše, elegantnejše, kot je ta večerna oblekica, črna z drobnimi belimi pikami. In skorajda ne moremo tudi brez lahkega poletnega kostima v breskovi barvi, ki je letos zelo modna: jopica čim daljša, krilce čim krajše... TEKSTILNA TRGOVINA KRANJ, ST. ŽAGARJA 2 UGODNO ZARADI PRENOVE LOKALA BOMO 00 10. 7.1992 DALJE PRODAJALI PO ZELO UGODNIH CENAH OTROŠKO, ŽENSKO IN MOŠKO KONFEKCIJO VUUDNO VABLJENI Trgovina VSE ZA OTROKE, Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 kroj Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport Sveti duh 185, Škofja Loka Tel.: 064/632 346 Fax: 064/631 927 vabi vse ljubitelje motociklizma na tekmo državnega prvenstva v cestno hitrostnih dirkah na motodromu REKA (Grobnik) nedelja 12.7.1992 treningi: tekme: od 9. od 13. ure dalje sponsors: reKme: oa \č>. ure dalje AVTO MOTO SERVIS ŠTERN YAMAHA Kawasaki DAIHATSU VW AVTOKLEPARSTVO-LIČARSTVO HOČEVAR-MEDVED-KOPRIVEC avtokleparstvo LUDVIK AHČIN i__: MARGOS TRGOVINA-ROPRET DESIGN * SOBOTA, 11. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Izbor 9.30 Radovedni Taček: Mreža 9.55 Lonček, kuhaj: Masleni šar-kelj 10.00 Modro poletje, ponovitev 3. in 4. dela španske nadaljevanke 11.05 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 13.30 Večerni gost: Tone Vogrinec, ponovitev 13.55 Napovednik 14.40 Klub klobuk v Čateških Toplicah, ponovitev 15.30 Krotki lev, ameriški film 17.00 Tednik, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 VV. Creatorex: Letalska družba, angleška nadaljevanka 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip 20.26 EPP 20.30 Križkraž 21.30 EPP 21.35 Sova Murphv Brown, ameriška nanizanka 22.25 Napovednik 22.28 EP, Video strani 22.30 Sova Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 23.30 Živega ali mrtvega, ameriški film 1.10 Nočne ure, zadnja epizoda ameriškega varietejskega programa 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.20 Video strani 16.30 Sova, ponovitev, Roseanne, ameriška nanizanka, Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 18.00 Prosluhnimo tišini 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Alpski večer, 1. oddaja 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Klasika 20.30 Julija & Julija, italijanski film 22.05 Tračanje 23.05 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Horoskop, ponovitev 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Poročila 9.05 TV koledar 9.15 Slika na sliko, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.05 "Naš kanat je lip" 12.00 Poročila 12.05 Me je kdo iskal? ponovitev 12.50 Risanka 13.00 Oddaje za tujino 13.25 Pregled sporeda 13.30 Boris Godunov, posnetki s predstave Kijevske opere in baleta - gostovanje v Zagrebu 14.00 Poročila 14.05 Buster Keaton, burleske 15.05 Denver - poslednji dinozaver, risanka 15.30 Glasba 15.45 Zagrebška frontna črta 16.30 Malavizija, iz Opatije 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Into the thin air, ameriški barvni film 21.45 Usode: Dusper 22.20 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Film 1.40 Poročila 1.45 Video strani 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Video strani 18.50 Zagrebška šola risanega filma 19.20 Glasba 19.30 Dnevnik 20.10 Dežela orla, angleška dokumentarna serija 21.05 Zgodba z naslovne strani 21.35 Pri Huxtablovih 22.05 Polnočni klici 22.30 Hit Depo 1.20 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Morilci z gričev, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.05 A Shop 19.00 Risanke 19.10 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.35 Intervju: Er-vin Hladnik Milharčič 21.05 Raoul VVallenberg, 3/4 del ameriške nadaljevanke 22.05 Videogrom 23.35 Nekateri to imenujejo jazz, ameriška dokumentarna serija 0.30 Erotična uspavanka Lahko noč 2.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska, ponovitev 9.30 Diagnoza: Ravni hrbet - pokončna SLOVENIJA 1 SOVA Živega ali mrtvega, ameriški barvni film Jeff Stillvvell seje s svojo tolpo smrt, kamorkoli pride, ima se za nekakšnega maščevalnega angela, ki svojo osebno nesrečo maščuje in neizprosno ubija. Ko pa ubije uglednega far-merja, ugrabi njegovo 12-letno hčerko in njeno indijansko varuško, organizira šerif lov na zločinsko tolpo. Za pomoč zaprosi Nobleja Adamsa, izkušenega stezosledca, pri lovu na zločince pa se jima pridružijo tudi Adamsov sin Tom, ki je pravkar zaključil študij v mestu. V lov na zlikovce pa krene tudi krdelo pridaničev, ki jih je zamikala visoka nagrada na tiralici, saj gre kar za petsto dolarjev. hoja 10.15 Rojstni kraji srednje Ev rope 11.00 Dannv vedno zamuja za pet minut, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Avstrija, hello Vi enna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, po novitev 13.35 Tvoji, moji, najini, ameriški film 15.25 Popaj, risanka 15.30 Jaz in ti 15.35 Kum kum, risanka 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Werner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Ribje zgodbe: Indijanec 17.35 Nadaljevanje ne sledi 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Lepotica in zver: Raz-dana nadarjenost 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Glavni osumljenec 22.05 Zlata dekleta: Kot od sekire pokošen 22.15 Medeni tedni, nemška komedija 0.00 Čas v sliki 0.05 Emanuela, francoski erotični film 1.20 Poročila/Ex libris 1.40 1 000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.00 V živo iz cerkve Sant Andrea della Valle v Rimu 13.55 1000 mojstrovin 14.05 Leksikon umetnikov 14.10 Tema z variacijami 15.10 Veseli Beethoven 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ozri se po deželi 18.00 Trojica iz kioska: Berlin je vreden obiska RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Nekaj vam imamo povedati - 17.00 - Ob razstavi Idrijskih čipk -17.45 - Zakladi Tržiča -18.40 -Zelena budilka - 18.55 - Napoved sporeda za nedeljo - 18.55 - Napoved sporeda za nedeljo - 19.00 -Slovo - l. RADIOM 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - 16.15 -Nagrajenec oddaje Od srca do lonca - 16.20 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP, obvestila, športni utrinki - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - 18.15 - Nadaljevanje Razvedrilnega popoldneva na valovih Radia Žiri - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP - 18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - KINO 11. julija CENTER amer. kom. OČE MOJE NEVESTE ob 17. uri, amer. melodr. PRINC PLIME ob 19. in 21. uri STORŽIĆ franc. amer. trda erot. LOLITA - CALL GIRL ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. PEPELKA ob 17. uri, angl. kom. PAPEŽ MORA UMRETI ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. thrill. MISERY ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ZADNJI SKAVT ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. krim. drama BUGSY ob 18. in 20. uri NEDELJA, 12. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 9.05 9.05 10.00 10.30 11.05 11.30 12.00 12.05 12.50 14.25 14.35 14.45 15.35 15.40 15.45 17.50 17.55 18.00 18.10 19.05 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.55 23.10 23.15 0.35 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ, Žav, ponovitev EBU drame za otroke: Uršine ljubezni, ponovitev Renu Bassi v plesih iz Indije Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila TV Dnevnik BiH Video strani EP, Video strani Ljudje in zemlja Alpski večer 92, ponovitev 2. oddaje EP, Video strani Napovednik Na apaški meji, ameriški film (čb) EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Splošna praksa, avstralska nanizanka Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Velike trgovske poti, angleška dokumentarna serija Napovednik EP, Video strani Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej- skega programa Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.30 Video strani 12.40 Sova, ponovitev; Murphv Brovvn, ameriška nanizanka; Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 14.05 Napovednik 14.10 Športna nedelja - DP v preskakovanju ovir, reportaža iz Gotovelj; 14.45 Silverstone: Formula 1, prenos; Ljubljana: DP v tenisu, finale (m), vključitev v prenos; SP v jadranju, razred Evropa, reportaža iz Izole; DP v plavanju, reportaža iz Maribora 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Videogodba 20.30 Brezdomci, angleška dokumentarna serija 21.20 Jože Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo, TV nadaljevanka 22.10 Športni pregled 22.40 Formula 1, posnetek iz Magny Co-ursa 23.20Mali koncert: Slavko Zrimšek, violina 23.35 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Po ročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci, otroška serija 9.30 Cobijeva četa, španska risana nanizanka 10.00 Poročila 10.05 Pojoča mladost '92 11.05 Vesolje, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Domači ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 15.00 Daktari, ameriška nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Operne arije 16.40 Morje 17.20 Greh Harolda Diddlebocka, ameriški film 19.00 Ovidij, risana serija 19.15 TV fortu-na 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta: Motovun 20.10 Edvard VII, angleška nadaljevanka 22.40 TV dnevnik 23.00 Šport 23.15 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Poročila v nemščini 0.10 Horoskop 0.10 Poročila 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 15.20 Video strani 18.55 Dober večer, Japonska, ponovitev potopisne serije 19.30 TV dnevnik 20.00 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.25 Tunguška katastrofa, dokumentarna oddaja 21.10 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.05 Zapeljala ga je nedolžnost, ameriški barvni film 23.40 Jazz 1.10 Video strani KANALA 8.30 Napoved sporeda, risanke 8.30 Marianne, risana serija 9.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 10.00 Producenta, ameriški barvni film 11.25 Video grom 12.40 Video strani 20.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.10 Intervju, ponovitev 21.40 Udari in igraj, ameriški barvni film 23.20 Vreme/MCM 1.00 Video strani SLOVENIJA 1 15.45 Na apaški meji, ameriški črno-bel film Konjeniškega polkovnika Owe-na pošljejo v puščavo Arizone, kjer naj bi prevzel odgovornost za mejno postojanko. To so hudi kraji; v divjini preživijo le najboljši in najspretnejši - še posebej zaradi Indijancev pod vodstvom premetenega Cochi-sea. Ovven nima izkušenj ne s konji ne z ljudmi - rad pa bi si preko indijanskih hrbtov povrnil omajan ugled. Na drugi strani je Cochise - izvrsten strateg, ki belcem ne zaupa, saj vladni predstavniki kar naprej izigravajo dogovore in pogodbe. Med Ovvenovimi ljudmi se posebej odlikuje kapetan York, izkušen in pogumen oficir. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.30 Kea -novozelandska papiga 10.15 Dežela gora, ponovitev 11.00 Teleskop: ZDA - lonec iluzij 13.00 Čas v sliki 13.10 Trojka iz kioska, ponovitev 13.35 Tvoja usta, tvoje oči, ameriški film 15.20 V 40. minuti, nemški kratki film 15.30 Kum kum: Dežuje pepel 15.50 Preizkušnja poguma, lutkovna igrica 16.15 Skrivnost delfinov 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large Traveller 18.00 Čas v sliki 18.30 Lepotica in zver: Vincentove sanje 19.30 Čas v sliki 19.45 šport 20.15 Oppen in Ehrlich, humoristična nanizanka 21.05 Arhitekt z Dunaja. Gustav Peichl, portret 21.50 Knjige meseca 22.00 Vizije 22.05 Poletno gledališče: To je bil škrja-nec 23.50 La saga de la chanson: Charles Trenet 0.40 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.00 V živo s Castel s. Angelo v Rimu 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zajček dolgoušček, risanke 9.30 Očarljiva Jeannie 9.55 Stan in Olio 10.00 Pan-Optikum 10.15 Klic džungle, nemški film 11.50 Športno popoldne l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP -13.00 - Razgovor, EPP - 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP -17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba - 19.00 -Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 1720 - Športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športni utrinki - 10.20 - Alternativna medicina - 11.00 - Novice in dogodki -osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvoranah -12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 -Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot -prometni servis - pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan - 10.35 - Nedeljski pogovor - 11.05 - Potuj z menoj - 11.25 - Modni kotiček - 11.40 -Planinski šopek - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden 12.10 - Nedeljska duhovna misel - 12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika -12.50 - Obvestila - 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje 14.00 - Zanimiv klepet - 14.36 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda za torek - 15.30 - Slovo - KINO 12. julija CENTER amer kom. OČE MOJE NEVESTE ob 17 in 21. uri, amer me lodr PRINC PLIME ob 19 uri STORŽIČ franc. amer. trda erot LOLITA CALL GIRL ob 18. in 20. uri ŽELEZAR anal. kom. PAPEŽ MORA UMRETI ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI LJUBE ZNI ob 21 uri DUPLICA amer thrill. MISERY ob 19. uri, amer trda erot POHOTNE ZAČETNICE ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer akcij, film ZADNJI SKAVT ob 18 in 20. uri ŽELEZNIKI amer tnll KO JA GENJČKI OBMOLKNEJO ob 19 uri RADOVLJICA amer knm. drama BUGSY ob 20 uri _ Na nekem tradicionalnem srečanju planincev treh sosednjih in seveda prijateljskih dežel čisto po naključju trčim na prijateljskega mi soseda z one strani Karavank. Vljudnost gor, vljudnost dol v stilu ah in oh, kako je vse lepo in fino, nakar me po razširjeni slovenski maniri dandanašnjih dni zanese v visoko politiko. Sogovornik z one strani Karavank najprej debelo pogleda izza sončnih očal, pogoltne slino presenečenja in useka: »Madonca! Saj ste tu v Sloveniji čisto vsi glih! S komerkoli že špreham, ne bo minilo pet minut, da me ne bi vprašal česa o visoki politiki! Pri nas politika ne zanima žive duše: mi se pogovarjamo o kegljanju, planinah in hojladri zadevah, ne pa o politiki! Kaj ste tu res vsi obsedeni?« Nato je vrsta na meni, da grenko požrem slino. Ampak kdor je na živo mrtvo obseden s politiko, se ne da! Res ne mine nadaljnjih pet minut, ko me spet zažeja po politični konverzaciji. Planinski sogovornik z one strani Karavank obupano zazeha. In ustreže. Zasuje me s podatki o javnih in zasebnih manirah gospoda Haiderja. Priznam - kar zanimivo, a kaj, ko ga navdušenje tako hitro mine. Spet sva pri dolgočasnih navadnih rečeh. »A vi vidite tisti vaš »tanc podn« - pokaže z roko na ple- TEMA TEDNA »Tanc podna sišče na prireditvenem prostoru. »Nekaj dil so skupaj zbili in basta! Ce bi se pri nas na Koroškem kaj takega zgodilo, bi organizatorje malodane zaprli!« Zazijam od presenečenja. Le kaj, za vse na svetu, pa je s plesiščem narobe, da ga tako moti? »Niti zamisliti si ni, da pri nas na Koroškem ne bi organizatorji okoli plesišča postavili ograje in da ne bi natančno upoštevali dimenzij, ki veljajo za postavitev plesišča! Tu pa se vse kar maje in udira in zdaj zdaj si bo nekdo zlomil nogo!« Bah! Kaj pa je ena zlomljena noga proti temu, da so na naših prireditvah različnih nivojev in kvalitet vsi naši politiki, ki so le dosegljivi. In da je narodu eno figo mar petsto polomljenih nog, le da ima na prireditvah priložnost na lastne oči gledati politike in opazovati, kaj bodo jedli, pili in kdaj bodo kihnili v kakšen narezek. Sogovornik s Korrroške postaja rahlo zoprn, saj mu po- tencialna možnost tragedije zlomljenih nog na »tanc podnu« ne gre in ne gre iz glave. Kar gnjavi in godrnja in škili na plesišče, medtem ko je meni aktualni slovenski politik v vsakem trenutku v koncu očesa. Kaj pa, če kihne in zamudim ta usodni akt? A to še niti približno ni vse. Korošca tiste polomljene noge očitno tako znervirajo, da se začne pridušati tudi nad strežbo. Res je, da sedimo že debelo uro pri prazni mizi in da je strežno osebje aktivirano le v tem smislu, da ti kolikor mogoče hitro umakne prazno steklenico izpred ust - kakor da bi bilo obsedeno, da zbere največ embalaže. Ampak res je tudi, da imamo mi, ki smo zdravih nog, vso pravico, da sami stopimo do šanka, če smo že lačni ali žejni. Na oni strani Karavank so tudi v tem smislu ene čudne novotarije. »Vi ste od marsičesa še sto let zadaj,« žali naše gostinske kadrovske kapacitete prijateljski mi sosed. »Da bi se pri nas to zgodilo, da me niti en deklic ne bi baral, kaj bom jedel in pil! Kar frčijo okoli miz... Tu pa nikogar nič ne zanima in nič ne briga, če dol pademo od lakote in žeje...« Sam je bil jako krepak dečko in sploh ni izgledalo, da bi zaradi nekajurne lakote in žeje, ki jo je utrpel zato, ker se je strežno osebje ciljno usmerilo zgolj v nabiranje embalaže, »dol padel.« Saj konec koncev človek razume, da kdaj komu popustijo živčki, čeprav samo zaradi takih reči, ki se nam zdijo čisto samoumevne in čisto normalne. Ampak najino dobroso-sedstvo se je vsaj z moje strani rahlo skrhalo. Kaj me gnjavi s takimi malenkostmi! Mi gremo v Evropo, pa če sam stokrat pravi, da v svojem obnašanju in manirah capljamo. Mi gremo komplet, ne pa po takih banalnih koščkih, kot so zlomljene noge na neograjenem »tanc podnu« in nabiranje embalaže po prireditvenem prostoru! Vem. Ta pripetljaj seveda za nas ni nič poučen, odveč in sploh je škoda dragocenega časopisnega prostora za popis takih dogodkov. Mi je res žal, kajti na teh prostorih so v tem hipu še vedno aktualni visoki politiki, njih dragocene misli in njih usodna dejanja...* D. Sedej Jubilej Skrb za čistočo in turistične prireditve Selca, 9. julija - Turistično društvo Selca praznuje 30 let svojega delovanja. Veliko turističnih prireditev. Še vedno so živi spomini na praznovanje tisočletnice vasi. Pred 30 leti so ustanovitelji Turističnega društva Selca, največ pozornosti namenili lepšemu videzu vasi in čistoči kraja. Člani turističnega društva so se lotili urbanistične ureditve središča vasi, začeli urejevati park, na stavbo kmetijske zadruge so namestili orientacijsko tablo, ki so jo lani morali obnoviti. Začeli so tudi organizirati obiske turističnih prireditev v bližnjo in daljno okolico, pozimi pa so obiskovali gledališke predstave v Ljubljani ter skrbeli za občasna turistična predavanja. V vasi so postavili klopice in smerokaze v okoliške vasi in začeli razmišljati o prvem vaškem samoprispevku. PASJI PROTEST PRED LOŠKO ODČINO PSI »IZLAJALI« SPOREN ODLOK Škofja Loka - V ponedeljek popoldne, četrt ure pred zasedanjem občinske skupščine, na kateri naj bi delegati sprejeli odlok o reji in registraciji psov ter drugih živali, so se na dvorišču pred loško občino zbrali člani kinološkega društva s svojimi štirinožnimi prijatelji. Na protestnem shodu so snovalcem odloka in delegatom skušali dopovedati predvsem to, da skupnost stanovalcev ne more odločati o tem, ali bo nekdo imel psa ali ne. V škofjeloškem kinološkem društvu niso proti kaznim za nedisciplinirane pasje lastnike. Psi in mačke in kar je podobnih živali v stanovanjskih soseskah res ne smejo kakati po otroških igriščih in peskov-nikih. Ni pa pošteno stvari posploševati na vse lastnike, kar je očiten namen odloka. Toliko manj, ker lastnikom v mestnih naseljih niso dane možnosti za vzdrževanje čistega okolja; ni pasjih stranišč oziroma površin, azila, kjer bi se živali lahko svobodno gibale. Jelka Simčič, predsednica kinološkega društva Škofja Loka: »V društvu sem od 1972. leta, čeprav živim v Ljubljani. Sem tudi mednarodna sodnica, doma imam angleškega setra, svetovnega prvaka v lepoti, in afganistanskega hrta, ki gre tudi po njegovih stopinjah. V Ljubljani za podoben rigorozen odlok, kot ga namerava sprejeti škofjeloška skupščina, ne vem. Res pa je, da je psov, tudi po blokih, zelo veliko, da je veliko tudi kršiteljev. Te je treba kaznovati, ne pa vseh počez omejevati, jim odrekati pravico do psa, na drugi strani pa jim ničesar ne nuditi. Sprejem takšnega odloka bomo skušali preprečiti, župan je dovolil, da priso- Ko je leta 1972 vodil društvo prizadevni predsednik Niko čenčič, so začeli s predpripravami za praznovanje 1.000-letni-ce vasi Selca. Tedaj je sodelovala vsa vas. Tedaj so v vasi položili asfalt, izdali propagandno brošuro Selca nekoč, razglednice in poštni žig, bilo pa je precej športnih in kulturnih prireditev ter razstava. Še danes se vaščani radi spominjajo praznovanja tisočletnice, saj je praznovanje odlično uspelo. Turistično društvo Selca je začelo etnografsko prireditvijo Mohor vabi, ki so jo kasneje z Mohorja preselili v Selca in jo poimenovali Kosec vabi. Skratka: Turistično društvo Selca se trudi, da bi tudi tako oživljalo stare vaške običaje in v svoj lepi kraj privabilo čimveč gostov.• L. Nastran stvujemo skupščini pri tej točki. Naš cilj je izobraževanje članov, lastnikov psov, šolanje psov za vse namene, torej tudi višja "pasja kultura".« Janko Brodar, lastnik psa: »Če se tak odlok že sprejme, je nujno določiti azil. Sem tudi za to, da se od lastnikov psov pobere določena taksa in s tem denarjem urede površine za živali. Nasprotujem lulanju in kakanju po otroških igriščih, sem za red, kazni, menim pa, da je treba red omogočiti, se urejanja problema lotiti strokovno in celovito. Ne v vsaki občini po svoje, ampak na državni ravni. Tako ima vsa zahodna Evropa, v katero hočemo.« Uroš Mladenovič, lastnik psa: »Zaradi soglasja sostanovalcev sam nisem prizadet, ker živim v hiši, iz izkušenj pa vem, da se bo v vsakem bloku našel najmanj en sosed, ki morda iz osebnih zamer ne bo dovolil psa Pes ima veliko po- zitivnih vrednot, predvsem za vzgojo otrok, družbo bolnim, osamelim, ostarelim, za reševanje v nesrečah. Res bi kazalo dati več pozornosti čistoči psov, mačk in drugih živali na javnih površinah. Odlok ni pisan samo proti psom. Praktične ovire vidim pri reji zajcev, kokoši, ki jih imajo marsikje že zaradi eksistence. Po odloku jih v določenih območjih ne bi smeli rediti, čeprav so jim prostore lepo uredili.« Ponedeljkov pasji protest pred škofjeloško občino, ki je bil od časa do časa tudi nekoliko glasnejši - lajež je najbolj motil občinske odbornike - se je izšel z neodločenim rezultatom, če se lahko izrazimo po športno. Odborniki so se namreč že med obravnavo prve točke (dnevnega reda) razšli, sprejem ali nesprejem odloka je preložen na septembrsko sejo skupščine. Do tedaj se bo, upajmo, mogoče o najbolj spornih določilih še pametno, strpno pogovoriti. • H. Jelovčan REPORTAŽE Pa še o Radiu Ga Ga A s' kej kač vidu... ... sploh ni filozofsko vprašanje, ampak le eden izmed načinov, kako voditelj začne okroglo mizo. In navzoči razpravljalci se odločijo pogovarjati o živalih, s poudarkom na pižmovkah in čiw-aw-aw-ah. Pred kratkim je bila namreč v klubu Viktorija na Lavrici pri Ljubljani predstavljena prva kaseta Radia Ga Ga, ki ima temu primerno ime The Best Of Radio Ga Ga vol.l. Tisti, ki že kake tri leta ob petkovih dopoldnevih poslušate Radio Ga Ga zagotovo poznate najpomembnejše osebnosti slovenskega kulturno - politično - kotalkarskega življenja, Jožeta Dolanca, gospoda Čol-niča, generala Guzmana, Emi-nenco, profesorja doktorja Va-lentinČiČa, pa Martelanca, da ne pozabimo Fanči in Angelce. ..pš. Udeleženci okrogle mize so poleg različnih smislov (za humor, poezijo, naravoslovje, vojaškoobrambne vede, go-barstvo...), tudi izredni inter-pretatorji živalskih glasov, od vodnih kač do vzburjenih levov. Okroglo mizo, na kateri so omenjeni, in še kdo, sodelova- (KQ)mHMfcJJ©IESGLAS It, so posneli na Radiu Slovenija, kaseta pa je svetlobo ugledala pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Glavni akterji, multiglasovno usposobljeni možakarji, pa so seveda nepogrešljivi Gagajevci Sašo Hribar, Emil Filipčič in Tomo Pire. Svečane predstavitve se je udeležila vsa slovenska radijska šlag-krema, vključno z me-gašefom Frančkom Rudolfom, ki je Radiu Ga Ga zaželel, da bi kot katastrofalna senzacija cveteli še mnogo let. "Kaj je s tem mislil?" bi se vprašal gospod Čolnič, ki je v Sašovi interpretaciji bolj Čolnarski, kot sam gospod Sandi. Igor K. Priloga Gorenjskega glasa »Dobrodošli -VVillkommen«, ki je izšla 3. julija, je doživela izjemen odziv tako pri bralcih Gorenjskega glasa kot pri naših sosedih na avstrijskem Koroškem. Turistično predstavitev Gorenjske v slovenščini in nemščini bomo dopolnjevali. »Dobrodošli - VVillkommen« bomo pripravili ponovno 7. avgusta. V prilogo, ki jo bomo tudi tokrat razdelili onstran meje, bodo vključene dobre gorenjske gostilne. Če želite, da na svojo kakovostno ponudbo opozorite tudi v »Dobrodošli - VVillkommen«, nas čimprej pokličite: (064) 211-860 ali 218-463. VOZILA CITROEN V KRANJU Cenjene stranke obveščamo, da je MERKUR odprl v Kranju nov prodajno razstavni Salon vozil CIMOS CITROEN. Obiščite nas na Gregorčičevi ulici 8. Telefon: 064/214-654 CIMOS KOPER PONEDELJEK, 13. julija 1992 L PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke 9.20 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik 9.50 Ciciban, dober dan: Žiga žaga 10.10 VV. M. Thackeray: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke 11.05 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 16.35 Video strani 16.45 Napovednik 16.50 Dobrodošli, ponovitev 17.20 Obzorja duha, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Radovedni Taček: Mreža 18.25 Lonček, kuhaj: Brioši 18.40 EP, Video strani 18.45 Ali bodo preživeli?, angleška poljudnoznastvena sorija 19.15 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.40 EPP 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka 20.55 EPP 20.35 Antun Šoljan: Galilejev vne- bohod, drama HTV 21.35 Dosje 22.15 TV Dnevnik, Vreme, Šport 23.00 Napovednik 23.05 EP, Video strani 23.10 Sova 23.10 Igra, niz in zmaga, ameriška nadaljevanka 0.05 Hemingvvav, evropsko-ame- riška nadaljevanka 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.35 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 10. oddaja ameriškega varietejskega programa, Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 17.55 Športni pregled, ponovitev 18.25 Regionalni programi - Ljubljana 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Videošpon 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov Marlene Dietrich - Josefa von Sternberga: Plavolasa Venera, ameriški film (čb) 23.05Talk Shovv 23.35Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro Hrvaška 9.05 Poročila 9.30 Srečni ljudje, otroška serija 9.45 Igračkanja, lutkovna serija 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Odletel bom, ponovitev 6/15 dela ameriške nadaljevanke 14.40 Un profor 15.05 Malavizija: Silas, nemška mladinska nadaljevanka 15.30 Risanka 15.35 Super babica, otroška nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot, 8/20 del angleške nanizanke 18.00 Poročila 18.05 Pot pregnanih, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.35 7/7 20.50 Prepozno za solze, ameriški film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.30 Video strani 16.40 Into the thin air, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.10 Koncert 19.30 TV dnevnik 20.05 Pred olimpiado v Barceloni 21.10 Diana, angleška nadaljevanka 22.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 22.35 Pros & Cons, ameriška nadaljevanka 23.30 Električni kavboj 0.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.20 Mlajši švedski režiserji, ponovitev dokumentarne oddaje 10.30 Raoul VVallenberg, 3/4 del ameriške nadaljevanke 11.30 A Shop 11.45 Video strani 19.02 Risanke 1925 Rolanje s hobotnico 19.46 A Shop 20.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Veliki diktator, ameriški film 22.45 Kanalizator shovv, ponovitev četrtkove oddaje 23.35 A Shop 23.50 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Trojica iz kioska 10.30 Medeni tedni, pono- SLOVENIJA 2 21.30 Plavolasa Venera, ameriški črno-bel film Helen Faradav je srečno poročena z raziskovalcem Edvvar-dom. Imata sijajnega sinčka Johnnvja in čeprav niso bogati, so srečna družina. Toda Edvard, ki pri delu z radijem ni bil dovolj previden, zboli. Zdravniki mu ne pripišejo več kot osem mesecev ali slabo leto dni življenja. Reši ga lahko le drag zdravniški poseg, ki pa si ga družina ne more privoščiti. Toda Helen ne obupa. Gasilsko društvo Prebače-vo - Hrastje vabi na VRTNO VESELICO jutri, v soboto, 11. julija, od 17. ure naprej pred gasilskim domom v Prebačevem. Igra ansambel Gorenjski mu-zikantje, srečelov in kegljanje za ovco! Pridite - ne bo Vam žal. vitev nemškega filma 12.00 Poročila iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 Batman 14.25 Tarzanovo maščevanje, ameriški film 15.55 Popaj, risanka 16.00 Jaz in ti 16.05 Nils Holgersson 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Lepotica in zver: Težko slovo 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Bes angelov, 1/2 del ameriške serije 22.55 Morilca srečaš pri točilni mizi 0.25 Rešilni čoln, ameriški film 1.55 Čas v sliki/ 1000 mojstrovin W AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.40 1000 mojstrovin 16.50 Leksikon umetnikov 16.55 Svet sredi stoletja 17.25 Verski prazniki 17.30 Lipova ulica 18.00 Trojica iz kioska: Farber-jeva žepna kriminalka 18.30 Ljubezen na prvi pogled 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Nemci in mi 23.15 Brez doma 0.10 Hello Austria, hello Vi-enna 0.40 Čas v slik/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC; EPP - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide-nje jutri - L RADIOM 14.00 - Napoved programa -14.15 Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj - 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - EPP - 18.10 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - KINO 13. julija CENTER amer kom. OČE MOJE NEVESTE ob 18. in 20. uri GLASBENI KOTIČEK TOREK, 14. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 9.15 10.05 10.30 11.00 11.25 11.45 12.00 12.05 12.50 16.00 16.10 16.15 17.50 17.55 18.00 18.10 18.35 18.40 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.05 21.00 21.05 21.15 21.40 22.05 22.50 23.00 23.05 23.10 0.00 0.10 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Nekoč je bilo... življenje Ljudje in prsti, 1. del Sedma steza Po poteh do sebe, ponovitev Angleščina v poslovnih stikih, por ovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Ciklus filmov Marlene Die-trich - Josepha von Sterrt-berga: Plavolasa Venera, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke; Biskvitki, ameriška risana serija EP, Video strani Alpe-Donava-Jadran Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP F. Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, francoska nadaljevanka EPP Novosti založb Kronika, kanadska dokumentarna serija Problemčki, angleška nanizanka TV dnevnik Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova: Zakon v LA, ameriška nanizanka Glasbeni utrinek Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.20 Video strani 14.20 Dosje, ponovitev 15.00 Sova, ponovitev: Igra, niz in zmaga, zadnji del angleške nadaljevanke; Hemingway, evropsko ameriška nadaljevanka 16.50 Svet poroča 17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Regionalni programi - Koper 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Orion 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča 0.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška, nadaljevanje 12.00 Poročila 12.05 Popolna tujca, ponovitev humoristične nanizanke 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Diana, britanska nadaljevanka 14.40 Lin profor 15.05 Malavizija: Daktari, ameriška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 šolski spored 17.10 Poi-rot, ponovitev angleške nadaljevanke 18.00 Poročila 18.05 Kulturna dediščina Hrvaške 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Človeška rasa, dokumentarna serija 21.05 V velikem planu 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 Video strani 16.45 Zapeljala ga je nedolžnost, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.20 Koncert 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Gospod Bean, angleška humoristična nanizanka 20.30 Marlboro mu sic shovv 21-10 Diana, angleška nadaljevanka 22.30 Modrzievvska, poljska nadaljevanka 22.50 Oddaja resne glasbe: Petar Svačič 23.50 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Teden na borzi 10.30 Veliki diktator, ponovitev ameriškega filma 12.30 A Shop 12.45 Video strani 19.00 Vreme 19.25 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer. Risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna: Safari po Keniji 21.00 Prestop, slovenski barvni film 22.30 Kartin, reportaža z dirke za državno prvenstvo 23.02 Ponovitev dnevno informativnega programa 23.25 A Shop 23.40 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Sedem svetovnih čudes starega veka 10.30 Grk išče Gr-kinjo, ponovitev nemškega filma 12.00 Vzemi si sonce z mize 12.05 Športna arena, ponovitev 13.00 Čas SLOVENIJA 1 21.40 Problemčki, angleška barvna humoristična nanizanka Glavni igralec je Richard 0'Sullivan, ki igra vlogo psihologa Adama Charlesvvortha, ki svojo zdravniško svetovalno prakso opravlja kar doma. Sploh Carlesvvorth živi zelo idilično življenje; odlično se razume s soprogo Julio. Pa vendar njuno vsakdanje življenje prinaša tudi drobne konflikte, zagate, nesporazume... Vsak izmed njiju ima namreč svojo veliko sanjo... v sliki 13.10 Družinske vezi: Ženskar 13.55 Batman 14.25 Ducat godnih za možitev, ameriški film 15.50 Glasbena skrinja 16.00 Jaz in ti 16.05 Oddaja z miško 16.25 Počitnice s Silvom 16.50 Jaz in ti - počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Lepotica in zver: Praznik svetlobe 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Skrivni svet netopirjev 21.00 Kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Bes angelov, zadnji del ameriške serije 22.45 Sovedec, švi-carsko-avstrijski film 0.15 Chicago 1930 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Viaje el Espanol, tečaj španskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Trojica iz kioska 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.07 TV kotiček za živali 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.30 Klub 2/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - Čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Vaš bančni svetovalec - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - 16.15 - Od srca do lonca - 16.30 - EPP - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice -obvestila - objave - EPP -18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan - 16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.20 -zanimivosti od tu in tam - 18.15 -Klepet s poslušalci in Gorenjsko banko - 18.55 - Napoved sporeda -19.00 Slovo KINO 14. julija CENTER amer. kom. OČE MOJE NEVESTE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant drama ČRNO OGRINJALO ob 20. uri ZABAVNA GLASBA NOVA KASETA MLADE HAJDI Že kot 11-letna je Hajdi Korošec pred dvema letoma zaslovela z otroško pesmico Naš ku-ža (je hodil k sosedi v vas), ki jo je napisal Brane Jovanovič Vu-njak. Skladbica je v trenutku osvojila poslušalce od najmlaj- ših otrok do odraslih, zato je bila mlada Hajdika, kot ji pravijo doma, povsod dobrodošla in iskana na koncertih kot mlada gostja. Pod svoje okrilje jo je vzel Brane J. Vunjak, ki se je ob izvajanju glasbe s svojo skupino Don Juan, komponiranju glasbe in urejanju kompilacij-skih projektov Naj, naj, naj, odločil tudi za ustanovitev lastne Glasbene založbe in produkcije MANDARINA. Na kaseti Naj, naj, naj 6 je Hajdijina pesem Naš kuža dosegla velik uspeh, sam projekt pa platinasto priznanje za prodajo kar v 37.000 izvodih. Na letošnji izdaji Mandarinine kasete Spela debela in druge uspeščnice je Hajdi zapela skladbi Nore počitnice in Hvala ti mami. Postala je vse bolj iskana, njene skladbe vse bolj priljubljene, zato je bila odločitev za snemanje in izid prve samostojne ka- AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek. -13. 7. 19921 ob 18. uri \ VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA S? 311-035 ■P sete Hajdi kar sama po sebi umevna. »Že kot majhna punčka sem prepevala in poplesovala v ritmu poskočnih melodij, pri tem pa sta mi pomagala mamica in očka, ki je igral takrat bobne, harmoniko in kitaro pri skupini Agala. Vsa osnovnošolska leta prepevam v pevskem zboru, prva štiri leta v otroškem, sedaj v mladinskem zboru, kjer sodelujem včasih tudi kot solistka. V glasbeni šoli sem se učila klavir in teorijo. Za mojo glasbeno kariero pa je bil odločujoči razpis, ko je Brane J. Vunjak iskal mlade talente in na avdiciji med 43 pevci izbral mene,« pravi Hajdi Korošec, ki je sedaj zelo navdušena nad novimi posnetki in številnimi promocijskimi nastopi. »Na mariborski Marjanci '92 sem nastopila s pesmico Nisem važna, ki velja prav za mene, saj sem po nastopih čisto običajno, navadno dekle. Moje skladbice iz nove kasete so mi napisane »na kožo«, izžarevajo pa otroški, pa tudi odraščajoči svet in doživetja. Nore počitnice opevajo te poletne dni, Heidi je priredba avstrijske pesmi, ki je bila ob knjigi in filmu všeč mojim staršem in sem zato ob rojstvu dobila tudi tako ime. Dogodki in pripetljaji, ki se dogajajo meni in vrstnicam, ko bi želele ven, pa nas mame ne pustijo, zaokrožuje pesem Zakaj me mama ne pusti, večere, ko grem spat skupaj s svojimi igračami pa opevam v skladbi Ko lučka ugasne (na moji omarici). Resnejše po sporočilu so teme v skladbah Če je življenje sreča, Deževen dan in Ne umiraj gozd zeleni. Za vse mamice sveta je pesmica Hvala ti mami, himna mladih pa je postal Naš kuža,« pove Hajdi Korošec, ki ima pri 13 letih že prvo kaseto, kar je želja vsakega pevca. Po eno pesem pa sta prispevala Oto Pestner in Marijan Smode, vse druge pa je napisal Brane J. Vunjak, ki je tudi avtor polovice aranžmajev, drugo polovico pa jih je napisal Boris Vučkič, nekdanji klaviaturist skupine Magneti. Hajdi, ki s svojo živahnostjo poživi mnoge, tudi humanitarne prireditve, je že idol mnogih mladih. Pravi, da bo ostala preprosto dekle, ki se oblači ne OTROŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16, Kranj § otroška konfekcija 0 -16 let • ekskluzivni modeli "SARA" • oprema za dojenčke • posebna ponudba otr. kombiniranih vozičkov iz uvoza: • frizzo ultima • frizzo • spectrum • frizzo - marela 9 dežniki za vozičke 20.400,-17.400,-19.390,-6.880,-1.680,- 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ PRODAJA TRAKTORJE IMT 542 S cena 513.000,00 SLT + 5 % p.d. 549 S cena 570.000,00 SLT + 5 % p.d. TRAKTORJI SO OPREMLJENI S KABINO IN KOMPRESORJEM. Informacije: telefon 211-472, ing. Novak preveč upadljivo, primerno svojim letom. Garderobo, ki ji jo pripravlja mamica, pa si včasih izriše sama. Zaključila je 7. razred osnovne šole Lava v Celju, ob glasbi pa se ukvarja z zbiranjem radirk, pri športu pa s tenisom in plavanjem. Na pošto svojih poslušalcev po vrsti Sončkov kot odgovarja, na željo pa pošlje tudi sliko. Naslov za zasebno pošto je: Hajdi Korošec, Lokrovce 4, Celje 63000, poslovni naslov za nastope pa: Produkcija Mandarina, Prušnikova 93, Ljubljana 61000 in telefon (062) 51-197. • Drago Papler Vroče je Mislim, da se povsem strinjate s to trditvijo, če seveda zanemarite kakšno plohc'o vsake toliko časa. Danes se pa enemu tako mudi, da bomo zadevico kar požrebali. Res, kar na hitro je roka poletela in v zadnjem delčku sekunde zgrabila eno rumeno dopisnico (za tiste, ki ste poslali sive, mi je žal). Odgovor pravilen, band, o katerem je bilo zadnjič govora, je California, t'ko pa misli tudi Gorazd Dominko, Trnovje 32, 64207 Cerklje na G. Ja cool, a ne. TOP 3 1. Adrenalize - Def Leppard 2. Pot polna ognja - California 3. The Best Of Radio Ga Ga - Fanči pa to NOVOSTI Takole bo. Že zadnjič sem nekaj omenjal prvo kaseto Radia Ga Ga, jasno Sonček jo ima, ima pa še Hajdi & Don Juan, pa še Richarda Claydermana s kaseto "Reveries" - pravzaprav spet en The Best Of. Ops;tu je še Baročni orkester s priredbami skladb The Beatles. Zadevi se reče The Beatles Sea-sons. Kateri koncert bo v Ljubljani čez teden dni. Jasno. Joe Cocker. Karte lahko seveda kupite v Sončku. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 54: Jasno za Joeja Cockerja (Džo Koker = Džoko Ker) gre. Ali je omenjeni spredaj precej plešast, ali ima omenjeni brado, ali pa oboje? Pravilni so trije odgovori? Potencialni nagrajenci pa ste vsi tisti, ki boste do srede, 15. julija, na Gorenjski glas poslali dopisnice s pripisom "Džo Sončker". Nagrada je clas-sic - artikel po želji (LP, kaseta). Aligator noče povedati, kje bo rit namakal, bo se pa delalo na kvadrat (if delo = pir v senci), tak bo dopust, jebi ga. Čav. OSMA LESTVICA TRŽIŠH HfT TH. Ne bom ti lagal - Pop design 2. It's my life - Dr. Alban 3. Why me - Linda Martin 4. O, mama, mama - Branko Drvarič 5. Stay - Shakespears Sister 6. Nothing else matters - Metallica 7. Viva Las Vegas - ZZ Top 8. Pesem srca - Ivo Radin 9. Take a chance on me - Erasure 10. Ne pozabi me - California Predlogi: Tuji: Vaš: I can't dance - Genesis Naš: Unchain my hart - Joe Cocker Domači: Vaš: Adijo^Mare - Branko Drvarič Naš: Brez besed - Veter Sestavite si svojo lestvico iz skladb, ki so na lestvico uvrščene, in iz skladb, ki ste jih sami predlagali. Prve tri iz vaše lestvice vpišite na kupon in pripišite še dva čisto svoja predloga. Ne pozabite pripisati še vašega in našega naslova ter vse skupaj poslati do torkaJ4. julija 1992. Naš naslov: RADIO TRŽIČ, BALOS 4. 64290 TRŽIČ. Nagrado bomo ta teden po pošti poslali NATAŠI BOLTE-ZAR, ZG. BRNIK 5 A, 64207 CERKLJE. Vsi tisti, ki greste na dopust, uživajte, če pa boste naslednji četrtek doma, se slišimo ob 18.05 na Radiu Tržič. LEP POZDRAV JERNEJ IN JEKICA- KUPON št. 9 i. RADIO 2. Predloga: Tuji Domači Naslov PRVI KORAK V ZAKONSKO SREČO VAM POLEPŠA HOTEL CREINA S SVOJO BOGATO PONUDBO! Prijeten ambient, konkurenčne cene. M. po tel. 064/213-650 Turistično društvo Cerklje, organizator 25. razstave cvetja in 22. razstave lovstva, ribištva in čebelarstva v Cerkljah, in pokrovitelja Izvršni svet Skupščine občine Kranj in Gorenjski glas se zahvaljujejo več kot 800 raz-stavljalcem za sodelovanje na jubilejni prireditvi. Cvetlična razstava je osrednja turistična prireditev pod Krvavcem, ki so jo letos dopolnili gorenjski citrarji, Lovske družine Storžič, Jošt, Šmarna gora in druge, harmonikarji pod pokroviteljstvom Mesarije Kepic in drugi. S cvetjem je sodelovalo 180 gospodinj iz vasi pod Krvavcem, ki sodelujejo s TD Cerklje in se jim za prizadevnost organizatorji še posebej zahvaljujejo. Poleg vrste zasebnih cvetličarjev in vrtnarjev so sodelovali tudi Vrtnarija Brdo, Vrtnarski center Aura KŽK Kmetijstvo Kranj, Semesadike Mengeš, Arboretum Volčji potok, Lončarsko podjetje Komenda itd. Organizatorji in pokrovitelji vsem sodelujočim sporočajo: nasvidenje na cvetlični razstavi v Cerkljah 1993! PROJEKT LEŠE 1/B jo pravi naslov za nakup materiala za grobo in polfino vodovodno in centralno napeljavo Razširili in izpopolnili smo našo ponudbo. Material vam nudimo po zelo ugodnih cenah z možnostjo plačila tudi na 2, 3 ali 4 obroke z minimalnimi obrestmi. Pri takojšnjem plačilu nudimo 5 % POPUST! Pokličite nas po telefonu 51-032, vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure. Lahko se dogovorimo tudi ZA VGRADITEV MATERIALA! PROJEKT Trgovina z gradbenim materialom d.o.o. Tel., fax 51-032, TRŽIČ, Leše 1/b PETER OMAN IKSTMJITERSTVO CEMENTARSTVO LKOZAR Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni. Marjan Likozar, Benedikova 18,64000 Kranj, tel.: 064/311-047. MAR-KER d.o.o., Kopališka 2, Murska Sobota faks, tel.: (069): • glazure vseh vrst • masa za keramiko (bela, rdeča, tudi porcelanska) • vse vrste mavca • peči za žganje keramike • stroji za predelavo mase • hidravlične stiskalnice • stroji za obdelavo različnih vrst keramike BLED ***** G&P HOTELI PARK HOTEL Ko obiščete Bled, vas vabimo na družinsko kosilo že za samo 390,- SIT na osebo v naši Kavami ali terasi ob jezeru V Snack baru Union s senčnim vrtom vam postrežemo s kosilom za 350,- SIT na osebo. Vabimo vas tudi, da obiščete Riklijev hram z veliko ponudbo pizz in drugih jedi, v slaščičarno, kjer nudimo veliko izbiro sladic in sladoleda, vsak petek ob 20. uri pa prirejamo degustadjo sladoleda PARK z otroškim programom. Ob večernih urah pa ste dobrodošli v plesni dvorani KAZINA, vsak dan, razen ponedeljka, od 20. ure dalje. Večerni ponudbi se pridružuje tudi TAVERNA z veliko izbiro kulinarike, dobrodošli tudi v igralnid. Če bo vaš račun v kateremkoli lokalu hotela Park znašal več kot 1.000.- SIT oddajte kupon natakarju. Tako se boste udeležili javnega žrebanja, ki bo v petek, 31. julija, ob 20. uri na terasi naše kavarne. Caka vas vrsta bogatih nagrad. Naštejmo prve tri: 1. nagrada - vikend paket za dve osebi v hotelu Park 2. nagrada - vikend paket za eno osebo v Moravskih Toplicah 3. nagrada - enodnevni izlet po izbiri ze eno osebo z Clobtourom Ime in priimek_ SREDA, 15. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.10 Video strani 10.20 Program za otroke 10.20 Biskvitki, ponovitev 10.40 Alice v deželi risb, oddaja TV BiH 10.55 F. Hebrard - L. VeNe: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 16.40 Video strani 16.50 Napovednik 16.55 Brezdomci, ponovitev angleške dokumentarne serije 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke: Živ žav 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.05 Film tedna: Umor posebne vrste, angleški film 21.55 EPP 22.40 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.45 Napovednik 22.50 EP video strani 22.55 Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka 23.20 Zakon v LA, ameriška nadaljevanka 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Sova, ponovitev: Problemčki, angleška nanizanka; Zakon v LA, ameriška nanizanka; Glasbeni utrinek 18.25 Regionalni programi -Maribor 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Športna sreda: Niča: Grand Prix v atletiki, prenos 22.30 Slovenski komiorni zbor 23.30 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 He-Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška, nadaljevanje 12.00 Poročila 12.05 Gospod Bean, ponovitev 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Diana, ponovitev britanske nadaljevanke 14.40 Unprofor 15.05 1001 Amerika, risana serija 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 16.58 Ća, kaj, šta 17.10 Poirot Agathe Christie, ponovitev angleške nanizanke 18.00 Poročila 18.05 Moji bližnji, dokumentarna oddaja 18.30 Santa Barbara 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Rojalisti, francoski barvni film 22.30 Dimitrij Popovič, dokumentarna oddaja 23.00 Dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Poročila v angleščini 0.01 Horoskop 0.15 Poročila 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.30 Video strani 16.40 Prepozno za solze, ponovitev ameriškega filma 18.20 Koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 Atletika: Za VN Nikaia, prenos iz Niče 22.35 Pod nebo, dokumentarna serija 23.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Diana, angleška nadaljevanka 0.50 Metal mania 1.50 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Prestop, ponovitev slovenskega barvnega filma 12.00 A shop 12.15 Video strani 19.00 Ri sanke 19.10 Male živali 19.30 Rola-nje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.35 Kult - Ura 21.00 Popotnik skozi čas, ameriški barvni znanstvenofantastični film 23.00 A Shop 23.15 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Sedem čudes starega veka 10.30 Tvoja usta, tvoje oči, ponovitev ameriškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 Batman 14.25 Aladinova svetilka, italijanski film 15.55 Popaj, risanka 16.00 Jaz in ti 16.05 Jan Niklaas - Deček iz Flandrije 16.25 Športna abeceda 16.50 Jaz in ti - poletna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Lepotica in zver: Ljubezen ne potrebuje besed 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Kliče veliki volk, ameriški film 22.05 Pogledi s strani 22.10 Manekenka in vohljač 23.00 Onkraj maš- SLOVENIJA 1 20.05 Umor posebne vrste, angleška barvna kriminalka Nekega dne zmoti Smileya v njegovi samoti telefonski klic: njegova nekdanja kolegica Ail-sa Brimley mu omeni pismo ene izmed svojih bralk, v katerem napoveduje lastno nasilno smrt. Ko Smiley telefonira v ugledno šolo Carne, zve grozljivo vest: gospo Stello Rode, ravnateljevo ženo in avtorico pisma o smrtni nevarnosti so našli umorjeno. Žrtev je napovedala svojo smrt! Vsekakor primer za Smileya, ki se napoti v ugledno šolo. Tam sreča različne ljudi: nekdo verjame v lastno superiornost, kdo drug je poln dvomov, tretji ima skrivno ljubezensko razmerje... čevanja, francoski film 0.25 Dekle iz Hunana, kitajski film 220 Čas v sliki/Umetniki za en svet TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov, slikar Kari Heinz Klopf 17.00 Napredek z razumom 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Trojka iz kioska: Poročna noč 18.30 ZarjovL lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/vreme 20.00 Kultura 20.15 Vlomilec, nemško-avstrijski film 22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini, pogovor z dr. Heinrichom Treichijem 23.30 Šport 0.05 čas v sliki/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice. EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.55 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 Naše okno 14.30 - Misel za dan -14.40 - Z arniko med zelišča 15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje RA Slovenija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP 16.15 -Od srca do lonca 16.30 - EPP -17.00 - Športni utrinki - 17.15 - Zgodovina ročka - 18.00 - Novice -osmrtnice - obvestila - objave -EPP - 18.20 - Glasbeni gostje - skupina Continental - 19.00 - Odpoved programa - KINO 15. julija CENTER amer kom. OČE MOJE NEVESTE ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer avant drama ČRNO OGRINJALO ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 16. julija 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 9.30 9.40 9.40 10.10 10.20 10.40 11.05 11.30 12.00 12.50 15.05 15.15 15.20 17.50 17.50 18.00 18.10 18.25 18.30 19.05 19.12 19.17 19.25 19.30 20.26 20.05 21.05 21.10 22.00 22.50 23.00 23.05 23.05 0.30 Video strani Program za otroke Pedenjžep Dimnikarček se potepa po svetu Morski zakladi Nekoč je bilo... življenje Ljudje in psi, 2. del Slovenci v zamejstvu, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke: S. Rozman: Oblaček Pohajaček EP, Video strani Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Gore in ljudje EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Zakon v LA, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.40 Video strani 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Koper 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Video lestvica 20.30 Umetniški večer: 20.30 Reci predsedniku, da ga pozdravljam, dokumentarni film; 21.40 Avtobusna postaja, ameriški film 23.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dober dan. Hrvaška 9.05 Poročila 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.05 Dober dan. Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Diana, ponovitev britanske nadaljevanke 14.40 Unprofor 15.05 Daktari, ameriška nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.10 Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Da prijetno mine čas 21.00 Informativni spored 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.50 Video strani 17.00 Rojalisti. ponovitev francoskega barvnega filma 18.25 Koncert 19.30 Dnevnik 20.05 Svet živali 20.40 On in ona, ameriška humoristična nanizanka 21.10 Diana, angleška nadaljevanka 22.05 DJ is so hot 23.05 Pripovedujem ti zgodbo 0.50 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.10 Risanke 10.10 Male živali 10.30 Popotnik skozi čas, ponovitev ameriškega barvnega znanstvenofantastičnega filma 12.00 A Shop 12.15 Video strani 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.10 Podjetniška žilica 19.20 Rolanje s hobotnico 19.45 A shop 20.00 Napoved sporeda. Risanke 20.10 Dnevni informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 21.00 Potapljanje v Anda-manskem morju, reportaža 21.20 Njegovo dekle Petek, ameriški film 23.20 A Shop 23.35 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Moji, tvoji, najini, ponovitev ameriškega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 Batman 14.25 Odpisana fregata, britanski film 15.55 Popaj, risanka 16.00 Jaz in ti, otroški program 16.25 Minry v luninem času, angleška nadaljevanka 16.50 Jaz in ti -počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 Čas v sliki SLOVENIJA 2 21.40 Avtobusna postaja, ameriški barvni film Film je mešanica drame in komedije, ljubezenskega filma in road movieja, nasprotja med velemestnostjo in podežel-skostjo. Gre potemtakem za podobe takratne (v marsičem še tudi sedanje) Amerike in junakov, ki hrepenijo po lepšem, uglednejšem življenju, ki se je za barsko pevko na poti v velika zabavišča, končala v neuglednem baru, za podeželana, preprostega jahača, pa morebitne zmage na rodeih pomenijo praktično največ, kar lahko v življenju doseže. Uresničitev njune ljubezni pomeni samo njuno skupno pot v anonimnost, v življenje, v katerem utegneta biti mnogo srečnejša, kot pa na negotovih in nepredvidljivih poteh iskanja poti iz anonimnosti. Ali pa tudi ne. 18.05 Mi 18.30 Lepotica in zver: Druga stran ljubezni 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ladja sanj 21.50 Pogledi s strani 22.00 Kratki dnevi svobode, ameri-ško-kanadski film 23.35 Barbarska poroka, francoski film 1.10 Chicago 1930 1.55 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Reke naše zemlje 18.05 Trojka iz kioska 18.30 Povej resnico 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 23.45 Poročila/1000 mojstrovin STANOVANJE OB MORJU? Če želite imeti novo stanovanje v ožjem centru Izole, pokličite tel. it.: (066)73-087 ali 74-427 od 8. do 15. ure 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP - 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Vse o cvetju - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa 16.15 -EPP - 16.20 - Lepota not in tonov -16.40 - Varno s Triglavom - 17.20 -Na policah zgodovinskega arhiva -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - objave - EPP - 18.20 - Glasbeni skok v neznano - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan - 16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se je dogajalo v Tržiču - 16.45 - Morda vas zanima -17.30 - Novosti iz sveta glasbe -18.05 - Tržiški hit - glasbena lestvi ca - 18.55 - Napoved sporeda -19.00 - Jutri na svidenje - KINO 16. julija CENTER prem. angl. kom PAPEŽ MORA UMRETI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer avant drama ČRNO OGRINJALO ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 19. uri BLED amer. kom. PRI ADAMSOVIH ob 20. uri GORENJSKI GLAS + 18. STRAN OGLASI VISA Preprosto na vrhu. ŠKOFJA LOKA D.O.O. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost 64220 Škofja Loka FIAT PRVIČ na GORENJSKEM v. svetu in pri nas abanka d.d. Ljubljana uporablja VISA kartico ^^^^^ že 280 milijonov ljudi VSA Z njo lahko plačujete na * 9.5 milijonih mestih V'S* CENTER Na kateremkoli od 100.000 VISA avtomatov po svetu se boste 24 ur na dan lahko oskrbeli z manjšimi vsotami denar)a, primerna pa je tudi za plačevanje velikih nakupov in storitev, pa tudi za drobna, vsakdanja plačila doma ali v tuiini Razpolagate s svojim denarjem brez gotovine. Bodite na vrhu1 INFORMACIJE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE PANDA UNO 45 TEMPRA TIPO GROMA 2.0 FIORINO POSEBNI POLETNI POPUST! Vozila dobite v ŠK. LOKI, KIDRIČEVA 50 (Trata), tel.: 064/632-730 in na BLEDU, RIBENSKA 6, tel.: 064/77-910 POSTNA BANKA SLOVENIJE D.D. Spoštovane državljanke, spoštovani državljani! Po temeljitih pripravah smo se v Poštni banki Slovenije _odločili, da sprejmemo izziv._ Vstopamo na trg bančništva! In pika! Poštno banko Slovenije d.d. smo ustanovili v skladu z Zakonom o bankah in hranilnicah Republike Slovenije. Naša prva naloga je izplačilo hrarulnih vlog s pripadajočimi obrestmi vsem varčevalcem bivše jugoslovanske Poštne hrarulnice iz Republike Slovenije. Izberete ši lahko tudi privlačnejšo možnost: terjatve spremenite v vlogo! PBS.POŠTNA BANKA SLOVENIJE D.D. »KAJ SMO NAREDILI, KAJ SMO NAREDILI!« (Polja smrti: Pliberk '45, Tribuna, št. 8) Kranj na slikah ni gorenjski Kranj, ampak hrvaški, imenuje se Karlovac. V bistvu sta si mesti tako podobni, da se tam nikoli nisem počutil stran od doma. Razlika je edino ta, da tam še danes umirajo nasilne smrti. Ko sem marca tam delal reportažo, je umrlo že okoli 1000 ljudi. Nekateri boste odmahnili z roko. Pa kaj, Hrvaška. Ja, pa ne. Pih, Hrvati. Ja, pa ne. Tam sem srečal vojake, ki so bili iz naših krajev. Fante, ki so osem mesecev po vojni v Sloveniji še vedno nosili uniforme in orožje, prej pa smo jih videvali na Golfu, v Delavcu... Ubili so nam dva Ivana. Eden se je potegoval za šefa, drugi je ta glavni že bil. Kdor bere Mladino, lahko potrdi, da je bil Štandeker res ta bol. V Karlovcu sta umrla dva novinarja. Na enem zidu na Turnju so mi pokazali krvav zmazek na enih vratih, kjer je umrl Živko Krstičević. Pri kasarni Petrova Gora v samem centru mesta pa je na podoben način umrl angleški Štandeker, Peter Briskv (nekako tako se je pisal, točno se ne ve). Njuni smrti ne odmevata tako, kot Štandekerjeva, vendar vseeno bolita. Morda sta njuni smrti danes prvič omenjeni pri nas. Kdo ve? V grlu se mi dela knedel. Poskušam ostati čimbolj ravnodušen, ampak ne gre. Ne vem. Tako je, kot da bi mi ubili koga bližnjega. Ljudje že pozabljajo, kdo je bil Ivo, kateri že? Aja, Štandeker. A ga niso ubili, enkrat... Kdaj? Kdaj! Niti med vojno, ko sem ponoči stražaril na meji, me ni bilo pol tako strah, kot danes, ko mi v ušesih odmeva Terček, ki ga uporabljajo na TV za najbolj grozljive in krvave novice. Štandeker! NE!!! Knedel v mojem grlu je vedno večji in mi sili solze v oči. Easy Muc\, Tribuna, Ljubljana (9n °6t ef>o GORENJSKI GLAS ♦ 20. STRAN Petek, 10. julija 1992 Spoštovana Stranka demokratične prenove! Gorenjski glas, 29. maja 1992 Ker ste očitno še pod vplivom kolektivne odgovornosti, moram pismo nasloviti neosebno. Veseli me, da lahko Vam prek Vašega!? časopisa pojasnim, kakšni so in kje se nahajajo volilni rezultati, ki kažejo, da je bila naša stranka stranka z najboljšim volilnim rezultatom v Tržiču. Gre za volitve v republiški družbenopolitični zbor, ki je po našem mnenju najbolj realno pokazal volilni uspeh stranke. Po statističnih podatkih republiške volilne komisije in sicer izpisu z dne 18. decembra 1991 izračun glasov za DPZ v občini Tržič v volilni enoti 7 kaže, da število glasov za Slovenske krščanske demokrate znaša 1517 oz. 17,47 odstotka, ZSMS ima 1477 glasov oz. 17,01 odstotka, ZKS -Stranka demokratične prenove pa 1198 glasov ali 13,79 odstotka. Na občinskem Sekretariatu, ki ga vodi vaša članica, teh podatkov ni bilo mogoče dobiti. V prihodnje pričakujemo, prvič, da se pri ustreznih organih pozanimate, ali obstajajo ti podatki, in, drugič, naslednjič pričakujem ime in priimek člana, s katerim si dopisujem! Z vsem dolžnim spoštovanjem! Tržič, 1. junija 1992 Za SKD Tržič Jana Primožič Učimo se srbščino, da bomo znali slovenščino Ogorčen sem prebral novico, da je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje pri ministrstvu za šolstvo in šport podaljšal sedanje stanje glede učenja srbščine in hrvaščine v petem razredu osnovne šole. Očitno niso zalegle argumentirane kritike slovenske javnosti, ne protesti staršev in pedagoških delavcev. Nekateri se na javno mnenje enostavno požvižgajo. Pričakovali smo, da se po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji ne bo več dogajalo, da bi morali vse plesati tako, kot se zahoče ozkemu krogu ljudi zaradi nam neznanih interesov. A očitno smo se ušteli! Bomo morali poseči po takih sredstvih, kot so zbiranje podpisov, protestna zborovanja, bojkot pouka ? Tudi odgovor, da je stroka nad voljo naroda, nas ne more prepričati, saj so "strokovni" argumenti, s katerimi g. Dular zagovarja to odločitev, za lase privlečeni, na argumente svojih nasprotnikov pa ni odgovoril. G. Dular, si mar upate trditi, da sta srbščina in hrvaščina za Slovence pomembnejša jezika, kot npr. angleščina in nemščina? Zakaj ne bi raje uvedli pouka dveh svetovnih jezikov, od tega prvega že na razredni stopnji, kot predlagamo Narodni demokrati? Trditev, da se moramo učiti srbščino in hrvaščino, da bomo bolje obvladali slovenščino, je prav tako logična, kot bi se učili nemščino zato, da bomo znali angleščino. Spet se je pokazalo, da imajo otroci in njihovi starši veliko več posluha za napredek in da se lažje in hitreje prilagajajo spremembam in potrebam časa, kot okoreli birokrati. Poglejmo samo množičen naval na računalniške tečaje, na tečaje tujih jezikov, zlasti nemščine, ali pa vpis v srednje šole. In na koncu: mar ne bi bilo dobro, da bi se člani Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje raje zamislili nad dejstvom, da je slovenščina v šolah najmanj priljubljen predmet in da dobršen del maturantov materinščino precej slabo obvlada? Najbrž so se premalo učili srbohrvaščino! V Kranju, 19. junija 1992 Florijan Bulovec Narodni demokrati Kranja KOOP-a Mojstrana ni več Nova tehnologija h Kovinarju, delavci na cesto Gorenjski glas, 26. junija in 30. junija Nedolgo tega so za pomoč podjetjem, ki so se znašla v težavah, tiho in učinkovito poskrbele pomembne tete in strici z občin ter bank. Prepričan sem, da bi naš celoten kolektiv pomoč take vrste v položaju, v kakršnem se nahajamo, prav rad sprejel. Žal tako ne gre več, nekateri v našem okolju pa nastalih sprememb niso zaznali ali se jim ne morejo ali nočejo prilagoditi. Tako ravnanje prav v ničemer ne prispeva k izboljšanju sedanjih razmer. Podjetje Kovinska oprema KOOP Mojstrana, katerega poslovanje je že leta zasnovano praktično na enem samem proizvodnem programu, je izguba trgov nekdanje Jugoslavije spravila na kolena. Vseh zapadlih obveznosti nismo uspeli poravnati in brez moratorija na uvedbo stečajnih postopkov zaradi preseganja zakonsko določenega števila dni blokade žiro računa, bi bilo že davno v stečaju. Postopka sanacije podjetja smo se lotili z željo, da najdemo nove zaposlitvene možnosti za vsa sredstva in zaposlene. V slabi polovici leta, kolikor traja na- črtni preobrat v poslovanju podjetja, smo pridobili dva nova proizvodna programa. Vse aktivnosti izvajamo v soglasju ter z obveščanjem najpomembnejših kupcev, dobaviteljev ter upnikov. Ker smo podjetje, kije v celoti v družbeni lastnini, najpomembnejše odločitve sprejemajo vsi zaposleni. Tako smo se zaposleni ob soglasju najpomembnejših parterjev odločili, da podjetje razdelimo v dve podjetji, KOOP in KPM. Obe razpolagata s premoženjem podobne vrednosti in enako lastniško strukturo. Za delitev smo se odločili, da bi lahko tekoče plačevali vsaj obveznosti iz tekočega poslovanja in ne ogrozili obstanka celotnega podjetja. Obe podjetji delujeta, KOOP brez motenj v poslovanju, za podjetje KPM pa smo delavci predlagali uvedbo stečajnega postopka. O tem smo se dogovorili z najpomembnejšimi upniki v okviru programa preobrata v poslovanju podjetja. Sodišče o predlogu za uvedbo stečajnega postopka še ni odločalo. Gorenjski glas je nekdaj slovel po korektnem in hitrem poročanju o novicah, pomembnih za bralce. Zal članka o sanaciji našega podjetja tega slovesa ne potrjujeta. Njun moto je daleč od tega, kar v podjetju počnemo, resničnost posameznih navedb ter strokovna ravne pisanja pa bi morali uredništvu služiti kot resno opozorilo o načinu poročanja o gospodarskih temah. Pri reševanju težav smo danes v podjetjih prepuščeni sami sebi, hkrati pa si vse preveč nevplete-nih posameznikov in institucij lasti pravico poseganja v našo poslovanje. Da bi sami to razdvojenost premostili, bomo pripravili javno predstavitev sanacije podjetja. Izvedli jo bomo sredi julija, nanjo pa povabili tudi novinarje Gorenjskega glasa. Mojstrana, dne 1. julija 1992 v. d. direktorja KPM Mojstrana Sašo Piber Zaskrbljenost Slovenke, Slovenci, odprimo oči in poglejmo, kaj se danes v Sloveniji dogaja. Slovenija postaja država Neslovencev. Demokracija hira, umira, ker jo bivše 45-letno enoumje zatira. Slovenci, postavimo se v bran, da ne bo prepozno in slovenski narod nazaj Balkanu prodan. Vse kaže tako, če ne orno budni, enotni, da bo še hudo prišlo. Majhna Slovenija se prenose-ljuje, kriza, brezposelnost povečuje, ruši se demokratično izvoljena oblast, kar nobenemu sistemu ni v čast. Vse bivše leve parlamentarne stranke, da bi dobile močno volilno bazo, so izsilile za Slovence sramoten zakon o državljanstvu. Nesloven-cem so dobesedno vsiljevali slovensko državljanstvo, pri veliki slovenski brezposelnosti se vsakodnevno izdajajo delovna dovoljenja in enoletna dovoljenja za bivanje tujcev. Slovenci pa molčimo, tiščimo glave v pesek in še kar naprej podpiramo to enoumje in zlo slovenskega naroda. Če sem že začel, da Slovenija postaja država Neslovencev, potem naj tudi končam, da je tukaj Slovenija, da smo tukaj Slovenci doma, da Slovenci drugega doma nimamo, zato mora Slovenija ostati slovenska država. Slovenijo bomo ljubili, opevali, častili, branili, tako so nas oče in mati učili in tako bomo tudi mi svoje otroke vzgojili. Ljubljana, 24. junija 1992 Tone Frantar Narodni demokrati Ljubljana Odnos Iskra-servisa V Iskra-servis na Planini sem odnesla 24. junija v popravilo vrtalni strojček Iskrine znamke. Povedala sem, da ne dela, da ne da več "glasu od sebe" in prosila, naj pogledajo, ali ga bo sploh še možno popraviti. Dokaj prijazen "mojster", katerega priimka žal ne vem, ga je takoj vzel v roke in zelo strokovno ugotovil, da je šel k vragu rotor, in da je še to in ono zanič. Skratka, zadeva tako zanič, da jo lahko vržem v smeti, ali pa se odločim, da jo popravijo, vendar bo cena tako visoka, da se mi ne splača, ker morajo skoraj vse dele zamenjati in je verjetno bolje, da kupim novega, saj stane le okoli 9 tisočakov in še kar tam pri njih ga lahko kupim, le po predhodnem naročilu. Prijazno, ni kaj! Ker je pokojnina šele prvega, moja denarnica pa je že precej "šlank", se najprej odpravim le po ogledih. S cenami je res precej na "visoki ravni", z nakupom sem raje še malo počakala in se klavrno vrnila domov. No, pa vse lepo in prav. Včasih ima človek tudi pri vseh nesrečah le še kakšno srečko, posebej še, če naleti na človeka, ki ni v službi v Iskra-servisu in niti nima naziva K V ali VK strokovnjaka elektri-karja ali Jinomehanika, temveč je le zelo spreten, natančen, praktičen, predvsem pa pošten in mu ni vseeno, da mora človek zaradi malomarnosti (ali pa morda neznanja?) nekega "mojstra" odšteti od že tako skromnih prejemkov tako visoke de-narce, zato se je malo potrudil, pogledal strojček, zamenjal vrvico in "glej ga vraga", strojček dela po 10 minutah kot urica. Pa naj še kdo kaj reče čez "fušarje", če si upa, ko pa ima človek tako lepe izkušnje včasih prav s "strokovnjaki", kot je bil tisti možakar v Iskra-servisu. Pa najlepša hvala za uslugo, prijazni sosed, se priporočam še za kakšno uslugo oz. popravilo, da mi ne bo treba jemati dragocenega časa komu iz Iskra-servisa ali metati v koš stvari, ki se jim je ne bo dalo popraviti! Pa srečno Slovenija, bi dejala Lada Zei V Kranju, 29. junija 1992 Marica Hace Kranj /O ljubljanska banka JULIJ TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI ZA JULIJ ZNAŠA 5,90% PRERAČUNANA OBRESTNA MESEČNA LETNA MERA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA VEZAVE - do 20.000,00 SLT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE ■ od 20.001,00 SLT do nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE ■ nad 60.001,00 SLT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE • nad 10.000 SLT od 10 do vključno 19 dni od 20 do vključno 29 dni VEZAVE • nad 31 do 90 dni od 3.000,00 do 50.000,00 SLT od 50.001,00 do 100.000,00 SLT nad 100.001,00 SLT ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje 50% Rm Rm 2,95% 5,90% Rm+ 5% 6,34% Rm+ 7% 6,51% Rm+ 8% 6,59% Rm+10% 6,76% Rm+11% 6,84% Rm+13% 7,00% 60.000,00 SLT Rm+ 6% 6,42% Rm+ 8% 6,59% Rm+ 9% 6,68% Rm+11% 6,84% Rm+12% 7,00% Rm+14% 7,08% Rm+ 7% Rm+10% Rm+11% Rm+13% Rm+14% Rm+16% 85% Rm 90% Rm Rm+ 8% Rm+ 9% Rm+10% 45% Rm 6,51% 6,76% 6,84% 7,00% 7,08% 7,24% 5,02% 5,31% 6,59% 6,68% 6,76% 2,66% 45% Rm 266% Rm+20% 7,55% Rm+48% 9,48% 40,95% 96,76% 106,60% 110,53% 112,50% 116,43% 118,40% 122,34% 108,56% 11250% 114,47% 118,40% 120,37% 124,30% 110,53% 116,43% 118,40% 122,34% 124,30% 128,24% 78,20% 84,20% 112,50% 114,47% 116,43% 36,34% 36,34% 136,11% 191,20% Gorenjska banka d. d., Kranj "Čudeži" v Gorjah! Če ste v teh dneh namenjeni na Brezje ali celo v Lurd, v porušeno Medjugorje romanje zaradi vojne odpade, vam sporočam, da se tudi v kmetijski zadrugi Gorje dogajajo "čudeži". Naj utemeljim. Ko lastnik pripelje ribez v to ustanovo, je "vreden " borih 26 tolarjev, ko pa ga tam stehtajo in napišejo račun, mu cena takoj skoči na 90 tolarjev!!! Mar ni to čudež?!!! Sam sem tehtal ribez ves dan, vendar mu cene nisem mogel "vzdigniti" niti za stotin! če morebitni kupec ob tej novi ceni, doživi mistično izkustvo, ni dokazov, a po mnenju očividcev se iz te trgovine vračajo precej bledi. Tako se pri nas v Gorjah kmalu ne bomo križali zgolj v cerkvi, ampak tudi takrat, ko bomo šli mimo kmetijske zadruge. Pri nas bi se v dobi rojevajoče-ga se "kapitalizma na vasi" morali vse bolj zavedati, da vsaka slovenska vas pravzaprav potrebuje morje!? To pa zato, da bi po zgledu ameriških kapitalistov metali vanj podcenjene pridelke! Blejsko jezero je že tako onesnaženo! Goljufe so v zlatem srednjem veku namakali v vodi. To danes ne pride v poštev. Predstavljajte si, če bi namočili samo nekaj najbolj "umazanih " tipov iz "slovenske gospodarske scene". Potem ne bi bila umazana samo Sava, temveč tudi Črno morje ter del Sredozemskega! Jože Kogoj Sp. Gorje 76 64247 Charles Webb 40 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Benjamin!" "Kaj?" "Ne govori o Elaine." Nenadoma se je prenehal smejati. "Naj ne govorim o Elaine?" je vprašal. "Ja." "Zakaj pa ne?" "Zato ker nočem!" je dejala. Obrnila se je in odšla do postelje. "Zakaj pa nočete?" Ga. Robinson je potegnila pregrinjalo s postelje in ga spusti- la na tla. "Je v zvezi z njo kakšna velika skrivnost, ki je ne poznam?" "Ne." "Kakšna pa je potem ta velika skrivnost?" "Sleci se," je rekla. Benjamin se je namrščil in slekel površnik. Vrgel ga je na stol za seboj in si začel odpenjati srajco. "Rad bi, da bi mi povedali," je rekel. "Ni kaj povedati." "Ne? Zakaj pa je kar iznenada postala velika tabu tema?" Ga. Robinson je razkrila eno izmed blazin na posteljnem vzglavju. "No," je rekel Benjamin, si slekel srajco in jo spustil na površnik, "kaže, da jo bom moral povabiti na zmenek in od nje izvedeti, kaj ..." Ga. Robinson se je nenadoma vzravnala. Obrnila se je in se zastrmela vanj. "Benjamin, tega dekleta si ne drzni peljati ven!" je ukazala. "Kaj?" "Ali me razumeš?!" "Ampak, poglejte, saj nimam nobenega namena, da bi jo peljal ven!" "Prav!" "Samo malo sem se pošalil." "Prav!" "Ampak, zakaj je ne bi smel?" "Zato ker ne!" "Zakaj pa se tako razburjate?" "Pustiva to," je rekla ga. Robinson. Obrnila se je k postelji in razkrila še drugo blazino. "Ali ste ljubosumni nanjo?" je vprašal Benjamin. "Ali se bojite, da bi me vam lahko ukradla?" "Ne." "Kaj pa potem?" Zmajala je z glavo. "Ga. Robinson," je rekel Benjamin in se ji za korak približal. "Rad bi vedel, zakaj se zaradi tega tako razburjate." "Svoje razloge imam za to." "Potem jih pa povejte!" "Ne." "Naj slišim vaše razloge, ga. Robinson! Kajti zdi se mi, da vem, kakšni so!" Sklonila se je in zgornji del odeje potegnila nazaj. "Vaša hči bi se ne smela družiti s takimi, kot sem jaz, kajne?" "Benjamin!" "Nisem dovolj dober zanjo, kajne? Nisem niti toliko dober, da bi lahko govoril o njej, kajne?" "Nehaj že!" "Ne bom nehal, ga. Robinson!" je govoril in hodil po sobi. "To je tisti razlog, kajne?! Sem umazan degeneriranec, kajne?! Nisem primeren za ..." "Benjamin!" Prijel jo je za roko in jo potegnil k sebi. "Za vas sem dovolj dober, preslab pa sem, da bi se družil z vašo hčerko! To je, kajne?!" Pokimala je. "Kajne?!" "Ja." Za trenutek jo je še držal za roko, potem pa jo je porinil na posteljo. "Pojdite k vragu!" je vzkliknil. Zmajal je z glavo in odšel do stola ter pobral srajco. "Pojdite naravnost k vragu, ga. Robinson!" "Benjamin!" ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Prva skupščina Športne zveze Kranj ponovno nesklepčna Dopusti ali namerna blokada Kranj, 8. julija - Tudi drugi sklic 1. skupščine Športne zveze Kranj ni uspel. Po tednu dni se je ponovila zgodba prvega sklica, saj je tudi tokrat manjkalo le nekaj delegatov športnih klubov in društev. Od skupno 94 se jih je odzvalo le 44. Na zadnji skupščini Zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj so se odločili, da to organizacijo preimenujejo v Športno zvezo Kranj in na prvi skupščini sprejmejo pravila (v bistvu nekakšen statut te organizacije) ter poslovnik o delovanju skupščine. Na dnevnem redu so bile tudi volitve organov, ki naj bi delo Športne zveze v prihodnje vodili. Razprave delegatov na današnjem drugem neuspešnem sklicu so pokazale, da je sicer možno, da so dopusti in šolske počitnice lahko delni vzrok za neodziv, da pa je po sredi lahko še kaj drugega, kaže izjava, da nekateri udeleženci pooblastil svojih klubov oz. društev niso oddali, ker da ne verjamejo v verodostojnost te skupščine. V takih razmerah se zato tudi niso odločili za nadaljevanje zasedanja, ki ga je predlagalo predsedstvo (ob naknadnem soglasju odsotnih in verifikaciji njihovih mandatov), saj so posumili, da le morda nekdo čaka na tak ne povsem regularen način dela, kar bi lahko položaj pošteno zapletlo. Drugi možni vzrok za premajhno udeležbo pa je lahko, smo slišali, dejstvo, da je predlagani dnevni red bolj formalen, saj je dejansko pri tem šlo za urejanje predvsem statusnih vprašanj. Vendar ima lahko predlagana verifikacija gospodarske dejavnosti tudi materialne posledice. Večkrat.je bilo tokrat zahtevano, da naj se v pravilnik o financiranju društev in klubov vgradi materialne sankcije za nesodelova-nje na skupščini te organizacije. Po mnenju nekaterih delegatov, pa je razpoložljivi denar tako razdrobljen, da se posameznim delegatom ob minimalnih prispevkih preprosto "ne splača" sodelovati. Ker gre za amaterske dejavnosti, je normalno, da v nekaterih okoljih dejavnost občasno zamre, zato je vreden premisleka predlog, da bi kazalo kar 94 delegatskih mest nekoliko skrčiti. Ponoven sklic te skupščine bo septembra. • Š. Z. Dirke motoristov na Grobniku Sodelovalo bo 130 voznikov iz petih držav Domžale - Avto moto društvo Domžale prireja v nedeljo na avtodromu Grobnik pri Reki drugo dirko za državno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu. Na dirki bodo poleg naših najboljših sodelovali tudi vozniki iz Italije, Avstrije, Češkoslovaške in Hrvaške, ki se bodo pomerili v petih razredih: 125 ccm serija, 125 ccm, 250 ccm, superbike in prikolice. Prireditelju se je za dirko prijavilo 130 voznikov, največ za razred superbike, kjer bodo potrebne kvalifikacije in kjer se bo od 54 prijavljenih na uradno dirko udeležilo samo 36 voznikov. Kot posebnost je treba omeniti nastop Luigija Ancona iz Italije, vodilnega na evropskem prvenstvu v razredu 125 ccm. Dirka bo pod pokroviteljstvom občine Domžale, generalni sponzor pa je HB International. • CZ. GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 b Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1992/93 prosta delovna mesta: 1. UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas 2. UČITELJA FIZIKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas 3. UČITELJA LATINSKEGA JEZIKA z nepolnim delovnim časom za nedoločen čas 4. UČITELJA PSIHOLOGIJE z nepolnim delovnim časom za določen čas 5. UČITELJA SOCIOLOGIJE s polnim delovnim časom za določen čas 6. UČITELJA GEOGRAFIJE z nepolnim delovnim časom za določen čas 7. UČITELJA KEMIJE z nepolnim delovnim časom za določen čas 8. UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE z nepolnim delovnim časom za določen čas 9. KNJIŽNIČARJA s polnim delovnim časom za določen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem izobraževanju. Prijave z dokazili morajo dostaviti na gornji naslov v 8 dneh od objave razpisa. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili VODJA FINANČNO - RAČUNOVODSKE SLUŽBE za mandatno obdobje 4 let (ni reelekcija) Pogoji: — končana ekonomska fakulteta in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — končana I. stopnja ekonomske fakultete in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Kandidati naj pošljejo vlogo z dokazili o zahtevanih pogojih v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: SGP TEHNIK Škofja Loka, Stara cesta 2. Kandidati dobijo vse informacije po tel. (064) 620-371. Vaterpolo Danes začetek državnega prvenstva Kranj, julija - Po uspeli promociji slovenskega vaterpola se danes začenja državno prvenstvo, ki se igra v dveh ligah. V prvi ligi nastopa šest ekip (Triglav, Koper, Neptun, Kranj 90, Triglav II in Celovški NVoerthersee), igra se po dvokrožnem sistemu vsak z vsakim. Prva tekma bo že danes na letnem kopališču Kranja. Ob 20.30 uri se bosta srečala Triglav II in Kranj 90. V nedeljo boste še dve tekmi: ob 19. uri Kranj 90 : Neptun, ob 20.30 pa Triglav I : Triglav II. V drugi ligi nastopa sedem ekip (Koper II, Kokra. Vodovodni stolp, Žusterna, Kamnik, Maribor in tržaška Edera), igrajo enokro-žno vsak z vsakim na štirih turnirjih. Prvi turnir bo v soboto v Kopru, drugi v Kamniku, tretji in zadnji v Mariboru. • J. Marinček Accapulco Luliku, Jemc odličen drugi Ljubljana, 4. julija - Minuli konec tedna je bil spet v znamenju avtomobilskega športa. Avtomobilisti so se tokrat pomerili na prvem rallvju Accapulco, kjer je po ostrih bojih z Branetom Kuzmičem, zmagal Silvan Lulik s fordom sierro cosvvorth 4x4, Kuezmič pa je v zadnji hitrostni preizkušnji naredil napako, razbil svojega renaulta clio in ostal brez uvrstitve. Na odlično drugo mesto v skupni razvrstitvi se je uvrstil Blejec Tomaž Jemc s so-voznico Vilmo Repe v mazdi 323 familia 4WD. Sicer pa si je odlična gorenjska posadka s 27 točkami s treh rallvjev za DP priborila trenutno tretje mesto. Med spektakularnejšimi odstopi na rallvju Accapulco je treba omeniti še nesrečo Antona Gruma, ki se je na 6. HP zaletel v ograjo, že prej pa se je nekajkrat zavrtel na cesti, in 'izlet' s ceste, ki ga je brez hujših poškodb že na prvi H P izvedel Bruno Humar s sovoznikom Miranom Vidicem. Rally Accapulco je ob odlični organizaciji istoimenskega cafe bara privabil več kot 10.000 gledalcev. Rezultati: 1. Lulik (Donit Olimpija, Ford sierra cosvvorth 4x4), 2. Jemc (Lizzy, Mazda 323 familia 4WD), 3. Šimec (Kompas Hertz, Opel kadett 16V), 4. Peljhan (Gorica, VW Golf rallve G60), 5. Komel (Primex, Opel kadett 16V), itd. • M.G. Nogometni klub Triglav Kranj išče oskrbnika športne opreme. Kandidati naj se oglasijo v klubskih prostorih na štadionu. MMAMIIK Lep uspeh Boruta Urha Kranj, julija - V madžarskem mestu Kezsthelvju je bil od 9. do 13. junija teniški turnir, ki je štel za ITF točke - svetovno mladinsko teniško lestvico. Borut Urh se je z dobro igro uvrstil v polfinale, kjer ga je premagal Poljak Szvmanik s 6 : 4, 2 : 6, 4 : 6. V igri dvojic sta Urh (Triglav) - Šenk (Slovan) zmagala. V finalu sta premagala dvojico Lorinicik - Platenik (ČSFR) z izidom 3 : 6, 6 : 4, 6 : 2. • J. Marinček Trije Gorenjci na kvalifikacijah za državno prvenstvo Ljubljana, julija - Ljubljanska območna balinarska zveza je pripravila kvalifikacije za državno prvenstvo v pozicijskem zbijanju. Prvenstva so se udeležili tudi trije Gorenjci, ki nastopajo za ljubljanske klube. Vrstni red je bil naslednji: 1. Bojan Novak (Balinček), 2. Matjaž Pele (Brdo), 3. Miloš Rooss (Šiška), 4. Dušan Keber (Sloga), 5. David Latinski (Balinček), 6. Boštjan Križaj (Balinček), 7. Franci Svetek (Šiška), itd. Priprave reprezentance Slovenije za odhod na svetovno prvenstvo v San Francisco, ki bo oktobra, bodo v dvorani Balinček. Na priprave so povabljeni Križaj, Novak, ki je že zansljiv potnik, ter Požar, Pele, Rijavec, Božič in Škoberne. • J. Marinček Šah Ekipa ŠK Metalna Maribor I najboljša Na 3. ekipnem državnem prvenstvu Slovenije v hitropoteznem šahu, ki je bilo v Mostecu (park Tivoli v Ljubljani), je po 13 kolih švicarskega sistema med 30 ekipami zmagala ekipa ŠK Metalna Maribor I s 23 osvojenimi točkami. Tesno jim je sledila ekipa Fronta I iz Ljubljane (21), na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa ZŠD Kovinar Maribor I. Iz Gorenjske sta sodelovali dve ekipi, ŠS Tomo Zupan je zasedla 12. mesto, vendar pa se lahko tolaži, da je igrala najmočnejši turnir, ŠD Jesenice pa so zasedle 24. mesto. Vrstni red: 1. ŠK Metalna I (22), 2. ŠD Fronta I (21). 3. ŽŠD Kovinar I (19), 4. ŠK Žalec (18), 5. Žusterna (17), 6. Kočevje (15) 7 ZŠD Kovinar II (15), 8. ŠK Krško I (14), 9. BMP Ljubljana (14), 10. SK Impol (14), itd... Zmagal Oskar Orel Po ekipnem hitropoteznem prvenstvu Slovenije je bilo še posamično prvenstvo. 1. Mednarodno prvenstvo mesta Ljubljane. Sodelovalo je 78 igralcev, pomerili pa so se v 11 kolih švicarskega sistema. Turnirje bil zelo razburljiv, saj je vodilo kar 5 igralcev. Na koncu pa je v odločilni partiji za prvo mesto Oskar Orel premaga! Marjana Črepana. Prvo mesto so s tem delili kar trije igralci, zaradi boljšega drugega kriterija pa je zmaga pripadla Orlu. Vrstni red: 1. Oskar Orel, 2. Stanko Košanski. 3. Tomaž Marin-šek (vsi 8,5), 4. Bogdan Podlesnik, 5. Marjan Črepan. 6. mbMarjan Kastelic, 7. Roman Stumberger (po 8), 8. Selim Dizdar, 9. Marko No-vačan. 10. Ismet Burovič, 11. Jože Skok (po 7.5). itd... • Aleš Drino- Smučarski skoki Poletni pokal Triglava Telinga Gorenja Sava, 2. julija - S K Triglav Teling bo v letni sezoni organiziral pokalno tekmovanje v smučarskih skokih na plastičnih skakalnicah za tekmovalce stare do deset let. Tekmovali bodo na 12- in 22-metrski skakalnici. Prvo tekmovanje je bilo v četrtek. Udeležilo se ga je 20 tekmovalcev. Rezultati skokov na 22-metrski skakalnici - letnik 82: 1. Marko Šimic (19 in 19,5) 206,9, 2. Andrej Jezer-šek (17 in 17) 181,5, 3. Sašo Koritnik (17,5 in 17,5) 180,2; letnik 83: 1. Primož Zupan -Urh (18, 18) 189,4, 2. Gašper Čavlovič (17,5, 18) 186,3 3. sa-šo Kne (16,5, 17) 172,4, letnik 84: 1. Anže Brankovič (15,5, 15,5) 148,9, 2. Luka Koritnik (15,5, 15,5) 148,4, 3. Matic Zelnik (15, 15) 122,7; 12-metrska skakalnica - letnik 84: 1. Anže Brankovič (8,5, 8,5) 156,5, 2. Jan Tomazin (8,25, 8,25) 152,0, 3. Luka Koritnik (8, 8) 150, letnik 85: 1. Jure Bogataj (6, 7,25) 127; začetniki: I. Primož Rebernik (7,5, 8) 140, 2. Marko Čater (7,5, 7,5) 135,5. Vse za skoke navdušene dečke (predvsem mlajše od deset let) v klubu vabijo, da se jim pridružijo (informacije v sredah ob 19. uri na Gorenji Savi). • Janez Bešter Atletski miting v Gorici Prva Gorenjka preskočila šest metrov 16-letna Marcela Umnik iz Šenčurja je na mitingu v Gorici skočila v daljavo šest metrov in en centimeter. V sredo zvečer je bil v italijanski Gorici mednarodni atletski miting, na katerem je sodelovalo tudi 17 atletov kranjskega Triglava. Marcela Umnik je zmagala v skoku v daljavo in jo zdaj, ko je preskočila šest metrov in šest centimetrov, loči od norme za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu samo še 14 centimetrov. Matjaž Pangerc je bil prvi v metu kopja z rezultatom 65,52 metra, Goran Kabič je bil drugi v teku na 110 metrov z ovirami (14,82), Anže Rener drugi v teku na 400 metrov (51,15), Boštjan Sinko pa tretji v teku na 5000 metrov (14:49,48). Umnikova je med ženskami dosegla tretji najboljši rezultat mitinga. • C. Z. Športniki za Zlato čipko Železniki - V okviru prireditev ob 30. čipkarskih dnevih, ki bodo v Železnikih od 18. do 26. julija, bo tudi odprto prvenstvo Železnikov za Zlato čipko v tenisu, kegljanju in balinanju. Prireditelji sprejemajo prijave do 15. julija - za tenis in balinanje v prostorih bazena ali po telefonu 66-381, za kegljanje pa v bifeju Pri meru ali po telefonu 66-200. Začetek tekmovanj je odvisen od števila prijavljenih. # CZ. Prvo državno prvenstvo v dolgem gorskem teku Odbor za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije in Atletsko društvo Slovenska Bistrica pripravljata prvo državno prvenstvo Slovenije v dolgem gorskem teku, ki bo v Slovenski Bistrici v nedeljo, 12. julija, z začetkom ob 9. uri. Start teka bo v Slovenski Bistrici pred Bistriškim gradom, cilj pa na 1180 metrov visokem vrhu Sveti trije kralji. Proga, ki je dolga 18 km, je speljana po pohorskih livadah in gozdovih. Tekmovanje bo obenem tudi izbirno za sestavo državne reprezentance Slovenije v gorskih tekih v Valle di Susi v Italiji. Tekmovalci bodo razvrščeni v tri moške kategorije (člani do 35 let, starejši člani od 36 do 45 let in veterani nad 45 let), ženske pa v dve kategoriji (članice do 35 let in veteranke nad 35 let). # Lojze Kerštan Tenis Odprto prvenstvo Kranja za veterane Kranj - Teniški klub Triglav Kranj organizira od danes do nedelje odprto prvenstvo Kranja v tenisu za veteranke in veterane. A skupina bo začela s tekmovanjem danes, ob 16. uri, ostale skupine pa jutri, v soboto, ob 9. uri. Prireditelj TK Triglav Kranj sprejema prijave še danes, v petek, do 12. ure, po telefonu 217-670. Uspel turnir generacij v Cerkljah Cerklje - Rokometni klub pri športnem društvu Krvavec Cerklje je v nedeljo organiziral turnir generacij, na katerem so nastopile štiri generacije rokometašev, ki so v preteklih letih nastopale za rokometni klub Krvavec Cerklje. V finalu sta se pomerili druga, starejša, in tretja, mlajša, generacija, zmagali pa so rokometaši tretje generacije in osvojili dragoceni pokal. Sklenili so, da bo turnir generacij v Cerkljah postal tradicionalen. • J. Kuhar Šah Mladinski državni prvenstvi Lesce, 7. julija - Šahovska zveza Slovenije prireja julija mladinski državni šahovski prvenstvi za mladince in mladinke. Organizator prvenstev je šahovsko društvo Murka, pokrovitelj pa Žito Gorenjka Lesce. Pravico nastopa imajo mladinke oziroma mladinci, rojeni leta 1973 in kasneje. Mladinci morajo imeti najmanj II. šahovsko kategorijo, mladinke pa najmanj tretjo. Prvenstvi bosta v Hotelu Grajski dvor v Radovljici. Mladinci bodo igrali med 17. in 29. julijem, mladinke pa med 19. in 27. julijem. Prijave sprejema Šahovska zveza Slovenije do 17. julija, rezervacije nastanitve pa Hotel Grajski dvor Radovljica. Pristopnina je 750 tolarjev in jo je treba plačati 17. julija med 14. in 15. uro. • J.K. Mladinska reprezentanca deveta na dirki po Zgornji Avstriji Kranj - Od 2. do 5. julija je bila v Zgornji Avstriji mednarodna etapna kolesarska dirka za mladince. Mladi slovenski kolesarji so med tekmovalci iz 23 držav dosegli solidne uvrstitve. Ekipno so zasedli 9. mesto. Novogoričan Kristjan Mugerli se je uvrstil na 18. mesto, Kranjčan Žiga Bajt je bil 25., Jure Studen iz KK Sava Kranj pa 53. Zmagovalec je bil Belgijec Frank Vundenbroucke. • Vera Drašak Pilar zmagovalec dirke za nagrado Dunaja Kranj - V nedeljo je bila na Dunaju kolesarska dirka za veliko nagrad Dunaja. Na tekmovanju je bilo 90 kolesarjev iz Avstrije, Francije, Nemčije, Poljske in Slovenije. Slovenske barve je zastopalo pet kolesarjev kranjske Save. Na 110 km dolgi progi sta bila dva cilja, za točke in končni cilj. Po točkovanju je zmagal Franci Pilar ,s®m~ (Sava) pred Matuvijem (Francija) in Lan-glom (Avstrija). Zmagovalec končnega cilja je bil Nemec Schiffer pred Avstrijcem Marchlom, Savčani pa so pripeljali v cilj v glavnini. • Vera Drašak Bled so od nekdaj obiskovale kronane glave in navadni smrtniki, videl je umetnike in industrialce, sem so romali preprosti ljudje in radovedni avtošto-parji. Avstrijski knezi, Metternich, saški kralj Friderik Avgust, habsburške nadvojvode, avstroogrski cesar Franc Jožef, nosilca slovenske moderne Ivan Cankar in Oton Župančič sta bila tu kar domača, jugoslovanski kralj Aleksander, ki si je tu naredil poletno rezidenco, in njegov naslednik Tito, ki se je z Bledom hvalil pred Hruščovom, Naserjem, Nehru-jem, U Tantom... Preveč bi jih bilo, da bi vse naštevali, omenimo le še Agato Christie in Arturja Mil-lerja. Kaj vse je vabilo ljudi v alpsko dolino pod Triglavom? Najprej lepota in mir, potem blaga klima, svež zrak, sonce in jezerska voda, ki jo studenci obnovijo vsake tri leta, in poleti kljub temu, da leži med gorskimi vršaci in 475 metrov nad morjem, doseže povprečno temperaturo 21,5 stopinja celzija. Najbrž prispeva svoje tudi okolica (sprehajalne poti do bližnjih sotesk, gore pa divje reke), možnosti za športno in rekreacijsko dejavnost, gostinsko-turisti-čna ponudba s številnimi hoteli, restavracijami, gostilnami, igralnico in - skorajda bi pozabili -... ...bogata ponudba trgov s k e hiše PRISTAVA Za tiste, ki Bleda ne poznajo najbolje, povejmo, da trgovska hiša Pristava leži ob križišču ceste, ki vodi :>roti Bohinju, in ceste, ki pelje proti blejskemu 49-246 9098 Prodam kva kubična metra prvovr stne VODNE MIVKE. «422-440 ZA TAKOJŠNJE PLAČILO 15-35% POPUST okna ■ senčila ■ vrtne garniture - prenova oken - notranja vrata "FOREL" ■V V jO POTROŠNIŠKO POSOJILO ©©OATTA nZLBDLT^^ = UJOkOHDINHE (SLEME JELOVICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26, 064/211-232 mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm«nmiimmmif RAUSCH B0R0VUE PRIDELKI Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV IZOBRAŽEVANJE OBVESTILA Ugodna prodaja KUMARIC za vlaganje. Strahinj 112, naročila sprejemamo tudi na ® 325-900, zvečer_8810 KROMPIR, drobni, po 10 SLT, pro-dam. Dvorje 30, Cerklje 9012 SENO, prodam. ® 421 -256 9049 ČEŠNJE HRUSTAVKE, sveže obrane, zelo ugodno prodam. «41-857 Uspešno INSTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ. ® 323-131 8781 Profesorica INŠTRU IRA anglešći-no za vse stopnje, ® 78-911 8902 INSTRUIRAM matematiko za os-novne in srednje šole. ® 217-057 _8993 UČBENIKE: zgodoivinska čitanka 6, mamtematika ( 5, 6, in 7, razred) in fizika 7 razred, prodam, ® 70-191_9040 INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. Matjaž, ® 213-644 Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko za OS in SŠ. ® 323-131 9087 KUPIM_ BIKCA simentalca, 10 dni starega, kupim.® 45-219 8863 HLODE, jesenove in hrastove ali DESKE, kupim® 66-463 8882 PLOHE in suhe, smrekove COLA-RICE, kupom. ® 802-034 8929 CITROEN GS, poceni kupim. ® 241-103_9021^ SPREDNJE DELE Jugota, kupim. ® 311-248_9053 DRVA, suha, bukova, kupim. ® 46-198_9061 GRADBENOO BARAKO, kupim. ® 57-581_9090 AVTO, karamboliran, kupim. ® 061/841-266_9116 SHARP DAUINEC, za videorekor-der, kupim. ® 57-977 9119 LOKALI Oddam lokal v centru Kranja, primeren za TRGOVINO, 60 kv.m.. ® 214-363, dopoldne ali 73-463, zvečer. 8919 LOKAL, na Bledu, oddam v najem. ® 75-842 po 19. uri_9014 V centru Tržiča, oddamo trgovinski lokal 40 kvad. m z odkupom inventarja. ® 43-351 od 10. do 22. ure 9081 KOLESA AVTOMATIK tomos 3, prodam. ® 620-986_8885 KOLO, moško na 10 prestav, cena po dogovoru, prodam. ® 216-553 CTX 80, prodam. ® 216-995 8923 MOPED APN 216-833 prodam. ® 8941 HONDO VF 750 F, letnik 1983, prodam ali menjam za avto. ® 218-647_8953 VESPO PIAGGO, novo, 50 kub.m, s čelado, cena po dogovoru, pro-dam. g 632-822_8978 VESPO PX 200 E, prodam. ® 421 648 8994 CTX 80, star 3 leta, dodatna čela-da, pas, prodam. ® 632-770 9004 MBX KOLO, opremljeno, starost 10 let, ugodno prodam. ® 41 -530 9025 AVTOMATIK A3 ML, star 4 leta, zelo dobro ohranjen, prodam. ® 310- 240_9064 KOLO, moško na 10 prestav in otroško KOLO Kekec, prodam. ® 211-904_9073 AVTOMATIK A3 KLS, letnik 1988, prevoženih 900 km, prodam. ® 311- 148 od 18. do 20. ure 9074 KOLO BMX in KOLO pony, ugod- no prodam® 70-115_9085 TRIM KOLO, italijansko, HARMO-NIKO, 92 basov. ® 620-333 9101 MOTOR MZ 250, ter lita PLATIŠČA za Jugo ta, prodam. ® 802-574 9104 DIRKALNO KOLO, maraton, pro-dam® 64-005 9121 Samopostrežna trgovina Romana Stara c 9, šk. Loka (pri Zdravstvenem domu) POSEBNA PONUDBA: • sladkor 1 kg 74. • italijanski riž 1 kg 79. • moka T 500 5 kg 177. • PIVO - češki ležak 39. • T0PS piškoti 57. Obiščite nas! POZOR! HUJŠAJTE brez diete, s shujševalnim pasom do lepše lini-je. Naročila na ® 061/218-941 Po konkurenčnih cenah z 3 % prometnim davkov, DOBAVIMO in VGRADIMO vse vrste tipskih in netipskih OKEN, VRAT, OBLOG, PARKETOV ter obložimo BETONSKE STOPNICE. Snedic, Gorice 43/b, ® 46-032_8862 IZREDNA PRILOŽNOST, sitotisk Cehner, organizira v svoji prodajalni ŠIK, v Šenčurju, Pipanova 22, v soboto 11.7 do 9. do 16. ure, rasprodaja porcelana po izredno ugodnih cenah (sklede, krožniki, skodelice, do 70 % ceneje), pridite ne bo vam žal! 8936 OBLAČILA POROČNO OBLEKO, dolgo, bele barve, številka 38 - 40, prodam. ® 43-010 9038 OTR. OPREMA OTROŠKO POSTEUO z jogijem, prodam. ® 70-287, po 19. uri. STAJICO, otroško in KENGURUJA za nošenje otroka, prodam. ® 310-365__8908 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran Pek in STOLČEK Chicco, prodam. ® 51-499 _9034 OTROŠKI VOZIČEK HAUCK, av-strijski, kombiniran. ® 58-361 POSESTI ZAZiDUlVO PARCELO 2000 kv.m. ob reki Tržiški Bistrici, prodam. Lo-ka 29, Tržič._8782 HIŠO, dvostanovanjsko, 280 kvad. m. stanovanjske površine, pro-dam. ® 327-067_8924 PARCELO v Bohinjski Bistrici, 700 kvad. m, in gradbeni MATERIAL, ugodno prodam. ® 721-004 8934 HIŠO, 9x9, gospodarsko poslopje 12 x 12 s slaščičarno in skaldiš-čem, prodam. ® 77-901 8961 PRODAMO: novejše HIŠE na Gol-niku, Podbrezjih in Lescah; STAREJŠE HIŠE v Kranju; na Zlatem polju, v Bohinjski Bistrici, Šmarci pri Kamniku in v Kamni Gorici. NOVO GRADNJE na Drulovki in v Zapožah ter PARCELE na Črnivcu pri Brezjah, Posavcu, Ljubnem ter v Cerkljanski dobravi pri Cerkljah. APRON - NEPREMIČNINE, Liko-zarjeva 1/a, Kranj, ® 214-674, torek in četrtek popoldan, sredo, petek in soboto dopoldan 9001 TRAVNIK 7000 kvad. m. pod Str-molom, ugodno prodam. ® 421-556_9036 HIŠO z vrtom v Kranju, prodam. ® 327-950_9051 PROSTOR 60 kvad. m, SKLADIŠ-ČE ter PARKIRNI PROSTOR, oddam v najem za trgovino z živili. ® 212-718 _9059 Prodam HIŠO Z VRTOM v bližini Škofje Loke. Cena 110.000 DEM. Ogledi po 16. uri. Roman Zorman, Grenc 30, Škofja Loka. baufllax DOBRO JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. . CELOVEC, Sudring, BELJAK Maria Gailer Str. 28 OSTALO Prodam tri STARINSKE OMARE. ® 45 655 8689 POBIJONA 250 kvad. m, II. kvalitete. , prodam. ® 47-587 8870 DRVA, bukova, prodam. ® 65-518 _8874 KOTEL, za žganjekuho, prodam. ® 49-214_8880 KUMARICE za vlaganje, prodam. ® 421-004_8895 KLETKE za nesnice, PURANE in KUNCE, izdelujemo, Rajgelj, ® 79-478_8898 CISTERNO za kurilno olje, plastično, 1500 I, prodam. ® 324-164 _8918 ZELNATE SADIKE, večjo količino, prodam. ® 631-993_8931 KUMARICE, za vlaganje, prodam. Pšenična polica 15, Cerklje, ® 422-598, zvečer_8933 AVTO PRIKOLICO, novo, prodam. ® 421-646_8939 KNJIGE, za 2. letnik stroje tehnične šole, kupim. ® 75-802 8940 Dva kombinirana 80 literska BOJ-LERJA, prodam. ® 211-175, Kavčiči_8979 "KOŠTO" za žito, prodam. Zgornja Sorica 32_8982 KLETKO, Rajgelnovo, za kokoši, prodam. ® 241-841_8990 Dve litoželezni KADI, prodam. ® 813-038_9024 TRAKTORSKO PRIKOLICO, kiper, enoosno, prodam ® 43-312 9030 ŽGANJE, domače, hruškovo, prodam. ® 57-969_9043 PRIKOLICO, enoosno za traktor, prodam za 1.400 DEM ® 65-076 _9045 CISTERNO za olje, 2000 litrov, prodam. Lozar, Rožna dolina 19, Lesce_9070 RIBEZ, rdeč, črn, MALINE in okra-sne PALME ter LIMONE v rodu lahko dobite na c. 1. maja 4. ® 324-979_9082 DRVA, mešana, prodam. ® 64-218_9086 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, prodam ® 421-486_9096 BUKOVA DRVA, 50 kub. m., prodam. Otok 22, Radovljica 9108 RAZNO PRODAM Moped TOMOS APN, nov in MOTORNO ŽAGO Husquarna 61 ali 45, novo, prodam. ® 695-070 8799 LESTEV, raztegljivo, 9 m in krožno ŽAGO od 20 - 80 cm, prodam. Pot na Jošta 7, Kranj. ® 311-364, od 12 - 13 ure._8883 STREŠNO OKNO 75 x 95 in 95 x 115, ELEKTRIČEN BOJLER 80 I, prodam. ® 57-649 8915 Večjo krožno ŽAGO, za razrez dru, z diezelskim motorjem, prodamo. Poleg damo tudi kompleten rezervni motor z rezervnimi deli. Prodamo tudi MOPED TOMOS. Cena za vse skupaj 1.200 DEM, v tolarski protivrednosti. ® 324-409 ali 50-012_8942 IZOLACIJSKO SMOLO in MOZAIK, poceni prodam, čelik, Šenčur, Partizanska 49_8943 ATX 50, letnik 1991, in birmansko obleko, prodam. ® 422-696 8945 HARMONIKO (trivrstno) DSAS in nov TELEVIZOR Gorenje( 25 % ceneje), prodam ® 621 -211 8955 ELEKTRIČNI SVINČNIK za risanje na les in ŠOTOR, prodam. ® 218-929_8959 STATVE, hrastove in AVTOMO-BILSKO PRIKOLICO, prodam ali menjam za manjšo. ® 41 -695 Novejša komplet VRATA za manjšo kmečko peč in novo vikend POJSTELJO z jogijem ter Vilerjev GOBELIN (cvetoča jablana), ugodno prodam ® 45-564, v soboto ZRAČNO PUŠKO in novo MAŠI-NO za APN 6, ugodno prodam. ® 79-986_8987 PAPIGE, mlade skobčevke in 50. li-terski AKVARIJ, prodam. ® 76-432_ 9017 POMIVALNO KORITO, ŠTEDLNIK (4 4- 2) in 1000 kosov navadnega ZIDAKA, prodam® 66-702 9020 LE5TEV, dolžine 5 m in rabljeni STREŠNIK Vinkovci, prodam. ® 312-259_9047 GARAŽNA VRATA, rabljena in 9 vreč APNA, prodam. Lokar. Šuce-va 3, Kranj_ 9057 REVOLVERSKO STRUŽNICO BO-LEY, APARAT za izdelavo krivulj, barvno TELEVIZIJO in biatonično HARMONIKO, ugodno prodam. ® 70 505 9077 PRIZME, borove, 10 cm in smrekove suhe PLOHE 5 cm in 4 nove GUME za JUGO-ta, prodam. ® 403-106, Zgornja Besnica 14 9088 TROFAZNI dvotarifni števec in stikalno URO ter dele za FIAT 750, prodam. ® 312-535 9089 ČOLN z motorjem in traktorsko PRIKOLICO, tritonsko, prodam. ® 57-977_9118 STAN, OPREMA TROSED, usnjen in dva FOTELJA, prodam za 85.000 SLT. ® 216-353 _8860 OMARO, dvodelno, 2 nočni OMARICI, dva KAVČA, prodam. Ogled (petek in soboto popoldan). ® 45-278_8873 SEDEŽNO GARNITURO, ugodno prodam. ® 214-027 8948 OMARO za dnevno sobo (niski in visoki elementi), prodam. ® 215-409_8952 ZAKONSKO POSTEUO, malo rabljeno, prodam za 200 DEM. ® 211-764_8995 OKEN, več vrst, ŽALUZIJ in lesene ROLETE, prodam. ® 214-640 9072 STORITVE J & J, TV, VIDEO, HI- Fl servis. Smledniška 80, Kranj, ® 329-886 KROVSTVO, KLEPARSTVO, PLE-SKANJE žlebov in napuščev. Opravljamo z garancijo, po celi Sloveniji® 061/110-089 8519 ČISTIMO poslovne in stanovanjske prostore strojno ali ročno. Naročila sprejemamo Hribar- Blesk d.o.o., ® 064/323-666_8729 POROČNE OBLEKE izposojamo, na zalogi imamo tudi veliko izbiro moških oblek. ® 068/85-425 8764 ČISTIM itison, sedežne garniture... ® 212-277_8779 Opravimo vam vsa ZIDARSKO FASADNA dela, hitro, kvalitetno in poceni. Informacije od 8. do 15. ure, Lexis d.o.o.. Huje 33, Kranj. ALARMI, AVTOALARMI - prodaja, montaža, servis. Zastopstvo firme Rapal,® 66-783_8825 OPRAVUAM vsa ZIDARSKA dela. ® 46-240_8911 POLAGANJE parketa, talnih oblog. Parketarstvo Kralj, ® 329-202, zvečer._8913 Opravljam vsa KLEPARSKA dela. ® 58-347_8927 PIŠUAR SERVIS, TV - VIDEO -AVDIO, kvalitetno popravilo naprav, VSEH PROIZVAJALCEV. Smledniška 37, Kranj, ® 323-159 Vsa AVTOKLEPARSKA DELA vam nudi Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica. ® 75-807_8973 Opravljam PREVOZE do 17 oseb. ® 65-461_8981 KERAMIČNE PLOŠČICE, polagam. ® 65-705_8997 TALNE OBLOGE, OBLAZINJENO POHIŠTVO, AVTOSEDEŽE ter steklene POVRŠINE, čistim po konkurenčnih cenah. ® 632-437 8999 Popravilo in montaža TV ANTEN. ® 215-116_9003 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, pošljemo prospekt. RO-LETARSTVO Berčan, ® 061/342-464 ali 061/342-703 9005 KROVSKO KLEPARSKA dela opravimo kvalitetno. ® 79-043 TRPITE Z REVMO, IŠIASOM, VNE-TJU SKLEPOV, BOLEZNI KRVNEGA OBTOKA, BOLEČINAMI V KRIŽU, IMATE MRZLE NOGE. Pomagamo z medicinskimi pripomočki iz 100 % ovčje volne. Predstavitev je vsak dan pri Špilerjevih v Radovljici, Gradnikova 9, ® 75-610 od 9. do 10. ure in od 17. do 18. ure. ® 75-610_9013 Trpite Z REVMO, IŠIASOM, imate MRZLE NOGE,® 75-610 9031 ALARMNE NAPRAVE, tecnoala-rem (A testiranje), nudimo vam kompletni inženiring. Gaarancija 12 mesečna, vzdrževanje zagotovljeno, montiramo tudi avdio in video DOMOFONE. ® 328-721 9105 STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE naja-me mlada družina, v Škofji Loki ali Kranju® 621-758 8804 GARSONJERO na Bledu, central-na kurjava, telefon, CATV, predplačilo, oddam ® 725-558 8875 STANOVANJE, dvosobno, v cen tru Kranja, 46 kvad. m, v pritličju, takoj vseljivo, klasično ogrevanje, z telefonom, prodam za 35.000 DEM. Ogled 11.7 od 16. do 18. ure, Gradnikova 11, stanovanje številka 53_8935 V Kranju iščem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. ® 214-670, interna 24_8946 STANOVANJE, enosobno v Straži-ču, oddam moškemu, cena 100 DEM Šiškovo naselje 33, Kranj 8951 p o KRANJ Servisno prodajni center, Kranj - Labore, tel.: 064/221-031 • velika izbira • nizke cene ■ • brezplačna montaža in centriranje •možnost plačila na 2 čeka Delovni čas: 6.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 13.00 Zamenjam trisobno, novejše lastniško STANOVANJE, telefon, centralno ogrevanje, v Kranju za manjše v hrvaški Istri ( počitniška hiša z vrtom), okolica Fazane, Pe-roja, Banjol ali Premanture. Ponudbe poslati na Gakomen Mira, Vladimir Nazor 9/b, 52215 Vodnjan _8963 Eno ali dvosobno STANOVANJE, najamem® 212-277_8986 PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJA-MO; več različnih STANOVANJ na Gorenjskem, takoj kupimo eno ali dvosobno in trosobno stanovanje v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Medvodah. Ugodno prodamo več različnih stanovanj v Kranju; na Zlatem polju. Planini, Šorlijevem naselju in Čirčah; v Škofji Loki, Radoviljici, Tržiču, na Bledu in na Hrušici ter v Štepanjskem naselju v Ljubljani. APRON - NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj, ® 214-674, torek in četrtek popoldan ter sredo, petek in soboto dopoldan._9000 STANOVANJE, dvosobno, 62 kvad. m, zamenjam za enosobno ali večjo garsonjero. ® 622-842 _9023 SOBO, v Kranju, dobi samski mo-ški. ® 327-950_9052 STANOVANJE, nujno išče štiričlanska družnia. ® 310-601 9058 STANOVANJE, enosobno, centralna, telefon, SAT, v Kranju na Plani-ni, prodam. Šifra: TAKOJ 9060 Družbeno enosobno STANOVANJE, na Planini II, zamenjam za dvosobno. ® 221 -759, dopoldan _9071 V Kranju kupim vseljivo GARSONJERO. ® 213-209 9114 VARSTVO Iščemo starejšo ŽENSKO, brez obveznosti za varstvo 2 otrok v najinem stanovanju. Plača po dogov-voru, 75-578_8866 IŠČEM varstvo za 2.5 in 11 mesecev stara otroka, v popoldanskem času od 15.30. do 20. ure, 4 - 5 krat na mesec. Veljavčeva 14, ® 216-728_8889 VOZILA DELI ZASTAVO 750, karambolirano, prodam po delih. ® 65-765 8921 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup vozil Citroen za avtoodpad. ® 691-946 9056 VOZILA JEEP MITSHIBUSHI Pajero, prodam ali menjam za cenejši avto. ® 695-070_8798 JUGO 45, ohranjen, letnik 7/1987, registriran do 8.7 1993, prodam. ® 45-532_8864 KOMBI CIMOS C 25 D, letnik 1990, prodam ali menjam za osebni avto® 312-255_8872 RENAULT 4, registriran, letnik 1979, vozen, prodam. ® 65-773 __8877 GPLF JX, letnik 1986, cena 7.000 DEM. ® 77-455 8887 VARTBURG, lentik 1972, registriran do 4.4. T993, prodam. ® 47-556, cena po dogovoru. 8888 VISA, letnik 1981, z opravljenim tehničnim pregledom, prodam ali menjam. ® 218-647_8897 RENAULT 4 GTL, letnik 1982, regi-striran in dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 88-484, interna 28 ZASTAVO 750, letnik 1980, motor letnik 1989. Mohorč, Jelen dol 10, Tržič. 8903 ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, prodam. ® 421-103, popoldan_8906 JUGO 55, letnik 1989, prodam. Struževo 2/c, Rale_8909 VOLKSVVAEN 1302 F, letnik 1972, neregistriran, s tehničnim pregledom, ugodno prodam. Marinšek, Spodnje Duplje 26_8912 VW 1302, letnik 1974, odlično ohranjen, prodam. Valjavec, C. Ko-krškega odreda 19, Križe. 8914 GOLF diesel, letnik 1984, registri-ran do 3/1993, prodam za 5900 DEM® 78-316__8920 RENAULT 2000 GTS, expeice, letnik 1988, siva kovinska barva, ugodno prodam. ® 621 -765 8925 RENAULT 4 GTL, prevoženih 37.000 km, registriran do 2/1993, letnik 1987/88, izredno ohranjen, poceni prodam. ® 45-170 8928 ZASTAVO 101, ter rezervne dele VVARTBURGA - KARAVANA, prodam. Višnjič Marinko, Zlato polje 3/e, Kranj_8938 JUGO 45, letnik 1987, registriran celo leto, prodam. ® 802-624 RENAULT 4 GTL, letnik 1988, regi-striran do 4/1993, cena 4.000 DEM, prodam.® 83-862_8962 RENAULT 4 GTL, letnik november/ 1987, ugodno prodam. ® 46-028 JUGO 45, letnik avgust/1990, prva lastnica, garažiran. Pintar, Zgornje Gorje 42/a_8976 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, registrirana do 3/1993, zelo ohranjena, prodam za 3.100 DEM. ® 326-670_8980 RENAULT 12, letnik 1976, drugi lastnik, prodam. ® 74-380 8991 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prodam. Tupaliče 65, Preddvor 126 P, letnik 1984, registriran celo leto, prodam. ® 57-648 9016 OPEL ASKONA, starejši letnik, karamboliran, prodam. ® 70-009 _9019 HYUNDAI, kombinirani, prodam. ® 59-152 ali 57-801_9022 VVV 120, letnik 1974, obnovljen, neregistriran, prodam. ® 73-504 _9039 FIAT 720, starejši letnik, prodam. ® 54-232_9042 ZASTAVO 101 SC, dobro ohranje-no, letnik 1979. ® 58-007 9048 DIANO, registrirana do 30.6 1993, prodam. ® 70-250_9050 ZASTAVO 128, letnik 1983. Flegar, Drulovka 58 9062 GOLF, letnik 1982, prodam Britof 52_ 9066 GOLF, letnik 1978, ohranjen, 5 vrat, prodam® 328-075 9076 Komisija za organizacijo prireditev pri SO Kranj objavlja razpis za izvajalce: gostinske in trgovske ponudbe na prireditvi KRANJSKA NOČ '92 v petek 31.07. in soboto 01.08.92 prijave in informacije: Agencija PAN, d.o.o. PC Planina 3; tel./fax: 064 326 508 Iščemo čistilke poslovnih prostorov na Jesenicah. Prošnje pošljite na naslov Hribar - blesk, d.o.o.. Planina 3, ® 323-666 126 P, letnik 1984, registracija 12/1992, obnovljen. Stare, Svete-Ijeva 10, Šenčur 9083 KRAVO mlado in TELIČKA, skupaj ali posamezno, prodam. Gornje Brdo 2, Poljane ® 65-452 GOLF diesel, 802-089 letnik 1982. ® 9097 ZASTAVO 101, letnik 1985, registriran do 30. 3. 1993, prodam. 3 Zupan, Zg. Bitnje 143_9111 AUDI 80 JD, letnik 1988, aluminijasta platišča, zadnji spojler, sivo-srebrn, elektronskka stekla, centralno zaklepanje, prevoženih 70.000 dm, prodam za 223.500, DEM, g 52-232 od 18. do 20. ure RENAULT 4, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. ® 57-201 9115 GOLF diezel, letnik 8.3 1983, registriran do februarja 1993, prodam. ® 77-107_9120 ZAPOSLITVE Uspešna ameriška firma vam nudi ZASTOPNIŠKO DELO na področju Gorenjske. ® 324-909, zvečer. POKLICNI VOZNIK D, C, E, B, ve-sten, nealkoholik z 20-letno prakso išče začasno ali redno zaposlitev. ® 064-215-143_ CICCERO, PREMIKI in ATLAS SLOVENIJE rabijo še nekaj novih ZASTOPNIKOV, tedensko plačilo. ® 59-159, dopoldan._8800 DELAVCA, veščega, občasno zaposlim na žagi. Lahovče 73, ® 421 -722_8868 DELAVCA, v lesni stroki, zaposli-mo. g 58-094_8871 ZAPOSLIM, honorarno osebo, primerno za prodajanje v drogeriji -trgovini. Šifra: IRIS_8891 Manjše podjetjee v bližini Kranja nudi ZAPOSLITEV kvalificirnaim DELAVCEM vseh strok z več letno prakso. Šifra: TAKOJŠNJI DOGOVOR^_8893 Špedicija v Kranju takoj zaposli iz-kušenega ŠPEDITERJA. Pisne po-nudbe pod Šifra: ŠPEDICIJA 8916 STROJNIKA za gradbeno mehanizacijo, zaposlim ® 324-914 8926 KUHARJA za peko pizz, zaposlom. ■g 401-169, po 12. uri_8965 Zasebna trgovina pogodbeno zaposli urejeno ŽENSKO za pomoč pri prodaji. Ponudbe pod Šifra-ESTETIKA_ 8968 ŽENSKI, zanesljivi in natančni, nudim honorarno šivanje enostavnih izdelkov. Ponudbe pod Šifra: ZA-NESLJIVOST_8969 LASTEN PREVOZ je možnost dobrega zasluška, za nezaposlene redna zaposlitev. ® 329-010 8974 PRIPRAVNICO ali PRIPRAVNIKA za delo v trgovini, zaposlimo. Trgovina Vencelj - Preddvor, ® 45-052_9028 PEKA ali DELAVCA za priučitev -željene predhodnje iskušnje, iščemo. PEKARNA SEZAM, Rodine, jfr_211-713, od14. do 16. ure 9054 SLIKOPLESKARJA, redno ali ho-norarno takoj zaposlim. Šifra: RESNOST_9067 VOZNIKA B, C, E kategorije in z nekaj letnimi izkušnjami, zaposlim. Vožnje v tujino Šifra VESTEN Podjetje zaposli več KOMERCIALISTOV^ SKLADIŠČNIKA, ŠOFERJA in ŠOFERJE s svojim kombijem ali dostavnim vozilom ter AD-MlNISTRATORKO® 47-491 9100 ŽIVALI KOZJE MLEKO, prodajam. Zminec 23,® 620-160_8813 TELICO brejo in KRAVO, prodam ali mejam za jalovo. Virmaše 42, Škofja Loka_8861 AIRDALE TERIER mladička, odli-čnih staršev, prodam. ® 064/216-149_8867 KOKERŠPANJEKE, mladiče, prodam® 328 365_8869 KOKOŠI, enoletne, večjo količino, dostavim na dom ® 64 226 8876 Prodam več visoko brjeih TELIC ^633 277_ 8878 KRAVO, mlado in TELI ČKA, skupaj a'i posamezno prodam. Gorenje Brdo 2, Poljane ® 65-460 8881 OPRAVIČILO Pri objavi v spomin Janezu PINTARJU je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi Martinj vrh, 7. julija I992 DOBERMANE, čistokrvne, dam. ® 50-524 pro-8886 KRAVO, simentalko, 9 mesecev brejo, drugo tele, prodam ali po izbiri. Zalog 17, Cerklje 8894 KOZE, mlekarice in mladičko, prodam. ® 49-452 8900 PLEMENSKO OVCO prodam. ® 70-055 jagnetom, 8922 TELIČKA simentalca, starega, 7 dni, kupim.® 631-993_8932 KRAVO, brejo, prodam. Virmaše 5, ® 633-933_8944 BIKCA simentalca, starega 5 tednov, prodam. Zalog 62, Cerklje _ 8949 KRAVO simentalko, ki bo v kratkem telila, prodam. Zalog 9, Cerklje;_8954 BERNARDINECE, stare 9 tednov, prodam® 891-671_8956 ZAJCE, mlade, prodam. ® 45-532~ TELICI, simentalki, visoko breji, prodam. Trnje 6, Škofja Loka, ® 622-146 _8958 KOKER ŠPANJELE z rodovnikom, prodam. Lesce , ® 75-320 8966 Dve rogati MLADICI švicarske gamsaste (srnaste) koze, prodam po 300 DEM. Ručigaj, Bohinjska Bela 54, ogled med 14. in 18. uro ali po 20. uri 8967 Dva mlada MUCA, navajena čistoče in stanovanja, oddam. Lacko Majda, ® 75-807, do 18. ure 8972 PUDLJE, črne, čistokrvne, brez ro-dovnika, prodam. ® 327-440 89(98 KRAVO, rodovniško, s prvim teletom, prodam. Močnik, Medvode pri elektrarni 9006 BIKCA, simentalca, starega 6 tednov, prodam. ® 54-207 9010 DOBERMANE, z rodovnikom, prodam. Cena ugodna. ® 872-583 BIKCA, simentalca, starega 5 dni, kupim. ® 422-719_9026 PUJSKE za nadaljno rejo, prodam. ® 79-690_9027 KRAVO po drugem teletu, prodam. Jeglič, Podbrezje 192, ® 70-202 9033 KRAVO, brejo, prodam. Dvorje 26, ® 421-556_9037 PRAŠIČKE, stare 7 tednov, prodam. Zgornji Brnik 56_9046 KOKOSI, pred nesnostjo in jarkice 10 tedenske, vse cepljene, prodajamo. Perutninarstvo, Moste 99, Komenda,® 061/841-471 9055 PIŠČANCEE bele, kilogramske, za nadaljno rejo, prodajamo. Perutninarstvo, Moste 9, Komenda 9063 MUCKE, mlade, čiste, navajene stanovanja, oddamo dobrim Iju-dem. ® 214-114_9065 VRHUNSKO LEGLO nemškega ov-čarja, potomci najboljšega pleme-njaka v Sloveniji z uspehi zunaj meja, prodam. Strahinj 54, ® 48-107, po 12. uri_9068 KOZO, 3 mesece, staro, prodam. Jezerska c. 18, ® 242-288 9069 JARKICE, rjave in bele za dopita-nje, prodam. Stanovnik, ® 65-546 PRAŠIČE, težke 20 do 130 kg, pri-merne za rejo ali za zakol, prodam. Stanovnik® 65-546 9080 NEMŠKE OVČARKE, čistokrvne, stare 6 tednov, ugodno prodam. ® 46-155_9092 ŠIVALNI STROJ Bagat, dobro ohranjen in TELICO, staro 19 me-secev, prodam. ® 58-092 9093 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, zamenjam za bikca, simentalca. ® 45-291_9099 VOLČJAKI NJA se je zatekla. ® 403-097 ali 64-282_9102 KOZE, stare 3 mesece, prodamo. ® 70-291___ 9107 KOZO, z mladičem, srnaste pasme, prodam. ® 620-265 9109 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece in visoko brejo TELICO sime-talko, prodam. ® 633-344 9113 m* AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj ® 216-245 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava Forma MARTIN GRUBIC rojen 1915 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 6. julija 1992, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA ZUPANCA rojenega 1. novembra 1924 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena so-žalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. BeČanu in dr. Rupnikovi iz Inšituta Golnik za zdravljenje. Prisrčna hvala tudi g. dekanu Slabetu za lepo opravljen obred, govorniku g. Dolinarju za lepe poslovilne besede in pevcem iz Naklega za ganljivo petje. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Pavla, hčerki Milena in Vanja z družinama Voglje, 6. julija 1992 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stric, ded in praded NACE NAGLIC V neizmerni žalosti se najiskreneje zahvaljujemo dobrim sodedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih in za izrečeno sožalje. Hvala tudi vsem za veliko lepega cvetja. Najlepša hvala tudi pevcem iz PREDO-SELJ in izvajalcu TIŠINE, organizaciji ZB Zgornja Bela za spremstvo s praporom. Iskrena hvala tudi gospodu patru Polikarpu za lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! Tupaliče, 7. julija 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre, tete in svakinje ANICE TROJAR Zaglobove mame iz Ojstrega vrha se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom - predvsem pogreb-cem, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo pevcem, govornici Mici za lepe poslovilne besede, aktivu ZB NOV in praporščaku Tonetu, društvu upokojencev ter članom kolektiva "ELEKTROMOTORJI" Železniki. Posebno zahvalo smo dolžni dr. MOŽGANU za dolgoletno zdravljenje in bolniški sestri MINIKI ter družinama MOHORIČ in PORENTA za nesebično pomoč. Vsem, ki ste jo imeli radi in nam na kakršen koli način pomagali, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ojstri vrh, Jesenovec, 3. julija 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, deda in tasta VIDA LIEBHARTA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter za izraženo sožalje in darovano cvetje. Vsi njegovi! Kranj, 7. julija 1992 t ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tašče KATARINE BABIC rojene 30. aprila 1900 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obed in izrečene besede. Cerkvenemu pevskemu zboru iz Lesc in oktetu iz Predoselj za zapete pesmi, vsem sorodnikom, sosedom, znancem, faranom iz Lesc in praporščakom za spremstvo. Hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin. Vsi njeni! Britof, Kranj, Lesce, 5. julija 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage in skrbne mame, stare mame, sestre, tete in svakinje KAROLINE DRŽAJ rojene Šmajdek se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Iskre Števci in Iskre Tel za izrečeno sožalje, darovano cvetje in slovo na njeni zadnji poti: Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI: hčerki Marija in Marjana z družino ter ostalo sorodstvo Kranj, Celovec, Stratford upon Avon, 4. julija 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE ŽELEZNIKAR iz Javornika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom za pomoč in lajšanje bolečin ob času slovesa. Enako tudi vsem, ki ste jo med dolgo boleznijo obiskali na njenem domu. Posebej se zahvaljujemo dr. Grošlju za dolgoletno skrb, za njeno zdravje in obiske na domu. Duhovnikoma g. Razingerju in g. patru Leopoldu za lepo opravljeni obred ter pevcem okteta LIP - Bled za lepo zapete poslovilne pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami, še enkrat prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti drage mame MARIJE ERŽEN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter praporščakoma. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Nekaj utrinkov z izleta bralcev Gorenjskega glasa Minulo soboto smo pripravili izlet za naročnike Gorenjskega glasa - s tremi luksuznimi avtobusi Alpetourja Potovalne agencije Kranj smo bili v Celovcu in na Vrbskem jezeru. V Celovcu smo obiskali največjo in najlepšo mestno cerkev Sv. Egidija. Po zaključku predstavitve cerkvenih znamenitosti smo cerkev napolnili z ubranim petjem nabožnih pesmi - tudi drugi obiskovalci v prelepem celovškem sakralnem biseru so se nam pridružili. Kdor je v Otoku (Maria W6rth) naročil kavo, sok ali pivo in želel plačati s slovenskimi tolarji, je od odločnega natakarja dobil podroben finančni poduk: pri njem se ne more plačevati niti z dolarji niti s tolarji! Na izletu smo ugotovili, da Gorenjci nismo ravno svetovni popotniki. Kar osem je bilo takih, ki so se prvič peljali skozi ljubeljski predor (kar je pomenilo dodatnih osem praznih fra-kljev!) in trije so se rajši peljali z avtobusom ob Vrbskem jezeru kot z ladjo po njem. Glede petja pred Mestno hišo v Celovcu pa ni bilo izjem: v en glas smo jo urezali - kot Gorenjski glas! Ker so s sklepčnostjo pri nas že od nekdaj težave, tudi Trio Andreja Ažmana ni bil kompleten. Basistu Jerneju Tišlerju je v narodni noši teklo od čela po Celovcu, njegov brat Boštjan, kitarist, pa je bil raje v službi. Pod vtisom priljubljene rubrike »Kakšne so cene« na poslovnih straneh Gorenjskega glasa smo malo primerjali, kakšne številke so na artiklih avstrijskih trgovskih polic. In smo našli marsikaj: komplet treh pleskarskih čopičev za 19,90 ATS, par bombažnih moških nogavic za 9,90 ATS, vedro s 4 kg riža za 45,60 ATS, kopalni plašč iz frotirja za 199.- ATS... Ugotovili smo tudi, da Modri Janez še ni bil na Koroškem, kajti šolske potrebščine so za avstrijske šolarje mnogo cenejše, kot jih nam ponuja Modri Janez. Mamica, ki je brskala med temi cenami, je pikro pripomnila, da bi moral Modri Janez biti rdeč - od sramu. Cena izleta z Gorenjskim glasom in Alpetourjem Potovalno agencijo Kranj v Celovec, na Vrbsko jezero in še kam, je bila vsega 500.- tolarjev. Izžrebani naročniki so bili seveda gostje Gorenjskega glasa. Udeleženci, ki so se Gorenjskemu glasu zahvalili za tako lep in obenem poceni izlet, so povedali tudi to, da so samo za avtobusno vozovnico zjutraj do Kranja in zvečer domov plačali skoraj toliko. Gorenjski glas je vsem, ki so šli z nami v soboto na izlet, poslal skupinsko barvno fotografijo, ki je bila posneta pred zmajem Lindvvurmom v Celovcu. Ampak malo je manjkalo, da bi fotoreporter Peter Kozjek ostal na Ljubelju - za carinske formalnosti okrog svoje opreme je porabil več časa, kot trije polni avtobusi potnikov. Če se ne bi nanj spomnil Tone Fende, bi Peter moral preteči precej več kot od mejne zapornice na Ljubelju do začetka predora. Z ladjo po Vrbskem jezeru Prijetno in ne tako drago! Kraji ob Vrbskem jezeru so dobro in pogosto povezani z ladijsko zvezo. Družinska karta /dve odrasli osebi in največ 3 otroci do 15 let/ za vožnjo v eno smer s poljubnimi postanki, stane 300 ATS v preprodaji, oziroma 330 ATS kupljena na ladji. Enodnevna karta za neomejeno število voženj stane za odrasle 130 ATS v preprodaji oz. 150 ATS na ladji, za otroke pa 65 oz 75 ATS: Karte lahko kupite na mestni avtobusni postaji na Heili-genngeistplatz /pri Quelle/, ali v Kdrntner Landesreiseburo na Novem trgu - Neuer Platz. Prav tako je zanimiva vožnja po Lend kanalu iz centra Celovca do Vrbskega jezera. Vkrcate se blizu blagovnice Quelle -čez križišče proti zahodu, vožnja do zadnje postaje pa traja 45 minut. Povratna karta stane 40 ATS za odrasle oz. 20 ATS za otroke, kupite pa jo ob vkrcanju. Odhodi so vsak dan ob 10.25, 12.25, 14.25, 16.25 in 18.10 uri. D REVI POD SKALCO Ljubiteljem narodnozabavne glasbe je na voljo čuda raznih »naj« lestvic - od Lojtrce, Naj viže Radia Kranj in Gorenjskega glasa, lestvice Radia Žiri itd. Najboljši ansambli po izboru bralcev Slovenskih novic se bodo drevi ob 20. uri predstavili na Zelenem večeru v Bohinju Pod Skalco. Najmanj, kar privrženci posameznih ansamblov pričakujejo, je nastop njihovega priljubljenega ansambla na taki prireditvi. Zato bodo kolegi iz uredništva Slovenskih novic drevi v Bohinj pripeljali vse ansamble, ki so jim bralci namenili največ glasov. Zataknilo se jim je le pri osmouvrščenih Fantih z vseh vetrov. Fantje so namesto nastopa Pod Skalco rajši izbrali veselico, kjer jim bo kanilo 1.500 DEM. Ko bomo v Gorenjskem glasu v sodelovanju : Radiom Kranj jeseni spet začeli »Naj vižo«. se le spomnite na Fante z vseh vetrov in njihovo »zagnanost« do glasovalcev. V Bežkovi vili v Kranju odprli Hranilnico LON Hranilnica bo razpisala delnice Kranj, 9. julija - Danes popoldne so s kratko slovesnostjo odprli Hranilnico LON, ki ima prostore v izjemno lepih prostorih nekdanje Bežkove vile v Kranju (Koroška 27). Ustanovilo jo je 43 zasebnikov, prihodnji torek pa bo objavljen razpis za odkup 10.000 delnic. I KOLIKO JE VREDEN TOLAR Delniška družba Hranilnica Lon je bila ustanovljena 16. junija, ima 43 ustanoviteljev, vsi so zasebne fizične osebe, ki so vložile potrebni ustanovni kapital. S tem denarjem so lahko kupili potrebno opremo, da so niče Lon Slavko Erzar je dejal, da bodo plasmaji zaradi njihove varnost razpršeni in da bodo dajati tudi posojila na podlagi zastave premoženja. Hranilnica Lon bo v torek, 14. julija, razpisala še 10.000 Hranilnica Lon ima v najemu izredno lepe prostore bivše Bežkove vile, med uslužbenci banke je tudi Igor Rupar, nekdanji ravnatelj Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj. Foto: P. Kozjek v najetih prostorih lahko začeli poslovati. Hranilnica Lon (kar tolmačijo kot ljubezniv osebni način) je prva hranilnica v Sloveniji, ki je za svojo dejavnost dobila dovoljenje Banke Slovenije in ima potemtakem ustrezna jamstva za hranilne vloge, kakor določa nova bančna zakonodaja. Hranilnica je dobila dovoljenje za opravljanje poslov na območju petih gorenjskih občin. Hranilnica Lon ima hranilne vloge zavarovane pri poslovni banki Kreditanstalt - Nova banka Ljubljana. Zbirala bo hranilne vloge, s poudarkom na tolarskem varčevanju, depo-zitivno bo poslovala z obrtniki in manjšimi pravnimi osebami z devizno klavzulo ali brez nje, v torek, 14. julija, bodo odprli menjalnico. Seveda bo dajala tudi posojila, direktor Hranil- delnic, od tega 7.000 navadnih in 3.000 neimenskih, neglaso-valnih delnic, razpis bo odprt do konca letošnjega leta. Delnica se glasi na 50 mark v tolarski protivrednosti, glasovalne bodo imele po en glas. Po pet glasov pa imajo delnice ustanoviteljev. Ustanovitelji, ki imajo svoje delnice vpisane v delniški knjigi, lahko svoje delnice prodajo tako, da jih morajo naprej ponuditi v odkup ostalih ustanoviteljev, šele nato izven tega kroga. Ker bo pretežni del delnic imenskih, bodo v Hranilnici vedeli, kdo je njihov lastnik. Slavko Erzar je dejal, da letos dobička še ne bodo delili, ohraniti pa seveda nameravajo vrednost izdanih delnic, prihodnje leto pa delničarji že lahko pričakujejo dividendo. • M. Volčjak Ledine, julija - Sneg, ki je minulo zimo zapadel na nekaterih visokogorskih ledenikih tudi sredi poletja omogoča imenitno smuko in prijetno osvežitev. Na ledeniku pod Skuto (na Ledinah) je letos snega nadpovprečno veliko, vlečnica obratuje in zlasti preko vikendov je na smučišču izredno živahno. Ker so slovenske meje od lanskega junija postale prave odprte evropske meje, na Ledinah smuča veliko Abstrijcev, ki se na ledenik pod Skuto pozpnejo preko meje i osebno izkaznico. Planinsko društvo Kranj, ki skrbi za planinski objekt na Ledinah ter obratovanje vlečnice, pa je letošnje poletje v knjigo gostov vpisal tudi smučarje iz Francije, Velike Britanije in Nemčije, ki so bili navdušeni nad lepoto Kamniško Savinjskih Alp. Foto: F. Ekar V menjalnicah so bili v četrtek, 9. julija, ob 13. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka Kranj 51,10 52,65 7,15 7,38 Aval Bled 51,00 52,30 7,10 7,45 Geoss Medvode 51.50 52,65 7,20 7,44 (lira nakupni 6,5, prodajni 6,87) Gorenjska banka Kranj 49,30 52,60 6,80 7,45 Hida, lj. tržnica Ljubljana 51,80 53,00 7,10 7,50 KZ Sloga 51,30 52,50 7,12 7,40 Otok Bled 51,10 52,10 7,20 7,34 Partner Kranj 50,50 52,50 7,17 7,45 SKB Kranj 50,50 52,50 7,17 7,45 Slov. hran. in pos. Kranj 51,10 52,30 7,15 7,35 Ljubljanska borza: Na torkovi dražbi so bili nekaj višji, prometa z državnimi obveznicami prve izdaje ni bilo, prodali pa so 402 lota državnih obveznic druge izdaje, pri katerih je tečaj narastel z 71 na 71,8 odstotka. Lastnike je zamenjalo 220 lotov obveznice mesta Ljubljana, pri čemer se tečaj ni spremenil, prodali pa so kar 3.126 lotov obveznic Gorenje (90 odstotkov v aplikacijah), ki so se pocenile za 0,1 odstotka. Med delnicami na prostem trgu so šle v promet delnice Mladinske knjige, prodali so 204 lote, cena se jim ni spremenila ter 39 delnic Nike, katerim je cena padla za slabe 4 odstotke. Pri blagajniških zapisih Banke Slovenije v tuji valuti je promet znašal 40 lotov, vrednost marke je s 50,5 narasla na 52 tolarjev. Zlata borza: Na torkovi zlati borzi se"je zlato podražilo za 40 tolarjev in gram je veljal 1.020 tolarjev. V primerjavi s ceno zlata na svetovnem trguje na Ljubljanski borzi zlato dražje za 10 odstotkov. Pri zlatem denarju je bilo največ prometa z zlatniki Dunajske filharmonije. Na četrtkovi dražbi je lastnike zamenjalo 650 lotov državnih obveznic prve izdaje, ki jim je tečaj porasel na 113 odstotkov, in 300 lotov državnih obveznic druge izdaje, ki jim je tečaj porasel na 72,6 odstotka. Veliko prometa je bilo ponovno z obveznicami Gorenja, prodali so kar 562 lotov, tečaj je narastel na 80 odstotkov, dokaj velik je bil tudi promet z obveznicami PTT Ljubljani, prodali so 342 lotov, tečaj je narastel na 86 odstotkov. Pri delnicah je lastnike zamenjalo 100 lotov delnice Nike, cena se jim ni spremenila. Promet z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v tuji valuti je znašal 24 lotov, vrednost marke je narasla s 52 na 52,5 tolarja. Prihajajo novi vojaki - V teh dneh bo v kranjsko vojašnico prišlo 400 novih vojakov, ki bodo služili vojaški rok v Kranju dva meseca in pol, nato pa bodo odšli na bojno usposabljanje v vojašnico na Bohinjski Beli. Vojašnico na Beli zdaj obnavljajo in jo bodo predvidoma odprli septembra. Slavnostna zaprisega pa bo v kranjski vojašnici 18. julija. D. S. - Foto: Jure Cigler Zbil sedemletnega otroka Sv. Duh - Tu se je v sredo, 8. julija, nekaj čez šesto popoldne zgodila huda prometna nesreča. 32-letni Tone Volčjak je z osebnim avtom vozil od Žabnice proti Škofji Loki. Blizu podjetja Loka avto pri Sv. Duhu je kakšnih sto metrov pred seboj na levi strani ceste opazil skupino ljudi, med katerimi sta bila tudi dva otroka. Kljub temu hitrosti (omejitev je 60 km na uro) ni zmanjšal. Ko je pripeljal kakšnih 25 metrov pred skupino, je cesto nenadoma prečkal sedemletni otrok. Voznik je sicer zaviral, vendar trčenja ni mogel več preprečiti. Otroka je zadel na svojem voznem pasu, ga na pokrovu peljal še kakšnih 30 metrov naprej, nakar je otrok padel z avla na nasip ob desni strani ceste. Otroka so hudo ranjenega odpeljali v UKC, policisti bodo voznika ovadili tožilstvu. Vlomilec odnesel 2.400 mark Kranj - Ne/nanec, ki je vlomil v stanovanje v ulici Tuga Vidmarja, je v omari našel 2.400 mark in jih seveda odnesel s seboj. 6. julija ponoči pa je za zdaj še neznan vlomilec razbil okno in tako prišel v trgovino Fitness shop v ulici Staneta Žagarja. Lastnika je okradel za 10.000 tolarjev. Naslednjo noč so imeli nepovabljenega gosta v piceriji Venecija. Neznanec je "vstopil" skozi straniščno okno ter iz predala točilne mize odnesel 20.000 tolarjev, 100 mark in 700 šilingov.