PRIMORSKI DNEVNIK Pečana v gotovini ™*h. Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 20 (8113) TRST, torek, 25. januarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Jutri in pojutrišnjem Colombova posvetovanja s predstavniki vseh strank Obsodb« proti štirim portugalskim antifašistom REFERENDUM 0 RAZPOROKI KLJUČNO VPRAŠANJE ZA POZITIVNO REŠITEV SEDANJE VLADNE KRIZE O tem soglašajo tudi republikanci - Socialisti zahtevajo hitra in jasna pogajanja - Berlinguer: KD se mora izreči o novem zakonu o razporoki . RIM, 24. — Colombo je določil koledar posvetovanj za rešitev l*dne krize. Kot se je zgodilo že ob vladni krizi julija 1970, se "Hndatar n« bo omejil samo na pogovore s strankami koalicije, pač Pa Jih bo razširil tudi na opozicijo. Posvetovanja s ----_ strankinimi dele- »ac'iami se bodo začela v sredo “• januarja. Zjutraj bo Colombo ‘Prejel delegaciji PRI in PSDI, podane pa PSI in KD. Naslednjega n® bodo na vrsti pogovori z za- llnSniki KPI' Pu' PSIUP' MSI' PD , ' neodvisne levice, mešanih sku- P|n in Volksparteia. To bo samo pr.vi krog posvetovanj, med kateri-"r.bo moral Colomb0 ugotoviti, če “"stajajo možnosti za sestavo vlade stinh ali v treh. šele potem se sv ,,Zad jutri dopoldne v dvorani zvezne Upščine pričela druga konferenca , komunistov Jugoslavije, na ®teri bo sodelovalo 365 delegatov. ®*e8 delegatov se bodo konference "^težili kot gostje člani predsedstva »k • delegac*ie >n zastopniki zvezne upščine, zveznega izvršnega sveta, Uzbeno-političnih organizačij, tajni-. Centralnih komitejev zveze komu-rePublik in pokrajin in pred-komisij predsedstva ZKJ. *aKV°^n° Poučilo o aktualnih nalo-izv -ŽVeze komunistov bo podal član Vlah e®a biroja predsedstva Veljko ^ poročilo o družbeno-gospo- bir ■ em Položaju pa član izvršnega Vtoh* • preds«dstva Kiro Gligorov. O brni gradiva, o glavnih točkah evnega reda (o razvoju in aktual-sl Slogah, o aktualnem n,,,3? Položaju in nalogah ki lstov m o osnovah za 80 bili objavljeni pred konferen-fereSm° Ze P°r°oali. Jutrišnja kon-ju 3<:a Je drugi sestanek komunistov je ^8Vije 130 devetem kongresu, ki Ou marca leta 1969. Prva konfete Ka Zveze J« bila 29., aktualnem gospodar-zveze ko-o osnovah za sklepe), komunistov Jugoslavije Del *n 31. oktobra 1970. 0 konference, ki bo javno, bo -“»iti«, ki uu javno, uu ^alo 140 domačih in 120 tujih 3ariev iz 24 držav. Poleg stalno Pred lt-'ran'i| tujih novinarjev so istva poslala tudi svoje poseb-p^očevalce. »eji 6dSedstvo ZKJ je na današnji vrjn Spreie!° odlok o organizaciji iz-članlga . bir°ja predsedstva. Osem-i* vsul Izvr8ra hiro (po en zastopnik Predstu repuhlike in pokrajine) voli bir0 ,T | V0 iz svojih vrst. Izvršni 8voje Bole. e‘uje kot kolektivno telo in za *“ieg t ° nagovarja predsedstvu. govar- • 3 d'ani iZVI"šnega biroja od-deio ^aj° tudi individualno za svoje stvu ^ izvršnemu biroju in predsed-°kviru ZVr^n' hiro delje in odloča v Na Vj 8v°je pristojnosti samostojno. D°treh' Sejah izvršnega biroja po Hih J a°d®lujejo tudi tajniki izvrš-rePubl?bt,i^ev t-R zveze komunistov teja , In Pokrajin in tajnik korrii-Jug0 , °uference Zveze komunistov armatpV1ie v jugoslovanski ljudski skrb; , Izvr8ni biro ima tajnika, ki Ve jn a arganizacijo dela, za pripra-dujp sklicanje sej, katerim predse-PfedseH tJ3'* Po.Preslovi gostilni. DKKr^eka so karabinjerji izsledili P ‘bhžno 24 ur po napadu v begun-^e'm. taborišču pri Padričah. Pod-.rstnik javne varnosti Marino Zec-j3131 je izvedel od osebja taborišča, JI s*? zgodaj popoldne dospela v borišče dva nova prišleca, poljska pavijana. Takoj se je odpeljal v l^če in povabil Poljaka, naj mu bdi na kvesturo. Tu je najprej od-r1 njegov kovček in med bežno kon-°lo opazil, da sta bila bela srajca n suknjič rahlo okrvavljena. To je aJPeda v njem vzbudilo še večji «un in tako pričel zasliševati Po-Irka, ki je kmalu klonil in priznal, 03 Je napadel ruskega apolida. Včerajšnja razprava se je pričela “^zaslišanjem Kvvieka, ki je sedel ^zatožni klopi za rešetkami. S Pbnttčjo neke mlade Poljakinje » Prevajalke iz begunskega taborišča PJ Padričah je pričel mimo in ti- 30 Pripovedovati porotnikom zgodbo r^jega potovanja iz Zagreba do ju-“javansko « italijanske državne Takoj v začetku je priznal, j3 j® zabodel Konstantinova, vendar zaradi silobrana (kuhinjski nož r3 je Rusu zapičil deset centime-®0v globoko v telo, na desni stra- 31 lopatice). V neki restavraciji v ^agrebu so se on, njegova prijatelji-j"3 (fn ne žena, kot so do včeraj vsi “aalfli) in Konstantinov sporazumeli a ilegalen prehod čez mejo. Polaka bi se v Italija marala združiti skupino 72 poljskih Ciganov, ki so Prijd dnevi odleteli z ronškega leta-Jsoa na Švedsko. Na predsedniko ° vprašanje, koliko denarja je i-T3' Pri sebi, je Poljak odgovoril, 3 razpolagal s približno 230 usoč dinarji. .Po domenku v zagrebški restavra-riji so vsi trije stopili na avtobus lr* se odpeljali do Divače. Vozov-mce je za vse kupil Kwiek. Med vožnjo je Konstantinov pripovedoval ? težavah pri prekoračenju meje J. jih opozarjal na nevarnosti. V JrJ.vači so izstopili in se peš napo-“li proti meji. V Brestovnici so za .P Postali in za pokopališkim obrten malicali. Medtem ko sta jvwiek in njegova prijateljica zaužila nekaj kruha, se je Konstantinov °“1 steklenice konjaka, ki jo je Po-- t kupil v Zagrebu. ^r- Carsi: «Pa ste ga pustili piti!» Kwiek: »Skraja že. Ko pa sem vi-[j3*- da se ga je malce preveč ,na-Jaal’, sem mu vzel steklenico. Ker 130 bili tik pred mejo, je bilo to telo nevarno ...» Pot se je vila skozi gozd In v ne-em trenutku je Rus dejal, da manj-ata do meje le še dva kilometra. 0 Približno četrt ure pa je Kon-“tentinov dejal, da so v Italiji. _rakaj jo nastal prepir? Tu so si ^Jeevanja zelo nasprotujoča. Obto-*ei^c je dejal sodnikom, da so se Zagrebu dogovorili, da jih Rus rj^Pelje prav do begunskega taborila pri Padričah. Zdaj pa naj bi Tedoma menjal karte. Kwiek je tejal, da je dolgo časa prosil Kon-jtentinova, naj ju spremi do Padrič. *** Pa ni hotel ničesar slišati o 1® nastal prepir. V nekem tre-utku je Konstantinov izvlekel iz že-P® kuhinjski nož in z njim hotel na-Jjpi Kwieka. Ta se je seveda bra-, te med divjim pretepom zasadil •‘‘°skemu nož v hrbet. sem se samo braniti, ne pa aorti* je (je pripomnil Kwiek. Nato je pričela Kwiekova prijate-v*ca pripovedovati, da je prepir na-^ai zato, ker je Konstantinov zah-nival še nekaj denarja, Kwiek pa J imel več niti dinarja v žepu. Ko i tegledala svetlikajoče se rezilo, 3 ,J® onesvestila (bila je noseča v j^tern mesecu) in prišla k sebi šele ^®neje, ko je že bilo vse končano, povsem drugačno inačico o ck>-sodku jg dal porotnikom Konstand-3v. že takoj skraja je dejal, da 3 v Zagrebu sploh niso dogovorili ? nobeno pomoč ampak so samo jV^ajno vsi trije skupaj stopili v ** avtobus. Konstantinov naj bi bdi namenjen na Reko, ne pa v Divačo. Corsi: cAmpak kasneje ste te sporazumeli?! ne mogel hoditi.* Dr. Corsi: «Pa ste ju kljub temu pospremili.* Konstantinov je tudi priznal, da se je med potjo proti državni meji precej napil in se zato med pretepom ni mogel 'pošteno’ braniti. Po njegovem mnenju naj bi Kwiek izvlekel iz žepa nož in ga v roparske namene zabodel v hrbet. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je to storil, Konstantinov ni znal odgovoriti. Najprej je dejal, da zaradi denarja. Kmalu nato pa se je popravil in dejal, da ga je Kwiek napadel, ker ni bil prepričan, da so že v Italiji. Napadel pa naj bi ga tudi zato. ker se ga je hotel znebiti. Bal naj bi se, da bi ga Kon- Konstantinov: »Da, da. Ubiti. Rotil sem ga, naj me pusti pri življenju, a on mi je divje večkrat zapičil nož v telo.* Po zaslišanju dveh karabinjerjev iz bazovske postaje, je spregovoril javni tožilec dr. Brenči. Uvodoma je naglasil, da je primer težak, saj je povsem jasno, da tako obtoženec kot priče ne govorijo resnioe. Nasprotujoče, nejasne in nelogične izjave to samo potrjujejo. Na koncu svojega govora je izrazil mnenje, da ne verjame, da bi Kwiek hotel ubiti Konstantinova in zategadelj ne moremo govoriti 0 poskusu umora. Zato je predlagal blažjo opredelitev prekrška poskusa umora v hude telesne poškodbe in v ta namen predlagal za obtoženca 1 leto in 4 mesece zapora. Razprava se bo nadaljevala in v obmejni trgovini s Slovenijo Manj kupcev i druge strani meje - Skoro 103 milijarde hranilnih in drugih vlog pri denarnih zavodih stantinov prijavil jugoslovanski mi- . zaključila danes dopoldne, ko bo Dr. Corel: .In v„ J. hoW »ut J KS taVSTrSŠS ............................,...mmmmmmmmmm VESTI Z ONSTRAN MEJE «ORANŽ.NA VARIANTA* GLEDE OBALNE CESTE Ta varianta predvideva modernizacijo in razširitev sedanje ceste ter zgraditev novih cestnih pasov med Koprom in Izolo, Možna gradnja posebne tovorne ceste Predstavniki slovenske obale so se na širšem posvetovanju pogovorih o trenutnem položaju v zvezi z izgradnjo obalne ceste Strokovnjaki so namreč pripravili tri variante in predračun stroškov. Po dokaj obsežni razpravi so se na posvetovanju odločili za tako imenovano coranžno varianto*. Le-ta predvideva modernizacijo sedanje obalne ceste in zgraditev novih cestnih pasov le na relaciji Koper - Izola. Razen tega bi zgradili na večjih vzpetinah pomožne cestne pasove za počasna vozila. Ta varianta predvideva tudi ureditev zelenih pasov ob cesti, saj je njen namen ne samo povezovanje vseh večjih obalnih mest ampak tudi splošno turistični. Medtem ko je oranžna varianta dokaj racionalna, pa so druge variante mnogo bolj zahtevne in zapletene, saj bi bilo treba cesto skoraj na novo zgraditi. Udeleženci posveta pa so se zavzeli tudi za zgraditev posebne tovorne ceste, ki bo obšla vsa večja obalna mesta in bi služila tudi kot povezava med Slovenijo in Hrvat-sko. Seveda bo potrebno za zgraditev tovorne ceste čakati še precej časa, saj so velike težave že pri zbiranju sredstev za mertemej-šo obalno cesto. Udeleženci posveta so svojo odločitev glede oranžne variante že sporočili republiškemu cestnemu skladu. • • • Čez nedeljo je prišlo do hudega požara v okolici Strunjana. Vžgale so se namreč travnate površine. Kljub hitri in požrtvovalni intervenciji gasilcev in pripadnikov ljudske milice je zgorelo okrog 30 ha travnatih in z grmičevjem obraslih površin. Zaradi burje se ie požar namreč zelo hitro razširil. Pristojni organi so ooozorili prebivalstvo, da je v sedanjem suhem in vetrovnem vremenu velika nevarnost požarov. Zato je treba zelo pazljivo ravnati z vžigalicami, s cigaretnimi ogorki in z vsemi drugimi predmeti, ki bi lahko povzročili ogenj. Varisco za reden promet na pontebski žel. progi Deželni odbornik za promet Va-risco se je pri ministrstvu za promet zavzel za rešitev vprašanja o Po podatkih vestnika trgovinske zbornice za pretekli december se je promet v maloprodajni trgu vini v Gorici in na podeželju obdržal kar dober, čeprav je bilo opaziti manj kupcev z Jugoslovan skega področja, kar pa je bilo pričakovati v zvezi s tamkajšnjimi valutnimi spremembami in o čemer smo v našem listu že pisali. Prodaje na kredit in na o-broke so se odvijale nermalno, pač pa ni bilo izrednih likvidacijskih prodaj, ki pridejo ponavadi do izraza šele v januarju, proti koncu zimske sezone. V okviru videmskega sporazuma za mali obmejni promet pa so zabeležili povečanje uvoza iz Slovenije od 235 na 248 milijonov ter zmanjšanje izvoza od 403 na 228 milijonov. Tudi to je v zvezi s spremenjenim tečajem dinarja. Pri uvozu je prišlo v poštev: goveje in svinjsko meso, konji zn zakol in za delo, božična drevesca, povrtnina in krmske rastline, drva in industrijski les, ter lesni polizdelki in drugo. V Slovenijo pa so izvozili južno sadje, umetna gnojila, konfekcijsko blago, električni in hidravlični material, strojne in druge nadomestne dele, tudi za avtomobile, opeko, slaščičarske proizvode, aluminij in aluminijaste izdelke, cementne izdelke, keramične ploščice, žeVznino, sadna drevesca, razne plastične predmete, papir in pisarniške potrebščine ter celo en klavir. Urad za inozemsko trgovino pri trgovinski zbornici je v decembru izdal tudi več potrdil o izvoru in overovil račune za izvoz blaga v številne evropske in izvenevropske države. Pri tem je šlo skoro izključno za proizvode lokalne industrije, med katerimi so bili industrijski hladilniki, marmorne plošče, vino, elektromotorji, električni material, peči za kopalnice itd Naj omenimo tudi, da je znašalo hranilno stanje pri poštnih hranilnicah v mesecu oktobru 12,8 milijarde lir od tega okrog 7,3 milijarde v poštnih bonih. Pri drugih zavodih na Goriškem pa so imeli okrog 90 milijard vlog od katerih 57 zasebnikov in zasebnih podjetij. v a Im statistiko je pripravil gori-ški inštitut za sociologijo (ISIGj, goriska hranilnica in posojilnica pa je to študijo finansirala. Odv. Deveta« je povedai, da je dežela mnogo prispevala oodis: v finančni obliki bodisi v obliki zakonov, da bi se ta problem čim-prej rešil. Vse prisotne goste je nato pozdravil predsednik ISIG profesor Pagura, posebno zadovoljstvo pa je izrazil zaradi prisotnosti profesorja Koršiča iz Nove Gorice. Sledila so delovna poročila. prometu po pontebski železniški progi. Kakor smo poročali tudi v našem listu, se je namreč v zadnjem času blagovni promet tudi na tej progi občutno skrčil zaradi številnih potniških vlakov, ob božičnih in novoletnih praznikih. V zadnjem mesecu je zato po eni strani začelo primanjkovati blaga iz uvoza, ki ga nujno potrebujejo deželne industrije, po drugi pa se je tudi izvoz občutno zmanjšal. Največjo škodo so menda utrpela špedidj-ska podjetja, promet pa se je v določeni meri zataknil tudi v tržaški in tržiški luki. Odbornik Varisco je s posebno brzojavko obvestil podtajnika na ministrstvu za promet Cengarleja o resnosti položaja. Dežela je v tej zvezi zagotovila, da bo budno sledila nadaljnjemu razvijanju dogodkov na tem področju. Umrl je deželni svetovalec Schiavi V nedeljo dopoldne je v videmski bolnišnid podlegel neizprosni bolezni 43-letni ing. Fausto Schiavi, načelnik svetovalske skupine Furlanskega gibanja v deželnem svetu. Danes dopoldne bo na posebni seji ! nejših mož na znanstvenem po-deželnega sveta predsednik Ribezzi i dročju, tudi deželni odbornik za počastil njegov spomin, nakar bo j zdravstvo odv. Devetag. Prouče-svet prekinil sejo. Ing. Schiavi je sodeloval v deželnem svetu od leta 1968 do lanskega leta, ko je nenadoma izostal. Zmanjkalo je njegovo živahno delovanje v korist furlanskega prebivalstva in zlasti furlanskih gornikov, za katere se je zavzemal z veliko prizadevnostjo. Rojen je bil namreč v Pontablju, kjer je bQ tudi izvoljen za deželnega svetovalca z 2.345 preferenčnimi glasovi. Od leta 1967 je bil ing. Schiavi predsednik Furlanskega gibanja, pred leti pa je bil podžupan pontabeljske občine. Pokojni zapušča ženo in dva otroka. Na Schiavijevo mesto v deželnem svetu bo stopila prof. Puppini - D'A-rago, profesorica na srednji šoli, ki je na voutvah v letu 1901* prejela v tolmeškem volilnem okrožju 588 preferenčnih glasov. V istem o-krožju je bil izvoljen tudi deželni svetovalec MF prof. Cecotto, in sicer s 1-490 preferenčnimi glasovi, Furlansko gibanje ima v deželnem svetu tri predstavnike, in sicer poleg že omenjenih še svetovalca G. Di Caporiacca. Sestanek o spastičnih otrocih V nedeljo je bil v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici sestanek, na katerem so obravnavali problem spastičnih bolnikov. Sestanka se je udeležil, poleg vid- Nocoj debato o Gorici v letih 1940-43 Nocoj ob 18.30 bo v Krožku za svobodo kulture v Ulici Dante debata o položaju v Gorici v letih 1940-1943, Debato bo vodil prof. Teodoro Sala iz Trsta. Podobni debatni večer je že bil pred nekaj dnevi. Oba sledita javnemu predavanju o goriški fronti, ki ie bilo pred nekaj meseci v dvorani pokrajinskega sveta. V soboto seja pokrajinskega sveta V soboto bo v Gorici prva letošnja seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu imajo točke, ki so ostale od prejšnjih dnevnih redov, govorili pa bodo o letošnjem proračunu pokrajinske uprave. Prejšnjim so dodali samo eno točko: o-stavko svetovalca PSIUP geometra Giovannija Polettija in njegovo zamenjavo z arhitektom Marassijem iz Ronk. ne bo smel poučevati.: Šolski skrbnik je izrekel ta ukor, potem ko jt razveljavil prav tako nezaslišan ukrep ravnateljice. Vprašanje Skerka in Seme predsednikoma zbornice In senata Mislili smo, da je zadeva o-krog profesorja Marjana Komjan-ca. ki je poučeval verouk na slovenski trgovski ioli v Gorici zaključena. Ni bilo tako. Goriški šolski skrbnik je na eni strani razveljavil sklep ravnateljice, ki je omenjenega profesorja odpustila iz službe: ravnateljica ni imela te pravice. Nekaj dni pozneje pa je šolski skrbnik, upoštevajoč obstoječe zakonske predpise, dal profesorju Komjancu strog ukor: pet mesecev ne bo poučeval na šoli in zaradi tega ne bo dobival niti plače. Šolski skrbnik je ta ukor sprejel na podlagi zakona 9. marca 1955, štev. 160. Na podlagi tega zakona je morala o tej stvari odločati posebna komisija, sestavljena iz sedmih državnih funkcionarjev. Omenjena kazen je zelo huda in je zadnja pred dokončno izključitvijo od poučevanja. Prizadeti profesor UIIIMIIII|||||||||!it||||||||||||||||||||||||||||U|,| IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII ZANIMIVA AMATERSKA POBUDA VŠteverjanu radijski center za povezavo z zemeljskimi sateliti Radijski amaterji spremljajo potovanje satelitov in vesoljskih ladij • Nameravajo izdajati tudi meteorološka poročila Zdi se nemogoče, vendar imamo tudi v števerjanu vesoljski center za sprejemanje signalov in slik, ki jih pošiljajo razni sateliti, ki krožijo okoli naše zemlje. Zvedeli smo, da je skupina Goričanov ustanovila eksperimentalni center za sprejemanje vesoljskih signalov (Centro sperimentale ri-cespazio). Za svoj laboratorij so seveda izbrali primeren prostor, kjer bi bile radijske motnje najmanjše. Svoj center so torej postavili v Števerjanu. Ti improviziranj vesoljski znanstveniki imajo že precej radijskih aparatov, s katerimi sprejemajo signale, ki jih pošiljajo sonde, ki krožijo okoli našega planeta. Te signale ulovijo na posebne magnetofonske trakove in jih nato pošiljajo v katodno cev, s pomočjo katere si ustvarijo sliko. Na tak način si lahko ogledajo slike, ki prihajajo od oddaljene Afrike ali od arktičnih predelov naše zemlje. Pravijo pa, da ni njihov namen izključno zabavnega značaja, ampak da hočejo na ta način proučevati ter meteorološke pojave in priti do konkretnih rezultatov, ki bi bili v splošno korist. Eksperimentalni center je že se- daj v radijski zvezi z astronomskim observatorijem v Bochumu v Nemčiji ter z drugimi podobnimi observatoriji Člani tega centra si iz dneva v dan nabirajo novih izkušenj ter si za v bodoče zamišljajo sprejemati tudi signale, ki jih pošiljajo sateliti, ki krožijo okrog Lune in Marsa. Čeprav smo do sedaj naredili vse sami, to se pravi z lastnimi sredstvi, upamo, je dejal predsednik centra Ferruccio Martellani, da bomo v bodoče dobili pomoči tudi od drugod. še posebno zanimiv pa je postal ta center za števerjance, ki z zanimanjem in radovednostjo sledijo nenavackri dejavnosti, do katere je prišlo v njihovi vasi. 0 nedeljskem urniku cvetličarn V naši redakciji se je javilo nekaj ljudi, ki so nam izročili pismo s podpisom približno dvaiset oseb. Prvi podpisnik je gospa Alda Carrara Maresi. Prizadeti meščani sc pritožujejo nad dejstvom, da hočejo zveza trgovcev in prodajalci Vandalizem proti čebelam jd’ Neznani podleži so v spboto ali nedeljo razdejali čebelnjak, ki si ga je uredil ricmanjsid čebelar Bernard Žuljan na travniku svojega sorodnika Avguština Dobrila takoj pod Logom. Razmetali so vse panje, dva pa so vrgli na drugi travnik in na enega položili velik kamen. Iz panjev so vzeli satovje ali ga pohodili. Škoda znaša okrog 300 Konstantinov: «Da. Med vožnjo v'tisoč lir. Prizadeti čebelar je za- devo prijavil karabinjerjem iz Doline, id so uvedli preiskavo. Pričakujemo, da bodo preiskovalni organi odkrili krivce, ki morajo dobiti zasluženo kazen. Tako vandalsko početje proti čebelam v zimskem spanju in na škodo čebelarja, ki se z vso ljubeznijo ukvarja s čebelarstvom, je vse obsodbe vredno. POLICIJSKA KRONIKA Iz zlatarne v Rast elu so vlomilci odnesli za dva milijona zlatnine Vlom tudi v trafiko v Podturnu, kjer pa so morali tatovi predčasno pobegniti Komaj mesec dni po vlomu v zlatarno v Ul. Rastello moramo danes beležiti drug podoben vlom v isti ulici v »Goriško zlatarno*, ki jo vodi v hiši št. 26 47-letna Giuseppina Mi-schou. V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urad (bilo je ob 2.50) je neki avtomobilist v Raštelu opazil, da so bila odprta vrata omenjene trgovine. V njej ni bilo videti nikogar in tudi luči niso gorele. Zdelo se mu je sumljivo in takoj je obvestil kvesturo. Policija je takoj poslala na mesto izvidnico in v resnici ugotovila vlom v trgovino, kjer so iz izložbenega okna odnesli tatovi zeleno preprogo z urami, verižicami in vsemi drugimi dragocenostmi, ki so bile na njej Vse so v naglici naložili na avto, ki so ga imeli v bližini trgovine in kjer so na tleh našli še dve verižici, ki so jih očividno med prenosom izgubili, ter se odpeljali. Ko je priila policija, ni bilo o njih ne duha ne sluha. Pač pa so še istega dne našli na Placuti avto, ki so se ga poelužtil vlomilci. Po prvih ugotovitvah so vlomilci, ki so odprli s pomočjo krampa zapornico trgovine, odnesli za okrog dva milijona lir vrednosti. Tehnika vloma je bila približno ista kot pri vlomu prejšnji mesec v isti ulici in zato sumijo, da so bili isti vlomilci tudi tokrat Lastnica zlatarne, ki stanuje v neposredni bližini na št 18, Je dejala, da niti ona niti njena družina niso čuli ničesar, čeprav so morali vlomilci delati precej ropota s krampom, in jih je šele policija obvestila o vlomu. V noči od sobote na nedeljo pa so v zgodnjih jutranjih urah vlomilci vdrli tudi v trafiko Giovannija Pavlina v Podturnu, Ul. Venlero 2. Ker so pri vlomu vhodnih vrat delali precej ropota. Jih je slišal nekdo od hišnih stanovalcev, ter prišel pogledat na okno ln klicat pomoč. Vlomilci so v naglici pobrali nekaj cigaret in kolikor so lahko dosegli denarja ter se odpeljali z avtom, ki so ga malo prej ukradli v Ul. della Bona nekemu Giovanniju Battistonu. Po prvih ugotovitvah policije in na osnovi izjav očividcev sta bila pri vlomu zaposlena dva mladeniča: eden je ostal pri volanu avtomobila, pripravljen na pobeg, drugi pa je z vlomilsko pripravo odprl vhodna vrata v trgovino, kjer je v naglici pobral nekaj drobiža, dinarjev, cigaret in raznih kolkov v skupni vrednosti okrog 60 tisoč lir. Občni zbor Združenja krvodajalcev Svoj občni zbor so imeli prostovoljni darovalci krvi, združeni v svoji organizaciji, v kateri deluje tudi precej naših slovenskih rojakov. Občni zbor je bil v nedeljo zjutraj v prostoru krožka SA-FOG. Udeležilo se ga je nad 150 članov, predsedoval je Aldo Gal-las iz Medeje poročilo o preteklem delovanju pa je imel Remo Uri o Mulloni. V Goriški sekciji združenja prostovoljnih darovalcev krvi, ki ima svoje podružnice v skoro vsoh vaseh v trikotniku Gorica - Krmin -Gradišče, je bilo ob koncu poslovnega leta 946 članov. V dveletnem razdobju se je število članov povečalo za 141. V tem času so člani darovali kri 1.607-krat. Skupno so darovali 424,250 litrov krvi. Ob dveh svečanih priložnostih so podelili najboljšim članom srebrne in bronaste kolajne ter diplome. Med nagrajenimi so bili tudi nekateri Slovenci. V poročilu so tudi izrazili zadovoljstvo, da je deželna uprava izglasovala poseben zakon, na podlagi katerega so javno priznali vlogo, ki jo imajo krvodajalska združenja v naši državi. V zadnjih dveh razredih višjih srednjih šol so izvedli propagandna predavanja o krvodajalstvu. Izvolili so tudi nov odbor. Hudo ranjen kolesar v Gradišču Včeraj nekaj pred 17. uro je v Gradišču neki vojaški tovornjak, ki je prihajal iz stranske ulice in izsiljeval prednost, podrl 17-letnega kolesarja dijaka Ferruccia Zuccherija iz Aiella. ki se je peljal po Ulici Papa- lina proti domu. V goriški bolnišnici so mu ugotovili hude poškodbe na glavi z verjetnim prebitjem lobanje, zato so ga poslali na posebno zdravljenje v Videm, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Vojaško vozilo je šofiral 22-letni Graziano Brusco. • V četrtek zvečer ob 20.30 bo v predavalnici Palazzetto Veneto v Tržiču predavanje senatorja Šema o delavskih borbah v Istri od leta 1890 do 1945. Predavanju bo sledila debata. cvetlic zapirati cvetličarne ob ne-nedeljah. V Gorici je sedem cvetličarn. Ob nedeljah, razen ob izjemnih praznikih, so omenjene trgovine zaorte razen ene, dežurne. Meščani, ki so pismo podpisali trdijo, da je sedanji sistem odpiranja trgovin Dra-vilen, da je prav, da ostane ob nedeljah ena trgovina odprta Samo tako bodo lahko imeli ljudje možnost kupovati cvetlice tudi na praznični dan, ko je treba na kak obisk ali pa na pokopališče. Umrla je Marija Lavrenčič Sorodniki, znanci in prijatelji so včeraj popoldne spremili k zadnjemu počitku na goriškem pokopališču 61-letno Marijo Lavrenčič, vd. Calligaris, ki je po dolgi in hudi bolezni dotrpela v bolnišnici v Tržiču. Pokojnica Je bila rojakinja iz Doberdoba ter se je poročila v Gorico kjer je živela v Ul. Car-ducci 28. Bila je splošno znana in priljubljena žena ter bo ostala vsem, kj so jo poznali, v najboljšem spominu. Bratom in sestram, ki žive povečini v Doberdobu in na Vrhu, izrekajo znanci in prijatelji ob tej izgubi iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo. Mali oglasi Uprava Primorskega dnevnika v Gorici išče osebo, ki bi ob nedeljah raznašala list v mestu. Informacije na upravi v Gorici, Ul. 24. maja 1. SINDIKALNE VESTI DELAVCI SO ZASEDLI TOVARNO V GRADEŽU Za posredovanje deželne uprave in prefekture V tovarni v Villeasah zopet začeli z delom Notra-ija komisija v predelovalnici rib «Safica» v Gradežu je skupaj s tremi sindikati te kategorije napovedala stalno zborovanje delavcev tovarne, ki traja že od 21. t. m. Okrog 300 delavcev te tovarne se v izmenah vrsti v tovarni, kjer zasedajo v prostorih menze in obravnavajo sindikalne probleme v zvezi z ukrepi za o-hrambo svojih pravic Od petka do nedelje so se zglasili številni predstavniki strank in krajevnih organov v tovarni in izrazili delavcem svojo solidarnost v njihovi borbi za osnovne pravice. Med obiskovalci naj omenimo deželna svetovalca Bergomasa in Rizzija, župana in podžupana iz Gradeža Reverdita in Silvani-}a, poslanca Dina Marocca, predstavnike strank PSI, KD, PSIUP itd. Posebna delegacija delavcev SA-FICA je bila na goriški prefekturi v spremstvu pokrajinskih tajnikov treh sindikatov; sprejel jo Je dr. Carrato, kateremu so obra- zložili položaj v tovarni in svoje zahteve. Sindikalni predstavniki so zaprosili tudi za nujen razgovor s pristojnima deželnima odbornikoma prof. Dulci jem in Stop-perjem. Te dni so na pokrajinskem u-radu za delo v Gorici podpisali pokrajinski dopolnilni sporazum med tremi sindikalnimi organizacijami in vodstvom podjetja »Val-disonzo* iz Villesa, ki predvideva znatna Izboljšanja za delavce tega podjetja glede na delovne pogoje, kvalifikacije, proizvodno nagrado itd. Delavci so sporazum soglasno odobrili in zato so tudi ustavili stavkovno gibanje. Deželna svetovalca Bergomas ln Zorzeoon pa sta poslala deželni u-pravi interpelacijo v zadevi podjetja »Precem Adriatico* v Vil-lessah, kjer so že dalj časa ustavili proizvodnjo in je ostalo brez dela 20 delavcev. Interpelanta predlagata poseg deželne uprave, da bi zopet začeli z normalno proizvodnjo. ima pravico priziva na državni svet. Tako torej! Tudi v Gorici, čeprav malo manj bobneče kot drugod, deluje na šolskem področja trda roka. Na eni strani so omenjenemu profesorju ugoc&li na drugi pa so ga lopnili po glavi. Prav tako se je ie govorilo, da bo na trgovski šoli pouk verouka domena drugega duhovnika, ki je bolj v soglasju s starokopitno mentaliteto. To ni sicer osamljeni primer e Gorici. V dneh ko so stavkali dijaki slovenske šole, je bila stavka tudi v treh razredih neke italijanske srednje Sole. Dijaki so tah-tevali boljše pogoje za pouk. žalosten epilog je bil ta. da so vsem dijakom omenjenih razredov daM sedmico v vedenju v prvem tromesečju. Edini, id je to odobril, ie bila zatelebana mladež fašistične Fronte della Giooentb. H želi, da bi bilo stanie na Soli e-naks> kot vred Štiridesetimi leti. Ukrep goriškega šolskega skrbnika bo Imel svoj odmev tudi v poslanski zbornici in v senatu, ker sta poslanec Albin škerk ln senator Šema naslovila na predsednika poslanske zbornice in predsednika senata naslednje vprašanje: »Vprašujeva ministra za javno vzgojo, če mu je znano, da Je prof. Rosalia Lojk. ravnateljica slovenske trgovske šole v Gorici, protizakonito odvzela poverjeno mesto prof. Marjanu Komjancu za šolsko leto 1971-72. Zaradi protestov ln ogorčenja, ki ga je Izzval ta ukrep, je moral poseči šolsld skrbnik v Godd, ki je ukrep skrčil na suspendiranje za 5 mesecev, kar prav tako presega vse mere in kar je prav tako pristransko. Ta ukrep sicer delno priznava ravnateljičino napako, po drugi strani pa nudi ravnateljid Jamstvo šolskih oblasti in ne ščiti dostojanstva krivično kaznovanega šolnika. Hotela bi poznati ukrepe, ki so Mil že povzeti ali ki jih nameravalo pod-vzeti proti ravnateljid in skrbniku in za ponovno poverjenje učnega mesta krivično kaznovanemu šolniku.* ŠPORTNO ZDRUŽENJE »DOM* Priredi v Prosvetni dvorani na Verdijevem komi 13 v soboto, 29. januarja 1972 PREDPUSTNI PLES SPZ. UL Malta 2, tel 24-96. Vabila je moč dobiti na sedežu KLUB < SIMON GREGORČIČ» GORICA vabi na zanimivo predavanje o naši polpretekli zgodovini O temi ZAČETKI ILEGALE bo predaval prof. Samo Pahor iz Trsta. Predavanje bo v dvorani na Korzu Verdi 13 v petek. 28. januarja ob 20.30. Gorica VERDI ob 21.00: gledališka va: »Ricorda con Rabbla*. CORSO 17.00-22.00; «lo sono Valdes*. B. Lancaster in S. Clark; film ja v bavrah. MODERN1SSIMO 17.15-22.00: »No! Sono verguie*. N. L. Zetha in B. Carrš; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00-21.30: »Fenotnsnal e 11 tesoro di Tutankamen*. M. N. Paren ti in L. Love; kinemaskopeU film v barvah. VITTORIA 17.00-21.30: »Le meeae nere della contessa Dracula*, P. Nasch in G. Fuks; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Zrnič AZZURRO: danes zaprto. EXCELSIOR ob 16.00: »H Decamero-ne», Pier Paolo Pasotini. KJneraa-skop v barvah. PRINCIPE ob 17.30: »Linconiros, Massimo Ranieri in Florinda 84 kan. Barvni film. /Vow Gorica SOČA (N. Gorica): «Billy KM*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); »Cervantes*, francosko-španski barvni film — *b 18. in 20. PRVAČINA: prosto. RENČE: »Moja nora glava*, jugoslovanski film — ob 19. ŠEMPAS: »Tam Lyrme — »»m*«« grad*, angleški barvni film — ob 19.30. KANAL: »Astragal*. italijanski barvni film - ob 19.30. DESKLE: »Fradiavoto*. ameriški film -ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan tn ponoči j* v Gorici odprta lekarna PONTONI-BASSL Raštel 26. tel. 3349. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči jo v Trši ču odrpta lekarna »Al Reden tore* dr. De Nordis, UL Rosselli 23, taL 72340. OB 30 LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA Franc Žetko iz Volč pri Košani član TIGR in nato aktivist OF Kako je življenje šolalo naše ljudi na podeželju že pod nekdanjo Avstrijo, nam je zelo slikovito prikazal Franc žetko iz Volč pri Dolnji Košani. Še kot otrok je doživel tale pomenljiv dogodek: Bilo je v času volitev. Takrat sta tudi na podeželju obstajali dve stranki — klerikalna in liberalna. Francetov oče je imel v vasi gostilno. Ko so bile volitve pri kraju, so se volivci obeh strank ustavili v gostilni, da bi popili kozarec vina. Skupina, ki je ločena sedela pri mizi, je enemu izmed volivcev, ki je sedel pri drugi mizi, očitala, da ni volil z njimi. Ta pa jih je ostro zavrnil: »Nisem in ne bom volil ’za farje’ in niti v nebesa ne maram iti z njimi. Pustite me na miru, ker boste sicer tudi vi kmalu pokazali stropu pete, kot prej trije Košan-ci, ki so mi očitali, kaj sem volil.* Naš France, kasnejši »tigrovec*, je vprašal strica, zakaj se prepirajo. Stric mu je odgovoril, da je še premlad, da bi razumel, kaj je politika. Takrat pa je tisti odločni fant, ki ni volil «za farje*, vstal in pomolil dečku list, na katerem je bil narisan duhovnik z očali, ki na vajetih pelje suhega in razcapanega kmeta. Skupim klerikalcev pa je dejal: «Le poglejte, bedaki, kako vas farji vodijo na uzdi.* Naslednjega dne je France šel kot po navadi v šolo. Župnik Ka-ei Lenassi je otroke začel spraševati, kaj so govorili doma starši, ko so se vrnili od volitev. Posebno je silil Franceta, ker je vedel, da so se prejšnji dan v gostilni zbirali volivci na klepet. Strašil je šolarje s peklom in hudičem, če ne povedo. Nalašč so potem morali naslednjega dne k spovedi. Naš France je bil v velikih skrbeh in stiski. Imel bo »smrtni greh*, če pri spovedi ne pove, da je videl sliko v časopisu. Tako je spovedniku povedal resnico. Župnik je nato takoj zapustil spovednico in dečku ni dal odveze. Pa ne samo to. Sklical je vso šolsko mladino in našega Franceta postavil pred njo kot kakšnega zločinca. O tem je France kasneje zapisal: »Nisem smel k obhajilu. Vse me je sramotilo. Začutil sem se osamljenega ob krivici, ki mi je bila storjena. To je bil uvod v moje kasnejše življenje.* Kakšno je bilo to življenje, naj pripoveduje sam: »Ne bom pripovedoval o doživljajih po prvi svetovni vojni in razočaranju, ko so tudi v našo vas prišli italijanski vojaki. Tudi sam sem moral v septembru 1921 — kot italijanski državljan — k vojakom v Brescio. Po vrnitvi od vojakov sem takoj obiskal nekdanjega znanca Danila Zelena v Senožečah. Po zidovih sem videl napise: Marte a Lenin! Fiume ita-liana! »Tovariš Zelen mi je pojasnil položaj, ki je bil vse prej kot rožnat. Njega že zasleduje italijanska policija in se bo moral čimprej umakniti v Jugoslavijo, kamor je zbežalo že več tovarišev. Zelen mi je povedal, da so Italijani prepovedali delovanje prosvetnemu društvu in oropali čitalnico. Izročil mi je v varstvo nekaj važnih listin in se še isti teden umaknil v Jugoslavijo »Tako sem ostal sam. Kmalu sem zvedel, da se je iz Trsta vrnil Franc Zafred iz Stare Sušice. Obiskal sem ga in tako znova dobil povezavo. Takrat se je zame začelo zelo razgibano življenje. Podnevi sem delal na polju, ponoči pa opravljal dolžnost kurirja. Hodil sem v Žeje pri Prestranku k Ivanu Vadnalu. Od tam smo ponoči prenašali časopise, knjige in tudi orožje. Skoro redno smo prejemali list SVOBODA, glasilo organizacije TIGR, prejemali smo nadalje list ISTRA, Straža ob Soči in iz Pariza Italia libera. Z Danilom Zelenom smo imeli zvezo vse do leta 1941, ko ga je nekje nad Ribnico na Dolenjskem ubila italijanska okupacijska vojska. »V Stari Sušici smo imeli v nekem čebelnjaku zakopano kanglo za mleko, v kateri smo shranjevali literaturo. Od tam smo jo raznašali na vse strani. Tako je bil tisti čebelnjak prava pošta 'tigrovcev'. »Italijanska oblast je sledila našemu delovanju, vendar smo delala tako tajno, da nam ni mogla do živega. Enkrat me je nenadoma poklical na zasliševanje na poveljstvo karabinjerjev zloglasni brigadir Prestello. Zagrozil mi je, da me bo poslal za pet let na otoke, če bom nadaljeval politično delovanje. Ko me je izpustil, sem takoj odšel k Zafredu in mu poročal, da sem v nevarnosti. Zahteval je, naj ostanem še naprej doma. če bo bolj nevarno, me bo že on p-avočasno spravil čez mejo. »Fašisti so na mostu med Dolnjo in Gornjo Košano postavili spomenik s fašističnim znakom. Ta spomenik so 'neznanci’ neko noč pomazali z blatom. Po tistem dogodku so karabinjerji prišli iskat mene in še tri vaščane. Dolžili so nas, da smo storilci tistega dejanja. Po nekaj dneh so nas morali izpustiti, ker za to niso imeli nobenih dokazov. Takrat mi je brigadir Prestello že drugič zagrozil z izgonom na obrite. »Prišli so dnevi velikih preizkušenj. Pred fašističnim sodiščem v Trstu so bili obsojeni na smrt in ustreljeni Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Kolikokrat smo se v letih našega skupnega delovanja pomenkovali ir, kovali načrte, kako bomo skupaj nastopili, ko bo udarila tista zgodovinska ura. Kako radi bi bili pomagali tem našim tovarišem, vendar smo bili še brez moči. »Prišel je dan, ko so fašisti zgnala skupaj vse ljudi, da bodo poslušali govor Mussolinija, ki bo govoril 'vsem Italijanom’. Takoj smo se zbrali nekateri člani organizacije TIGR in se dogovorili za sabotažo. Eden izmed nas — tisti, ki ga fašisti še nimajo na sumu — bo ob določeni uri vrgel na žico električne napeljave kratko verigo. Zafred in jaz sva odšla potem v Košano v šolo, kjer so se zbirali ljudje. Tako bodo fašisti in karabinjerji videli, da sva navzoča in naju kot najbolj osumljena ne bodo mogli obdolžiti dejanja. V šoli so se razen veliko ljudi zbrali tudi predstavniki občine. Ko je prišla določena ura, je nekdo zaklical 'mdmo'. Odprli so radijski sprejemnik. Zaslišali smo prve Mussolinijeve besede. Takrat pa je v aparatu zagrmelo. Luči so ugasnile in nastala je popolna tišina. Ljudje so se molče spogledali, nihče nj spregovoril besede. Nekdo od prisotnih občinskih uslužbencev je dejal: »Oprostite, elektrika se je pokvarila.* Tako smo mimo odšli na svoje domove. Tudi z Zafredom sva odšla po najini poti in si zadovoljna mela roke nad uspelo akcijo. Du-čeju sva zamašila gobec... «Poleti 1940 so fašisti aretirali nekaj mojih sodelavcev, Vadnala, Slugo, Samca, Dolenca in druge. Zafreda pa so že prej prijeli in obsodili na tri leta internacije. Tako sem ostal znova sam. Ker nisem mogel mirovati, sem preko Froncana iz Kilovč dobil zvezo s tovarišema Brankom in Jadranom iz Topolca pri Ilirski Bistrici. Prek Matulj smo potem iz Zagreba dobivali list 'Crveni vjesnik’.* PRVO SREČANJE S PARTIZANI 1941 Kot vse druge člane TIGR je tudi našega Franca pot snovanega upora proti okupato-ju pripeljala do partizanov. Kakšna je bila ta pot, naj znova pripoveduje sam: »Vstal sem nekega jutra v oktobru 1941 in šel na senik po krmo za živino. Na kupu sena sem zagledal mitraljez. Mlad, visok, plavolas fant vstane in mi ponuja roko v pozdrav. Ko sem mu jo stisnil, me je vprašal: «Ali si ti gospodar?* «Da, jaz sem.* »Potem si pa ti Frane?* »Od kod me pa poznaš?* »V Ljubljani sem večkrat videl pisano tvoje ime.* »A, tako. Nisem vedel, da me tudi tam poznajo.* «Seveda te poznajo, zato pa smo prišli na tvoj senik.* »Verjetno ste lačni.* »Ne bomo se branili kaj toplega.* Potem sem odšel v kuhinjo in materi naročil, naj skuha zajtrk še za štiri ljudi. Mati je odgovo-vorila, naj kar pridejo v kuhinjo. Komaj sem ji dopovedal, da se ne smejo javno pokazati. Pripravila je zajtrk in jim ga odnesla na senik. Vodja Ivan (Ervin Dolgan-Janez) ji je takole predstavil svoje partizane: «Mamca, tukaj vam predstavljam našo, jugoslovansko vojsko.* Mati ga je nekako začudeno pogledala in odgovorila: »To je pa majhna vojska in ne bo kdove kaj naredila.* Ivan pa je hitro odgovoril: »Danes je res še majhna, ampak bo vsak dan večja.* Popoldne sem jim pokazal pot proti Neverškemu borštu, kjer so šli čez železniško progo. Po tistem prvem srečanju so se potem večkrat oglašali, patrulje, kurirji in aktivisti. Bilo nam je kar dolgčas, če jih dolgo ni bilo k nam. »Proti pomladi 1942 so Italijani že začeli zasledovati partizane. Ker jih je bilo vedno več, nisem več zmogel preskrbovati take vojske. S potrebo pomoči naši vojski sem seznanil vaščane. Skoro vsak teden smo zbirali hrano, da fantje niso bili lačni. V dneh pred veliko nočjo smo preskrbeli dva velika vola in ju na Vremščici zaklali. Meso smo skrito v senu prepeljali v vas, da ga je bilo za vse dovolj. »Začeli so se hudi dnevi. V Ne-verke je prišel bataljon škvadri-stov. Vse dni so potem lazili okrog in gledali kot ljudožerci. Našo vas so večkrat obkolili, vendar pri preiskovanju niso nikoli ničesar sumljivega odkrili. Ljudi smo že v začetku učili, naj vedno vse poskrijejo, kadar so šlj partizani iz vasi. »Dne 9. maja 1942 smo sadili fižol. V vas je prišla dolga kolona fašistov. Pripeljal jih je neki Štajerc, partizanski dezerter. Partizani so bili takrat v gozdu v Sta-ničju nad vasjo. Nad gozdom je zelo nizko krožilo letalo. Skrbelo me je, da bi jih ne odkrilo in dalo znak fašistom. Proti poldnevu so fašisti odšli. Popoldne pa sta v vas pridrvela dva kamiona, polna fašistov. še prej kot sem se dobro zavedel, sta bila pri meni dva fašista. Ukazala sta mi, naj grem takoj z njima v vas, kjer me čaka major. Ko smo prišli v vas, sem moško stopil pred majorja in vprašal, kaj želi od mene. Odgovoril je, da on nič, pač pa komandant v Neverkah. Prosil sem ga, naj me pusti domov, da se preoblečem, ker tak vendar ne mor#n pred komandanta. Dovolil je, toda le v spremstvu straže. Tako sem prišel domov v spremstvu dveh fašistov. Slutil sem, da gre to pot zares. Mati mi je hitro skuhala skodelico kave in začudena vprašala, zakaj sem obul najlepše čevlje. Ne ona in ne jaz nisva slutila, kako dolga pot me čaka. Najprej zapor, potem internacija, po zlomu fašistične Italije partizanstvo v brigadi, končno pa delo na terenu do osvoboditve 1945.» Tl spomini so le izvleček iz spominov »tigrovca* Franca Žetka iz Volč pri Košani. Ko smo ga kmalu po osvoboditvi obiskali, nam je potožil, da je skoro popolnoma izgubil vid, v grlu pa se mu je odprla neozdravljiva bula. Ko je iskal zdravja po bolnišnicah, so mu rano v grlu operirali, vendar je zaradi tega skoro popolnoma izgubil glas. Ko smo ga večkrat obiskali, nam je vsakikrat rad ustregel in obnavljal spomine na delovanje v organizaciji TIGR. Vsa najboljša leta svojega življenja je dal na razpolago delu in cilju te organizacije. A. PAGON — OGAREV Zasneženo Himalajsko pogorje, bot ga je ujela kamera z velike višine ...............................................i„mii,iiii.iIiIiiih,iiiMi,i,„ii„i„„..... PABERKOVANJE PO SOVJETSKIH STATISTIČNIH PODATKIH Kar 181 milijonov ton žita in 121 milijonov ton jekla Ob 2.300.000 novih stanovanjih je stanovanjski sklad še premajhen Veliko let so sovjetski ekonomisti objavljali podatke o razvoju sovjetskega gospodarstva po nava-di le v odstotkih. Ta ali ona pa-noga je dvignila svojo proizvodnjo za toliko in toliko odstotkov, produktivnost se je v tej ali tisti panogi dvignila za toliko in toliko odstotkov itd. Če je človek poznal »osnovo*, je lahko napravil konkreten obračun, sicer pa mu številke, pa čeprav podrobne in točne, niso prav nič povedale. V zadnjih letih pa dobivamo v teh obračunih povsem konkretne številke in iz teh številk bomo skušali prikazati, kaj so v Sovjetski zvezi v letu 1971 dosegli na nekaterih področjih in kaj napovedujejo za prihodnja leta. Seveda tudi tokrat veljajo za nekatere panoge le odstotne primerjave s prejšnjimi leti, vendar- je tudi veliko konkretnih podatkov, ki govore o rezultatih sovjetske ekonomije. Predvsem velja poudariti, da je bilo lansko leto za sovjetsko kmetijstvo razmeroma dobro leto. Po oceni sovjetskih ekonomistov je kmetijstvo lani dalo pridelka v skupni vrednosti 87 milijard rubljev! kar je za 8 odstotkov več lllllllllllllllllli:!:i!!!il|||||MI|||||||||||||||||lllllllllll|| Poraba mesa v Sovjetski zvezi MOSKVA, 24. — čeprav je tudi sedanji sovjetski petletni načrt usmerjen k pospeševanju bazične in težke industrije, se v nekaterih svojih deiih nanaša tudi na višanje življenjske ravni sovjetskega človeka. V zvezi s tem bo-navedli smo le tiste podatke, ki se nanašajo na porabo mesa v Sovjetski zvezi. Sedanji petletni načrt pravi, da bodo v Sovjetski zvezi leta 1975 producirali 14,3 milijona ton mesa. To se zdi malo, pa tudi veliko. Velika je namreč Sovjetska zveza in njeno prebivalstvo se bliža že 250 milijonom ljudi. Zato bomo bolj konkretni in bomo navedli nekaj bolj otipljivih podatkov, kot jih navaja agencija Novosti. Leta 1965 je prišlo na sovjetskega državljana v poprečju 41 kg mesa, leta 1970 ga je prišlo v poprečju že 48 kg. konec petletnega načrta, torej 1975, pa bi ga moralo priti že 59 kg. Teda.i bodo torej zrezki sovjetskega državljana precej večji kot so danes. kot je znašalo poprečje zadnjih petih let. K temu je vredno dodati še podatek, da so lani v Sovjetski zvezi naželi 181 milijonov ton žita, kar je okoli 700 kg zrnja na prebivaica. Vrhu tega je lanskoletni pridelek žita eden najboljših pridelkov zadnjih desetih let. V živinoreji pa niso dosegli tolikšnega uspeha, čeprav se je prirastek povečal za tri odstotke v primerjavi s prejšnjim letom. V zvezi s podatki, ki se nanašajo na povečano stanovan.jsko zmogljivost, je treba najprej povedati. da je Sovjetska zveza 1. januarja letošnjega leta šte a 246 milijonov prebivalcev, medtem ko je biio ob zadniem ljudskem štetju rečeno, da ima Sovjetska zveza 242 milijonov ljudi. Za tolikšno množico ljudi ni lahko priskrbeti streho, točneje dovolj strehe, in to v merilu razvitega sveta. In to kljub temu, da so v lanskem letu v vsej Sovjetski zvezi zgradili 2,300.000 novih stanovanj. V zvezi s tem bi morda ne bilo odveč dodati, da predvideva sedanji petletni načrt, ki obsega dobo od 1971. do 1975. leta zelo obsežno gradnjo stanovanj. V teni času bodo v Sovjetski zvezi zgradili stanovanjskih prostorov s skupno površino 550 milijonov kvadratnih metrov. Če vzamemo v poštev dejstvo, da pride sedaj v Sovjetski zvezi komaj 12 kvadratnih metrov stanovanjske površine na prebivalca, bi 550 milijonov kv. m zadostovalo za 40 milijonov državljanov, to se pravi, da se bo stanovanjski sklad precej dvignil, pa čeprav je tudi res, da ie v teh 40 milijonov ljudi treba vključiti tudi oko’i 12 milijonov prebivalcev, kolikor jih bo Sovjetska zveza štela več ob koncu sedanjega petletnega načrta. Paberkovanje po več ali manj zanimivih podatkih, ki nam jih nudijo sovjetski ekonomisti in na- črtovalci, nam nadalje pove, da so v lanskem letu v Sovjetski zvezi proizvedli že 121 milijonov ton jekla in 89,3 milijona ton že ezne litine. To je vsekakor pomemben podatek, posebno če UDOštevamo dejstvo, da so v sovjetskih Dlav-žih predlanskim proizvedli 116 milijonov ton jekla. Ko že govorimo o proizvodnji jekla in gize, bomo dodali, da je proizvodnja avtomobilov v SZ še vedno sorazmerno nizka, kajti kljub temu, da je v Togliattigradu začel obratovati že drugi tekoči trak. so v vseh sovjetskih tovarnah avtomobilov lani izdelali le 1,140.000 avtomobilov. Nekaj podatkov o sovjetskem solstvu v lanskem letu in o šolstvu nasp'oh. Kakor poročata a-genciji «TASS» in »Novosti*, so sovjetske šole v lanskem letu dale 1,800.000 novih strokovnjakov, v vseh sovjetskih rednih šolah in večernih tečajih pa študira ali jih kakor koli obiskuje nič manj kot 20 milijonov ljudi, do se pravi malone vsak tretji državljan Sovjetske zveze. V sovjetskih znanstvenih laboratorijih in drugih znanstvenih centrih pa dela 970.(100 raziskovalcev. Številke so vsekakor neprijetne, in vendar so še najboljše merilo za to, da prikažemo določeno stanje. Pred sedmimi leti. leta 1965. je v Sovjetski zvezi prišlo po 41 kg mesa na prebivalca, leta 1970 ga je prišlo 48 kg. on koncu sedanjega petletnega načrta, torej leta 1975, pa bo poraba mesa v Sovjetski zvezi v popreč ju 59 kg. Napovedi govore nadalje, da bo ob koncu sedanjega petletnega načrta prišlo na državljana 350 kg mleka, sira in drugih trfečnih izdelkov, 192 jajc, 50 kg sladkorja, prav toliko svežega in predelanega sadja, 22 kg svežih, konservi ranih ali posušenih rib itd. |_NOVOST NA KNJIŽNI POLICI_| Knjiga o Japonski Danes sta v modi Kitajska in Japonska. Ena zaradi vseh tistih posebnosti, ki so združene s pojmom Maove Kitajske po vsem svetu, druga zaradi industrijske revolucije in zavzemanja enega vodilnih mest v svetovnem gospodarstvu. Japonska in Kitajska se danes odpirata tudi našim ljudem in vse več jih je, ki tja potujejo. Vendar je teh še vedno malo, da vse, kar nam popotniki v daljne dežele povedd, poslušamo z odprtimi usti. Tudi knjige, ki jih dobivamo o teh deželah, so zato več kot dobrodošle na slovenskem knjižnem trgu in slovenski bralci več kot z običajnim zanimanjem segajo po njih. Nedavno smo poročali o knjigi beograjskega novinarja Ščekiča o Kitajski, danes pa lahko poročamo o knjigi, posvečeni Japonski. Medtem ko je prvo delo domačega novinarja, je drugo prevod iz francoščine. Prva pripoveduje o Kitajski, kakor jo je videl in spoznaval jugoslovanski časnikar, druga pa je knjiga člankov o japonski kulturi, njenem gospodarstvu, zgodovini in politiki. Obe sta po svoje zanimivi. Knjiga o Japonski, katere slovenski prevod sta oskrbela Marijan Bregant in Dušan Savnik, izdala pa Državna založba Slovenije, pa je seveda zaradi svoje tehtnosti in tudi popolnosti, pomembnejša. Knjigo je v originalu izdal pariški založnik slovenskega porekla Dore Ogrizek v svoji znani zbirki, posvečeni državam sveta. Knjiga nosi naslov tJaponsta*, podnaslov pa se glasi: «Portret v barvah». Ker z originalom ne razpolagamo, ne moremo soditi, ali je slovenska izdaja docela enaka originalu in ali vsebuje vsa poglavja. Dejstvo pa je, da je slovenska izdaja nekoliko drugačna. Predvsem uvaja knjigo uvod pisatelja Ivana Bratka, ki je kot vodja delegacije jugoslovanskih založnikov pred dvema letoma obiskal Japonsko. Njegove uvodne besede, čeprav napisane s stališča knjigotržca. so več kot uvod v knjigo. So poglavje, ki nam predvsem pove, kako moramo Japonsko spoznavati in kako jo moramo poskušati razumeli. Ne glede na to, pa mm Bratko pove tudi nekaj svojih zapažanj in spoznanj o tej deželi. Knjiga ima nadalje vrsto barvnih in črno-belih fotografij, ki kažejo življenje damšnje Japonske in njen gospodarski razvoj, deloma pa tudi njene kulturne dosežke. Kot poznamo izdaje založbe Do-reta Ogrizka o državah sveta, pa so v teh izdajah barvne ilustracije posebna zmčilnost. Te so v slovenski izdaji odpadle in jih tudi fotografije ne morejo nadomestiti. Sicer pa je knjiga, taka kot se kaže slovenskemu bralcu, ne glede na svojo neppkladno obliko prevelikega formata, tehtno delo. Knjigo je napisalo več avtorjev: pet Francozov in štirje Japonci. Poglavij pa je v njej toliko, da je Japonska osvetljena in predstavljena z vseh strani. Najprej ms knjiga seznani z japonsko zgodovino, posebej še z najnovejšo zgodovino po porazu v drugi svetovni vojni. Verstva, pripovedke, umetnost, književnost, jezik in pisava, gle dališče, film, vse to je obdelano v več samostojnih poglavjih. O ja ponskem značaju, družbenem u-stroju, o stavbarstvu, prehrani, vlogi žene nas seznanijo posebna poglavja. Spet posebej je govor o japonskih mestih, pa o vsakdanjem življenju ter še o marsičem ...............................................................lini...............................iihiiiiii..................m........nuni................ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Oprav- ka boste imeli z dokaj zahtevno družbo. Pazite, da boste taktni. Nekdo bo ljubosumen. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neka izkušnja vas bo o marsičem poučila. Veliko sreče v ljubezni. Na vidiku potovanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekoliko preveč ste pedantni, zaradi nosti ne bo nikoli dovolj, posebno, ko se lotevate novega dela. Vest o daljnih sorodnikih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) če se ukvarjate z razumskim delom, boste česar ne vidite večjih stvari. Sre- imeli nekaj težav. Pismo, vest ali Čanje s prijatelji in znanci. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspeh, ki bi mogel v marsičem spremeniti vaš način življenja. Zelo vam bo dobrodošel vaš smisel za kompromis. LEV (od 23.7. do 22.8.) Previd- poto vanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Posli bodo šli nekoliko narobe, vendar to ne sme biti vzrok za popuščanje. Potovanje ali pošta. ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Dela se lotite sistematično. Upošte- vajte tudi mnenja drugih. V družim bo vse v redu. STRELEC (od 24.11. do 20.12.) Osebno boste morali preveriti nekatero stvari, ki ste jih zaupali drugim. Čaka vas presenečenje. KOZOROG (od 2112. do 20.1.) Vsakega dela se lotite smotrno, kajti drugače boste vse pomešali. Resnica naj vam bo pravilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Precej napeto razpoloženje na delovnem mestu. Muhavosti nekoga bodo pokvarile razpoloženje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razčistite si prej pojme in šele nato ukrepajte. Vpletli se boste v zadevo, s katero nimate nobene zveze. zlasti o tako imenovanem gospodarskem čudežu današnje Japonske. Pripoved je stvarna, izrazito dokumentarna in se izogiba vsaki kritičnosti. Njen mmen je. predstaviti evropskemu človeku poprečne podatke o Japonski in mu dati neko splošno a vsestransko informacijo, ki naj bi si jo dopolnil z osebnimi vtisi. Knjiga je torej namenjena predvsem tistim, ki mj bi Japonsko obiskali, ker je napisana tako, da bralca informira nekoliko o vsem in da v njem budi željo po boljšem in globljem spoznavanju te dežele. Je pa seveda knjiga dovolj tehtna in dovolj obširna, da vsakogar solidno informira o Japonski, čepic j je seveda še mnogo, kar kljuo branju knjige ostaja v očeh in razumu poprečnega evropskega človeka nejasno in nerazumljivo ali pa vsaj nepojasnjeno. Kot dober informativen priročnik o sodobni Japonski pa tudi o njeni zgodovini in kulturi, je torej knjiga o Japonski v slovenščini delo, s katerim moramo biti zadovoljni. Povedala bo veliko vsem tistim našim ljudem, ki žele to svojevrstno deželo vsaj iz knjige pobliže spoznati. Še dve knjigi Shakespearovega Zbranega dela O Shakespearovem zbranem delu v slovenščini (izdaja ga Dr žavna založba Slovenije) smo ročali že večkrat, pač sproti kar so izhajale posamezne knjige Zdaj, ko se ta izdaja bliža koncu — izšlo je U knjig od štirinajstih — smo dobili še dve knjigi te zbirke. Izšli sta namreč četrta in peta knjiga, ki prinašata skupaj sedem dramskih stvaritev v slovenskem prevodu Mateja Bora, Otona Župančiča, Janka Modra in s kratkimi opombami Anuše Sodnikove ter Janka Modra. Oprema knjig je enaka kot pri dosedanjih knjigah te zbirke, Prva knjiga, ki je v zbirki zbranih del četrta, prinaša četvero del. Prvo delo «Ljubezni trud zaman.» je s sodelovanjem Anuše Sodnikove prevedel Matej Bor. Tudi naslednjo dramo «Bihard 1I.» je s sodelovanjem Sodnikove prevedel Matej Bor. Anusa Sodnikova je prispevala tudi kratke opombe k tekstu. Delo «Kralj Janez* je prevedel Janko Moder, ki je tudi avtor opomb. Na koncu je priobčen Župančičev prevod «Beneškega trgovca» in sicer po izdaji iz leta 1948. Opombe k drami so delo Janka Modra, Druga knjiga, po vrsti peta v zbirki zbranega delu, prihaša troje kraljevskih dram: «Kralja Henrika IV.» prvi del in »Henrika IV.» drugi del ter dramo o ^Henriku V.». Vsa tri dela je prevedel Matej Bor ob sodelovanju Anuše Sodnikove, ki je za izdajo napisala tudi kratke opombe, Vsekakor ima za to izdajo Shakespearovega opusa v slovenščini največ zaslug Matej Bor, ki se je lotil vseh tistih del, ki v sloven ščino niso bila prevedena, s čimer je opravil p cnirsko delo. Izdaja sama ima t * < kratke opombe. ki pa se tičejo le besedila, ne pa tudi dram oz. snovi same, ki jo drame obravnavajo To je morda pomanjkljivost te izdaje, kajti vsaj kratki, dve tri strani obsegajoči uvodi s pojasnili in karakterizacijo del, bi bili bralcu močno v korist. Zlasti ker je ta izdaja prvenstveno namenjena branju in ne odrom. Zato bi vsaj nekaj besed o samih delih močno dopolnilo to izdajo in posamezne knjige. Sicer pa si le kot preva jalec in urednik Matej Bor pridobil za to izdajo veliko zaslug, pa tudi Državni založbi gre vse priznanje, da bomo imeli na naših knjižnih policah celotnega Shakespeara v slovenščini in to v štirinajstih okusno opremljenih knjigah. Pa čeprav manjkajo izdaji vsaj kratke spremne besede in bi morda tudi razporeditev po knjigah bila lahko drugačna. Sl. Ru. NA FILMSKIH PLATNIH Jacques Tali: «Monsieur Hulot nel caos del traffico» Originalni naslov: «TRAFIC». Iž-vor: Francija — Italija 1970. Protagonist: Jacques Tati. Tati ironično opazuje zmedo današnjega prometa. Seveda je promet le del za celoto, se pravi odsev mehanizacije, ki je zajela vso družijo. Človek sam je »mehaniziran*: njegove geste so smešne in brezosebne. Zato v Tatijevih filmih (in «Trafic» je gotovo na nivoju najboljših Tatijevih proizvodov) izpade komičnost iz celote nekega posnetka; pogosto so posnetki tako polni majhnih elementov, da gledalčevo oko ne ve, kje naj se ustavi. Komičnost izpade iz časovno -prostorskih odnosov med osebami in predmeti, iz ponavljanja nekega dejanja, iz sinhronizacije dejanj itd. Monsieur Hulot je seveda protagonist, a ne kot v filmih drugih komikov, v katerih je «osebnost» protagonista tista, ki prevladuje in vzbuja smeh. Tudi Monsieur Hulot je kolesce širšega mehanizma. Predvsem v zadnjih filmih (in rekli bi: predvsem v filmu «Trafic*), se je Tati odpovedal iluziji, da je v tem mehanizmu, torej v tej družbi, možna pristna individualizacija. Zaključni prizor filma je najbolj brezoseben od vseh. V filmu «Trafic» je dosegel veliko popolnost in dosleden visok nivo v slogu. Zabava je zagotovljena: zabava, ki se vedno izraža vizualno. Dialogi imajo pomen le kot eden od zvočnih elementov: med drugim si igralci govorijo med sabo v mnogih jezikih in le iz tehnične potrebe. Kljub tem zaslugam, ima film (in Tatijev slog) bistveno omejenost: kritika relativnosti je vedno prizanesljiva. Medtem ko je v največjih komikih komičnost sama sredstvo, preko katerega se izraža neizprosno opazovanje realnosti. je v Tatiju komičnost izraz dobrodušnega razpoloženja, ki preostaja kljub omenjeni kritiki. To zato, ker za Tatija mehanizacija ni le skrajna faza zgodovinski družbenih oblik, v katerih je objektivna realnost odtujena od subjekta — človeka, temveč le značilnost «modemega sveta*. V Ta-tijevi kritiki današnje družbe se ne izraža želja po «ne še*, ampak po «ne več*: je torej kritika sedanjosti v imenu preteklosti in ne v imenu mogoče prihodnosti. A I Si d ney Lumpi «Rapina record a New York» 1 ' Originalni naslov: THE ANDERSON TAPES. Izvor: ZDA, 1971. Igrajo: Sean Conner.v, Dyan Can-non, Martin Balsam, Ralph Meeker. Film bi lahko bil le navadna zgodba nekega ropa. Je pa dosti več, ker je bogat z detajli, ki definirajo osebe, njihova doživetja in situacije. Od začetka do konca sn prevladujoč element scenografije filmske in televizorske kamere, televizorji, registratorji itd-povsod in od vseh strani so oseba kontrolirane. Roo doživi konec, ki ga je moral doživeti: občutek nujnosti dominira film. In tudi dognanje, da je nasilje predvsem izraz obstoječe oblasti. Gre torej za zelo zanimivo delo režiserja Ltimeta. ki se nam doslej m' zdel velik avtor Tudi v tem filmu je sicer v režiji nekaj, kar nam ne usaia: nekak formalni ekshibicionizem in prenapet- ton v vodstvu igralcev. Kar pa ne more zakriti velikih zaslug režiserja v uporabi vseh fi'm»k)h elementov. SFRGIJ GRMEK PR K J KIJ SMO D’ARS. Periodico d’arte contempo-ranea. Anno XII n. 56 57. Mi- lano. GARAGE & OFFICINA. Mensile delTindustria motoristica Dicern-bre 1971. TUME SVETINA 292. Vil ANA TRETJA KNJIGA Nazadnje so le ugotovili, da so Rusi. Razorožili so ga, ker je napravil preplah, in ga čez dve uri spustili, če pa bi bil za-ukazal ogenj, kar bi napravil skoraj vsak drug, bi bil prav gotovo ustreljen. Nekaj takega se mu lahko sedaj ponovi. če so Nemci, preoblečeni v partizane, bodo nje, partizane, v nekaj minutah zmleli, brž ko jih bodo spustili v bližino; če pa so partizani, pojde pred sodišče... Tudi Primožu so legle na obraz temne sence. Uprl Je nogo v leseno gred in pomeril podolž po koloni. Posledice napačne odločitve so lahko strahotne... Vojku so se nabrale na čelu drobne kapljice. Oči vseh štirih so bile uprte vanj — naj odloči. Zdaj je razločil že zvezde na kapah, te rdeče rute, ki so jih bili v brigadah pred kratkim prepovedali, so ga motile. Prav tako se mu je zdelo sumljivo, da imajo ti partizani toliko avtomatskega orožja. Nezaupljiv in oprezen, kot je bil, je dejal: «Primož, slutim prevaro. To so beli ali Nemci.» Spodaj v hlevu je presunljivo mukala živina, pri bližnjih hišah pa je zatulil pes. Jezen In boječ lajež se je izgubljal v sveže zapadlem snegu. Zdaj je bila kolona sredi čistin, enako daleč do hiš in do gozda, iz katerega Je prišla. «Primož, užgimob) je z globokim vzdihom, kot bi vrgel s sebe težko skalo, izustil Vojko in pomeril. Zabobnela je je strojnica in ognjeni curki so oškropili ko- lono po dolgem. Nekaj «partizanov» je obležalo na poti, drugi pa so poskakali s poti in polegli po snegu. Iz lin visokega hleva jih je bilo videti, kot bi bili na dlani. Takoj za njim pa so se iz gozda prikazali Nemci v belih haljah... Zabobnele so težke strojnice... Križnata opečna pre-graja se je razletela na kosce... Krogle to tleskale borcem o-koli ušes, v oči se jim Je usipal prah in omet. Od vseh je odpadla mora. «švabi so bili, orkamadona!« je dejal Vojko. še bi bili streljali na tiste, ki so kot črne pike gledali iz snež*ne odeje, pa je zabobnel brzostrelni top. Rafal je zadel mitralješko gnezdo. Pritisnili so glave k tlom. «Na drug položaj!« je zavpil Primož. še preden so poskakali s poda v slamo, se Je zgoraj vžgalo seno. Dušljiv dim se je prepletal z ognjenimi zublji. Ves vod je zavzel Izkopane zaklone po obrobju vasi. Nemci so krenili v napad v majhnih kolonah. Tudi v cerkvi so zabobneli mitraljezi. Topovske granate in mine so orale sneg in zažigale hišo za hišo. Ob ognjenih kulisah so borci trdovratno odbijali napade. V vasi so zajokali otroci, njihov jok se je pomešal s cviljenjem psov in mukanjem živine, ki so jo gospodarji reševali iz gorečih hlevov. «Vojko, umaknimo se!« je predlagal Travnikarjev. Srce se mu je trgalo, ko so gorele kmetije. «Ne, zdaj je, kar je! Orlov nam bi streljal v hrbet. On je izbral položaje! Jaz bi jih bil čakal više nad vasjo, pa je ne bi požgali!« Primož se je boril preudarno. Občutek, da Jih je nekaj pobil, ga Je miril. Polaščala se ga je skrb, ker mu je municlja kopnela. Skozi dimne zavese, v katere se je zavijal greben, so poslali k Orlovu kurirja z naročilom, naj nemudoma pošlje mu. ničijo, ker se bodo sicer umaknili. Sovražniku ni uspelo prodreti v vas prek čistin, ki so se iskrile v kvavem boju. Svoje napadalne kolone je usmeril k cerkvi, kjer se je vnel spopad z bližine. Tako je pokalo, da so mislili, da nihče od Salijevega voda ne bo ostal živ. NI trajalo dolgo, ko je streljanje pojenjalo, na grebenu pa so se ob cerkvi pojavili Nemci. Obstajala je nevarnost, da jih bodo odrezali od brigade. Zato so se sredi popoldneva v zaščiti dimnih zastorov, skozi katere Je sijalo krvavo sonce, začeli umikati. Na položajih v obronkih gozda nad vasjo jih je ustavil Orlov s svojo patruljo. Bil je razkoračen, velik in grozeč, z brzostrelko v rokah. ((Umaknili ste sel? Orkamadona!« je pričel zmerjati. «Niste nam poslali municije,« je odvrnil Vojko, Primož pa je jezno vrgel Šarca ob zmrzla tla in rekel: «Ali nai lih s kopitom?!« Orlov se je nekoliko pomiril. «Nate in brž napolnite!« jim je ponudil dve torbi nabojev, ki jih je nabral pri ranjenih. «Kuhar, nazaj! Ti imaš še dovolj municije, zaustavi Nemce! Ti, Jehova, pa takoj sem, boš pomagal basati pasove!« S polnimi strojmeami so zaustavili nemško prodiranje. Večernih je razvlekel dim. Videli so vse polno vojakov, ki so vdrli v vas in obračunavali s prebivalci. Po stezi, kjer so 56 umikali, je pritekla ženska z otrokom v rokah, za njo pa starec ob palici. «Križ božji, vse bodo pobili v vasi!« Z nočjo so se premaknili na brigadni položaj. Lačni, zdelani in premraženi so pri cerkvi srečali kolono z ranjenci. Med njimi je ležal diverzant Tušar, ki je bil pred kratkim prišel v brigado kot novi bataljonski komandant. Granatni drobec m« je razbil bok, izgubil Je mnogo krvi in železo mu je še kar tičalo pod rebri, zadrto v pljuča. Pljuval je kri. Grekno se je nasmehnil, ko sta ga Primož in Vojko povprašala za Blisk«-Dejal je, da nič ne ve zanj. Nato sta strmela za kolono, ki j® izginila v gozdu. «Kdo ve, ali se bomo še kdaj videli» te dejal Primož. Od cerkve so jih poslali na Lavtarski vrh na položaje, kjer je bil S varan poleti porazil Nemce. Polegli so po gnil1 slami, po okopih, za katerimi so se v gozdu skrivali križi. Niso še zatisnili oči, ko se je iz teme izluščila kolona. Prišla sta S«H in Boris s svojimi. Vsi so hvalili sedemnajstletnega mitraljeze« Janka: z hrenom je kar stoje požel skupino Nemcev, ki se jim je priplazila za hrbet. Nemci so jih vrgli v korito 'proti reki- ^'MORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 25. januarja 1972 Izidi 15. kola Cagliari — Mantova 1:0 ^atanzaro — Milan 0:0 :;iorentina — Sampdoria 0:0 inter — Varese 2:0 Vioenza — Juventus 1:3 Napoli - Atalanta 2:1 torimo - Bologna 1:0 Verona - Roma 1:1 T Lestvica •Juventus Milan Inter Cagliari Fiorentina in Roma a arino ^aT^ta*1 ^amp^or'a nŠetl2a ® Verona Bologna Catanzaro Mantova Varese ^hodnje kolo: atalanta - Inter Ca*0Sna ~~ Sampdoria atanzano — Juventus 3®enza — Roma Varese — Fiorentina ®° — Mantova vemna - Cagliari 24 22 21 20 19 18 16 12 11 10 9 7 5 , Izidi 18. kola (f®®« — Monza p11 — Modena jesena - Palermo — Novara I Bgia - Catania ^0 - Genoa pSgiana — Sorrento fjeggina — Livorno i^anto - Perugia Zemana - Brescia n. Lestvica x®rnana g3210 in Palermo Perugia ^ggiana, Bari. Taranto ui Cesena U>mo P°8gia rescia, Novara, Catania m Reggina enoa in Monza Arezao ^ivorno Medena Porento podnje kolo: Afezzo - Cesena voino — Reggiana Vatania - Reggina ^noa — Perugia - Bari izvorno _ Taranto Xena ~ Monza - Brescia utvara — Teroana “termo — Sorrento DLIGA , Izidi 18. kola - Alense "Mditasott. — Lignano ^ervis Snia — Monfalcone ussano — Montebelluna - Oltrisarco aldagno — Pordenone Mestrina - San Dona Bolzano - Schio ortogruaro — Triestina >, Lestvica Mestrina prtestina in Bolzano ortogruaro in Monfalcone Aassano "Odiasottomarina vttrisarco, San Dona A’n Torvis Snia i00. Valdagno Pordenone Alense . ontefeelluna go in Lignano ^jhodnje kolo: - Bassano j^togruaro — Bolzano Are falc°ne ~ Clodiasott. - Malo O'fdenone - Mestrina , risarco — Torvis Snia ]uase — Triestina "ritebelluna - Valdagno 3:0 3:2 1:1 0:0 4:1 2:0 3:0 2:1 1:1 0:0 26 24 23 21 20 19 17 15 14 12 9 7 NOGOMET V D LIGI SMUČANJE NA TROFEJI MOSCHITZ V ŽABNICAH (dflfiO 1:0 0:0 0:2 1:0 0:1 4:0 1:1 3:0 0:1 27 25 21 20 19 16 15 14 13 12 Triestina premostila Velik uspeh mladih smučarjev SPDT še eno nevarno oviro Stojan Kuret zasedel prvo mesto Drijge športne vesti Na šesti strani Triestina je premostila tudi težavno oviro v Portogruaru in je premagala moštvo, ki se je v zadhjih kolih izkazalo kot eno izmed najbolj nevarnih v tej konkurenci. Domačini so to pokazali tudi v nedeljski tekmi, Triestina je z zmago sicer zadovoljila svoje navijače, ni jih pa navdušila s prikazano igro. Po začetnem ostrem pritisku, v katerem je najprej Vastini zadel vratnico in nato Cesero dosegel gol (ki ga je sodnik morda neupravičeno razveljavil) po samih 6 minutah i-gre, je Cesero le odlično izkoristil Vastinijevo podajo in povedel svoje moštvo v vodstvo. Tedaj pa se je Petagna odločil za povsem nerazumljivo obrambno taktiko, tako da je ostahh 70 minut potekalo ob stalni premoči domačinov, ki bd konec koncev tudi zaslužili neodločen izid. Nastop Triestine je zato zelo težko oceniti. V prvih minutah je pokazala res odlično igro, kateri se gostje niso mogli zoperstaviti. Vastini, ki se je dokončno izkopala iz krize, je bil neustavljiv, predvsem pa je pokazal razveseljivo nesebičnost in je treba Petagni priznati, da je znal tega igralca ^ukrotiti* ter pri njem odpraviti edine resno hibo. Tudi Cesero, ki sicer še vedno ni v popolni formi, je zaigral zelo dobro in je še poudaril svojo odločnost. Marini in Brusadelli sta do 20. minute gospodarila na sredini igrišča, Scichilone je s svojimi točnimi podajami presenečal nasprotnikovo obrambo, tako da so se priložnosti za gol kar vrstile. Zato pa je toliko bolj nerazumljivo, da so se Tržačani po vodstvu zaprh v pasivno obrambo in pustih samega Vastinija v napadu. Desno krilo je bilo preveč osamljeno, da bi lahko zadrževalo žogo in dalo duška obrambi, Cesero pa je moral slediti neposrednemu tekmecu, ki se je vedno bolj Dodajal v napad in je spravil srednjega napadalca v zanj nerazumljiv položaj, tako da njegov doprinos ni prišel do izraza. Ostala je le «mreža», ki so jo pripravili, Marini, Brusadelli in Truant (bolj borben kot no navali prav ta .jez je najuspešr •> kril obrambo, do katere so prihajali le občasni napadi. V neposrednih spopadih pa so bali tržaški branilci bolj prisebni kot domačini. Del Piccolo je -»zbrisal* z igrišča gibčnega Paguro, ki je le v zadnji minuti resneje ogrožal Canta-gallova vrata. Mačehi a, Fpiggri in, Dp Gasperi tudi niso imeli preveč dela, f'antagallo pa je izvedel samo vrsto običajnih posegov, z eno izjemo (v 26. min,- po strelu z glavo Tosetta). Omenili smo nevarnost v zadnji minuti, ko je Frigeri na črti odbil strel Pagure, medtem ko je Cantagalla oviral drugi napadalec. Sodnik je napravil Le nekaj napak, igro pa je prekinil kar štiri minute pred koncem, kar ie povzročilo ve like razburjenja v domačem taboru. V nadaljevanju se je sicer sku šal -»rehabilitirati* z vrsto dvomljivih prostih strelov v korist Porto-gruara. Konec koncev pa smo (iz Genove) videli že slabše sodnike. Najbolj presenetljiv rezultat kola je delni spodrsljaj Mestrine, ki je na domačih tleh oddala točko San Donaju. Vodeče moštvo je sicer nasprotnika povsem nadigralo, dve minuti pred koncem pa je domača o-bramba z grobo napako dovolila izenačenje. To je pravzaprav prvič, ko Mestrina odda točko zaradi smole, medtem ko pride v istem kolu Triestina do obeh točk s pomočjo sreče. Samo dve točki zaostanka ima tudi Bolzano, ki Je z lahkoto odpravil pepelko prvenstva, Schio Ta trojica se je tako zopet oddaljila od ostahh, med katerimi pa je na četrtem mestu Portogruara dohitel Monfalcone, katerega forma se stalno izpopolnjuje. To pojasnjuje zmago na igrišču Torvis Snie. ki je tako prvič zgubila pred svojimi navijači. Bassano pa ie z zmago proti Montebelluni prehitel Union CS, ki je oddal točko tudi Lignanu. Na dnu lestvice je treba omeni- ti novo prepričljivo zmago Valda-gna, ki je visoko premagal Pordenone, medtem ko je njegov najboljši strelec Bertocco s tremi zadetki dohitel Vastinija na lestvici strelcev. Korak naprej sta napravila tudi Oltrisarco. ki je zmagal v Maleju (in je s tem -»ugonobil* domačine) in Arco, ki je premagal A-lense. Zadnjim stopnicam pa se nevarno približuje Pordenone, ki je z novim hudim porazom še enkrat pokazal šibkost svoje obrambe. Tega moštva je škoda, saj je zmožno tudi odlične igre (premagalo je tudi Bolzano), ima igralce s slabimi živci: vse njegove najhujše poraze je zakrivil zadetek, ki ga ie moštvo prejelo v prvih minutah igre. V nedeljo bo imela Triestina priložnost za nov korak proti vrhu: potovanje v Alo di Treviso ne bi smelo povzročati preglavic tržaškemu moštvu. Mestrina v Pordenonu in predvsem Bolzano v Portogruaru oa bi se po vsej verjetnosti zadovoljili z neodločenim izidom. uk ŠE 9 dni do r i L J Na ekipni lestvici je SPDT med 13 društvi osvojilo odlično peto mesto Prva tekmovalna ekspedicija smu- Lisjak tudi slogovno dobra. čar jev SPDT se je nepričakovano, zelo pozitivno odrezala. 17-članska ekipa smučarjev 4 kategorij se je v nedeljo udeležila veleslaloma, veljavnega za trofejo Mosohitz v Žaib-nicah, na progi «deh’Angelo*, v organizaciji društva Unione Sportiva Camporosso. Tehnično je bila organizacija prav dobra, isto pa ne moremo reči glede tajniškega dela: zamuda vabil, umiki rezultatov in kar je najbolj žalostno, spregledali so na startnem seznamu našega odličnega tekmovalca Branka Jazbeca, ki ni mogel tekmovati. Čeprav so rezultati bolj zgovorni, povejmo nekaj besed o nedeljskih udeležencih. V kategoriji mladincev smo, žal, zaradi tehnične nepripravljenosti naših tekmovalcev doživeli dve diskvalifikaciji Kategorija pripravnikov nam je prinesla veliko zadoščenja, kot vidimo na lestvici rezultatov. Pripomniti moramo, da sta Kuret in uiiiiiiiiiiiimiiiiiiimitmimiiiimiiiiimiiiiimiiiiiimuiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiHiiiHiiiHHiiiiiimmi V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Napad na sodnika Zaradi močne burje je odpadla I že prvi polčas odžvižgal osem mi-v nedeljo večina tekem amaterske- nut pred koncem. V drugem polča-ga prvenstva. Na Tržaškem so med | su so sc igralci umirili Portuale, —**--> —•—*" 'r—'——! je igral z burjo v hrbet je prišel 'dvakrat do zadetka. Pa tudi Primo- naširoi moštvi nastopili le Trebenci. PRIMOREC - PORTUALE 1:2 (1:0) PRIMOREC: Kante, Pappatico, Sluga, Sosič Livij; Sosič Stanislav, Sinicco, Kralj Pavlo, Možina Teodor, Čuk Bogdan, Možina Valdi, Kralj Mauro, 13. Saina. Koti: 11:6 za Primorca. V prvem povratnem koiu je Primorec proti vodeči enajsterici klonil z minimalno razliko. Čeprav so odšli Trebenci z igrišča poraženi, pa se bo prav gotovo zgodilo, da bo federacija izid razveljavila in dala zmago Primorcu. V 20. min. je namreč Pappatico pri stanju 1:0 za Primorec streljal zelo od daleč. Vratarju gostov je žoga ušla iz rok in se zakotalila proti mreži. Vratar se je sicer takoj pobral in dohitel žogo, a ta je bila že dobrih 30 cm čez črto. Sodnik je dosodil gcd., Igralci Portualeja pa se niso strinjali s sodnikovo odločitvijo in so začeli sodnika prerivati Nekdo ga je tudi udaril s komolcem in sodnik je gol razveljavil. Kapetanu Primorca pa je povedal da se fe zanj tekma končala v tistem trenutku. Da pa ne bd prišlo do pretepa na igrišču je s tekmo nadaljeval. Torej stanje v prvem polčasu je dejansko ostaio 1:0 za Primorca z golom Maura Kralja v 10. min. Sodnik je rec (čeprav proti močni burji) je mnogokrat resno ogrožal vrata gostov. Tako se je tekma neuradno končala pri stanju 2:1 za goste. Tudi tokrat dobrih pet minut prej. Rezultat pa bo prav gotovo spre-menjan v korist Trebencev z 2:0 zaradi že prej omenjenega dogodka. K. B. Cagliari — Mantova Catanzaro — Milan X Fiorentina — Sampdoria X Inter — Varese 1 Vincenza — Juventus 2 Napoli — Atalanta 1 Torino — Bologna 1 Verona — Roma X Arezzo — Monza 1 Cesenb — Palermo X Lazio — Genoa 1 Belluno — Padova 1 Siracusa — Sadernitana X KVOTE: 13 - 34.000 lir 12 - 3.000 lir Dekleta kategorij naraščajnic in deklic so se dobro odrezala, čeprav res preveč previdno vozijo. Pri tekmovanju je treba vendar tudi nekaj tvegati. Najbolj številna udeležba Je bida v kategoriji dečkov, kjer je star-talo 57 tekmovalcev (naših je bilo 8). Med temi ima edino Andrej U-dovič za seboj malo tekmovalno kariero, ostale tekmovalce smo izbrali iz vrst našega smučarskega tečaja, in sicer 6 dečkov iz 3. razreda, Igorja Brano pa iz 2., ker se Je na testu zelo izkazal (1 zlato zvezdico namesto 2 srebrnih). Tem tekmovalcem gre izredna pohvala, ker so prvič tekmovali na conski tekmi in sploh prvič smučali na tako strmi pirogi. Vse to pa v konkurenci, ki je štela samo mladince iz Kanalske doline, ki so se tako rekoč rodili s smučmi na nogah. Poleg vsega, po besedah učitelja Nikolaučič, ki jih je med tekmo in po njej spremljal, so pokazali pravilen odnos do tekme. Ne glede na osvojeno mesto, je vsak tekmovalec dal svoj prispevek za dosego pokala z 5. mesto na društveni lestvici. To mesto je neverjeten uspeh, če upoštevamo, da je bilo prisotnih 13 društev, od katerih velika večina iz Kanalske doline. Stojan Kuret, ki je v taki konkurenci dosegel 1. mesto, je kot nagrado (poleg zlate kolajne) prejel tudi zlato ročno uro, kar potrjuje pomembnost, ki so jo organizatorji pripisali temu prvemu mestu. Ku-retovemu bratu Igorju, za katerega smo upali, da bo pravočasno prispel na tekmo, pa moramo čestitati za zmago v Auronzu, pred odličnim Igorjem Piščancem in Adri-janom Obersnelom. Pohvaliti moramo brata Kuret, ker sta bila pri tečajih, tekmovanjih, treningih in vseh športnih pobudah Slovenskega planinskega društva doslej vedno prisotna. REZULTATI Mladinci 1. Rosenwirth Robert (US Camporosso) 1’08”5 3( 2 Michelutti Maurizio (U S Camporosso) 1’15”2 21 3. Martinz Riccardo (US Malborghetto) V17”0 2< 12. Deško Borut (SPDT) 1’29”1 1 16. Starc Andrej (SPDT) 1’39”8 1 Startalo: 25 (diskvalificirana za radi izpusta vrat: Kraus E. in Mi lic B.). Pripravniki 1. Kuret Stojan (SPDT) 1‘OT’l '31 2. Vuerich Mauro (US Malborghetto) 1’10"0 2' 3. Michelotti Marco (US Camporosso) 1’12"5 2 10. Lisjak Henrik (SPDT) 1’19”2 I Startalo: 24. 1’26”4 1 21. Udovič Andrej (SPDT) 1T0”6 27. Starc Klavdij (SPDT) 1’18'5 28. Tomažič Bojan (SPDT) 119”0 34. Majovski Sergij (SPDT) 36. Majovski Kazimir (SPDT) 40. Orel Valter (SPDT) 42. Brana Igor (SPDT) Startalo: 57, (odstopil: Prašelj A.). Lestvica društev 1. SC Monte Lussari 1’33”9 2’08”7 2'39”8 Naraščajniče 1. Buzzi Ilda (SC Monte Lussari) 1’06”6 30 2. Kraviina Evelina (SC Monte Lussari) 1’12”6 27 3. Autischer Diana (SC Monte Lussari) 1’12’'9 24 8. Udovič šaša (SPDT) 1'21”6 9 9. Jazbec Sonja (SPDT) 2’13”6 6 Startalo: 11. Deklice 1. Romanelli Laura (SC Monte Lussari) 2. Toscani Paola (US Raibl) 3. Vallas Anna (US Raibl) 6. Košuta Erika (SPDT) 1’29”9 Startalo: 15. Dečki 1. Lepschy Marino (SC Monte Lussari) 2. Casabellata Albert (SC Monte Lussari) 3. Rossi Albert (SC Monte Lussari) NA TEKMOVANJU ZA SVETOVNI POKAL Wengen: J. N. Augert Adelboden: W. Mattle r03"4 30 2. US Camporosso 3. US Raibl mi 27 4. US Malborghetto 5. SPDT 1’15”2 24 Sledi 8 društev. 1’29”9 15 Prvo mesto ekipne lestvice je o- svojil Sci Cai Monte Lussari po- vsem upravičeno, ker se Je na tek- movanju redstavil z 81 smučarji. 54”7 30 Med drugim se to društvo poteguje za 5. mesto absolutne društvene 55”9 27 lestvice italijanskih smučarskih klu- bov v vsej državi. 56”2 24 s. m. 3. K. Schranz (Av.) 4. A. Bachleda (Pol.) 5. H. Messner (Av.) in B. Rus-si (Šv.) 7. G. Thbni (It.) WENGEN, 23. — Jean Noel Augert je zmagal v slalomu, veljavnem za trofejo Lauberhoirna. Za 12 stotink sekunde je prehitel Italijana Gustava Thonija, ki se je po .. v nekaj neuspehih zopet prerinil do 8. W. Tresch (Sv.) vrha. Mladi italijanski predstavnik 9. Bruggmann (sv.) je po tem tekmovanju na sedmem mestu lestvice za svetovni pokal, vendar pa zaostaja za prvouvršče-nim Francozom Duvillardom za celih 45 točk. Tudi Gustavov bratranec Roland je dosegel s petim mestom izreden uspeh. Tekmovanje je potekalo zelo naglo, saj so prireditelji želeli opraviti v istem dnevu še tekmovanje v spustu, ki so ga v soboto odgo-dili, vendar jim je gosta megla preprečila to namero. Vrstni red: 1. J. .N Augert (Fr.) 97”92 2. G. Thoni (It.) 98”04 3. B. Cochran (ZDA) 98”69 4. A. Bachleda (Pol.) . 99"06 5. R. Thoni (It.) 99"12 6. A. Garcia (Šp.) 99”71 7. G. Sonnenberger (Z. N.) 100”01 8! A. Roestp (Šv.) « « t00”68 9. H. Hinterseer (Av.) 100”71 10. F. F. Hoa (Šp.) 100”84 Po tem tekmovanju je lestvica za svetovni pokal taka: 1. H. Davili and (Fr.) 97 2. J. N. Augert (Fr.) 94 niiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V 1. JUGOSLOVANSKI KOŠARKARSKI LIGI Zagrebška lokomotiva zimski državni prvak Ekipna lestvica pa 1. Francija 2. Avstrija 3. Švica 4. ZDA 5. Zahodna Nemčija 6. Italija 7. Poljska 8. Kanada 9. Norveška 10. Španija 83 63 55 52 38 35 Je sledeča: 740 546 258 159 124 94 63 44 33 25 ADELBODEN, 24. - Na medna rodnem smučarskem tekmovanju v Adelbodnu je v veleslalomu dokaj nepričakovano zmagal Švicar Mattle. Vrsta odličnih tekmovalcev je padla, zlasti Francozov in Avstrij cev. n- Lestvica: 1. W. Mattle (Švi.) ;t 2. A. Roesti (Švi.).,,,; 3. G. Thoni (It.) Tekmovanje za pokal Lauberhom v Wengnu je pomenilo za alpske smučarje določitev reprezentanc za Sapporo. Francoz Jean Vuamet, ki dve leti zelo uspešno trenira Italijane, je določil za slalom oba Tho-nija, E. Schmalzla in Strickerja, za veleslalom oba Thonija, enega od Schmalzlov pa utegneta zamenjati Besson ali Stricker. Za smuk so bili določeni G. Thoni, Varallo, Besson in Anzi, kot rezervi pa Stricker in R. Thoni. Dokončna odločitev za tekmovalno četverico bo padla komaj dan pred tekmovanjem, po non stop treningu. Italijanska vrsta je videti res močna in to tudi u smuku. Zanimiva bosta predvsem nastopa mladih tekmovalcev Strickerja in Bessona. V napet0 ozračje izbiranja olimpijske vrste bo moral verjetno poseči tudi sam predsednik republike Leone. CONI je namreč proti predlogu smučarske zveze odločil, da v Sapporo ne pošlje smučark Fosoli-sove in Schranzove, fci sta bili dokaj dobri v zadnjih tekmovanjih za svetovni pokal. CONI se opravičuje, da nima denarja, opozicija pa trdi, da bosta smučarki ostali doma, ker morajo v Sapporo kot turisti potovati običajni funkcionarji. Zagovorniki obeh smučark, ki sta medtem izjavili, da bosta iz protesta opustili tekmovalno smučanje, so poslali tudi brzojavko predsedniku republike s prošnjo, naj nemudoma posreduje pri CONI za ugodno rešitev tega primera. Ta dogodek je za predolimpijski čas značilen. Turistična privlačnost namreč zelo pogosto potisne v ozadje športnike. 999 V Sapporu so v organizacijskem odboru odkrili prvi primer goljufije. Nepoštena uradnika Kurao Kuji in Kahroku Maeda sta si od leta 1968 dalje plačo zaokrožila s kar 7.800.000 jeni ali nad 16 milijoni lir. V zaporu bosta sedela nekaj nad 3 leta. Če bi ne bila prisiljena denarja vrniti, bi si po «osvoboditvi» lahko ogledala naslednje zimske i-gre, ker letošnjih verjetno ne bosta preveč uživala. 999 Do 10. januarja so prireditelji prodali 533.162 od skupno 897.848 razpoložljivih vstopnic. Največ zanimanja je za umetnostno drsanje in smučarske skoke. Poleg vstopnic za otvoritveno in zaključno svečanost 3’00"91 3’CO'T‘J 3'01”45 Zagrebška Lokomotiva Je zimski jugoslovanski košarkarski prvak. Ta naslov so Zagrebčani osvojili šele v zadnjem kolu s tesno zmaigo nad Zadrom, saj zaostaja drugouvrščena Crvena zvezda le za dve točki. Tudi v zadnji tekmi Je bila odločilna igra državnega reprezentanta Plečaša, ki je dosegel celih 33 košev. Sicer pa je Zadar zadnji na lestvici in ima s štirimi točkami le malo možnosti, da bi ostal v dvanajsterici najboljših. V zadnjem kolu je zmagala tudi Olimpija, ki je letos v zlati sredini lestvice in nima možnosti, da bi se v tem prvenstvu prerinila do vrha. V Ljubljani Je gostovala skop- janska ekipa Rabotnički, ki pa domačinom ni povzročala večjih preglavic. V vrstah Olimpije sta se tudi tokrat izkazala Jeiovac (31) in Žorga (27). IZIDI 11. KOLA Jugoplastika — Željezničar 116:100 Zadar — Lokomotiva 97:102 Olimpija — Rabotnički 98:83 Crvena zvezda — Partizan 101:85 Oriolik - OKK Beograd 72:73 LESTVICA Lokomotiva 18; Crvena zv. 16; Jugoplastika 14; Borac, Partizan in Radndčki 12; Olimpija 10; Rabotnički, OKK Beograd, željezničar in Oriolik 8; Zadar 4. ATLETIKA KROS «5 MLINOV* Bedford pred vsemi Jipcho drugi in Korica tretji • Med ženskami zmaga Ridleyeve Dave Bedford Je premočno prisilil k predaji Konico in Jipcha na mednarodnem krosu «5 mlinov* v S. Vittore Olona pri Milami. Na približno 10 kilometrov dolgi progi je skupno z drugimi tekel le 5 kilometrov ali dva kroga. V začetku tretjega kroga je neusmiljeno pritisnil in v samih 1000 metrih pridobil pred Jipcham kakih 150 metrov, pred Korico pa še nekaj več. Do konca je Anglež razliko še za nekaj povečal, Korica pa se Je sam nekoliko približal tekaču iz Kenije. Italijani z Aresejem na čelu in Finci niso nikoli posegli v borbo za prva tri mesta. Vrstni’ red: 30’52”6 31’18”2 31’20" 31’20”4 31’27"2 31’27”4 31’27”8 1. Bedford (Anglija) 2. Jipcho (Kenija) 3. Korica (Jugoslavija) 4. Bartlett (Anglija) 5. Arese (Italija) 6. Slatler (V. Britanija) 7. Jokič (Jugoslavija) V teku mladincev Je zmagal Italijan Fava, na startu pa ni bilo izredno močnega Angleža Blacka. Pri ženskah pa je po pričakovanju prva pritekla na cilj Angležinja Rita Kidley. Nedvomno |»ozitiven je bil tek Paole Pigni, ki je prehitela priznano tekačico Brownovo iz ZDA, nekoliko pa Je razočarala Donata Govoni, ki je na koncu omagala in se Je uvrstila komaj na 10. mesto. K. B. ATLETIKA MODENA, 24. — Športno društvo «Fratellanza» bo 29. januarja priredilo v športni palači v Modeni srečanje v lahki atletiki, katerega se bodo lahko udeležili mladinci in člani, ki so v pretekli sezoni dosegli določeni minimum. Ta prireditev bo služila italijanskim trenerjem, da kontrolirajo pripravljenost atletov za olimpijske igre v Miin-chnu. -~W- i m § j| gg ^ J 1 — 1. Palecal X 2. Mister Nova X 2 — 1. Asipro X 2. Petrus 2 3-1. Keitel 1 2. Queirolo 2 4 — 1. Rustico 1 2. Ieffren 1 5 — 1. Randolph 1 2. Desiderio X 6 — 1. Iracien 2 2. Indostah 1 KVOTE: 12 - 5.930.471 lir 11 - 101.375 lir 10 - 10.404 lir * * * Take so vstopnice za letošnje 11. zimske olimpijske igre v Sapporu So najdražje prav vstopnice za u-metnostno drsanje. Najvišja cena je nekaj nad 12 tisoč lir, za svečanosti pa je poprečje višje kot za druge panoge, kjer se do vstopnic pride tudi za samo 400 do 500 lir. K. B. pisali so se po močno zaraslem pobočju, kit nad postojanko sprotno. Komaj so zaspali, jih je zbudil štabni kurir z naročilom, J Pride poveljstvo čete v brigadmi štab. V zakajeni kmečki ? •Ph je sprejel Karel, zraven njega pa je stal Orlov. Karel ^ te s svojimi drobnimi očmi, ki so bile od neprespanih noči °°\j drobne in srepe, samo ošinil in dejal: 5 ,((Takoj vzdignite Četo in zasedite stare položaje na Križni ”• Vosovoi so sporočili, da je vas prazna.« (,nitaih. ^®daii so borcem, za kaj gre. Duh po ožganem mesu in ru-jih ni še zapustil, nad črnim gozdom je visel odsev P°žara, spominjajoč na krvavo rano. Odšli so. Na gozdnatem sedlu sta se voda razdelila. Vsak av°Ji smeri sta tipala od drevesa do drevesa proti vzpetinam Z? vasjo. Vojko in Primož sta slutila nemške zasede že na aPetinL "Kdo pojde prvi?« Je vprašal Primož. Nekaj časa so molčali; vsi so vedeli, da bo tisti, ki se bo sam sebe obsodil na smrt. "če je tako, grem sam,« je dejal Primož in si obesil Šarca 2 ramo, da bi lahko streljal med hojo. .v Spogledali so se. Skozi mračno vejevje je prodiralo le to-0 svetlobe, da so videli lesk oči, v katerih se je gostil strah. ; '•Jaz pojdem prvi,« se Je oglasil Francelj, ki so ga bili to* pred napadom sprejeli v partijo. Skromen fant, neza-Utls'ti otrok, ki je ostal sam na svetu. Preden je končal šolo, 1® umrla mati, potem pa Je po kmetih služil za hlapca, loi* Sa je imel rad. Mnogo noči sta prebila skupaj na po-jJT1- Zdaj mu je bilo težko, ker je vedel, iz kakšnih nagibov ^ J® fant odločil. Toda tako Je bilo v navadi. S tveganjem pred drugim dokazovali vdanost partiji. Kot sence so polzeli od smreke do smreke po mehkem snegu. Kdaj pa kdaj so postali in prisluhnili v noč. Včasih je z vej zamolklo zgrmel sneg in jim ohromil korak. Brez nezgode so se pritipali tik pod vrh. Nenadoma je gozdno temo presekal žareč snop. Ko je Vojko padel na tla, se je Francelj z eno roko zgrabil za prsi in z drugo zamahnil. Usekalo je nekaj bomb, slišati je bilo kletev. Po vsem grebenu pa se je vnelo streljanje. Primož se je takoj oglasil s Šarcem in vsi so povzeli za njim. Vojko se je splazil do desetarja. Ležal je vznak in »steklenelo strmel v drevje. Po bledem obrazu mu Je lila kri. Stisnil Je zobe. En sam dan je bil v partiji. Veroval je, da je našel ljudi, ki mu bodo nadomestili dom, očeta in mater... Umaknili so se. Na sedlu jih Je prestregel Orlov. Skočil s konja. «Kam se umikate? Kje so Nemci?« «Tam, kjer poka,« mu je odgovorii Primož. Orlov se je ugriznil v jezik. Iz teme se je v neredu umikala tudi druga Skupina, ki Je vlačila za seboj dva ranjen^,. «Orkamadona! če bi dobil tistega vedevejevoa, ki nas je nalagal, da Nemcev ni v vasi, bd mu odrezal jajca!« Molče so se vrnili na prejšnje položaje. Iz rahlih oblakov se je utrgal mesec. Srebrni svit mesečine se je razlil po gomilah in zdaljšal sence križev. Polegli so po vlažnem smrečju v zaklone. Globoko spodaj, kjer so dogorevali ostanki vasi. je nekajkrat usekal minomet. Votle eksplozije po pobočju okoli grebena so jim dale slutiti, da tudi Nemci vedo, kje se bodo zjutraj udarili. Rahlo svitanje nad ruševinami utrdb je zbudilo poveljniku upanje, da bodo zdržali tudi to noč. Toda upanje je ugasnilo v obupu, ko so spet začele padati mednje mine, katerih ogluš-ljlvi poki so jih spravljali v norost. Razkoračen, razoglav in ves bel od prahu je stal sredi sobe. Dajal je povelja strojničarjem pri linah, naj vzdržijo. Tedaj ga Je zapeklo v prsih. Tik pod grodnico je začutil košček razbeljenega železa. Oprijel se je zidu, z drugo roko pa je segel k rani. Toda roka mu je obvisela ob telesu. Brez moči se je sesedel na kup opeke porušene stene. Obraz mu je zažarel v neznani grozd. Pokanje je prenehalo, skozi dim pa je zaslišal mogočen glas: «Nemoi! Vdajte se! Vaš odpor je zaman!« V svitu rakete je zagledal obraze svojih mož. Z vseh strani so zrli vanj. Bilo mu je hudo. Tokrat ne bo pomoči.. Najraje bi se vdal z vsemi, kar je ostalo živih, če bi le verjel, da bodo z njimi ravnali kot z vojnimi ujetniki. Tako pa ni vredno podaljšati življenja za nekaj ur. Ali lohko pričakujemo u-smiljene od tistih, katerim ga sami niso nikoli izkazovali? čas času vrača. Svoje može dobro pozna, čeprav so že v letih, so tt dve noči pokazali dovolj, žene imajo doma in otroke; vsi — z njimi vred — si želijo konca vojne, da bi spet videli svoje domače, če jih še niso pokončale ameriške bombe. V tej grapi, bogu za hrbtom, so delili dobro in slabo, nekateri že tretje leto. Razen nekaterih zagrizencev bi se vdali vsi. Tišino, ki je legla mednje kot sivo jezero onemoglosti in obupa, so vzdramila škripajoča vrata. Med podboji je stal Renner. Z obraza si je brisal kri in pljuval prah. V treh nočeh je skopnel za nekaj kilogramov. «Gospod poveljnik! V sosednji utrdbi je samo še dim in ogenj. Vse je mrtvo!« Iz mrzle, umirajoče noči je še enkrat planil glas: «Vdajte se! Imeli vas bomo za vojne ujetnike!« Remnerja, ki ga je stiskalo v grlu, kot bi ga kdo davil, je ta glas poživil. Sam ni vedel kdaj se mu je zganil Jezik, da je zavpil: «Gospod poveljnik, vdajmo se! žene imamo doma in otroke!« Padel je na kolena in zastokal. «Ta pes je ponorel od strahu,« je jezno zagodel vojak ob mitraljezu. Drugi pa Je dodal: ((Usekaj ga po gobcu!...» «S čevljem v zadnjico!...» «Ta zasluži kroglo!« je zarenčal podoficir, ki ga je imel kot privilegiranca že dve leti > te’ cu Poveljnik se je zdrznil. Kako čudno! Kot bi bral njegov« misli in govoril z njegovim jezikom... «Ne! Umazani pes!« Glej ga, boji se za ženo in za otroke! Za čigave neki? Za svojo debelo rit se boji in prenapeta čreva! ■(Renner, tl svinjski pes, ti prekleto ušivo ščene! Ti nenasitna ritna luknja!« ga Je zmerjal z vsemi izrazi, ki so mu jih vcepili med dolgoletnim službovanjem. «Marš! Stran od nas!« Z zdravo roko je dvignil pištolo. Renner je zagledal votlino cevi, namerjeno vanj, in se dvignil. V rahli svetlobi plamenov je opazil, da poveljniku curlja kri iz ust. ((Preluknjal bom tvoja usmrajena čreva!« je sikal poveljnik. «Saj nisem mislil tako!« se je branil Renner Umikal se je zademjsM, preden pa je dosegel vrata, je švignil iz cevi plamen... Prva krogla je udarila v pod, druga mu je presekala stegno. «Vdaj se, gnida! Pojdi k sovražniku, ti, ki si streljal partizanske ranjence!« ga je spremljal krohot po betonskih stopnicah. Bežal Je v kletne prostore, tja, kjer je hranil krompir, marmelado in drugo hrano. «Ogenj!» To je bil odgovor branilcev. Ruševine je obsijala zelena svetloba raket, se prelivala z rdečico plamenov in se stapljala s cunjastim dimom ob razrušenem cerkvenem zvoniku. Poveljnik žandarjev je zakopal obraz v dlani in skoraj Jokal. «Saj smo znoreli, ubil sem svojega najbližjega... Kot senca je stal za menoj in mi izpolnil vsako, tudi najmanjšo željo... Saj so nas res že prignali na rob živčnega zloma. NI čudno, da je zlomilo Renner j a, ki ni bil nikoli ne vojak ne junak, ko mika celo mene, da bi pustil vse skupaj in se sam odplazil nekam v noč.« Nehote je pomislil tudi na partizansko uniformo, saj so jih nekaj hranili v skladišču za posebne naloge. ((Renner, pridi sem!« je zatulil. Očmele stene so požrle njegov gnev. Renner j a ni bilo. In zaman so ga iskali. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. / SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poltnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Tekoč tADIT. ,un prt Ndroom Danki v Ljubija:.i 601 J 270/j DZS, Ljubljana Grait'Lfe 10/11 nad. telefon 22 20’ Stran 6 25. januarja 1972 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpta trgovski 200, finančno ‘ upravni 300, legalni 400, osmrtr ne in sutaiie 200 lir »Mali oglas" 50 lir beseda Oglasi ra tržaško in goriško pokraimo se naročaiO Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socie*S PubblicitA Italian®'1 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdale In tiska ZTT • T'1* ODBOJKA V PRVENSTVU ZENSKE B LICE V Padovi s protislovenskimi klici občinstvo žalilo šesterko Sokola Poslanec Škerk je poslal s tem v zvezi pismeno vprašanje ministru za turizem in prireditve ter ministru za notranje zadeve, vodstvo Sokola pa je vložilo protest pri športnih oblasteh Med sobotnim nastopom Sokolove ženske odbojkarske ekipe v Padovi je prišlo do neljubega dogodka, ki Je ogorčil ne le igralke lega društva, ampak tudi našo širšo javnost, ko se je izvedelo o njem. Do mači gledalci so namreč pri navijanju za domačo ekioo prekoračili vse meje in so začeli nesramno žaliti naše igralke z izrazi ir klici, ki smo jih navajeni slišati le iz ust najbolj okorelih fašistov. Popolnoma jasno je, da naše igraike v takem vzdušju niso mogle igrati dovolj sproščeno, saj jih niso pred žalitvami in psovkami zaščitili niti organi javne varnosti, ki so to vsekakor dolžni storiti. V zvezi s tem neljubim, vendar v športnem življenju naših tekmovalcev niti ne tako redkim dogodkom, je poslanec Albin Škerk poslal ministru za turizem in prireditve ter ministru za notranje za deve pismeno vprašanje, ki zadeva nešportno vedenje občinstva v Padovi in Mestrah do slovenskih ekip. V naslednjih vrsticah objavljamo v celoti tekst njegove interpelacije: »Vprašujem ministra za turizem in prireditve ter ministra za notranje zadeve, če sta obveščena o večkratnih primerih nestrpnosti in o psovanju Slovencev, do katerega je prišlo v zadnjem času v Padovi in Mestrah med športnimi prireditvami. katerih so se udeležili tekmovalci omenjene nacionalne manjšine. Podrobneje sprašujem ministra če sta obveščena o zadnjem dogodku, ki se Je prioetil v športni Dalači v Ulici Arcella v Padovi med žensko odbojkarsko tekmo med šestericama CUS iz Padove in Sokola iz Nabrežine. Ob tej priliki Je skupina izzivalcev stalno psovala slovenske igralke z vzdevki »sciavi*, ctitini», andate da Tito* in podobnimi. Ti »zgledni športniki* so ves čas nemoteno kričali, ne da bi organi Javne varnosti posredovali in jih opozorili. Zato valu vprašujem kakšne u-krepe mislita sprejeti, da bi preverila ravnanje varnostnih organov in predvsem preprečila podobne nedopustne incidente ter obvarovala čast pripadnikov slovenske etnične manjšine in eksemplarično kaznovala teniste, avtorje tako podlih in nezaslišanih podvigov, katerih politično prepričanje Je vsem predobro znano.* Vedno v zvezi s temi dogodki se Je na izredni seji sestalo tudi vodstvo Sokola ,ki je poslalo Italijanski odbojkarski zvezi v Rim in deželnemu odboru FIPAV v Trstu ta protest: »Odbor ŠD Sokol, zbran na izredni seji dne 23. januarja 1972, . odločno protestira proti nešportnemu in necivilnemu obnašanju dela občinstva, ki je prisostvovalo tekmi ženske odbojkarske B lige CUS Padova — Sokol v športni palači v Padovi 22. t.m Med to tekmo so bile igralke in voditelji gostujoče ekipe žaljeni z žaljivimi gesli kot »sciavi*, »titini*, »andate a giocare da Tito* in drugimi. Glede na dejstvo, da se Je naše društvo vedno športno obnašalo do gostujočih ekip (in isto lahko tr dimo o našem občinstvu) ne glede na to, odkod je prišlo kaiko mo štvo, vas obveščamo o tem dogud ku in želimo, da se ukrene potrebno, da bi se taki izpadi, žaljivi za slovensko etnično skupnost, Kateri pripadamo, ne ponovili več.* Upajmo, da tokrat upravičeni protesti ne bodo zaman in bodo vsi, ki so dolžni ukrepati v tem primeru res storili primerne korake, da bi bilo podobnih dogodkov na športnih igriščih, kjer nastopajo tudi tekmovalci slovenske narodne skupnosti v Italiji, za vedno konec. CUS PADOVA — SOKOL 3:2 (13:15, 8:15, 15:8, 15:7, 15:7) CUS PADOVA: Giusti, Zorzato, Grigolon, Mezzalira, Zambotto, Vet-torato, Brusanolin, Valerio, De Laz-zari, Frosi. SOKOL: Pertot, Škerk, Lukša, Petelin, Škerk, Zidarič, Ban, Ukmar, Colja. Furlan, Rebula. SODNIKI: Guolo (Revigo), Stura-ro in Zagarese (oba Padova). Ekipa nabre/.inskega Sokola je v Padovi doživela poraz, katerega m mogla pričakovati, sai je v Drvi h dveh setih trdno držala v rokah vajeti igre. Ko pa je vse kazalo, da gre naproti čisti zmagi, se je pripet5lo nepričakovano. Trener je bil Drimoran poslati v zadnjih dveh setih na igrišče prvo postavo. Čeprav to zveni nekoliko čudno, so v prvih dveh setih rezervne igr-tL kc — tu mislimo predvsem na Jano Ban in Viviano Lukša — zaigrale res od lčno. Kasneje pa je pršla na dan utrujenost in bučno navijanje, na katerega naše ieralke niso navajene Tako sta Coljeva in Petelinova prevzeli njuno mesto v postavi, toda brez vsakega uspeha. Zmeda na igrišču je naraščala in podajačice niso več zalagale napada. *' l dl obrambi je vsaka žog L pov/rrCila preglavice, pa čeprav CLS nma izrazitega napada Prod vsem pa naj omenimo enrazno pre-rtrenrje servisov in statičnost nekaterih igralk. Na žalost se je v soboto tudi občinstvo vedlo zelo nešportno in žaljivo. Z vzklikanjem »sciavi*, »tarnate da Tito* in »Viva 1’Italia* so daja'i duška svojemu »športnemu* izživljanju, kateremu so dodali še vrsto klicev iz domačega besednega zaklada. Prvi set se je pričel z lahno premočjo domačink, saj se Sokolova e-kipa ni takoj znašla v precej veliki telovadnici. CUS je že vodil z 11:4. ko je na servis prišla Perto-tova in zmanjšala rezultat na minimalno razliko ene točke. Domačinke so nato dosegle še dve točki, to pa je bilo tudi vse. V drugem setu je Sokol takoj povedel s 7:0, ko si je dovolil kratek premor, nato pa je z lahkoto pri- iiiiiiiiiii«iiiniiiiii*imii»''i''""""i"'""i"«","i,,‘'.................'m""...... V MOŠKI ODBOJKARSKI G LIGI Tretja zmaga «rdečih» šel do petnajstice Tudi v tretjem setu so Nabrežinke povedle s 3:0, CUS pa jim je odvzel servis in obdržal vajeti igre v svojih rokah. V tem setu sta odpovedali tudi stranska sodnica in zapisničarka — obe nalogi sta opravljali pripadnici nežnega spola — in na večkratna vprašanja trenerja Pertota nista znali kaj prida povedati. Sokol pa ie tako odigral polovico seta v zgrešeni postavi. Zadnja dva seta sta potekala v znaku živčnosti in nezaupanja naših igralk v svoje dejanske sposobnosti. Bila se je borba za obstoj. Sokolova obramba se je zrušila, domačinke so se razigrale in njihove tolkačice —■ do tedaj jih ni bilo — sc z lepo tolčenimi žogami odločile tekmo. Kljub porazu pa moramo pohvaliti nabrežinske igralke ki na tekmah dajo vse od sebe. Če bo mlada e-kipa nadaljevala do tej poti se ji obeta lepa bodočnost. P. A. BOR 1:3 (15:4, 8:15, 7:15, KRAS — UGG 3:1 (15:13, 7:15, 15:11, 15:9) KRAS: VVilhelm, Grilanc, Živec, Vesna ver, Ušaj, Drasič, Zadnik, Paškulin, B. in L. Milič. UGG: Bresigar, Carmel, Del Do gan, Nascoli, Pagotto, Pettarin, Rossi, Salateo, Venturini, Nardin. SODNIKI: Barazzutti (Videm), Torre in Zacchigna (oba Trst). V soboto Je moška odbojkarska ekipa zgoniškega Krasa slavila svojo tretjo zmago v letošnjem prvenstvu C lige. Na domačih tleh Je namreč premagala šibko ekipo UGG iz Gorice. Tekma sama ni bila na visoki tehnični ravni in Je razočarala prisotno občinstvo. V Kraševih vrstah je manjkal Budin in njegova odsotnost Je vplivala na igro. H grdi igri je pripomogel tudi ze lo strog sodnik, ki je pretirano žvižgal »nošene* žoge ir Je tako prisilil igralce, da so se. posluževali predvsem udarca s podlehtmi. Kras je igral pod svojimi možnost mi in so (razen B. Miliča in Živ ca) vsi igralci razočarali. Le dejstvu, da Je UGG slaba ekipa, se imajo zgoniški odbojkarji zavhalitl za zmago. -Z- NOCOMFT Spilimbergc - Pro Gorlzia 0:0 SPILIMBERGO: Budini, Sartor, Maniago, Bortolussi, Rigutto, /uhani, Pezzot, Cominotto, Campagnolo, Liva, Lorenzini. PRO GORIZIA: Siricano, Medsot, Perusin, Lorenzon, Ballaminut, Bu-lian, Visintin, Simonetti, Pravisani, Miani, Battistutta. SODNIK: Poles iz Cordenonsa. Tudi tokrat so se Goričani precej dobro izmazali, čeprav bi moral biti rezultat drugačen. Treba Je reči, da so Goričani imeli v tej tekmi precej sreče. Da niso odšli poraženi domov, se morajo zahvaliti predvsem svojemu vratarju ter nekoordiniranemu napadu domačinov iz Spilimberga. Vseh 90 minut so namreč domačini napadali in priznati Je treba, da so imeli res smolo, kajti zaslužili bi si vsaj en gol. Tudi obramba Goričanov jih je verjetno precej ovirala, da niso mogli do mreže. Tekma se Je tako končala neodločeno. Goričani so bili zadovoljni, ker imajo še vedno 5 točk prednosti pred zasledujočo ekipo. AVTOMOBILIZEM OMA - 9:15) BOR: Zavadlav, Bare j, švagelj, Bolčina, Hrovatin, Kufersin, Gabrovec, Bezeljak, Artač, Pečar. Prvi del ženske B lige je končan. Borovke so tudi v tem zadnjem kolu dosegle zmago, saj so v Miljah premagale domačo šesterko z rezultatom 3:1. Zmaga borovke je povsem zaslužena, toliko boli če Domislimo, da je Bezel.iakova, ki se je počutila slabo, lahko igrala zelo malo. Borove nasprotnice so igrale precej dobro. Ekipa, ld je po tem porazu že skoraj gotovo izpadla iz B lige, je na vse načine skušala osvojiti točki. Igralke so med seboj dobro uigrane in učinkovito tolčejo tako s strani kot s sredine. Mnogo napak pa delajo pri podajah s prsti, saj ie mnogo žog «dvojnih». Vendar pa nedeljski sodnik na to ni posebno pazil in je «pustil» precej takih žog na obeh straneh mreže. «Plave* so, razen v prvem setu, zaigrale zadovoljivo. Dobro so krile igrišče ih gradile igro. Zadovoljuje tudi dejstvo, da so zgrešile zelo malo servisov in so dobro prestrezale prve žoge. V napadu gre tokrat omeniti Barejevo. ki je večkrat zelo učinkovito udarila žogo. pohvalo po zasluži tudi Hrovatinova zaradi svoje dobre igre v obrambi. Prvi set se je za naša dekleta začel slabo. Niso in niso se znašle na igrišču ter so svojim nasprotnicam odvzele le štiri točke. Začetek drugega seta je bil zelo izenačen, saj je vsaka ekipa osvajala le po eno točko. Pri stanju 7:7 so se pa borovke le »od'epile* od nasprotnic in so s prepričljivo igro osvojile niz. S tako igro so nadaljevale tudi v naslednjem nizu. OMA se je borovkam upirala in priča smo bili borbeni igri na obeh straneh mreže. »Plavim* ie uspelo vsiliti svoj ritem igre in set je bil osvojen. V zadnjem nizu je Bor povedel že z 8:0, ko se je dekletom zataknilo. OMA je izenačila, a borovke so zopet poprijele in tako osvojile še eno zmago. S to zmago je Bor sedaj z drugimi tremi ekipami r,a tretjem mestu lestvice in prvi med slovenskimi drupoligaši. Prihodnjo nedeljo bo v drugi ligi počitek, nat; pa čaka »pleve* cela vrsta važoih srečanj, med katerimi bo prvo v Brescii proti domačemu Libertasu. ki so ga Tržačanke v prvem delu prvenstva premagale s čistim 3:0. INKA BUENOS AIRES, 24. - Svetovni avtomobilski prvak Jackie Stevvart je že v letošnji prvi dirki dokazal, da je trenutno najboljši pilot in da mu nihče od tekmecev ni kos. Italijanski avtomobilski hiši Ferrari, ki je poslala v Buenos Aires zelo močno ekipo, ni uspelo, da bi ustavila izrednega Stewarta. Piloti italijanskih avtomobilov so sicer v poskusnih vožnjah zabeležili najboljše čase, med dirko pa so deloma odpovedali avti in piloti, ki niso vzdržali Stewartovega ritma. Visoka temperatura (27° Celzija) je povzročila preglavice marsikateremu pilotu in ga je prisilila, da se je odpovedal dirki, ker motor ni vzdržal tako hudega napora, saj je dirko zaključilo samo 11 pilotov. OBVESTILA Odbor ŠD Sokol iz Nabrežino sporoča, da bo redni društveni občni zbor v sredo, 2. februarja ob 20. uri v društvenih prostorih. ŠD Breg priredi v nedeljo, 30. t.m. smučarski izlet v Nevegal. Odhod ob 6. uri. Vpisovanje do srede pri vaških zastopnikih. Na razpolago bosta dva avtobusa. BREG — VIGNONI 2:3 (15:13, 11:15, 13:15, 15:10, 12:15) BREG: Foraus, Zobec. Klabjan, Sedmak, Barut, Kofol, Hmeljak. VIGNONI: Percivalli, Apollonio, Maggi, Ferrari Rosa, Volongo. Ti-roni, Doriinelli. SODNIK: Gaetani (PD). Breg je v nedeljo odšel zopet praznih rok z igrišča. Kazalo je, da se bodo dolinska dekleta po zmagi nad Borom dokončno oddaljila od repa lestvice. V nedeljo pa so zopet klonile. Za neuspeh je seveda več razlogov. Ekipa že mesec dni ne nastopa v popolni postavi, prav tako pa dekleta ne trenirajo skupaj. V šesterko se ie vrnila Sedmakova, ki se po dolgi odsotnosti ni mogla docela vključiti v igro. Tudi Klabjanova je bila še bolna in je kaj malo doprinesla k igri ekipe. Poleg tega je nenadoma zbolela še Pavletičeva, ki se je v zadnji tekmi zelo dobro odrezala, zlasti s servisi. Breg .je tako v nedeljo nastopil precej okrnjen proti trdoživi ekipi Vignoni. Upali smo, da bodo tudi tokrat naša dekleta kos nasprotniku in se tako znebila neljubega položaja na lestvici. Brežanke so osvojile prvi set, a takoj v drugem se je nekaj zataknilo in so ga zgubile. Isto se je ponovilo v tretjem setu. Nato je Breg zopet prišel do sape in ie osvojil še en set. V petem, in odločilnem delu igre pa .je prišla do izraza utrujenost ter zmedenost, kar je odločilno vplivalo na končni rezultat. Pri stanju 13:12 je imel Breg možnost dohiteti in celo prehiteti nasprotnice, vendar pa je dvakrat zapravil servis, in s tem tudi up na morebitni končni uspeh. Seštevek točk — 68:66 za Vignoni — pa nam dokazuje, da bi bil lahko rezultat drugačen. V nedeljo bodo dekleta počivala, kar bo ekipi v veliko korist. Upajmo, da bodo Brežanke v povratnem delu prvenstva zaigrale bolj odločno, predvsem pa, da bodo znale izkoristiti vse treninge in nasvete svojima trenerja. Po'ožai na lestvici ni rožnat in vsak nadaljnji spodrsljaj pomeni pot k neizbežnemu izpadu iz B lige. S. K. V soboto v Ljubljani I. mladinske igre AIpe-Adria LJUBLJANA, 24. — Prve mladinske športne igre Alpe - Adria v ljubljanski dvorani Tivoli niso bile samo prijateljsko srečanje mladih, najbolj obetavnih športnikov in športnic iz Koroške in Slovenije, marveč tudi delovno povezovanje najvidnejših slovenskih in koroških športnih funkcionarjev ter gostov iz Furlanije - Julijske krajine. Zato ne preseneča, da so telesnokultumi delavci vseh treh dežel izkoristili prve igre za temeljite dogovore o nadaljnjem prijateljskem sodelovanju na področju športa. To je bila tudi glavna misel pozdravnega govora predsednika organizacijskega odbora za I. mladinske igre Alpe - Adria Boruta Miklavčiča, ki je poudaril, da želijo športe ne oblasti s to prireditvijo čim tesneje povezati mladino vseh treh sosednih dežel. Isto misel so v svojih govorih izrazili tudi ostali govorniki, med katerimi sta bila deželni odbornik za šport in prireditve v Furlaniji - Julijski krajini Giacomo Romano in tajnik koroškega deželnega sekretariata za šport Leo Marhl. ITALIJANSKA A LIGA MobiIquattro — Snaidero 83:80 Stella Azzurra — Simmenthal 74:88 Max Mobili — Spltigen 74:69 Gorena — Partenope 72:56 Forst — Eldorado 95:81 Norda — Ignis 84:86 Lestvica Ignis 22 Forst 20 Simmenthal 18 SplUgen 14 Mobilquattro, Maxmobili in Norda 12 Snaidero 10 Gorena 8 Partenope in Eldorado 6 Stella Azzuira 2 Gorena in Ignis imata tekmo manj. •lumiiiiiiinumiiuiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ŽENSKI NAMIZNOTENIŠKI LIGI Recoaro-Kras 4:1 RECOARO — KRAS 4:1 Recoaro: Santifaller (1/1), San-co (II/l). Kras: Milič (1/5), Koba1 (m/4). Sanco-Kobal 2:0 (13.5) Santifaller-Milič 2:0 (19. 14) Santifaller in Sanco Milič, in Kobal 2:0 (14, 12) Sanco-Milič 0:2 (13. 7) Santifaller - Kobal 2:0 (9. 9) V ženskem namiznoteniškem e-kipnem prvenstvu je v drugem kolu ekipa zgoniškega Krasa gostovala v Bocnu, kjer se je pomerila z najmočnejšo ekipo te skupine. Recoaro je bil večkraten državni prvak, lani pa je osvojil drugo mesto. Glavna moč te ekipe sloni na državni prvakinji Santifallerje-vi, ki se že nekaj let lahko ponaša s prvim mestom lestvice italijanskih igralk, letos pa je prav tako premočno zmagala na vseh turnirjih, katerih se je udeležila. Najprej je stopila za mizo Ko-balova, ki proti drugokategornici Sanco ni mogla uveljaviti svoje igre. Tudi Miličeva je imela zelo malo možnosti za zmago proti Santifalier-jevi, predvsem zaradi njene odlične obrambe/ proti kateri naša najboljša igralka še nima dokončno izdelanega sistema igre. Vendar pa se je Miličeva v drugj tekmi domačinkam oddolžila za porav in je gladko premagala Sancovo. V preostali tekmi med Kobalovo in San-tifallerjevo ter v tekmi dvojic je ponovno prišla do izraza izkušenost Recoara, ki je z lahkoto prišel do zmage. Kljub porazu pa zgoniška dekleta niso razočarala, saj več od njih nismo mogli pričakovati. e. b. Neznanec mu je odnesel vso dirkalno opremo, ki jo je Agostini pustil v slačilnici pred dirko. AVTOMOBILIZEM motociklizem Agostini spet prvi MONTECARLO, 24. - Med približevanjem Montecarlu je 45 posadk že moralo zapustiti tekmovanje. Ko so namreč danes ob 14.30 uradno zaključili kontrolo avtomobilov, se je na kontrolnem mestu predstavilo 219 posadk od 264, ki so štartale. Tekmovalni sodniki sedaj pregledu jejo tekmovalne liste vseh posadk in bodo sestavili danes pozno ponoči spisek tekmovalcev, ki bodo prepuščeni k nadaljnjem tekmovanju. ODBOJKA V nadaljevanju odbojkarskega prvenstva mladink so v nedeljo in sinoči dosegli ta izida: Breg B — Inter 2:0 (15:9, 15:14) Breg A - Sloga 2:1 (15:11, 12:15, 15:7) V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI Poraz brez opravičila Hannibal — Bor 70:50 ( 31:31) grali svojo prvo letošnjo tekmo v | prvenstvu dečkov. Že v prvem kolu HANNIBAL: Gregori 8, Cesca 2, so se spoprijeli z močno ekipo Ital-Bolatti 18, Meneghel 23, Miccoli I., I ira, ki je po predvidevanjih tudi Papais 5, Miccoli II., Nicoli, Roz- zmagala. »Plavi* so se sicer borili bovški 14. | požrtvovalno, niso pa mogli zausta- BOR: Zavadlal, Fabjan 17, Rudes viti napadov tehnično boljših na-8, Lakovič 7, Starc 13, Škerlj, Raj- sprotnikov, ki so bili zlasti pri me- mund Kralj, Pertot, Ambrožič 5, ; tih od daleč znatno boljši od bo- Martin Kralj. SODNIKA : Tonzig in Bisiacehi (Gorica). PROSTI METI: Bor 4:10, Hannibal 10:24. Borovi košarkarji so tudi v nedeljo na lastnem igrišču doživeli poraz. Tokrat so morali kloniti pred tržiško ekipo Hannibal. Za ta poraz ni opravičila, gostje so bili nedvomno boljši od naših predstavnikov, ki so v drugem polčasu neverjetno popustili. Tekma se je začela dokaj ugodno za borovce. Bili so namreč vseskozi enakovredni gostom, saj so zaključili prvi del srečanja neodločeno. Stanje je bilo namreč 31:31. V tem prvem delu se je presenetljivo razigral Boris Fabjan, ki je s točnimi meti od daleč skoraj sam popravil izid. Fabjan je namreč v prvem polčasu dosegel 11 točk. V drugem delu igre pa so naši popustili. Fabjan ni bil več točen pri metih. Ostali pa so zašli v krizo. Košarkarji Hannibala sp to takoj uvideli in so z učinkovitimi protinapadi dosegli naskok, ki je popolnoma zmedel borovce. Trener Mari je skušal tudi s tveganimi menjavami in taktičnimi posegi popraviti stanje, a zaman. Poraz je bil neizbežen. Gostje pa so se enostavno razigrali in so tako dali našim košarkarjem kar 20 pik razlike. Njihova zmaga je bila popolnoma zaslužena. Bili so zaradi tehnike, zaradi ureditve igre, zaradi telesne pripravljenosti boljši od «plavih», ki so tudi v nedeljo pokazali, da so še daleč 0d najboljše forme (če izvzamemo Borisa Fabjana). Edina uteha je ta, da letos zaradi preureditev prvenstev ne bo nazadovanja v nižjo ligo, kajti sicer bi bil položaj Borove ekipe res kočljiv. Kje so razlogi letošnje Borove krize? Fantje trenirajo v redu, navdušenje je tudi dokajšnje. Izidov pa ni. Žal, se je treba sprijazniti z dejstvom, da sodijo »plavi* res med skromnejše ekipe prvenstva, kajti vsa moštva so se močno ojačila in imajo predvsem boljše pogoje od nteših košarkarjev. Važno pa je sedaj, da ekipa ne popusti, kajti prvenstvo je še dolgo, Nadaljevati je treba z delom, le tako bodo borovci lahko popravili svoj položaj. DEČKI Zaradi mraza ali poledenelih i-grišč so odgodili večino košarkarskih srečanj mladinskih ekip. Odigrali so le tekmo v prvenstvu dečkov med Borom in Italsidrom. Italsider — Bor 43:31 (19:12) ITALSIDER: Girogi 4, Pieri 10, Bozzola 4, Zampa 9, Vascotto 16. BOR: Parovel, Macuka 6, Čok 2, rovcev. Najboljša v Borovih vrstah sta bila Ražem in Macuka. NARAŠČAJNIKI Drevi bodo Borovi naraščajniki odigrali odgodeno tekmo proti ek:pi Inter 1904. Srečanje so odgodili, ker se je Inter 1904 mudil v Avstriji na turnirju, kjer je tudi osvojil prvo mesto. Na tem turnirju je nastopilo 9 ekip (4 iz Avstrije, 4 iz Nemčije in Inter iz Italije). Tržaška ekipa je tako še enkrat pokazala, da je res dobro pripravljena in je povsem zasluženo na prvem mestu lestvice. Naloga naših košarkarjev bo torej dokaj težka. «Plavi» bodo nastopili z naslednjo postavo: Klobas, Ražem, Ervin in Peter Žerjal, Vatovec, Sancin, Bertok, Kalc, Siega, Ota. Srečanje Inter 1904 — Bor bo drevi ob 19. uri v telovadnici na Elizejskih poljanah. MINIBASKET Danes bodo zaposleni tudi Pole-tovi igralci mindbasketa. Poletov-ci bedo namreč ob 17.30' igrali na stadionu »Prvi maj* proti močni ekipi Visintini. To srečanje bo praktično odločalo o končnem prvem mestu te skupine. Tako Polet kot Visintini sta namreč še neporažena. Žal, pa bodo tokrat naši igralci nastopili brez svojega najboljšega režiserja, brez Pavla Ferluge, ki si je zlomil roko. To je vsekakor hud udarec za Poletovo ekipo. b. 1. TRŽAŠKA KRONIKA Razburjenje socialdemokratov zaradi srečanja med PSI in KPI Vest o srečanju deželnih vodi’ teljev KPI in PSI je vidno ra* burila socialdemokrate in jim d* la povod za ostro polemično n°w deželnega socialdemokratskega ništva ki pa kljub vsem razlikam idejnega značaja priznava vlog0 KPI v okviru antifašističnega M ja. Tarča socialdemokratov je socia' listična stranka, katero dolžijo, d* hoče z »naprednejšimi ravnotežji’ obnoviti pakt o akcijski enotnost s komunisti. Pri tem spominjaj0 socialiste, da so se mu za veda° odrekli ob vdoru sovjetskih čet n* Madžarsko. PSDI v svoji noti poudarja, d* je to dejanje socialistične stra°' ke v bistvu protislovno s prisO; nostjo PSI v levosredinski koal1' ciji. Zato je PSDI predlagal d* mokristjanom in republikancem skupen posvet, na katerem naj ® govorili o možnih posledicah o* deželni ravni. PSDI želi, da bi KD in PRI dali pobudo za skup ne korake do socialistov. V •j0-boto pa bo o tem razpravljalo d* želno tajništvo PSDI v Vidmu. V zvezi z zadnjim sestankom KPI - PSI so socialdemokrati sp*1 oživeli frazo o «dvojnem tiru* s°' cialistov, čeprav uvajajo še n®’ stavek, ki kaže na to, da so sprt jeli vsaj Saragatove teze o gi komunistov. V noti je n a mre0 tudi trditev, da «s KPI niso moži* stiki, razen v primerih ko gre f obrambo vrednot odporništva m antifašizma*. Časnikarji na ogledu ameriške letalonosilke Poveljnik ameriške letalonosilk8 Fluobrene — Splugen 91:61 FLUOBRENE: Della Penna J 5, Quintavalle 2, Nicoletti 2, Cedolini 29, Formenti 16, Villalta 7, Gracie 18, De Stefani 2, Pascucci, Jula. SPLUGEN: Soro 2, Miseri, Dc-mian, Spezzamonte 2, Janniello, Devetag G. 12, Di Nallo 9, Devetag U. 4, Flebus 32, Krainer. Rezultat tekme dovolj jasno pove, kakšni sta bili kondicija in moč Goričanov. V igri ni bilo niti trenutka, v katerem bi lahko SpHlgen računala na zmago. Ekipa Fiuo-brene je bila v odlični kondiciji in se Je že takoj v začetku napotila proti gotovi zmagi. Med Goričani sta samo Flebus in Spezzamonte zaigrala z veliko požrtvovalnostjo ter sta skušala kljubovati premočnemu nasprotniku. SplUgen je sedaj sedma na skupni lestvici z 12. točkami. »Independence* kapitan William Small je včeraj sprejel na krov0 skupino tržaških časnikarjev in i1!1 zadržal na kosilu. Kot je že <&'. čaj ob takih priložnostih, so TENIS LONG BEACH (Kalifornija), 24. — Ameriška teniška igralka Rose- časnikarji lahko ogledali ladjo j0 njene naprave. Čeprav se zdi skoraj neverjetn0, pa je tudi ta jekleni orjak občut našo tržaško burjo, saj so mornat'' ji lahko šele včeraj prišli z u1® tornimi čolni z njega na kopu® Letalonosilka, ki jo spremlja *°f’ pedovka Belknap, bo ostala v n>' šem zalivu do četrtka. Danes v Kulturnem krožku Prof. Cole iz Zagreba bo predaval o Goldonija1 Danes popoldne ob 18.45 bo nl> sedežu krožka za kulturo in * uuuufcu, rw ixun u.i m* , metnost na Verdijevem trgu 1. re^ ni profesor za italijanski jezik zagrebški univerzi prof. Frane le, predaval o «Hrvaških stik1" Carla Goldonija». Prof. čale, ki je znan in P81 znan italijanist, je med drugim Volk 4, Ražem 11, Peter Žerjal 8. , mary Casals je danes osvojila te- SODNIK; Divich iz Trsta. PROSTI METI: Italsider 12:13, Bor 3:12. Borovi košarkarji so v nedeljo odi- niško tekmovanje za profesionalke v Long Beachu. V finalnem srečanju ie premagala Francozinjo Fran-coise Durr z rezultatom 6:2, 6:7 in 6:3. IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m ' ' Ul m tor številnih knjig o književnih gledaliških stikih med Italijani '' Hrvati, o prvih začetkih italijan^1 lirike do Tassa, o delu Marina žiča, posebno pozornost pa je Pj svetil Petrarki in petrarkizmU■ . velikem italijanskem pesniku ? prav lani objavil zanimivo štU^ jo, zdaj pa dokončuje hrvaški Pj vod Petrarkovega dela «Canzow* re*. Delo bi moralo s spremno ^ dijo iziti leta 1974. Prof. Čale je tudi objavil SALISBURY, 24. — Svetovni prvak Giacomo Agostini je s svojim motorjem MV augusta osvojil južnoafriško dirko za pokal Turist Trop-hy. Tudi v tej dirki Italijan praktično ni imel tekmecev in je vodil od začetka do konca v kategoriji do 500 kubičnih centimetrov, v kategoriji 1.000 kubičnih centimetrov na ie G. Aeostini padel in za- pa je G. Agostini padel pustil tekmovanje. V slačilnici pa je svetovnega prvaka čakalo bridko presenečenje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiimniiiimiiiiiiiuimiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii SD Polet ima šahovski odsek Od prejšnjega tedna dalje ima športno društvo Polet svoj šahovski odsek. Pobudnik za ustanovitev tega odseka, šahovski mojster dr. Božo Filipovič, je preteklo soboto odigraj na Opčinah simultanko na 9 deskah in zmagal v 8 partijah. Po simultanki so se šahisti zmenili, da se bodo redno srečevali ob sredah in petkih v novi dvorani, ki jo je dal na razpolago gostilničar Veto. Za začetek bodo organi-, zirali notranji turnir, ki se bo za čel že prihodnjo sredo, se pravi jutri. Vodja odseka je dr. Hilarij Sosič, ki je tudi edini premagal moj- stra Filipoviča. Tudi nekaj otrok je prišlo na sestanek, ki je bil prav tako v soboto popoldne v Prosvetnem domu in je bil namenjen začetnikom. Mojster Filipovič je mladini, kakih 10 let starim igralcem, prikazal način igre in jim razložil osnovna pravila. Tudi začetniški tečaj se bo nadaljeval. Šahovski odsek Poleta vabi vse prijatelje1 šaha. da se v sredo, ob 20. uri zglasijo v gostilni Veto, kjer se bodo pomenili o nadaljnjem delu in kjer bodo določeni pari za notranji turnir. TOREK, 25. JANUARJA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.10 »Pratika*; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Jazz; 19.10 Avgust Černigoj, umetnik in vzgojitelj; 19.30 Nekoč je bilo; 20.00 Šport; 20.35 Verdi: »Ernani*; 22.50 Zabaivna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Glasba deželnih avtorjev. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Bruno Lauzi in Rosanna Fratello; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 «Supercampionassimo»; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Seliškar: «Modri galeb*; 9.15 Mali juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo Jim; 11.15 Londonski filharmonični orkester 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Zbor CAI iz Padove; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Med primorskimi pevci; 17.10 Orkestri; 17.30 Plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Baritonist Andrej Snarski; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba XIX. stoletja; 14.30 Plošče; 15.30 Simfonični koncert; 18.45 Nesreče na delu; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 21.30 Mednarodna tribuna skladateljev. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in Jajz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Ital. balade; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Spored z Marcellom Marchesijetn; 21.15 Rubinstein: Demon. PILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Rahmaninov koncert; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Vzporedni motivi; 11.00 Medigra; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret aivtorja; 14.15 Antologija izvajalcev. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Za šolarje; 9.35 Koroški akademski oktet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Navihane in zamišljene pesmice; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Silva Štingla; 14.40, »Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital violinista P. Škabar- ja; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Montematti; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Uja Humik: »Molji*; 21.20 Koncert lahke glasbe; 22.15 Lucijan Marija Škerjanc v svoji komorni glasbi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; tečaj angleščine; 11.30 Srednja šola; 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli, ponovitev; 17.00 TV za najmlajše: Skrivnost stare farme; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Prostor; 18.15 Risanke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba A kot Andromeda; 22.00 Moderna fotografska reportaža; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 človek in okolje; 22.10 TV film: Tony in profesor. JUG. TELEVIZIJA 17.50 M. šušmel: Konj Karel; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Nepozabne melodije; 19.00 Mozaik; 19.05 Računalniki: Shranjevanje podatkov: 19.30 Mikroeko-nomika: Know-How; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Maurice Chevalier v filmu: Parada ljubezni; 22.00 Poročila. koprska BARVNA tv 20.00 Dokumentar o malajskem polbtoku; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: Nataša; 21.20 Dokumentar: tekmovanje v Šumiku. ko prevodov iz italijanske knjtiet nosti, med katerimi gre omefi™ prevod Goldonijevih «MšmoirBs \ V tisku pa je pravkar prev,Z «Zaodovine gledališča» Silvia D1 mica. Najdeno truplo pred meseci izginule ženske Oktobra lani je nepričakov^ izginila iz umobolnice pri Ivanu 63-letna Paola Urbanz. P8 letno žensko, ki je bila nepritf®8 no oblečena, imela je namreč Sebi le dnevno haljo, so dolgo is‘/ li, vendar brez vsakršnega USP ha. . V nedeljo pa so jo našli mre/ nekaj stotin metrov od umobol"8 ce. Okoli 14. ure se je 37-l®;„, Roberto Sacsida iz Ul. Monta leno podal na sprehod. Pod že- lezniškim mostom med Rocoloto Opčinami je zavil po stezi, a kmalu je med grmičevjem op^v. že močno strohnelo truplo. Sa® * da je nemudoma zadevo priJfjj policiji ki je prišla na kraj z agenti znanstvenega ods8*,. Trupla sprva niso mogli identififj, rati, ker v torbici, zvezani s k®8. kom vrvi, ni bilo nobenih mentov. Ko pa so pregledali ^ znam izginulih oseb, so prišli ~ Urbanzeve. Ker je osebje bolnice precej natančno oHs-. žensko in opisalo njene obl ek8 skoraj ni bilo dvoma, da gre PJ zanjo, vendar so jo uradno tificirali s .pomočjo svojcev včeraj. j. Po mnenju zdravnikov je smrt pripisati srčni kapi. Včeraj so v Rimu podelili ^ škemu trgovcu in zastopniku Gra.. i\5T. L.*.::.. ■_____i._ __ ou Murattiju evropsko nag®8 ^ »Trgovski leader*. Nagrado mu r podelil center za trgovsko ščanje, dokumentacijo in sP°“jo jan je ki mu predseduje San tori, izročil pa mu jo jeJT Campidoglhi rimski župan Dt**7