Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, nam-}) rec v sredo in saboto. earodsilh reci Veljajo za celo leto po posti < 4 fl., scer 3 fl., za pol leta> Odgovorni vrednik Ur, Janez XSleiweis. ||2fl.popošti,scerlfl.30kr. i Tečaj KI. sredo 16 marca 1853 List 22 Razglas oživljajočem duhu najcistejsega in najvišjega domoljubja dobí, in z njo ob enem božji previdnosti darovana hva-Njegova c. k. visokost, presvitli gospod nadvojvoda ležnost, ktera domoljubno djanje posvečí, zagotovijo za- oljo srečne otetve Njegovega početju živo in obćno vdeležnost., in z njo velik tek Ferdinand Mak Je k postoljskega veličanstva tile poziv za da nj ki je želje presvitlega nadvojvoda vreden. • v b ožj e h prečudnega na Dunaju razglasil ktera ima spomin varstva božje previdnosti v véke obraniti Krajnska dežela, ktera se sicer. kar velikost 5 y r> Za Austrio novo hudodelstvo se je zgodilo. Ne- stevilo prebivavcov in deželno bogatost zadene, z dru-gimi ne more toliko meriti, da bi veliko delo vspešno varnost, ktera nas pretresne , ce se le na njo spomnimo, podperati mogla, bo gotovo z veseljem je šla blizo memo nas ; le posebna mila božja previdnost ee bo pri tem narodnem spominu toliko vdeležila svoje storila, da koli- * J° je odvernila. Nej večna noč to hudodelstvo zagerne! kor je njeni s pobožnim duhom zdruzeni zvestosti in ali naša hvaležnost in naše veselje nej si spomin postavi, tolikrát poterjeni nepremakljivi vdanosti do cesarske ro-kteri ju bo s© v poznih poznih vékih po zasluženju pri- dovine pristojno, in gotovo ne bo za drugimi deželami cal. čtu. Za najlepšo nalogo svojega življenja imam, «« , ——^------ .--j-, — nji posebni poziv spoznam, pri resničnim skazovanju, hvaležnosti, ktero je v zboru narodov pred Gospodom zvestosti in ljobezni, vdanosti in občudovanja za Nje- nebes in zemlje pokazati in pred oltarjem božjim daro- g-ovo veličanstvo povsod pervi biti, in izgovorim zá- vati hitela, tudi v živem djanju pokazati, če veljá, močí voljo tega pervi misel, od ktere si morem že pred ml k delu zediniti, ktero ima čast občne domovine sedanjim sliti, da jo da v ostala , kadar velja, cutljeje zvestosti, veselja in pobožne bodo mnogi željá pozdravili u kot spolnjenje že davno živih ljudém in mlajsim e stanovitnim spomiuom najzvestejšo ljubezni skazovati in z gnjusom njenih narodov nad ostud- » V hiši božji smo otétvo Njegovega veličanstva praznovali, in hiša božja bo najlepši spomin, po kterim zamore Austria svojo hvaležnost in svoje veselje oznanovati. Obernem se tedaj na vse, kteri so z mano ene želje, da se misel, ktera naše serce napolnuje pokaže, in v nim hudodelstvom, kakoršnega do zdaj v njeni zgodo-vini ni bilo brati, tudi svojo vročo hvalo za prečudno varstvo božje previdnosti obraniti, ktera je nad posvećeno glavo Njegovega c. k. apostoljskega veličanstva v ostudném napadu 18. februarja tega leta tako očitno čula, da se tako dusna sprava in povabim jih , & svojim pripo- in ho v Austrie največjo srečo, kakor tudi v zatrenje njenih sovražnikov in njih hudobnih prihodnje enako čula. naklepov gotovo tudi veličanskem djanju za hudodelstvo zgodi, maganjem pripomoći, da se bo na Đunaju namenu primerna cerkev sozidala. Kraj se še v tem hipu pervega prevdarka ne more bolj natanjko določiti. pri tem narodnem spominu vdeležiti, po mogočosti vstreči Želeti pa je, da bi se ta hiša božja v gotiškim skladu in jim, kolikor se da, odrajtovanje darov olajšati, sim Tištim domoljubom na Krajnskem, kteri se hočejo sozidala. ktera je gotovo najbolj prikladna, visokost in poskerbel, da se bodo darovi v denarjih v Ljubljani pri bogatost keršanske misli pokazati :u Se vé » po stavbnijski umetalnosti očitno poglavarstvinem predsedništvu, potem pri tule ajš ni c. k. okrajni, pri c. k. deželni glavni denarnici, pri obéh tukajšnih c. k. davknijah in pri mestni m magistratu, kakor tudi pri ured- da je za kai tacega silno veliko denarjev treba. Pa cesarstvo ima dovolj posestnikov, kteri se no-beni priložnosti ne odtegnejo, svojo vdanost za cesarja in domovino, kakor tudi svojo gorečost za vse, kar je lepega, v djanju pokazati, in kterih bistri um dobro spozná, da je premaga čez sile , ktere so v hudobijah . in 18. februarja tako jasno pokazale, od kod da so in kam da merijo, nravni red kakor tudi posestvo otelo. nistvu Ljubljanskeganemškega časni ka, kteri so rekli, da bodo darove prejemali, in na deželi pri vsih c. k. okraj ni j ah in njihnih ek spo si turah; pri c. k. nabernih denarnicah v Novem mestu in Po-stojni, pri vsih c. k. davknijah, kakor tudi pri žu- panija h dajati mogli. Tudi menj premožni bodo svojo dobro misel z darovi so se tako majhni, v djanju pokazali. Zavoljo tega smem od oblastnij, uredov in organov, ki jih naberajo «pati, Vsi zneski se bodo potem , ko bodo doticui izkazi k po- da se bodo pomočki našli, kaj narediti, kar se glavarstvinemu predsedništvu prišli, v poverstnih spiskih z velikostjo reci sklada. Pa prav prav ? ^ je želeti, da bi vsi y kteri imajo namén za spomin srečnega otenja kaj z imenovanjem posamesnih darivcov in njih darov po Ljubljanskem časniku'4 razglasovali. r atoriti svoje darove zidanju naklonij 5) Z dinj m t 1 ocrni!" to je pregovor Nj ego v ega veli canin kjer se močí ne zedinijo , ni nič prida storiti V Ljubljani 9. marca 1853. mosroce a N Dunaju 27. februarja 1853 Gustaf grof Chorinsky c. k. poglavar. r. Visoka pomemba, ktero ta pobožna zidarija po, njo 86 Podúk hmeljoreji v (Dalje.) bera sadík zemlj doigi, i / <» do i Sedaj se č e vij e narazen in do tri cevlje leduje vsaj a sadík Hmelj se zaredi po korenínali. Kdor si želí dobrega pridelka, naj oskerbí sadíke iz nar bolj s ega kraja, in od tam nar žlahneiših. da se mu stroski splačaj 5 tudi gruntni dohodek zboljš Pred vsajo veljá na tanjko pregledati sadíke: al sose z i ve, nestrohnele, in tudi ne suhe. To se spozna, ce so še voljne in se dajo šibiti brez da bi se lomile. Od daljnih krajev poslane ne smejo biti ■ , ne gnjile in tudi vgrete, ne zaduhle, ne plesnj Kakor se je pri vsakterem poljskein pridelku le od dobrega, zdravega in popolnoma dozorjenega semena hvaležin dobiček nadjati, tako se morajo tudi hmeljne ne suhe ; prevenjene naj bojo saj se debelosti mazinca z dvéma verstama kali, da ena na zgor, druira na spod zamore odganjati sadike od nar m let tari h st mati. Sadíke mlajših štorov zd .je bolj ? in pridelk cih, ovite z mahom se dajo sadíke pošiljati v oskih sod ima malomoke, pa veliko semena, je le nisko cenjen Pred sajenjem morajo sadíke dobro preveniti, sicer mladike odganjajo, preden se dobro vkore ninijo, in za naprej vedno hirajo, šibke mladike odganjajo, in slab sad donašajo. Z rak %a hmelj. Hmelj raste v gorkih in tudi v merzlih krajih sončno ali poldne stran vsakterega taknjenega kolica se naredi tikoma osem pavcov globoka jamica, v ktero pridejo dvé močni ali tri slaběji sadike, vse skup tikoma h količuzgor ober njeninii kalmi. Za tem se potlači nanje veržena zemlja; verh njih se pa v planjavah, pa tudi na 5 dva pavca rahle zemlj ostane pri vsakem količku dva do tri pavce globok jameč, zato, ker so sadike vecidel tri verze ? tai gorah; vendar hmeljnik vselej v zavetju, sicer se ga bo malo přidělalo. Hudi vetrovi potergajo mladike ali jih odvijajo s prekel, ali cio prekle naj bode do štiri pavce dolge (Dal sledi.) Pomočki polomijo, m celi limeljni germ na tla veržejo Hmelj ljubi veliko sonca; torej mu jevšečna lega proti p old né, kjer mu kak boršt ali stermi hrib solnčnih žarkov ne prestrega. Nar bolj pri pravne za hmeljorejo so piitve doline, do kterih močni viharji ne morejo. Ker je pa malo tacih kra jev, so tudi druge lege dobre, da le nisonavihar nih kako bi se ladanjci (kmetje) mestnjanom v omiki bolj priblizali. (Dalje.) Ti za vas tako potrebni podak bi vam v obilju dělila prosveta (razsvitlenje uma), ki nič drugega ni ko budilo uma k mišljenju, da zmožin in jak postane Zemlja %a hmelj. v enakih zadevah in okolnoetih sam najti resnico že zmožnosti vašega duha zahtevajo od vas. ? kar Hrepenílo po vedno večem znanju in žejo po res Zemlja hnielju nar všečniši je debela, gorka, nici nam je premodri stvarnik zasadil globoko v naše S pes ko m namešana, rodovitna, nekoliko serce. Le poglejte dete, ki komaj razumeva vaše be mokroto deržeća ilovka., kjer voda ne na- sede, kako se žuri iz nevednosti se izkopati. Vsaki stopa. V taki zemlji nar žlahnejši hmelj zřaste. dan več vé, in ko ee več naučí, veča postaja njegova Slabši ko ta, pa vendar prav dobra zemlja je radovednost. Vse izvijeva, ker bi rado od vsega iza hladna nekoliko s šuto namešana. Veliko slabši je m erzi a mastna ilovka; slabši peščena zemlja, na kteri se hmelj le v rastenju v vednostih v sebi zaduší, se poživíni se znalo uzrok. Ta radovednost nas sprema (prati) od zibeli tjè do groba. Kdor ti nagib k bistrenju uma in i Z1V1 v mokrih, zlo rodovitih letih dobro obnaša 5 sicer pa nevedeštvu, sirovosti in stradežu, kar se ne vidi samo pri posamnih človekih, ampak pri celih narodih, ker se Vse drugačne zemlje niso za hmeljorejo, zla- nobena stvarnikova postava brez kazni prelomiti ne da. revno raste. sti pa taki kraji ne, kodar voda nastopa V I • f 1 ' II* V ■ 1 « m (lije nam stavi Boga za uzor, časa stojí, ker v dlje casa pod vodo stojećih kra jih koreníne pri štorih pognijejo, in tako hmeljovi jati imamo; nam razvijati veleva zmožnosti duha štori pod zlo gredo. Kristianska véra, človeštvu razodeta volja božja, kteremu vedno enakeji priha- sko pariti s prejetimi talenti in se pripravljati za nebesa. N j i va 5 v ktero čmo hmelj saditi, mora biti Zveličar naš i odsij večnega globoko prerahljana. in mocno zagnojena. Tako njivo je treba po krompirju koj nar manj pavcov globoko preorati, dobro prevleči, in čega veselja ko učiti nevedne, cez jjavuuv viuuunu j'iLUiau . uuuiu jjjl c v iti/i , in vi/û zimo v miru pustiti. Pomladi je pervo delo, da se vdelana pregnojena in zrušena zemlja z drevesom, Očeta, ni poznal ve-ki so za resnico imeli odperto serce. To veselje mu je bilo čez jelo in pilo. Vedši pri Jakobovem zdencu nasledke svojega pogovora s Samaritauko, ni mogel jesti od same radosti. Učenci veli: ki ima širok Iemež in dol^o desko O posname m na ga nude, on jim pa veli: „jaz imam jesti jed, od ktere vi nič neveste". Nerazumivši njegovih besed so mnili » 7 stran odrine, po tein pa spodnja mertviea dvakrat da mu je kdo jesti prinesel. Zdej jim recno in dolocno ali clo trikrat na nasprotno stran vdelane zemlje, pové: „to je moja jed, da dopolnem voljo unega, kteri če je mogoče, dva do tri cevlje globoko, vzdigne me je poslal, da obavim njegovo opravilo. Kaj napra in odrine. Je ta spodnja zemlja pusta, nerodovita ? vite ? da čez štiri mesce žetva pride? Lejte ! polja so J° je treba, preden se orje dobro pognojiti, da se že bela za žeti u in kaže na bližajoče se Samaritane. enakomerno z gnojem zmeša in pregnojí Z Jezusovim duhom nadušeni misionari loteči se na to vizo narejeno globoko brazdo se na razširevanja vére, gledajo vselej vstanoviti tudi sole; pervo z drevesom verže vdelana pregnojena in verh s čim so tudi naši verli slovenski misionari v srednji te pa na drugi strani ležeča iz tal vzdignjena prej- Afriki začeli. In kako ne bi, kadar prosveta in omíka ni samo , ampak je ona tudi ena zmed unih popolnomast, ktere si mi prisvojevati imamo, sna mertviea. Je to opravljeno. se še znižani razori dobro preorjejo in zrahljajo, m tako dolgo vlači, da je povsod ravno. na zadnje celo polje pospešnica časnega blagostanja Po tem delu pride razpostava količkev za da Bogu bolj enaki postajemo. Zaverševati nemoremo znamnje: kam se bojo hmeljove sadike posadile, telesa, ki je minljiv prah, in ga na smertno uro slečemo Ti količki naj bodo na vse straní po tri, v rodovitni ko razderto opravo, neumerlega duha pa smo dolžni in njega zamoremo oplemenjevati, ker le on ima zmož- zneje na Dunajů neprenehoma pečal. Ali komaj je svoje mnenje zastran teh bogov v spisu : „Bogovi Reterski" na kratko napisal, ga je nemila smert pobrala (24. dan i nosti take, da se zaverševati dajo, in njegov obstanek je večin. . I ^. % Iz rečenega tedej bistra biva naša dolžnost: ne- januara 1852) se ne 59 let starega. prenehoma razsvitlevati in zobraževatí ne le svoj um, Truplo Kolárjevo so Slovani na Dunaju živeći ampak tudi pomagati in s svojim premoženjem podpirati, 26. jan. 1852 z velikim sprevodom na pokopališču sv. da se učilnice vstanové, kjer se tudi naj revneji ko- Marksa slavno in z donečim petjem v českem jeziku po- likor je mogoče podučiti in zobraziti zamore. kopali. V častitljiv spomin so dali eno podobo slavnega Ozir vstnnovíla šol pa menim, da vaši duhov- moža do pers iz mavca, eno pa na bronasti svetinji vliti. nik i zaslužujejo vaše naj veče zaupanje ; oni, deležniki To so prodajali in za skupljeni denár slavljeniku drago vaše žalosti in radosti, vedeži pomanjkljivosti vašega cen spominek za na grob omislili. Kolar je bii druž uravnega življenja in kmetijstva, željni le vašega čas benik veliko učenih druzb. Za zasluge v pismenosti so nega blagostanja in večnega zveličanja, se podajejo več- mu podělili Franc-Jožefov red. krat vsi dřeveni in střeni iz spovednic med vaše otroke Nenehoma je dělal. Razun velike pesmi 55 Slávy učit jih lepega življenja in prestreč pri njih starih na- dcera", ki je bila že petic natisnjena, je zložil Kolár pake. HH|^HMHHH|[H|HHHH Njih prizadevi imajo večidel šole po Slovenskem vec manjših pesmic in veliko pridi zahvaliti bivanje svoje, in kjer jih ni, jih le za to ni, Tudi je ako oni ne pripomorejo dostojno ali ker se na njih svete ne porajta. (Dalje sledí.) nabíral od mladih nog t g in jih na svet pesmi naroda slovaškega dal. y napi Življenje slavnih Slovanov XVI. ki so bile leta 1834 in 1835 v dveh zvezkih z som „narodnie zpievanky" tiskane. Po pesmih soditi bi mislil člověk, da je bil Kolar korenjak in junak, da malo takih; toda je bil pohleven in mil. A Jan Kolár Na kamnitnem spominku v sredini z vdelano že lezno podobo slavnega pesnika, pod ktero gosli staro V pesmi, ki so jo Janu Kolárju o pogrebu slovanské z napisom „Slávy dcera" v kamen vsekane peli, so besede: „Prerok je umerl". In zares, Kolár leže, se berejo v českem jeziku besede: je bil prerok vsim Slovanom, posebno Cehom. Rodil se Jan Kolár 5 je 29. julia 1793 na Ogerskem v Mošovcih y zupa c. kr. prof, starovědy slov. na univ. Vídenské, před tím kaza nije Turoške. Pervih naukov se je učil v Kremnici in Banski Bistrici (Neusohl). V Požunu se je učil za duhovna. Od ondi je šel v Jeno, kjer je naukom tel evang. církve slov. v Pešti, narodil se v Mošovcih dne 29. července 1793, zemřev ve Vídni dne 24. ledna 1852. Isa živ v srdci celý národ nosil, zemřev, žije v srdci národa celého. j poldrugo leto živel. Na Saksonskem je vídil pervič kraje, nekdaj slovanské, zdaj pa ponemčene, kjer se mu je Jjubezen do slovanstva v plamen raznetila. Ondi je zložil perve pesmi (sonete) svojega velikega (lirično-epič-nega) delà „Slávy dcera" (Slave hči), ktero bi ga bilo gamo postavilo, ako ne bi bil nič druzega napisal. Vernivši se v domovino je bii Kolár v Banski Bistrici leta 1819 za duhovna posvećen, potem je kaplanoval v Peštu do leta 1849. Dvakrat 1. 1841 in 1844 je potoval po Laškem in pervo potovanje v svojem „cestopisu" natanko popisal. Sad drugega potovanja Novičar iz slovenskih lz Terst a 12. mar ca. Ako se bodo spomladi povsod od Ljubljane do sèm delà na železnici tako mar- , bo le kmalo in posrosto o v je bilo delo , na deržavne stroške na světlo dano: „Sta y roitalia slovanska". Pervi del je že med svetom, drugi se ravno natiskuje. Vendar moram pristaviti, opíraje se na mnenje dvéh naj slavnejših jezikoznancov naše dobe da to delo Kola rj evo za zgodovino slovansko ni tako važno, kakor marsikdo misli, ker pisatelj primerjaje stara imena laških krajev itd. imenom slovanskim. za slovanstvo pre-iskren predaleč sega. To pa mu naj ne pomanjšuje imenitna stavba ljivo začele delati, kakor se to že tukaj godi, sopihal hlapon med Ljubljano in Terstom, bomo potem obiskovali Teržačani Vas brate Ljubljančane. Kdor je pred nekterim časom šel po cesti proti novem Lazaretu, je imel na desnici stermihrib, na levici morje, sedaj ni ne hriba ne morja, skopali so hrib, ž njim morje zasuli in prostira se že ravnota ondi , da bi zamoglo malo mestice na njej stati ; že so železne šine položene in kolodvor se bo gotovo tudi kmalo začela zidati, ker je sila veliko gradiva za-nj pripravljenega, akoravno se še ne mudí, ker tukai hiše raseio bi rekel čez noc rasejo pomisli, kako lep y ce kamen se za slave in velikih zaslug, ki si jih je za pismenost slovansko in za slovanstvo sploh pridobil, zlasti s svojim izverstnim delom „Slávy dcera" in s spisom „vzájemnost slovanska" v časopisu „Hronka" natisnjenim, v kterem modro napeljuje, kako se naj bi Slovani v pismenosti ali slovstvu vzajemno podpírali in se v govoru poglavitnim narečjem čedalje bolj priblíževali. To delo, ktero je Kolar pozneje izdal tudi v nemškem jeziku (iiber die literarische AVechselseitisrkeit zwischen den verschiedenen tukaj mur se ni čuditi, ako se stavbě lomi. Vzela bo pa železnica celo versto hiš se bodo podreti morale. Razun železnice se delà druga podaljšuje in razširjuje se namreč naj y ki imenitniši molo S. Carlo, ki bo skoraj četertinko ure da 5 leč v morje segel in za razkladanje in kaj pripraven postal. nalaganje blaga Danes vihrajo po vsih barkah slovesná bandera za volj srecnega ozdravljenja njegovega bo velika svečava. veličanstva; drevi Iz Ljubljane. Pretekla sabota je bila, kakor po čelem cesarstvu, tudi za Ljubljano veselo praznicen dan: obhajala se je veselica, ktera je po telegrafu iz Dunaja Stámmen und Mundarten der slavischen Nation), se mu došla: da Njih veličanstvo presvetli cesar po prestani mora v posebno veliko zaslugo sten, Ker je z njim slo vanščini neizrečeno kořistil. Susca-mesca l. 1849 ga je vlada moza iz Pesta na Dunaj poklicala in potem v vseuče nevarni bolezni so pervikrat od doma se podavši v cerkev sv. Štefana se peljali. Bila je ob desetih dopol-za zaupnega dne v stolní cerkvi s!ovesn3 od g. knezo-škofa peta maša, HBH ■■■^■■■Ml HH^H da liscu tega mesta za učitelja s ta r o zna nst skega postavila. 1 po kteri se je pesem „Tebe Boga hvalimo" zapéla, je vničul hudobni namen in milostno ohranil predrago Na povabilo nadvojvoda Meklenoborško-Streliškega je šel Kolár 1850 najdene malike staroslovanské cerkve Reterske ogledovat in popisovat. S tem delom se jepo- * Po življenjopisa v časniku »Leipz. illust. Ztg.« t. 1. življenje cesarja. Zvečer je bilo celo mesto krasno raz-svitljeno, in v gledišu, tudi pražno osvetljenem, se je prepevala in na veselo naznanilo gosp. deželnega poje presvitli cesar popolnoma zdrav se po glavarja: „da poldne slavno sprejeman v cerkev sv. Štefana peljalcí y mnogokrat ponavljala „cesarska pesem4í od obilo zbraně množice vsih stanov tako nadušeno, da se je očitno tudi v tem razodevala vesela pomemba današnjega dneva. Novtóar iz mnogih krajev Dunajski časniki naznanjajo slovesno per v o pe-Ijanje Njih veličanstva v cerkev sv. Stefana po prestani bolezni. Ob tréh popoldne se je peljal presvitli cesar s svojim ocetom iz cesarskega dvora po krasno okincanih ulicah, ki so bile ljudstva tako polně, da se je vse ter!o, v stolno cerkev; kodar koli se je peljal, je donelo nadušeno „vivat", in namest vojakov so se postavili na do-ločno željo cesarja mestjani v versto, med ktero se jo cesarjeva kočija peljala; po sprejetim blagoslovu pred velkim oltarjem so se vernili cesar spet domů, ravno tako pozdravljani s klici veselja in vdanosti. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno. — Za novo Dunajsko cerkev se je po 9. naznanilu na D u n a j i že nabralo 381.251 fl. 35y2kr. in 118 cekinov. Cesar Ferdinand so s cesarico Preklicani vred podarili v ti namen 20.000 etari krajcarji se bojo od 20. tega mesca naprej ku v denarni kovnici na Dunaji, v Nagy- povali cent za 67 Hall-u na Tiroljskem, v Novem Sadu, v Banyi in O ravi ci; scer jih pa smé vsak, ki jih ima kot kotlovino prodati. — Vikši c. k. sodnija na Dunaji je določila, da vsak tak je zakotin pisač (Winkel- echreiber), ki brez pravíce Jjudém proti plačilu spisuje prošnje ali pritožbe, ali kdor ljudi zapeljuje, da prazne pritožbe vlagajo vradnijam , ali da kdor v tacih pismih resnico prevrača gruntne bukve. Napovedan je nov red za Govori se od osnove 3 novih t Te dní se je velik hrup škofij v našem cesarstvu. zagnal, da je neki Francoz znajdel mašino, ki bo po lastni teži vozove tirala po železnici, brezdabikur- jave treba bilo. Zares važna znajdba ! al, dokierne srečamo tako tiranih vózov po železnici, je ne verjamemo Sliši se, da je znani general Ha y n au na Dunaji nanagloma umerl. — Dunajsko družtvo zoper terpinčenje žival je povabilo 150 gostov na pojedino konjskoga mesa te dní. Konjskemu mesu se godi kot krompirju iz začetka:, ljudjé se ga branijo, čeravno od zdrave živine je dobro in zdravo, zlo hudi, da je mogla vojska zoper Cernogorce Turki so nek jenjati med kterimi v se da nj em stanu ne bo nikdar miru. Omer-paša se je vmaknul s svojo armado v Alb a ni o, Reis-paša v N i k s i č, Dervis-paša v Kovienice. Za po-potnico je bila Dervis-pašatova armada od Cernogorcov še dobro otepena za to, ker je vjetega bolnega Grahovca gro-zovito vstřelila; Cernogorci so ji pobrali za 600011. vred- p nosti. Vojskovodja Cernogorski Juri je 28. febr. razglas pomag izdal, da se vsa vojska razpusti in le nekteri važniši kraji ostanejo obsedeni, — da se popišejo ljudjé, ki so popadali v vojski > da se njih zapušenim vdovám in otrokom po (Dalje.) Junaka isče knez po vojski: »Kdo ima zdaj gotovo serce, »Ki nas ubránil bo sramote, »Z ošabnim Turkom se poskusil?« Nihče se v vojski ne oglasi. »Al v vojski celej ni junaka? »Se zlata tovor mu obljubim.« Al tiho vse ko pred ostane. »Gorje sramote za kristjane ! »Obljubim mu jedino hčerko, »Ki cast otme deželi nasej »Junak naj krasneji mi bodi !« To reče, na snubaće gleda, Pa v zemljo gledajo snubaci. Tadaj zapali ogenj kneza, Sam opasuje ledje staro. Tù mlajši sin pred njega stopi: »Jaz sim opasan, dragi oce! »Dovoli, da grćm jaz nad Turka !« Goreče otec ga objame: »Koleno moje, sladki sine! »Le pojdi, pojdi blagoslovljen! »S teboj se otec tvoj ponaša, »Ponašajo se dedje stari, »Ki so neverce tukaj tolkli«. Připravil se je tudi Turek. Izbral tovaršev polovico Ostalim na zidovji, vratih Odkaze slednju svoje mesto, Posebej še ukaže vodji : »Ako k preroku v raj odidem, »Mi pošlji ti nevesto saboj 1« Potem odpreti reče vrata, Na boj zvihrá ponosno v polje, Za njim vihrá tovaršev truma. Kak mu na glavi čalma sije ! Kak bliska v roči damašcinka! Kovaní noži kak za pašom ! Z rame visi mu šestoperec, Orožje strašno, hàt nezmeren Šestero ima zob železnih, Ki ž njimi seka smertne rane. 5 Naproti plane mladi knežic Na Turka zabavljivo vpije; »Le sem , ponočno-hrabri vitez i luci solnca kaži serce ! ? »Na »Al »Junaštvom noćnim to ugrabil slim da si zadnj devo Na smeli nategne Turek usta Odgovora na to ne dade, Al divje iz oči zabliska, Spusti po vragu damaščinko, Utn mu Jevo do komolca Potem pusti da k otcu tece. (Dalje sledi.) \aznanilo d inozdravstv > pod imenom živini o porodi h, in kak nati s staro in mlado živino in d P nauk, kak porodu rav vljati popo d b je dodel tiskarnici gospoda J. Blaznik bam red, ki ka moč podari. paša plača 10.000 tolarjev globe zato, ker je Sultana skem jeziku potřeb Sliši se, da Omer-paša terja, naj Osman- ]e2:e mlađega, ob porodniško Naročniki ga tedaj zamorejo v vsaki dan přejeti ; z 28 p o d o-orodje in naravne in napčne 6 pol Ce so nam ktere bukve v sloven gotovo te, ki ucé umno pomoc ob po premotil, da se zamore Černogora z 10.000 vojakipre- Iz Carigrada se „Terž. čas." piše, da zavolj božjega groba Rus zadnji sklep od Sultana terja. podarjem v prid magati. Y toliko živine konec Za gotovo se ondi sliši, da na Moldavo-vlaski meji stoji rusovska armada , rusovske barke pa so v Sevastopolu ako rodih živine, da bojo pregnale strašno nevédnost, po kteri je dos in kazale pravo pot, se škode obv 3. del živinozdravstva »nauk o živinoreji« na versto. tisto Za tem delom pride Pogovori vredništva t ? pripravljene po suhem in po morji nad Turcijo vdariti se o omenjeni zadevi ne spolne volja carova, se celo sliši, da bo 10. majnika papež Napoleona v Gosp. »učiteljskemu prijatlu« na Notrajnskem: Ze večkrat; Sedaj smo opomnili, da nemoremo nobenega sostavka v natis dati o Parizu za cesarja blagoslovi!. vi h škofij na Francoskem. Govori se tudi od 30 li o kterem nam pisatelj svojega imena ne razodene, ker vsak lahko razume, da saj vredništvo mora moža poznati, za kte-rega tudi ono poroštvo prevzame, kadar njegov spis pod kako čerko ali izmišljenim imenom po svetu pošilja. Vaš spis bomo dali natisniti berž ko nam tišti gospod, v kterega imenu je ■m omenjeni sostavek pisan, dopišejo, da so oni porok recenega. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.