PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo	" Li6I13 Vil IlF
Leto XXK. Št. 236 (8638)
TRST, torek, 9. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poročila z arabsko-izraelskih front govorijo o hudih človeških in materialnih zgubah
Egipčani in Sirci krepijo položaje Hude izgube izraelskega letalstva
Izraelsko brodovje bombardiralo Port Said in povzročilo mnogo človeških žrtev - Nasprotujoča si poročila o poteku četrte arabsko-izraelske vojne
PRIZORIŠČE SPOPADOV NA SREDNJEM VZHODU
Izvajati
resolucijo OZN
Na Bližnjem vzhodu je o- pravico do obstoja izraelski rožje spet spregovorilo. Spo- ] državi, ki se mora obvezati, pad. ali bolje, četrta izraelsko- I da bo spoštovala resolucije O
aiabska vojna, ni prišla nikakor nepričakovano. Že dalj časa to tako Izraelci kot Arabci obtoževali drugi druge, da kopičijo čete na mejah, da se pripravljajo na napad. In spopad je res izbruhnil v soboto opoldne. Dejstvo je, da je današnja vojna neposredna posledica izraelske agresivne politike, ki uživa vsestransko podporo Združenih držav A-merike in ki jo Združeni narodi ne morejo preprečiti, kljub vrsti resolucij varnostnega sveta, posebno tiste iz leta 1967, ki ukazuje Izraelu, naj se vrne na meje, ki jih je imeli, pred šestdnevno vojno, ko je z bliskovito akcijo uničil na tleh letalstvo sosednih arabskih držav in so njegove čete prodrle do Sueškega prekopa na jugozahodu ter na Golanske višave na meji s Sirijo.
Sedaj je čas, da si vse mi-ttoljoibne sile zadajo nalogo, da čim prej ustavijo prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu. Velesile, ki si lastijo pravico, da posegajo povsod kot svetovni žandarji in da krojijo pravico ljudstvom, bi morale zagotoviti spoštovanje resolucij varnostnega sveta OZN. Prisiliti bi morale Izrael, da se že končno umakne z zasedenega arabskega ozemlja, saj mora biti izraelskim voditeljem jasno, da ne more Izrael ostati na arabskem ozemlju v nedogled. ZDA lahko vsestransko vplivajo na Izraelce, ter dosežejo spoštovanj o resolucij svetovne organizacije. A predsedniku Nixonu očitno ni do tega, saj mora najti nova tržišča za orožje, ki ga proizvajajo ameriške industrije in ki ga po zaključku krize na azijskem jugovzhodu ne morejo več plasirati. Nixon je že dal nalog ameriškemu šestemu brodovju, ki je v grških in španskih vodah, naj odpluje na prizorišče spopadov. Američani se sedaj mudijo jugovzhodno od otoka Krete, kakih šest ur od egiptovskih in izraelskih obal. Zunanje ministrstvo ZDA je že napovedalo morebitni poseg, da bi rešili iz vojne kakih 90 tisoč a-meriških državljanov, ki - so trenutno na Bližnjem vzhodu, več kot polovica pa jih je v Izraelu. To vsekakor ne pomaga k rešitvi spora. Rešitev je samo v pogajanjih, v mirnem dogovarjanju, katerega se morajo udeležiti z enakimi pravicami vse države, ki so vpletene v vojno.
Sedaj' je morda še zadnja možnost, da se resolucija varnostnega sveta, ki narekuje izraelski umik z zasedenih o-zemelj, uveljavi ter da se pri-čnjjo pogajanja, s katerimi bi dokončno odpravili vzroke krvavih in mučnih arabsko -izraelskih vojn. Treba je zagotoviti zakonite pravice arabskega ljudstva Palestine, ki je že četrt stoletja brez domovine, ki živi oziroma životari v nemogočih razmerah v begunskih taboriščih in ki nima druge možnosti, da poseže v boj za svoje pravice kot z dvomljivimi terorističnimi akcijami v odgovor na terorizem, ki ga izvaja Izrael proti državam, v katerih je preganjano palestinsko ljudstvo našlo zatočišče. Glavni krivec za ta položaj je vsekakor Izrael, a veliko krivdo nosijo tudi tiste arabske države, v katerih se kopiči bogastvo, ki ga prinaša surova nafta. Arabski emirati, glavni proizvajalci petroleja in ne nazadnje tudi Libija, se ne zmenijo za usodo Palestincev. Treba je obenem zagotoviti
ZN, ki jih je do sedaj še vedno osorno zavračala pod pretvezo, da je večina držav članic OZN naklonjena arabskim državam in da so zato vse resolucije v škodo Izraelu. Njegovi voditelji se morajo prepričati, da je politika sile, ki so jo vodili doslej, obsojena slej ko prej na propad, zavedati se mora, da Izraelce obdaja sto milijonov Arabcev, katerih pravice ne more nemoteno teptati z istimi metodami, ki so jih bili deležni Židje s strani nacifašistov. Edina rešitev in edino jamstvo za obstoj izraelskega ljudstva so pogajanja na enakopravni ravni z arabskimi sosedi.	I. F-
KAIRO, 8. — Kot poroča glasnik kairske vojske so egiptovske čete utrdile svoje položaje na vzhodnem bregu Sueškega prekopa ter uspešno kljubujejo srditim napadom izraelskih letal in tankov. V zadnjih urah so Egipčani osvobodili mesto Al Kantara, eno največjdh središč na Sinajskem polotoku, ki leži ob samem prekopu. V spopadih so zajeli kakih trideset izraelskih vojakov ter ogromno količino streliva in nekaj tankov.
Egiptovsko poveljstvo je od-
ločno demantiralo izraelsko poročilo o uničenju vseh pontonskih mostov, ki so jih Egipčani vrgli čez Sueški prekop. Mostovi so še vedno celi, zatrjuje egiptovski glasnik, in po njih pošiljajo Egipčani s pospešenim tempom okrepitve za čete, ki so na Sinaju.
Opazovalci v Kairu so ugotovili, da so egiptovska vojna sporočila zelo trezna in umirjena, v nasprotju s tistimi iz leta 1967, ko so imeli v prvih urah izraelske agresije kairska poročila zmagoslavni ton, ki se je kasneje postopoma sprevrgel v obup. Ugotavljajo, da so postala poročila bolj trezna in da ne zakrivajo težav, ki so pred oboroženimi silami.
Menijo tudi, da egiptovskim oklepnim enotam ni uspelo prodreti v globino na Sinajski polotok. Nobeno poročilo ne govori namreč o zasedbi prehoda El Mitla, ki je ključnega pomena za vojsko, ki hoče
...................................
NA SEDEŽU OZN V NEW Y0RKU
Intenzivna posvetovanja za ustavitev sovražnosti
JfF'
Odloženo za nekaj ur zasedanje varnostnega sveta Izmenjava poslanic med Nixothom in Brežnjevom
NEW YORK, 8. — Na sedežu OZN v New Yorku so v teku intenzivna posvetovanja za pripravo seje varnostnega sveta, ki bi morala biti danes ob 20.30, v zadnjem trenutku pa so jo predložili na pozne večerne ure. Odložitev zasedanja kaže, da ni bilo mogoče najti kompromisne formule za poziv, ki naj bi ga varnostni svet naslovil na Sirijo, Egipt in Izrael za prekinitev ognja.
Med članicami VS so namreč mnenja v tem pogledu dokaj deljena. Britanski predstavnik Mait-land, ki je imel v zadnjih urah vrsto posvetovanj z drugimi diplomati, je predlagal ustavitev ognja brez vsakršnih pogojev in omejitev, medtem ko so se nekatere vzhodnoevropske in neuvrščene države potegovale za tako premirje, ki bi «zamrznilo» sedanji položaj: čete treh vojskujočih držav naj bi po tem predlogu ostale na položajih, ki bi jih držale v trenutku prekinitve ognja. Po dolgem kolebanju pa so ZDA pozno zvečer sklenile, da v celoti podprejo izraelsko stališče, po katerem naj bi se egiptovske sile ob prekinitvi ognja umaknile z vzhodnega dela Sueškega prekopa. Diametralno nasprotno pa je seveda stališče Kaira, ki je dal vedeti, da bi privolil samo v tako premirje, ki bi določevalo umik izraelskih čet na položaje izpred šestdnevne vojne leta 1967. V takem položaju je razumljivo, da je iskanje kompromisa dokaj težavno ter da je skoraj nemogoče najti tako formulacijo resolucije, proti kateri bi nobena od članic varnostnega sveta ne postavila veta.
O novem izbruhu sovražnosti na
Ijali tudi na generalni skupščini svetovne organizacije, kjer so spregovorili predstavniki Sirije, Egipta in Izraela. Sirski predstavnik Ismail je obtožil Izrael, da je dolgo pripravljal napad, kot dokazuje silovitost ofenzive. Egiptovski zastopnik Zajat je najprej poudaril, da «egiptovska za-s!ave plapola na osvobojenem ozemlju Sinaja», nato pa dodal, da se je Egipt poslužil pravice do samoobrambe. Izraelski zunanji minister Eban je poudaril, da je Izrael imel v zadnjih bojih veliko žrtev, da pa sta Egipt in Sirija «mnogo bolj trpela».
V zvezi z novo vojno po Bližnjem vzhodu je prišlo do izmenjave poslanic med ameriškim predsedmkom Nizt-iom in generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom. Vest je objavila Bela hiša, ki pa ni sporočila vsebine poslanic. Pobudo je sprožil Nixon, ki je pisal Brežnjevu. da bi si zagotovil njegovo podporo v poskusu, da bi ustavil sovražnosti. Brežnjev je odgovoril nekaj ur pozneje, ni pa znana vsebina odgovora.
Vsekakor je' Brežnjev orisal stališče Sovjetske zveze na uradnem kosilu na čast japonskega premiera Tanake, ki se mudi na uradnem obisku v Moskvi. Dejal je, da je SZ na strani Egipta in Sirije, ki sta žrtvi izraelske agresije, da pa se je venomer zavzemala za mirno rešitev krize z zajamčenjem varnosti vseh držav na tem področju. SZ je zato tudi sedaj pripravljena dati svoj prispevek za zagotovitev miru.
RIM, 8. — Predsednik vlade Rumor je sprejel zunanjega ministra Mora, ki mu je poročal o zunanjepolitičnih vprašanjih in predvsem o nevarnem položaju na Bližnjem
Bližnjem vzhodu so danes razprav- vzhodu.
z obale prodreti v notranjost Sinaja. Prav tam so Izraelci tako 1956. kot 1987. leta ustavili egiptovske tanke. Glasnik egiptovske vojske je pozno zvečer poročal, da sta sirska in egiptovska protiletalska artilerija sestrelili do sedaj 141 izraelskih letal, se pravi več kot tretjino vsega izraelskega vojnega letalstva. Poleg tega so uničili več stotin tankov in zajeli nekaj protiletalskih raketnih postojank.
DAMASK, 8. — Sirija zagotavlja, da njena vojska še vedno vztrajno prodira na Golanskem višavju in da je osvoboditev mesta El Kunei-tra, enega najvažnejših na tistem področju le vprašanje ur. Izraelske oklopne enote so v prejšnjih urah sprožile veliko protiofenzivo, ki pa so jo sirske čete zadržale. V teku spopadov so sirske enote zajele poveljnika izraelske oklopne brigade. Sirski radio poziva v petih jezikih prebivalce izraelskih obmejnih naselij, ki so jih ustanovili po šestdnevni vojni leta 1967. naj se predajo. V Damasku v glavnem potrjujejo egiptovske trditve o številu sestreljenih letal, pri tem pa je sirsko letalstvo in protiletalsko topništvo sestrelilo nad 70 izraelskih lovcev in lovskih bombnikov, egiptovsko pa ostalo. Vsa letališča v Siriji so zaprta za civilni promet, zaprte so tudi šole, ni pa v veljavi policijska iira,- kot zatrjujejo Izraelci.'
TEL AVIV, 8. — V svoji tiskovni konferenci o poteku spopadov ob Sueškem prekopu in na Golanskih višavah je gen. David Elazar, šef izraelskega glavnega štaba dejal, da so izraelske čete prikovale Egipčane na vzhodni breg prekopa, odkoder nimajo možnosti umika, saj so po njegovih trditvah, telavivska letala, ki imajo popolno premoč v zraku, porušila pontonske mostove, ki so jih egiptovske čete postavile v teku prvega dneva spopadov. Z vpoklicom in s prihodom rezervistov na fronto se je položaj za izraelske čete odločno izboljšal. Prav tako so Izraelci odbili napad sirskih tankov na Golanu, pravi Elazar. V prvem trenutku so Sirci prodrli v notranjost ozemlja, ki ga zaseda Izrael na treh krajih, Prodor so ustavili in položaj se je sedaj obrnil v korist Izraela.
Letališče v Lodu je odprto za civilni promet, izraelska državna letalska družba El Al povezuje še vedno večja svetovna mesta s Tel Avivom. Šole so redno odprte in turisti se povečini niso zavedali, da je Izrael ponovno v vojni. Le od časa do časa se oglasijo sirene, ki opozarjajo na možnost letalskih napadov.
Na ostalih izraelskih mejah je položaj miren, čeprav so palestinski gverilci, ki imajo svoja oporišča v Libanonu, izvedli nekaj diverzantskih akcij, ki baje niso imele večjega uspeha. Vojaško poveljstvo je dovolilo ženskam in otrokom izraelskih vasi na Golanskih višavah, da se vrnejo na svoje domove.
Iz Kaira poročajo, da so izraelske vojne ladje zvečer obstreljevale mesto Port Said na Sredozemskem morju. Izraelsko bombardiranje je porušilo več hiš, ter povzročilo večje število človeških žrtev med civilnim prebivalstvom. Egipčani so bombardirali petrolejske vrelce na Sinaju, ki so v rokah Tel Aviva in jih zažgali. O zadnji izraelski akciji je egiptovski zunanji minister El Zajat poročal na generalni skupščini OZN.
Jugoslovanska vlada o vojni na Bližnjem vzhodu
BEOGRAD, 8. — Ob izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu je jugoslovanska vlada izdala posebno sporočilo. v katerem najodločnejše obsoja izraelski napad in izraža odločno podporo pravični borbi arabskih držav za osvoboditev zavzetih ozemelj. Jugoslovanska vlada istočasno poriva vse miroljubne sile in odgovorne dejavnike na svetu, da nudijo vsestransko podporo in pomoč arabskim državam, katerih zakonita pravica je, da se borijo za osvoboditev ozemelj, ki jih je Izrael zasedel. Podobno sporočilo je izdala tudi zvezna konferenca Socialistične zveze delavnega ljudstva Jugoslavije.
BEOGRAD, 8. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je sinoči sprejel veleposlanika Egipta in Sirije Sobdika Afro in Salaha Kadora, katerima je izročil pismi predsednika Tita za predsednika El Sadata in predsednika Saba. Predsednik zveznega izvršnega sveta je sprejel danes alžirskega veleposlanika Damaghlatrousa, ki je izročil Bije-diču pismo predsednika Bumediena za predsednika Tita.
«HEIMflTDIENST» PONOVNO HUJSKA PROTI SLOVENSKI MANJŠINI
Sramotna šovinistična manifestacija pri Celovcu zaostrila protislovensko kampanjo na Koroškem
(Poseben dopis)	|| svetovnih vojn, obrambnega boja v
GET OVRT S — Kliuh resnim !letih 1918 00 1920 ^ Predvsem tudi CELOVEC, 8. - Kljub resnim žrtvanii ^ naj bi jih po njihovih
S sobotne šovinistične manifestacije blizu Celovca. V ospredju transparenti z napisom «Slovenske Koroške ni!»
(Foto Edi šelhaus)
cev Hofstatterja. Vodja koroškega Heimatdiensta dr. Feldner, ki je bil glavni politični govornik, pa je ponovno nastopil proti zakonitim pravicam slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in se je pri tem posluževal že znanih in na primitivni propakandni efekt preračunanih trditev. Predvsem je nastopil proti teritorialnemu principu pri izpolnjevanju določil avstrijske državne pogodbe, češ da pomeni nasilno slovenizacijo celotne Koroške in teror nad nemško govorečim de-
opozorilom iz Jugoslavije, da proslavljanje dvomljivih dogodkov iz druge svetovne vojne, katerih cilj je vzbujanje emocij in medsebojne nestrpnosti, ne služi dobrim odnosom, ter tudi protestom iz Avstrije, med katerimi je treba omeniti predvsem protest Zveze koroških študentov, so nemško - nacionahstične organizacije v soboto v bližini Celovca odkrile spomenik žrtvam obeh
V nedeljo je bila v Mačkoljah spominska svečanost ob priliki 30. obletnice požiga vasi. Poročilo na 3. strani
trditvah ob koncu druge svetovne vojne odvlekli in pomorili jugoslovanski partizani. Hkrati je koroški Heimatdienst izkoristil odkritje tega spomenika za protestno zborovanje proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem, celotna prireditev pa je imela tudi izrazito protislovenski in protijugoslovanski značaj.
Zastave, rjave koroške nošnje, odlikovanja iz prve in druge svetovne vojne ter transparenti — «Ni slovenske Koroške» in drugi — so dajali zunanjo podobo prireditvi, ki se je sicer ni udeležilo napovedanih 30 tisoč ljudi, ampak kljub vsemu še vedno okrog 10 tisoč. Že samo psihološka propaganda kot priprava na to prireditev, ki je trajala nekaj mesecev, je povzročila na Koroškem dobesedno histerično protislovensko vzdušje, v katerem je prišlo med drugim tudi do dveh znanih atentatov — na partizanski spomenik na Robežu in bombni napad na sedež Zveze slovenskih organizacij. Mimo tega pa ima že sama postavitev tega spomenika izrazito protijugoslovanski in protislovenski značaj, hkrati pa je treba videti v tej akciji tudi nadaljni korak namško nacionalnih krogov in organizacij proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem.
Prireditev se je začela z izrazito hujskaškimi in protijugoslovanskimi govori katoliškega duhovnika, ki je blagoslovil spomenik, ter namestnika vodje Zveze koroških brambov-
lom koroškega prebivalstva. Dalje je dr. Feldner ponovno poudaril zahtevo Heimatdiensta po ugotavljanju manjšine.
Nobenih zaščitnih ukrepov za manjšino, je dejal, dokler ne bosta izpolnjena dva pogoja — izvedeno ugotavljanje manjšine ter dosežt.ia odklonitev teritorialnega principa. Končno je dr. Feldner zahteval od oblasti, naj prepovedo v prihodnje vsako nadaljnjo postavitev partizanskih spomenikov.
Zaradi sobotne prireditve, ki so se je udeležili tudi vodilni funkcionarji koroške ljudske in svobodnjaške stranke, se je že tako za-. ostreni položaj na Koroškem do skrajnosti zaostril in predvsem pripadniki slovenske narodnostne skupnosti zaskrbljeno pričakujejo 10. oktober, obletnico prebiscita, ko protimanjšinska in protijugoslovanska kampanja vsako leto doseže višek.
V minulih nočeh je prišlo na Koroškem tudi do obširnih obojestranskih akcij. V doslej največj akciji so se praktično po celi dvojezični Koroški pojavili napisi «Zahtevamo izpolnitev člena 7», na drugi strani pa so v Kotmari vasi z rjavo-rdečo barvo premazali tamkajšnji partizanski spomenik. Na več mestih pa so se pojavile tudi protislovenske parole in grožnje. V tem pa je tudi bistvena razlika. Medtem, ko na eni strani slovenski napisi zahtevajo predvsem izpolnitev člena 7., pa se na drugi strani vrstijo nedvoumne grožnje kot «smrt Slovencem» in druge.
ZVONE ZORKO
LUKSEMBURG, 8. — Predsednik evropskega parlamenta Cornelius Berkhouwer bo 10. in 11. oktobra uradno obiskal Italijo. Sestal se bo s predsednikoma obeh domov italijanskega parlamenta in s predsednikom vlade Rumorjem.
Vesti, ki prihajajo s prizorišča četrte arabsko - izraelske vojne, so si zelo nasprotujoče. Medtem ko zatrjujejo Izraelci, da so onemogočili nadaljnje prodiranje egiptovskih in sirskih čet in da jih bodo kaj kmalu potisnili čez Sueški prekop oziroma z Golanskega višavja, pravijo Egipčani in Sirci, da so njihove čete okrepile svoje položaje in da upešno kljubujejo srditim napadom izraelskega letalstva. Poročila iz Kaira pravijo, da so sirske in egiptovske sile sestrelile doslej 141 letal, svojih izgub pa niso navedli. Izraelske ladje so pozno zvečer obstreljevale mesto Port Said, kjer je bilo dokajšnje število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom.
Na sedežu OZN so medtem v teku intenzivna posvetovanja za usta-
vitev sovražnosti na Bližnjem vzhodu. Varnostni svet bi moral odobriti poziv vojskujočim, naj prekinejo boje, vendar obstajajo med članicami sveta huda nesoglasja predvsem o vprašanju novih položajev, na katerih naj bi se ustavile čete Izraela, Egipta in Sirije.
Nemške nacionalistične sile so priredile v soboto blizu Celovca izzivalno protislovensko manifestacijo z odkritjem spomenika «Ab-vrehrkampferjem» in «žrtvam partizanov». S tem sramotnim shodom se je šovinistična gonja na Koroškem še zaostrila, tako da koroški Slovenci z upravičeno zaskrbljenostjo pričakujejo 10. oktober, obletnico plebiscita, ki jo nacionalistične sile že vrsto let izkoriščajo za napade na slovensko manjšino.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
SKLEP SVETOVALSKIH SKUPIN
Odpovedano sodelovanje pri deželni tribuni na TV
Tudi Furlanija-Julijska krajina za nujno preosnovo ustanove
V času od 17. oktobra do 21. novembra bo na italijanski televiziji ponovno na sporedu znana oddaja z naslovom «Deželna tribuna». Pred dnevi je predsednik deželnega sveta sklical na posebno sejo načelnike svetovalskih skupin, ki so zastopane v skupščini, da bi določili imena svetovalcev, ki naj bi se udeležili prihodnjih oddaj.
Predstavniki svetovalskih skupin pa so odklonili sodelovanje pri «Deželni tribuni», tako da naša dežela ne bo nastopila v tem ciklusu televizijskih oddaj.
Furlanija - Julijska krajina ni prva dežela v Italiji, ki odreka svoje sodelovanje v okviru te oddaje. Predstavniki svetovalskih skupin so namreč tudi pri nas zavzeli stališče, da je treba poprej temeljito preosnovati italijansko radio televizijsko službo. Podobno stališče je 20. februarja letos zavzelo tudi predsedstvo deželnega sveta, in sicer v dokumentu, ki zahteva temeljito preosnovo RAI - TV, ki ga sedaj vodi javni monopol in ki naj se v bodoče odpre tudi družbenim in kulturnim dejavnikom v državi. Dokument nadalje zahteva primerno nadzorstvo poslanske zbornice in dežel nad radiotelevizijskim načrtovanjem, decentralizacijo storitev in primerno uveljavljanje časnikarjev. Dežele si prizadevajo, da bi radio in televizija bolje informirala javnost o življenjskih vprašanjih in razvoju dežel in krajevnih skupnosti. Svoj čas so zastopniki RAI - TV obljubili, da bodo upoštevali želje dežel, vendar je doslej ostalo vse le pri besedah. Dežele skratka zahtevajo, naj bo RAI - TV re^ sredstvo za civilno in demokratično uveljavljanje družbenih dejavnikov v okviru najvažnejšega sredstva za množično obveščanje.
Časnika* G. Cesare podpredsednik gledališča Verdi
Tržaški časnikar Giorgio Cesare je bil včeraj izvoljen za podpredsednika Neodvisne ustanove za občinsko gledališče Giuseppe Verdi. Upravni svet gledališča je izvolil novega podpredsednika po nalogu župana Spaccinija, ki je po statutu predsednik sveta. Giorgio Cesare, ki se kot časnikar udejstvuje v okviru tržaške radijske postaje, je bil že dalj časa član upravnega sveta gledališča in se tudi sicer aktivno udejstvuje v kulturnem življenju našega mesta. Med drugim je bil dolgoletni sourednik znane revije «Trieste».
Njegovo imenovanje sovpada s
skorajšnjim gostovanjem občinskega gledališča Verdi v Jugoslaviji, kjer bo nastopilo z «Močjo usode» in Menottijevim delom v Zagrebu. Cesare se je vedno zavzemal za vzpostavitev tesnih stikov med kulturnimi ustanovami iz naše dežele in iz sosedne republike, predvsem iz Slovenije in Hrvatske.
• Sinoči se je sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki je preučila delo komisiji. Po poročilih treh predsednikov komisiji, se je razvila razprava, ki se je zaključila pozno ponoči.
• Danes se sestane tržaški občinski svet, v četrtek pa se bo po daljšem počitniškem razdobju sestal pokrajinski svet.
NA DEŽELI
Dopoldne seja sveta popoldne pa odbora
Danes dopoldne se bo sestal deželni svet. Na dnevnem redu so razna vprašanja svetovalcev in ustrezni odgovori pristojnih odbornikov. V drugem delu seje bodo volitve v razne odbore in organe, katerih sestava spada v pristojnost deželne skupščine.
Popoldne se bo sestal deželni odbor na redni tedenski seji. Na sporedu so številna vprašanja pretežno gospodarskega značaja. Danes bo nadalje na deželi napovedan sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in odbornikoma za proračun De Carlijem in za finance Colonijem.
OB NAMERAH PRESELITVE RAZREDA V ZASEBNE PROSTORE
Openski starši odločno zahtevajo reden pouk v šolskem poslopju
Utemeljeno pismo ravnatelju osnovne šole - Danes si bo šolsko poslopje ogledala občinska tehnična komisija
# Predsednik deželnega odbora Co-melll je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku italijanskega ambasadorja A. Benazza, ki bo danes nastopil na čelu italijanskega odposlanstva na dvodnevnem posvetovanju o poslovnem sodelovanju med Trstom in Avstrijo. O zasedanju, ki se je pravzaprav začelo že včeraj s pripravljalnim sestankom tržaško - dunajskega «Kontaktkomittee», poročamo na drugem mestu.
Vest, da bo imel letošnji V. razred osnovne šole na Opčinah pouk, radi pomanjkanja učilnic, izven šolskih prostorov, je hudo razburil vse starše. Vsi so si edini, da je šola nenadomestljiv prostor, tako za u-čence kakor za vzgojitelje. Ni dvoma, da bi imela taka rešitev negativne posledice na končni uspeh učencev.
Spoštovani gospod Egij STERNI,
ravnatelj osnovne šole s slovenskim učnim jezikom OPČINE
Podpisani starši slovenskih osnovnošolskih otrok na Opčinah zbrani danes na skupnem sestanku odločno nasprotujemo odločitvi šolskih o-blasti, ki nameravajo letos preme-
va se ne bi kaj takega zgodilo stili učence V. razreda slov. os. so se starši že dvakrat sestali in j šole na Opčinah v zasebne prosto-
povabili tudi ravnatelja šole. Problem so skupno temeljito proučili ob veliki udeležbi staršev in sestavili naslednjo protestno pismo, katero so podpisali starši ter predlagali rešitev, ki v celoti brani šolo kot neločljivo celoto.
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
SODELOVANJE MED TRSTOM IN AVSTRIJO
Avstrijci pritiskajo na luko da bi izboljšala svoje storitve
Včeraj pripravljalni sestanek odbora za stike ■ Danes in jutri bo zasedal pododbor mešane zbornice
V «rdeči» dvorani trgovinske zbor- stanove dr. Maurel, glavni ravna-1 Današnja seja bo na ravni pod-nice se je včeraj dopoldne sestal telj tržaške luke ing. Colautti, pred- odbora za gospodarsko sodelovanje
........ stavnik trgovinske zbornice na Du- med Trstom in Avstrijo, ki je bil
naju dr. Pelikan in nekateri za- j ustanovljen leta 1955 v okviru ita-
«Kontaktkomitee», ki je bil ustanov Ijen pred leti in pri katerem so zastopani predstavniki tržaških in avstrijskih gospodarskih krogov. Na seji so obravnavali vrsto vprašanj, ki zadevajo gospodarsko in zlasti trgovinsko sodelovanje med našo luko 'in avstrijsko republiko, sestanek pa je bil pripravljalnega značaja, saj se bo z načetimi temami podrobneje ukvarjal poseben pododbor za stike med Trstom in Dunajem, ki bo zasedal danes in jutri v glavni dvorani zbornice.
Včerajšnjega pripravljalnega srečanja so se udeležili z avstrijske strani ir. Nussbaum, načelnik oddelka za promet pri zvezni gospodarski zbornici z Dunaja, ki je tudi načeloval avstrijskemu odposlanstvu, njegov sodelavec, izvedenec za prometna vprašanja dr. Win-kler, načelnik oddelka za promet pri avstrijski zvezi industrijcev dr. Formanek in ravnatelj oddelka za promet pri družbi Steyer - Daimler-Puch dr. Soo. Tržaškemu odposlanstvu je načeloval predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, posvetovanja pa so se udeležili načelnik zunanjetrgovinskega oddelka u-
.......................................................
V OSPREDJU VAŽNO VPRAŠANJE GROZEČIH GRADBENIH ŠPEKULACIJ
Odpovedan sestanek o krizi devinsko - nabrežinske občine
Zahteva svetovalske skupine KPI, da se takoj sestane občinski svet
Danes ob 20.30 bi moral biti sestanek tajnikov štirih strank in načelnikov skupin koalicije, ki ima večino v devinsko - nabrežinski ob-čini. Predstavniki KD, PSDI, PSI in Slovenske skupnosti bi morah razpravljati o resni krizi občinske uprave, za katero še nič ne kaže, da jo bodo v kratkem rešili. _ V ospredju je namreč resno vprašanje občinske gradbene komisije in njene sestave, ki pa je samo formalna plat mnogo resnejše nevarnosti, da se korenito spremeni podoba devinsko - nabrežinske občine v kolikor bi bili izvedeni vsi gradbeni načrti. Sestanek je iz neznanih razlogov odpadel, predstavniki strank levosredinske koalicije pa se bodo sestali na seji med katero bodo preverjali položaj v tržaški občini.
Načelnik svetovalske skupine KPI Alojz Markovič je včeraj poslal de vinsko - nabrežinskemu županu Le giši pismeno zahtevo, da se čim prej skliče občinski svet, ker je že skrajni čas, da se prične z re-ševanjem mnogih zaostalih in te-kočih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Med temi vprašanji Markovič omenja zapadle občinske komisije in nujnost njihovih izvolitev, kot to zahteva zakon. Svetovalec tudi obžaluje, ker občinski odbor sklepa sam in s tem omejuje delovanje opozicije.
Občinska svetovalca KPI o sovjetskih izobražencih
Občinska svetovalca KPI Fausto Monfalcon in Fabio Inwinkl sta predložila županu pismeno vprašanje. v katerem načenjata problem «izobraženskega oporekanja v ZSSR». Komunistična svetovalca vabita župana, naj zavrne vsako in-strumentalizacijo tega vprašanja, češ da gre za poskus negativnega vplivanja na potek konference^ o varnosti in sodelovanju v Evropi.
V Drogne pri Forni di Sotto
Naprtdujtjo priprave ta pačilniški teater
Deželni tehnični odbor je te dni odobril načrt za odkup zemljišč pri zaselku Drogne v Furlaniji, kjer bodo urediU središče za počitnice,
namenjeno delavcem iz Furlanije-Julijske krajine in njihovim družin skim članom. Odbor, ki ga vodi odbornik za javna dela Giust, je hkrati odobril tudi načrt za ureditev komunalnih naprav na tem področju. Gradnja središča bo stala približno tri milijarde lir. Načrte je pred tem že odobrila pristojna občina Forni di Sotto.
• Nocoj ob 20.30 bo v proseški kinodvorani javni sestanek, ki ga prireja rajonska konzulta za vzhodni Kras. Tema sestanka bo «občinski petletni načrt za obdobje 1973-1977».
• Rajonska konzulta za Valmauro in Naselje S. Sergio bo priredila
nocoj ob 20.30 v svojem sedežu Naselju S. Sergio javni sestanek, da bi 'pojasnila način, kako je IACP dodelila ljudska stanovanja v Ul. Cubi, Ul. Cattaruzza, Ul. Gigante, Ul. Busecchian in Ul. Colomi.
• Položaj v tilu bo tema razprave sekcije KPI «E. Curiel», ki bo v sredo ob 20.30 v domu pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi 4. Govoril bo sen. Vittorio Vidah.
Napadalen volčjak
ob pijanem gospodarju
V nedeljo zjutraj ;e stopil v kavarno «La Cubana» v Ul. Roma 14 okrvavljen mož z velikim volčjakom. Izkazalo se je, da je pijan, sa je začel motiti druge goste. Ko pa so ga hoteli spraviti iz lokala, se je volčjak postavil pred svojega gospodarja in začel nič kaj preveč prijazno renčati. Morala je poseči policija in tudi občinsid uslužbenec, ki je odpeljal psa. Pijanega moža pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga identificirali za 52-letnega u-čitelja Danteja Marina iz Ul. Vidali 4. Ugotovili so, da je kroničen pijanec in so ga zato odpeljali v psihiatrično bolnišnico.
• • •
Neznana mlada tatova sta vdrla v nedeljo popoldne v stanovanje 40-letnega Giuseppa Casselera na Trgu Stare mitnice 12. Ravnokar sta našla 20.000 lir, ko se vrnil gospodar in tako sta se pognala v beg. Okradenec jima je sledil, vendar pa je mladima tatovoma uspelo zbežati. Agenti letečega oddelka ju aktivno iščejo na podlagi opisa, vlomilskega orodja in čevljev, ki ju je med begom izgubil eden od tatov.
stopniki tržaških špediterjev, uporabnikov tržaške luke, Tržaškega Uoyda in drugih gospodarskih organizacij.
Kakor omenjeno, je bil včerajšnji sestanek pripravljalnega značaja. Predstavniki tržaških in avstrijskih poslovnih krogov so se ukvarjali predvsem z vprašanji, ki zadevajo poslovanje tržaške luke in razvoj avstrijskega tranzita. Avstrijci so med drugim naglasili, da je njihovo gospodarstvo pripravljeno sodelovati z našo luko v znatno večji meri kakor se dogaja danes, vendar pa pričakujejo, da bo tržaško pristanišče v prihodnje znatno izboljšalo svoje tehnične naprave in tem tudi storitve, ki jih nudi klienteli iz zaledja. Avstrijci predvsem ugotavljajo, da se blagovni promet skozi Trst odvija s precejšnjimi zamudami, katerim botrujejo tako stavke kot neprimerna tehnična oprema, kot tudi neprimerne ladijske zveze s čezmorjem. Tudi vprašanje tarif ima znatno težo pri avstrijskih uvoznikih in izvoznikih, katerim so na voljo tudi druge luke, ki včasih uspešno konkurirajo tržaški.
Izvedenci so nadalje obravnavali načrte za raztegnitev tržaške luke oziroma za njeno neposredno poslovno povezavo s Tržičem, pri čemer so pripadniki avstrijskega gospodarskega odposlanstva izrazili željo, naj bi tržaški krogi upoštevali tudi možnost avstrijskih dobav, ko gre za umestitev novih tehničnih naprav kot so žerjavi, lu-•ška oprema in podobno. Razprava e zajela tudi vprašanje infrastruktur, to je cestnih in železniških zvez med Trstom in Avstrijo. V tej zvezi so strokovnjaki obravnavali zlasti cestne in železniške zveze čez Trbiž in bodočo avto cesto po Kanalski dolini ter gradnjo nove prometne žile med našo deželo in Avstrijo čez prelaz Monte Croce Car-nico.
Kar zadeva prometne zveze so Avstrijci poudarili nujnost, naj bi si Trst zagotovil zlasti rednejše pomorske zveze z raznimi čezmorskimi deželami, v zvezi s prometom po kopnem pa sta stopila v ospred-,e tudi vprašanje kombiniranih prevozov (tovornjak - ladja roli on-roll off) ter razvoj blagovnega prometa s pomočjo kontejnerjev.
re izven šolskega poslopja zaradi pomanjkanja učilnic.
Tej odločitvi zbrani starši nasprotujejo iz sledečih razlogov:
—	otroci bodo izključeni iz šolske skupnosti, se bodo počutili manjvredni nasproti ostalim otrokom, skratka bodo izolirani, kar bo nedvomno negativno vplivalo na učni uspeh,
—	ločeni prostor izven šolskega poslopja nosi za seboj posledico, da otrok ne bo več smatral šole kot vzgojni zavod, saj ne bo ravnatelja, ne bo tajništva, ne sluge, ne bo nikogar razen učitelja, ki bo sam težko vzdrževal red in disciplino,
—	s tem bo onemogočen oz. otežko-čen dosedanji pouk skupnih predmetov: petje, ročno delo itd.,
—	otroci bodo prikrajšani za tiste učne pripomočke, ki jih lahko nudi le šolska skupnost kot celota,
—	učitelj bo izoliran od učiteljskega zbora in prepuščen sam sebi. Telefon ne more nadomestiti osebe v slučaju nujne potrebe.
Za zadovoljivo rešitev gornjega problema smo podpisani starši prišli do skupne in enotne odločitve, da se problem še ene učilnice reši lahko v samem šolskem poslopju in sicer tako, da se razred, ki ima že dva vhoda, štiri okna in ki je določen za 1. razred, z vmesno zidno steno razdeli v dva učna razreda. To je možno, ker je ta razred dovolj prostoren in zračen.
Znano nam je, da so problem pomanjkanja učilnic že marsikje na Tržaškem rešili prav na tak način in celo v samem šolskem poslopju na Opčinah.
Odločno vztrajamo, da se problem reši na nakazani način, kajti od tega ne bomo odstopili, ker le tako bo očuvana celovitost slovenske šole na Opčinah. Istočasno že sedaj svetujemo in priporočamo šolskim oblastem, da se zanimajo in prevzamejo skrb nad učilnicami na Opčinah, ki bodo z leta v leto čedalje bolj pereče.
Z odličnim spoštovanjepil
Opčine, 4. oktobrg 1973	.....
Openski starši so se za zadevo še
sestali z ravnateljem, ki je načelno pristal na njihovo zahtevo. Prišlo je tudi do posredovanja openskih konzultorjev in končno do obvestila, da bo danes prišla občinska tehnična komisija, ki naj dokončno odloča o možnosti izvedbe predloga, ki so ga dali starši. Za razdobje, ko še ni dokončno rešeno vprašanje, pa so se starši dogovorili z ravnateljstvom, da bodo imeli otroci deljen pouk izmenoma dopoldne in popoldne.
• Prsfesorji kemije tržaške univerze vabijo vse študente prvega letnika te znanosti na sestanek, ki bo 15. oktobra ob 9. uri v dvorani «A» inštituta za kemijo, na katerem bodo določili umik predavanj pripravljalnega tečaja.
lijansko • - avstrijske mešane zbornice. Pododbor, ki se je doslej sestal le enkrat, in sicer leta 1957, ima nalogo, da zbira podatke in daje ustreznima vladama predloge za pobude, ki naj bi prispevale k izboljšanju medsebojnega sodelovanja na gospodarskem področju in zlasti v tranzitu avstrijskega blaga čez tržaško luko. Vprašanja, ki jih bodo italijanski in avstrijski izvedenci vzeli v pretres na današnji in jutrišnji seji, so v bistvu ista.
Avstrijsko odposlanstvo pa bo znatno širše od tistega, ki se je udeležilo včerajšnjih pogovorov. Delegacijo bo vodil svetovalec na avstrijskem zveznem ministrstvu za industrijo in trgovino dr. Baumgart-ner, sestavljali pa ga bodo predstavniki tudi drugih ministrstev, in sicer ministrstva za finance, ministrstva za promet, ministrstva za kmetijstvo, itd.. Italijansko odposlanstvo bo vodil ambasador A. Be-nazzo. Zasedanj se bosta udeležila tudi avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Blechner in trgovinski ataše v našem mestu dr. Strasser. j nadalje zanimali in so se ponovno
NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
POJASNILA DOLINSKEGA ŽUPANA 0 ŠOLSKIH PROSTORIH V B0LJUNCU
Sosfanok med občino in ravnateljstvom Grandi Motori zaradi neznosnega nočnega hrupa
Uspešen nastop «Miramara» v občinskem zavetišču
V občinskem zavetišču v Ul. Pascoli je včeraj nastopil orkester «Miraman, ki ga sestavlja 32 glasbenikov, od katerih je 25 harmonikarjev. Pod vodstvom Eliane Zajec so mladi umetniki uspešno zaigrali vrsto skladb Musorgskega, Dvoraka, Rimski-Korsakova in Liszta, ki jih je predelala za harmonike sama Eliana Zajec. Orkester je bil deležen zelo velikega uspeha, ki mu ga je priznalo priletno občinstvo doma za onemogle in občinske podporne ustanove z navdušenim ploskanjem.
RAZSTAVE
Na zadnji seji dolinskega občinskega sveta so bila na dnevnem redu številna važna vprašanja, o katerih smo delno že poročali in tako objavili v celoti resolucijo proti razlaščanju v Osapski dolini. Zaradi pozne ure pa o nekaterih vprašanjih poročamo šele sedaj. Predvsem gre za razpravo, do katere je prišlo okrog šole v Boljuncu, ko so demokristjanski svetovalci zahtevali od župana pojasnilo in nato skoro razburjeno nadaljevali, da je treba prostore v občinski hiši popraviti, tako da bodo ustrezali kriterijem šolske učilnice.
Župan Dušan Lovriha je pojasnil, da je občina pravočasno posre-
NiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiuimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
pp ’mvL

dovala in da je zastopala rešitev, ki najbolje ustreza potrebam slovenske in italijanske šole. Do te dokončne rešitve je prišlo na razgovoru, na katerem sta bila prisotna dva ravnatelja, dva šolska nadzornika, vsi zainteresirani šolniki in predstavniki staršev obeh narodnosti. Župan se je zaradi tega začudil, kako da prihaja še vedno do polemik. Glede morebitnih popravil pa je dejal, da jih bo občina vsekakor naredila, da pa je treba tudi vedeti, da so prostori v občinski hiši v resnici boljši, kot so v stari šoli.
Na isti seji je bil tudi ponovno govor o velikem ropotu, ki ga povzroča podjetje Grandi motori in to zlasti poleti ob nočnih urah, ko preizkušajo motorje z veliko zmogljivostjo. župan je pojasnil, da se je občina za zadevo že zanimala in da je pismeno posredovala pri ravnateljstvu, ki je na primeren način odgovorilo. Tako je prišlo do prvega sestanka, katerega so se u-deležili štirje občinski odborniki, občinski zdravnik in strokovnjak inž. Costa. Na tem dolgem sestanku so se dogovorili, da je treba najprej tehnično stvari ugotoviti in da je treba odkriti z ustreznimi prisluškovalnimi napravami v okolici tovarne, oziroma na področju občine, kje se ropot najbolj sliši, ali točneje, kje je tako močan, da resno moti. Tega za sedaj ni bilo mogoče narediti, ker stalno piha veter in bodo morali počakati na povsem miren dan. Na tej osnovi bodo izdelali načrt, kako bodo težave odstranili in nato bo prišlo do ponovnega sestanka s tovarniškim vod stvora. Na ta razgovor je župan povabil vse svetovalce, oziroma je zaprosil, da se ga udeleže vsaj vsi načelniki skupin.
Rosmann v Trstu Perizi v Rimu
Komaj je v soboto snel s sten občinske galerije svoja olja Giovanni Duiz, že je galerija polna novih del. Sinoči je odprl osebno razstavo tržaški slikar Gianni Roma - Rosmann, ki je za to priložnost pripravil nad trideset del, po večini temper, pa tudi nekaj olj, v posebni mapi pa je dal občinstvu na ogled poldrugi ducat grafičnih listov.
Gianni Roma - Rosmann, ki spada med starejšo generacijo, je v glavnem krajinar, motive pa išče na vsem našem ožjem in širšem področju, vse tja do gradeških lagun, vendar se najraje ustavlja v mestni okolici, na našem Krasu in drugod po tržaški okolici. Poleg krajin je tokrat pripravil le sliko z gosmi, ki ji je dal naslov *Gosi-izzivanje», ter bogat šopek cvetic.
Razstava bo odprta do srede me seca, do 16. oktobra, in sicer po običajnem urniku galerij.
Tako pri občinstvu, kakor pri uradni kritiki je doživela velik uspeh razstava, ki jo je tržaški sli kar Nino Perizi pripravil v eni izmed rimskih galerij in sicer na Trgu Margana. Nino Perizi je pri šel razstavljat v Rim na vabilo rimskih mestnih oblasti. Tržaški u-metnik, ki je znan kot slikar, ki par, načrtovalec mozaikov in stenskih preprog, pa tudi scenografij in plastik, bo v Rimu razstavljal do konca oktobra.
Včeraj zjutraj od 9.30 do 12.30 so v Trstu, kakor tudi drugod Italiji, stavkali šoferji in drugo osebje na avtobusnih progah. V teh urah je v našem mestu s svojimi tovornjaki prevažala potnike v bolj oddaljene mestne četrti in okolico.
Stavkajoči zahtevajo predvsem takojšen poseg države in dežele, ki naj cmogočajo občinam publicizacijo za-'ebnih, se pravi koncesijskih avtobusnih podjetij. V našem mestu pomeni stavka podporo naporom sin-disatov in demokratičnih občinskih u-
prav za čimprejšnjo ustanovitev krajinskega konzorcija za upravo javnih prevoznih storitev.
Stavke načrtuje vsedržavna sindikalna federacija, ki je tudi zahtevala sprejem pri predsedniku vlade Rumorju. Tako bodo, v mestih severne Italije, uslužbenci avtobusnih podjetij prekinili delo tudi v petek. Stavka bo celodnevna.
Zaradi stavke so odpovedani tudi turistični izleti. Stavka ne velja za šolske avtobuse in za vožnje na progah, ki se jih poslužuje pošta.
Čelno trčenje na Furlanski cesti
Promet na Furlanski cesti je včeraj popoldne zastal dolgo časa zaradi prometne nesreče, ki sicer ni terjala hudih posledic. Zaradi mokre in spolzke ceste je 45-letna Claudia Manganella por. Volpe iz Vidma izgubila nadzorstvo nad svojim citroenom in čelno trčila v NSU prinz, v katerem se je peljal 54-letni Giovanni Cusma iz Naselja S. Naz-zario 74. Oba sta se samo potolkla po nogah in rokah ter so ju v bolnišnici obvezali. Ozdravela bosta v dveh tednih.
Mali oglasi
Iščemo šoferja s poznavanjem diesel motorjev. Zaželeno je znanje srbohrvaščine. Oglasiti se na naslov UNIVERSALMACCHINE, Dolina 195, vsak dan v delovnih nrah.
KUPIM NOVEJŠO HIŠO v Sloven skem primorju. Naslov v uredništvu pod šifro «Primorje».
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. oktobra ABRAHAM Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 17.31 — Dolžina dneva 11.18 — Lu na vzide ob 15.56 in zatone ob 3.07 Jutri, SREDA, 10. oktobra DANIJEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,8 stopinje, najnižja 15,6, ob 19. uri 17,8 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb stanoviten, burja 18 km na uro sunki 40 km na uro, vlaga 58-odstotna dežja je padlo 1,5 mm, nebo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO: 64-letna Angela Marc vd. Mužina, 8 dni stara Sarah Polo-jac, 70-letni Antonio Kumer, 78-letna Carlo Sciuca, 68-letna Margherita Tornada por. Valdemarin, 91-letni Na-zario Glavina, 74-letna Ogla Bradač, 65-letna Ermelinda Depoll vd. Scoria 62-letna Eleonora Maikus por. Balza no, 63-letni Albin Hrovatič, 76-letna Maria Foscatti, 75-letna Maria Colom-bin vd. Soje, 32-letni Silvan čuk, 46-letni Federico Vrabec, 84-letna Santa Malisan vd. Gambodo, 82-letna Maria Michelich vd. Marchiò, 53-letni Renato Roccatti, 89-letni Giuseppe Kandus, 86-letna Erminia Tursi, 66-letni Giovanni Bemazza.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1973-74
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. un (ABONMA PREMIERSKI -Red A)
Gledališča
Trst
Vljudno vabimo pevovodje in predstavnike pevskih zborov na skupen sestanek, ki bo na sedežu SPZ v Trstu, Ulica Ceppa 9, jutri, 10. oktobra ob 20. uri.
Slovenska prosvetna zveza
V torek, 16. oktobra ob 20. uri bo v Dijaškem domu
PRVA VAJA FOLKLORNE SKUPINE
Vabljeni lanski in novi plesalci.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih.
V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma premierski — Red A) — V soboto, 13. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma red B) — V nedeljo, 14. oktobra 1973 ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 17 oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E j — Vpisovanje abonentov do vključno torka, 9. oktobra v Tržaški knjigarni. Od srede, 10. oktobra dalje so abonmaji in vstopnice (rezervacija) na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
Kino
Razstave
V	Tržaški knjigami je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra.
V	galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16. bodo do 12. oktobra imeli v gosteh dela argentinskega slikarja, prvenstveno grafika. Carlosa Pacheca.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra.
V	Katoliškem domu v Zgoniku razstavlja Robert Daneu. Razstava bo cdprta do 10. oktobra vsak dan od 15. do 20. ure.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Trst
obvešča, da nedeljski izlet (14. t. m.) na Platak odpade zaradi stavke uslužbencev avtobusnih podjetij.
Verjetno bo izlet z osebnimi avtomobili. Avtomobilisti naj se javijo v Ul. Ceppa št. 9.
SPDT priredi 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Krk z ogledom najlepših krajev otoka. Prijave sprejemajo v Ul. Ceppa 9 (gdč. Norci). Pogoji (cene in zaključek vpisovanja) bodo objavljeni v prihodnjih dneh.
PD «Slovan» iz Boršta priredi dne 14. t. m. izlet v Žužemberk — baza 20, Novo mesto in Sv. Urh pri Ljubljani .Vpisuje Franko Rapotec. Na razpolago je še nekaj mest.
Nazionale 16.00—22.15 «Nanù, il figlio della giungla». Walt Disneyev barvni film.
Excelsior 15.30 — 17.40 — 20.00 — 22.15 «Rappresaglia». Barvni film. R. Burton, M. Mastroianni.
Grattacielo 16.00 «Un tocco di classe». Barvni film. George Segai, Glen-da Jackson, Paul Sarvino.
Fenice 15.00-17.20-19.45—22.15 «Tony Arzenta», Igra Alain Delon. Barvni film.
Eden 16.30 «Non c’è fumo senza fuoco». Barvni film. A. Girardot, B. Fresson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00-18.00—20.00-22.20 «Valdez il mezzosangue». Igra Charles Bron-son. Barvni film.
Aurora 16.30 «Prendi i soldi e scappa». Igra Woody Alien. Barvni film.
Capito! 16.30 «Malizia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 — 19.05 — 22.00 «Quella sporca dozzina». Barvni film o vojni. Igrata Lee Marvin in Charles Bron-son.
Impero 16.30—19.00—22.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Baivni zabavni film. Igra Giuliano Gemma.
Filodrammatico 16.30 «Aberrazioni sessuali in un penitenziario femminile», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il delitto Matteotti». Barvni film. Franco Nero, Umberto Orsini, Manuela Kustermann, V. De Sica.
Vittorio Veneto 16.30 «Getaway». Barvni film. Steve McQueen, A. McGraw. prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.30 «Black killer». Barvni western film. Igrata Klaus Krnski in Marina Mulligan.
Abbazia 16.00 «La truffa che piaceva a Scotland Yard». Barvni zabavni film. Igrata Warren Beatty in Su-sannah oYork.
Astra 16.30 «La banda J. & J. : Cronaca criminale del Far West». Barvni film. Tomas Milian in Susan George. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Prosveta
Folklorna skupina iz Dijaškega doma vabi vse, ki bi radi plesali ali kakorkoli drugače sodelovali pri skupini, naj se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 16. oktobra ob 20. uri v tržaškem Dijaškem domu, Ulica Ginnastica 72.
Razna obvestila
SPDT vabi na projekcijo barvnih filmov v četrtek, 11. oktobra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani o temi KRK -VELEBIT in njuna okolica, s posnetki krajev prihodnjih dveh izletov SPDT.
	
URADNI TEČAJI	BANKOVCEV
Ameriški dolar	597.—
Funt iterling	1.437,50
Švicarski frank	198,25
Francoski frank	137,27
Nemška marka	246,60
Avstrijski šiling	33,15
Dinar: debeli	39—
drobni	39 —
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevki
Namesto cvetja na grob Ane Dolenc por. Daneu darujejo družina Ostrouška 10.000 lir, Irma in Egon Kraus 5.000 lir,	Anica	in Marcel	Malalan	5.000
lir,	Anica	in Marčelo	švagelj	5.000
lir, za zadrugo Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ane Dolenc darujeta Marta in Milo Košuta z družino 2.000 lir za pevski zbor Vasilij	Mirk	s Proseka.
Namesto cvetja na grob Petra Umka	darujejo prijatelji	sina Silvestra
s Proseka 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin pok. Nina Castellanija darujejo mama in bratje Avgust, Pepi in Egidij 5.000 iir za Tržaški partizanski pevski zbor.
V	počastitev spomina pok. učiteljice Vilme Pavlica darujejo njene kolegice iz Barkovelj 10.000 Ur za Dijaško matico.
SOŽALJE
Dijaki prvega klasičnega Uceja in razredničarka izrekajo globoko sožalje prizadetemu Igorju ob bridki izgubi nepozabnega očeta.
SOŽALJE
člani in odborniki sekcije KPI iz Trebč izražajo globoko sožalje članu in odborniku Marčclu čuku ter sorodnikom ob smrti brata in nečaka Silvana.
Dne 7. oktobra je preminil naš dragi

SILVAN CUK
Pogreb bo danes, bolnišnice naravnost
9. oktobra ob 15.15 iz mrtvašnice glavne v cerkev v Trebčah
Trst, 9. oktobra 1973 Pogrebno podjetje Zimoio
Žalostno vest sporočajo: brat Marčelo, strici, tete, bratranci ter drugi sorodniki
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33: Alla Madonna del mare. Largo Piave 2; Sant’Anna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cava na 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Ro I jan).
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi
FRANC K0K0SAR
Pogreb bo danes, 9. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Orlek št. 7 na pokopališče v Sežani.
Žalujoči: žena Marija, sin Vladi z ženo, hči Mimi z možem, brata Andrej in Josip, sestra Pavla in Francka, vnuki Oliver, Karlo in Olga z družinami, svak Jakob z ženo ter drugo sorodstvo
Orlek, 9. oktobra 1973
GORIŠKI DNEVNIK
V NEDELJO POPOLDNE OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNE MNOŽICE
V Mačkoljah so se spomnili 30. obletnice požiga vasi
Slavnostni govor prof. Tula ■ Pozdrav župana D. Lavrihe in predsednika pripravljalnega odbora Idla Tula - Navdušujoč nastop pevskih zborov
ir\ Uilo *r	ioK oAi^Artiro 1 n^ rvfom-iRr'b'innTJ in Tcfrp 7flcilÌQJìniii nncfrfilili Ročil
V nedeljo je bila v Mačkoljah spominska svečanost, na kateri so se spomnili dneva, ko so natanko pred 30 leti nacifašisti požgali to lepo in prijazno vas v dolinski občini. Svečanost se je začela z nastopom godbe na pihala iz Brega, ki je tudi sicer ves čas povezovala nastop. Najprej je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim v Mačkoljah Idle Tul, ki je pozdravil številno občinstvo in se spomnil požiga vasi ter poudaril, da so Mač-koljci postavili nove hiše na istih temeljih, zaradi česar ni v vasi več nobenega sledu o ruševinah. Spomnil se je tudi vseh tistih, ki so dali za svobodo svoje življenje in ki jim bodo v kratkem postavili spomenik. To so bili ljudje, ki so verovali v boljšo bodočnost, a je niso dočakali.
Sledil je pozdravni govor dolinskega župana Dušana Lovrihe, ki je najprej čestital domačemu pripravljalnemu odboru, ki si je zadal nalogo, da v kratkem postavi spomenik padlim v NOB. Dejal je, da so | se nacistiznesli nad Mačkoljani, ki Ì so bili zavedni Slovenci, antifašisti ' in zavestni sodelavci NOB. S tem pa niso ustrahovali partizanskih e-not, ki so se strnile in se vztrajno borile, dokler niso dosegle svobode. Zmaga pa ni prinesla vsega, saj Slovencem v zamejstvu še sedaj niso priznane pravice, za katere smo se borili. Zato je še vedno potrebna e-notnost vseh Slovencev in vseh demokratičnih sil. To so bile osrednje misli Lovrihovega govora, ki je ob koncu še omenil zadnje žalostne dogodke v Čilu in izrazil upanje, da sedanji režim ne bo terjal tudi življenja tajnika čilske komunistične stranke Corvalana, čigar edina krivda je, da je komunist.
Nato je po nastopu pevskega zbora iz Mačkolj, ki ga vodi Dušan Jakomin — ves spored je napovedovala mlada domačinka Doriana Kofol — in ki je zapel tri pesmi (Kot ponosni orel, Naša pesem. Kdo ta je) spregovoril prof. Alojz Tul, ki je v dolgem slavnostnem govoru najprej natančno orisal stanje v letu 1943 in poudaril, da so takrat Nemci že doživeli hud poraz pri Stalingradu, Italija pa je že kapitulirala. Svoj govor je prof. Tul nadaljeval tako:
«Za nas primorske Slovence 8. september 1943 pomeni dokončen pokop fašistične diktature in začetek uresničevanja želja, ki so 25 let tlele v srcih in včasih tudi s silo privrele na dan, kot pričajo bazo viške žrtve in druge. Zavladalo je tedaj silno veselje in navdušenje, da je po 25 letih oblačnega in grozečega neba zopet posijalo sonce. Napočilo je obdobje, ki ga poznamo tudi kot dobo prve svobode, ko se je primorsko ljudstvo spontano in enotno dvignilo v splošno vstajo za dokončno osvoboditev in dosego svoje narodne združitve. Bilo je res enkratno doživetje po dveh desetletjih zatiranja in preganjanja, ko so bile uničene vse slovenske ustanove od šol in kulturnih društev pa do bank ter gospodarskih in športnih organizacij.»
Nato je prof. Tul orisal vdor nemških čet na Primorsko in nastanek partizanskih enot ter nadaljeval:
«Tako je II. SS tankovski korpus 25. septembra 1943 začel splošni napad proti osvobojenemu ozemlju na Trnovski planoti, v Vipavski dolini in na Krasu. Stiskal je obroč, streljal civilno prebivalstvo in požigal vasi, med katerimi Miren pri Gorici, Komen, Štanjel in Mavhinje na Krasu.
2. oktobra 1943 so nemške oklop-ne sile začele s tako imenovano o-
čiščevalno ofenzivo Brkinov in Istre. Zgodaj zjutraj tega dne so motorizirani esesovski oddelki krenili iz Bazovice proti Kozini in preko Brega proti obalni Istri. Okrog 8. ure so dosegli Mačkolje in preiskali vse hiše. Odkrili pa niso ne orožja ne skrivališč. Po domovih so našli samo ženske, otroke in starejše ljudi. kajti moški so se umaknili iz vasi, drugi pa so že prej odšli v partizane. Med ofenzivo tistega dne so ubili enega vaščana.
Ko je po nekaj urah preiskav glavni naval nemške vojske šel naprej, je zgledalo, kakor da je najhujše šlo mimo in so se moški že začeli vračati na svoje domove. Toda v zgodnjih popoldanskih urah je dosegel vas poseben esesovski oddelek in začel od kraja požigati hiše, tako da je pod večer vas bila eno samo veliko pogorišče. Požganih je bilo namreč okrog tri četrtine hiš.
Ob tem dejstvu se je trinajst mož in fantov prostovoljno odločilo, da se pridružijo partizanskim enotam v zaledju. Naslednjega dne, 3. oktobra, so na področju med Slavni-
zaslišanju postrelili. Rešil se je samo eden, ki je, čeprav hudo ranjen, prinesel v vas tragično novico.»
Po tej tragični kroniki izpred 30 let se je slavnostni govornik zaustavil pri sedanjem stanju in v zaključku svojega govora poudaril, da se bomo najbolj vredno in trajno oddolžili padlim borcem, če bomo tudi mi trdno vztrajali in zahtevali, da se uresničijo še vse druge načelno priznane pravice.
Po zaključku govora prof. Tula je pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote zapel pet pesmi (Slovenska zemlja, Pesem o svobodi, Pjesma slobodi, Hej brigade in Vstajenje Primorske), spored pa je zaključil mogočen nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je pod taktirko Oskarja Kjudra izvajal del svojega sporeda, pesmi, ki so vsem zelo dobro znane: od uvodne Pesmi 14. divizije, puntarske Le vkup uboga gmajna, pa preko pesmi italijanskega (Brigata Garibaldi) in ruskega odporništva do zadnje, zveneče Na ‘y ’!	— na željo
PO SEDANJIH RAČUNIH BODO POTROSILI 360 MILIJONOV LIR
V občinskem športnem parku na Rojcah so pričeli graditi plavalne bazene
En bazen, ki bo imel olimpijske mere, bo na prostem, dva pa pod streho
kom in Lipnikom padli v zasedo . juriš, ki jo je moral zbor na Nemcev, ki so jih nato po kratkem I številnega občinstva ponoviti.
NA POSVETOVANJU «ALPE IN EVROPA»
Odbornik Mizzau za enoten sistem parkov ob naši meji
Dežela se zavzema za sodelovanje italijanskih, avstrijskih in slovenskih strokovnjakov
Deželni odbornik za kulturne in naravne dobrine dr. Mizzau se je v imenu deželne uprave Furlanije-Julijske krajine udeležil odprtja strokovnega zasedanja na temo «Alpe in Evropa», ki ga je v Milanu organizirala uprava dežele Lombardija. Na zasedanju so prisotni predstavniki italijanskih dežel, ki mejijo na Alpe in predstavniki obmejnih področij iz Francije, Švice, Avstrije in Jugoslavije.
Lomnardska dežela je sklicala sestanek z namenom, da bi strokovnjaki na njem pregledali vprašanja, ki zadevajo skupne interese alpskih dežel na etničnem, zemljepisnem, juridičnem in zgodovinskem področju. Na slovesnem odprtju je spregovoril tudi predsednik senata Spagnoili, ki se je zavzel za sodelovanje obmejnih dežel na raznih področjih ter pri tem naglasil zlasti nujnost koordinacije posameznih posegov pri varstvu naravnih lepot in okolja.
Med svojim bivanjem v Milanu se je odbornik Mizzau sestal s predsednikom lombardske dežele Bassettijem in s predsednikom naravnega parka Gran Paradiso Giono. Odbornik Mizzau je ob tej pri-
k?;
^ 4. SLIKARSKI JI EX TEMPORE
v nedeljo, 14. oktobra na PROSEKU za profesionalce in amaterje. Žigosanje (največ dve platni ali osnovi) pred vaškim prosvetnim društvom od 7.30 do 13.30; izročitev ene same slike, brez okvira in podpisa, ob 14. Sledi ocenjevanje in nagraditev del. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.

iiiiiiiiiititii iiitit im mn m ih............
NIČ VEČ PRAHU NA CESTI M0T0VUN-RIBNICA
ASFALTIRANA CESTA V NAKLEM PRI DIVAČI
Prostovoljno delo m denarni prispevki vaščanov
Marsikateremu Tržačanu je znana gostilna v Naklem pri Divači, onkraj Motovuna, od koder je vstop v svetovno znane Škocjanske jame. V Motovunu se mudi mnogo obiskovalcev škocjanskih jam ki pa nimajo v kraju samen zadosti velikega gostinskega prostora, da bi se zaradi morebitne utrujenosti ko pridejo iz jam, odpočili in okrepčali. Že doslej so se popeljali v Naklo, čeprav je bila cesta prašna in gramozna.
Sedaj je drugače: republiški cestni sklad je prevzel asfaltiranje Ceste Motovun-Ribnica in prvi odsek mimo Naklega že končal. Vaščani vasi Naklo so ob tej prilo-faosti ob organizacijskem trudu ing. Škrlja iz Divače, ki je predsednik
krajevne skupnosti Divača, in Pavleta Matevljiča (vodje galvanike v Iskri Sežana) sklenili, da bodo asfaltirali tudi vaške ceste. Zbrali so prostovoljne^ denarne prispevke in opravili več tisoč brezplačnih delovnih ur, pomagala jim je krajevna skupnost Divača in skupščina občine Sežana (s posojilom, ki naj ga počasi odpiše) in delo je steklo.
Odslej se bodo torej turisti lahko prav do Naklega in še po vsem Naklem vozili po asfaltu.
Ob otvoritvi asfaltiranih cest so po svečanem delu priredili pohod po novih cestah in sicer najprej težak cestni valjar, za njim godba na pihala iz Divače (kapelnik tov. Škabar), nato po gostje in vaščani.
L.	C.
liki orisal pobude, ki jih je dežela Furlanija-Julijska krajina doslej prevzela za varstvo naravnega o-kolja in za ovrednotenje deželnih gozdov. Odbornik se je posebej ponudil ob prvih dveh na- ; ravnih rezervatih, ki jih je I deželna uprava uredila na našem področju, to je ob parku pri Belopeških jezerih (Trbiž) in ob drugem parku na področju Can-siglia. Mizzau se je tudi zavzel za to, da bi se italijanski, avstrijski in jugoslovanski strokovnjaki združili v enotno študijsko skupino, ki naj bi preučila možnosti za skupno načrtovanje oziroma za ureditev skupnega sistema naravnih parkov v treh sosednih deželah.
Druga smrtna žrtev trčenja pri Fernetičih
V nedeljo popoldne kmalu po 17. uri je v glavni bolnišnici izdihnil 33-letni Silvan Čuk iz Trebč 43, ki se je ponesrečil 1. oktobra zjutraj na cesti, ki pelje z Opčin na Fernetiče. Prejšnji ponedeljek se je Čuk pripeljal iz Jugoslavije preko meje pri Fernetičih. Deževalo je, cesta je bila spolzka in ko je privozil s svojim fiatom 1300 do začetka nadvoza nad železnico, ga je zaneslo na levo stran ceste.
Ravno tedaj je privozil z nasprotne strani s fiatom 128 novejše registracije 61-letni Guerrino Hauser iz Ul. Gambini 36. Silovito čelno trčenje je bilo neizogibno. Hauser je umrl na mestu zaradi hudih notranjih poškodb. Čuka pa so hitro prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelek za oživljanje. Ugotovili so mu izredno močne udarce po glavi in obrazu ter zlom obeh nog. Zdravniki so si pridržali prognozo, saj mu je življenje od vsega počet-ka viselo na nitki. Kljub vsej negi je v nedeljo popoldne podlegel hudim poškodbam.
Hašiš v avtomobilu rimskega industrijca
Finančni stražniki so v nedeljo dopoldne odkrili na mejnem bloku pri Fernetičih večjo količino hašiša in semen maka v avtomobilu 30-letnega industrijca iz Rima Leonarda Cianfanellija. Cianfanelli se je vračal s potovanja po Turčiji s prijateljico, 23-letno Mauro Fraschet-ti Merli - Brandini iz Venezuele.
Hašiša sta imela kar 1.150 gramov, po tleh in na sedežih pa je bilo posejanih polno semen maka, iz katerih se da pridobiti čist opij. Seveda so finančni stražniki zaplenili mamila, tihotapca pa so aretirali in prijavili sodni oblasti.
V	občinskem športnem parku na Rojcah so te dni pričeli graditi nov športni objekt, plavalni bazen. Delo je prevzela tržaška gradbena družba Porfirio ter bi ga po sedanjih predvidevanjih morali zaključiti v enem letu in pol. Sredstva sta prispevala Credito sportivo pri olimpijskem odboru CONI in pa deželna u-prava. Zidarska dela bodo po sedanjem izračunu veljala 278 milijonov lir, kakšnih 80 do 90 milijonov Ur pa bodo stale ogrevalne in čistilne naprave.
Plavalni center bo obsegal tri plavalne bazene, enega na odprtem in dva pod streho. Odprti bazen bo imel olimpijske mere 50 x 16 metrov in si sedaj prizadevajo, da bi ga razširili na 21 metrov, kolikor je potrebno za tekme v vaterpolu.
V	notranjosti zgradbe bo imel en bazen velikost 25 x 13 metrov, drugi manjši, ki bo služil otrokom, pa 10 x 17 metrov.
Po prvotnih načrtih naj bi bazen uporabljali tudi za skoke v vodo in bi morali s tem v zvezi zgraditi 10-metrski skakalni stolp in bazen tako poglobiti, da bodo dovolj varni skoki s takšne višine. Ker pa so statistike pokazale, da se zaradi bolj kvarnih kot ugodnih posledic za zdravje ukvarja s skakalnim športom le en odstotek plavalcev, obstaja na občinski strokovni ravni utemeljen predlog, naj bi že v sedanji fazi, ko je potrebno odločati, ali naj bo izkop primeren za skoke s stolpa, ali pa samo za plavanje, dokončno odločili, naj služi bazen samo eni športni panogi, in sicer plavanju.
V	prid takšne rešitve govorijo tudi stroški, ki nastajajo pri gretju in čiščenju vode v bazenu, če naj bazen služi samo plavanju, potem je v bazenu neprimerno manjša koU-čina vode in s tem tudi veliko manjša uporaba naprav za kurjenje in dizinfekcijo vode Za takšno odločitev so se ogreli tudi v Bologni, kjer imajo najbolj sodobno plavalno središče.
V	vseh plavalnih bazenih, ki só jih zgradili v naši deželi (Videm, Trst, Codroipo) so za dezinfekcijo vode uporabili klorovo sestavino. Njene slabe lastnosti so predvsem v tem, da ima močan vonj in da žge oči. V Gorici bodo uporabiU najsodobnejši način razkuževanja vode z o-zonom (03). Njegove molekule razkrajajo bakterije, ki se deponirajo na dno, ne povzroča nobenega vonja in tudi nobenih telesnih neprijetnosti.
Goriški občinski odbor bo preučil predlog za delno spremembo načrta objekta (odpravo skakalnega stolpa), ki ga je izdelal inž. Lute-rotti, ter bo sklepal v najkrajšem času, ker podjetje Porfirio že koplje jamo za bazen.
Ne glede na odločitev občinskega odbora pa je razveseljivo že samo dejstvo, da so po tolikem času odlašanja plavalni objekt pričeli graditi. Sedaj lahko v doglednem času pričakujemo da bomo tudi v Gorici lahko plavali v vseh letnih časih. Bazen bo nadalje koristen šolski mladini, v njem pa bo mogoče prirejati tudi najrazličnejša športna tekmovanja.
Nocoj predavanje o prazgodovini
Drevi ob 21. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta dr. Ugo Fur lani predaval o «prazgodovinskih najdbah na Goriškem v poslednjem času». Dr. Furlani se za stvar zanima že dolgo let in je sodelavec goriškega pokrajinskega muzeja, v katerem je uredil lepo zbirko pra-
zgodovinskih najdb. Nocojšnje pre davanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Predavanje prireja naturalistično društvo «Alvise Cornei».
Pobiranje davkov v Sovodnjah in v Števerjanu
Jutri, v sredo, 10. oktobra Dodo na davkariji v Sovodnjah pobirali davke; v četrtek, 11. oktobra pa bodo davke pobirali v Štverjanu.
Z DEŽELNIM PRISPEVKOM
Čiščenje cest v občini Brdo
Deželni odbornik za javna dela B. Giust je določil finančna sredstva za kritje stroškov pri delu za od-
Mladinski krožek Gorica priredi v petek, 12. oktobra ob 20.30 v klubskih prostorih na Verdijevem korzu št. 13
2. redni občni zbor
Vabljeni !
stranitev kamenja in zemlje, ki so jih močni nalivi zadnjih dni nasuli na razne ceste v občini Brdo v Beneški Sloveniji. Prav tako bodo delavci popravili podporne zide, ki so popustili vzdolž občinskih in turističnih cest. Posebno zahtevno delo čaka delavce na cesti blizu zaselka Sedlišče ob turistični cesti za Viškoršo, na kateri je promet povsem nemogoč zaradi zemeljskega usada. Stroške za omenjena dela bo v celoti krila dežela.
Nova klet v Krminu jc stekla
Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani si je včeraj ogledal novo družbeno klet v Krminu, ki je bila pred kratkim dograjena in ki jo je postavila deželna ustanova za razvoj kmetijstva s finančnimi sredstvi iz skladov ministrstva za kmetijstvo. Gradnja kleti je stala nekaj nad 600 milijonov lir, njena ^ predelovalna zmogljivost pa znaša 35 tisoč stotov grozdja. Delo v kleti je steklo prav te dni, in sicer z
SESTALI SO SE V RONKAH
Komunisti tržiškega območja za medobčinske konzorcije
Stroški bi bili tako manjši
Prejšnji dan so se v Ronkah sestali tajniki sekcij KPI in komunistični župani tržiškega območja. Pozvali so italijansko vlado, naj ne prizna čilske vlade izdajalskih vojakov in posreduje za življenje Corvalana. Izrazili so solidarnost z oglejsko občinsko upravo, obsodili so vmešavanje sodstva v delovanje krajevnih ustanov ter bili proti namestitvi čistilnice nafte v Lugu-gnani.
Obsežno so se nato pogovarjali o življenjskih stroških in o občinskih proračunih ter sprejeli nekatere sklepe. Tako bodo pripravili javni sestanek o občinskih proračunih, v katerih bodo namenili več sredstev družbenim storitvam, da bi po sedanji draginji olajšali življenje delovnim ljudem. Ustanoviti nameravajo področno telo med občinami, trgovci in občani, ki naj predstavlja začetno obliko središča za skupno nakupovanje. Na tem sestanku se bodo dogovorili za srečanje med župani tržiškega območja in deželnima odbornikoma za finance in proračun, da bi se na njem pogovorili o skupnih potrebah celotnega območja.
Kar zadeva pogovore med predstavniki KPI, PSI, PSDI in KD o ustanovitvi treh ali štirih medobčinskih struktur — konzorcijev —
grozdjem iz nove trgatve.
.........	....,„„,.,„„,„„„„„„11,m.
iiiiiiiiinniiiiiiiMiiiiiiiiiiMiMiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiminiuiMiuMimiiiiuiii
IIKORISTILI SO LEPO OKTOBRSKO VREME
V Štandrežu so z jesenskim praznikom zaključili bogato poletno sezono
Prijateljsko srečanje med Štandreici in Vrhovci
Jesenski praznik, ki so ga v, dovednežev ki so hoteli vMeti naše štandrežu priredili člani^ prosvetne- ;	kako S na PL
za uporabljanje skupnih javnih storitev na področju Tržiča, so udeleženci sestanka izrazili željo, naj se pogovori s predstavniki ostalih strank nadaljujejo in omogočijo sprejem stališč, ki bodo sprejemljiva za vse. Poleg tega so pooblastili svoje zastopstvo v konzorciju za medobčinske prevoze, naj odločno zagovarjajo predloge za spremembo statuta tega konzorcija, ki bo omogočil vključitev ostalih storitev ter izvolitev drugega podpredsednika.
Urnik prehodov druge kategorije
Objavljamo čas odprtja mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem za mesec oktober.
Ceglo: od 7.30 do 19. ure.
Števerjan: od 7.30 do 18.30.
Štandrež: od 7. do 18. ure.
Solkan: od 7. do 18.30.
Skrljevo: od 6. do 19.30.
Palkišče: od 6. do 19.30.
Odvzeta vozniška dovoljenja v septembru
Goriška prefektura je v mesecu septembru odvzela 20 vozniških dovoljenj zaradi prekrškov člena št. 91 prometnega zakonika. Devet dovoljenj so odvzeli zaradi odsotnosti pri revizijskem izpitu, 3 zaradi prometnih nesreč, s smrtnimi posledicami ali hudimi poškodbami ter 8 pri ponovnem izpitu.
polnoma uspel, kljub temu, da je i loscu bil praznik na prosten že sredi oktobra in kljub dežju, ki je proti koncu nedeljske večerne prireditve namočil Pilošče.
Že dolgo časa ni bilo v štandrežu toliko raznovrstnih prireditev, na katerih bi aktivno sodelovalo več kot sto petdeset ljudi, v enem samem dnevu. Mladi člani prosvetnega društva «Oton Župančič, in pri tem moramo posebej pohvaliti Karliča Nanuta, kateremu gre zamisel za takšno prireditev, so Pilošče spremenili v pravcato kmečko dvorišče. Ob stenah je bilo postavljeno staro kmečko orodje, sredi trga so bile bale slame, pred stavbo, v kateri bodo imela naša društva svoj sedež, so bile stojnice z domačim vinom, domačim pršutom in domačim kruhom. Na drugi strani so bile v nedeljo zvečer razstavljene risbe mladih slikarjev, nekaj metrov vstran pa je Martin Tomažinčič razstavil in tudi prodajal slovenske knjige. Najbolj zadovoljne so bile seveda naše mamke, ki so lahko mirno sedele na balah slame, vaška in «uvožena» mularija pa se je podila po slami in bila brez nadzorstva, saj so bili starši zaposleni s klobasami, piščanci in s klepetanjem. Visoko nad vsemi pa so igrali v narodne noše oblečeni člani ansambla «Briški slavček», ki so imeli tokrat težko opravilo: morali so na ramenih nositi svoje inštrumente po lestvi na teraso pri Kovačevih, saj na Pilošču ni bilo priložnostnega odra.
Že v soboto zvečer so se ljudje zbrali na Pilošču. Poleg udeležencev ocenjevalne avtotekme in ra-
Včeraj opoldne se je hudo ponesrečil 52-letni Luigi Lo Nigro iz Videmske ulice 30. Med prečkanjem Koronejske ulice ga je podrl na tla s svojim tovornjakom 53-letni Vladimiro Raicevich iz Kor-za U. Saba 21. Pešec je pri padcu zelo močno udaril z glavo ob tla in utrpel lobanjske poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelek za oživljanje. Zdravniki so si pridržali prognozo.
•liiiiiiiiiiiitvnilililiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii
Na ostrem ovinku pri Devetakih je bila v soboto huda nesreča
Mrtev mopedist na Majnici - Nesreča dečka v Krminu
Na ostrem ovinku na cesti med Devetaki in Poljanami, v Potoku, se je v soboto zvečer pripetila huda prometna nesreča, v kateri so bili ranjeni trije Doberdobci. Iz Doberdoba so vozili proti Devetakom najprej fiat 600, v katerem je bil Gellasio Madrisotti iz Tržiča, za njim pa fiat 500, ki ga je šofiral 38-letni Ivan Vescovi iz Doberdoba, v avtu pa so bili še njegova žena Marjetica Lakovič in njena sestra Zorka Lakovič. V nasprotni smeri je vozil vojaški tovornjak. Tik pred ovinkom je tovornjak zavozil preveč na levo, zadel fiat 600, šofer tovarnjaka je najbrž izgubil oblast nad vozilom in čelno trčil v fiat 500 in ga precej poškodoval. Z rešilci so tri Doberdobce prepeljali v tržiško bolnišnico. Na srečo niso hudo ranjeni.
Prav tako v soboto zvečer se je na Majnici pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala človeško življenje. Upokojenec Severino Bot-taz iz Lečnika je vozil z mopedom po Majnici, ko se je v temi zaletel vanj motociklist Salvatore Co-lella. Oba sta padla. Bottaz pa je umrl takoj po nesreči, ker je z glavo udaril ob tla.
V nedeljo zjutraj so v krminsko bolnišnico pripeljali 3-letnega Claudia Bracca iz Bračana, Ul. 24. ma ja 28, ki se je poškodoval s stiskal nico za grozdje na lastnem dvorišču.
Fantek je v jutranjih urah opazoval očeta, ki je imel opravka z električno stiskalnico za grozdje. Za trenutek pa se je mali Claudio preveč približal stiskalnemu vijaku, ki je dečku hudo poškodoval obraz. Brez dvoma bi bile posledice še hujše, če bi ga oče takoj
ne odstranil od stroja.
V	krminski bolnišnici so fanta takoj operirali zaradi hudih ran na desnem licu in ušesu. Za sedaj so si zdravniki pridržali prognozo.
Na Verdijevem korzu se je v nedeljo zvečer laže ponesrečil 72-let-ni upokojenec Jožef Cvetrežnik iz Ulice Corsica 7. V bolnišnici bo ostal 8 dni zaradi poškodb na o-brazu in kolenu.
V	Ulici della Barca se je ponesrečila 18-letna prodajalka Mauri-zia Princi iz Gorice, Raštel 53. V bolnišnici so ji dali le prvo pomoč zaradi lažjih poškodb.
NA CESTI GORICA - VIDEM
Umrl 61-letni mizar iz Suttria v Karniji
Včeraj ob 14. uri se je na državni cesti Gorica — Videm pri Krminu pripetila smrtna nesreča. Življenje je izgubil 61-letni mizar Giovanni Battista Marsilio iz Suttria, ki se je vozil z avtomobilom opel rekord z videmsko registracijo, ki ga je upravljal njegov sin 19-letni Adelchi.
Iz še neznanih vzrokov je mladenič izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito trčil v obcestno platano. 61-letni Marsilio je na mestu umrl, medtem ko so sina prepeljali v krminsko bolnišnico, kjer so ga zadržali za 10 dni na zdravljenju zaradi možganskega pretresa. Da bi potegnili truplo ponesrečenca iz avtomobila, so morali poklicati gasilce iz Gorice, saj je bil avtomobil ves skrotovičen.
V glavnem so bili to domačini, niso pa manjkali ljudje iz mesta in iz drugih naših vasi. Tržaški gledališki igralec Stane Raztresen je prisotne razveselil s svojim pripovedovanjem, kasneje se je mlado in staro zavrtelo kar na trgu ob domačih zvokih že imenovanega orkestra. Trg se je sicer napolnil šele kasneje, ker so številni navdušeni športniki najprej sledili televizijskemu prenosu košarkarske tekme Jugoslavija — Španija za naslov evropskega prvaka. Izid tekme so seveda proslavili s kozarčki domače malvazije in domačega merlota, ss ■
V nedeljo štandrež zaživel že v jutranjih urah. Ob 9. uri so se na Pilošču zbrali udeleženci avtotekme in nadaljevali ponoči začasno ustavljeno pot. Ob 10.30 so se zbrali dijaki in šolarji, da bi se pomerili v kolesarski dirki. Na startu se je zbralo kar 27 mladih kolesarjev: nekateri so imeli navadna kolesa, drugi pa dirkalna. Tekmovali so v treh kategorijah. V prvi so bili dečki stari od 6 do 9 let, morali so prevoziti tri kroge v skupni razdalji 2,7 km. V drugi kategoriji so nastopili naraščajniki od 10 do 12 let in so prevozili šest krogov v razdalji 5,4 km, v tretji pa mladinci od 13 do 16 let; ti so prevozili 9 krogov v razdalji 8,1 km.
Izid tekmovanja je bil naslednji: 1. kategorija: 1. Vincenzo Libertini (6 minut in 55 sekund, poprečna hitrost 23,346 km na uro); 2. Tullio Brajnik; 3. Pavel Nanut; 4. Walter Nanut; 5. Silvan Grendene; 6. Graziano Grendene; 7. Danijel Brajnik; 8. Boris Nanut; 9. Peter Brajnik; 10. Massimo Freddi. 2. kategorija: 1. Claudio Freddi (11 minut in 21 sekund, poprečna hitrost 23,564 km na uro); 2. Ugo Dornik: 3. Diego Devetag; 4. Klavdij Brajnik; 5. Marco Piani. 3. kategorija: 1. Mauro Pavletič (15 minut in 43 sekund, poprečna hitrost 30,899 km na uro); 2. Walter Frescura; 3. Kazimir Černič; 4. Edvard Marušič; 5. Fabrizio Zanetti: 6. Mauro Pi-ciulin; 7. Lucio Nanut; 8. Marko Černič; 9. Romano Raner; 10. Cesare Bignani; 11. Fabio Caffarelli. Prvim trem v vsaki kategoriji so takoj po koncu tekmovanja podelili kolajne, prvemu v drugi in tretji kategoriji pa še pokal društva «O-ton Župančič». Poleg tega so vsi prejeli šolske potrebščine.
Takoj po kosilu je bilo na Pilošču slikarsko tekmovanje ex tempore za mladino. Udeležilo se ga je kar 44 mladih fantov in deklet, ki so v glavnem narisali «na platno» to, kar so videli na Pilošču. Ocenjevalno komisijo so sestavljali arhitekt in slikar Jože Cej, prof. Leopold Devetak, prof. Venko Devetak in učitelj Jožko Marinič. Komisija je nato ocenila slike in porazdelila nagrade. Med otroki, ki obiskujejo otroški vrtec, je dobila
prvo nagrado Lara Nanut, med u-čenci prve stopnje osnovne šole je bronasto kolajno dobila Silvana Maraž, nagrado pa Robert Krpan. Med učenci druge stopnje osnovne šole je dobila srebrno kolajno Silva Zavadlav, nagrado pa Aleksandra Marvin. Tekmovali so tudi dijaki srednje šole. Med njimi je zlato kolajno dobila Tanja Sošol, nagrado pa Marcello Pesenti. Izven konkurence je nagrado dobil še
M.	Frandolič. V glavnem so bile torej najboljše deklice. Vsem mladim slikarjem so porazdelili še šolske potrebščine in druge nagrade.
Sredi vse prireditve je bil prihod Vrhovcev- Ti, so , pustili avtomobile pred vasjo in vkorakali na Pilošče, Tu so jih dočakali domačini. Najprej je nekaj poskočnih zaigral na harmoniko Vladimir Peterin, nato je gostom izrekel dobrodošlico predsednik domačega društva Danilo Nanut, za prijazne besede se je v imenu Vrhovcev zahvalil Mar-čelino Devetak in povedal, da obstojajo med štandrežci in Vrhovci prijateljske vezi. Po pozdravih je nastopil gledališki igralec Danilo Turk - Joco, ki je vse spravil v smeh s svojimi veselimi dovtipi.
Domačini in gostje pa tudi veliko drugih se je nato zabavalo na domačem trgu. Za pultom so prodajali štandreško malvazijo in štan-dreški merlot, briško rebulo in šaleški teran, rezali so domači pršut in domače salame in jih devali v doma pečeni kruh. Zvečer pri nagrajevanju udeležencev ocenjevalne avtotekme je o pomenu celotnega praznika in vseh prireditev spregovoril predsednik društva Danilo Nanut, priliko je izkoristil še predsednik «Danice» prof. Leopold Devetak za topli pozdrav. Nato je pričel igrati orkester in domačini ter gostje so se zavrteli ob zvokih polk in valčkov. Zadnje udeležence praznika je pozno zvečer pregnal dež.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo o ocenjevalni avtotekmi poročali jutri.
Delavec iz Tržiča podlegel poškodbam
V tržiški bolnišnici je včeraj zjutraj umrl 36-letni uslužbenec v tržiški ladjedelnici Giorgio Buttignon iz Tržiča, Ul. 27. maja 39.
Delavec se je 20. septembra ponesrečil na delu, ko je delal na petrolejski ladji. V bolnišnici so ga zadržali na 20-dnevnem zdravljenju zaradi možganskega pretresa. Te dni pa se je stanje Buttignona poslabšalo in mladi delavec je izdihnil v prvih jutranjih urah. Giorgio Buttignon zapušča ženo in dva otroka.
V četrtek, 25. oktobra ob 21. uri bo na sedežu v Ulici Roma letni občni zbor članov goriškega avto-kluba. Na dnevnem redu je poročilo o preteklem delovanju ter finančna bilanca lanskega leta.
Žeuc iz Stand reža so ua Pilošču sedele kar na balah slame
Natečaj za službo
Goriška občinsk-’ mirava je razpisala natečaj za mesto delavca pri stroju za čiščenje ulic ( žirafa ). Prošnje sprejema oddelek za osebje najkasneje do 12. ure dne 10. oktobra.
Razna obvestila
Goriško občinsko podjetje za vodo, plin in elektriko bo nudilo vsem prosilcem posebno tabelo, na kateri bodo pravila za rabo metana in plina v jeklenkah za kuho in kurjavo.
Goriška prefektura javlja, da so razpisali natečaj za 8 mest zdravnika pri policiji. Zainteresiranci, ki ne bodo smeli imeti več kot 32 let in bodo morali imeti diplomo iz medicine in kirurgije, naj se za podrobnejša pojasnila zglasijo na prefekturi.
Izleti
SPD priredi 28. oktobra družinski izlet v Pulj in Opatijo. Vpisujejo že zdaj na sedežu v Ulici Malta 2.
Martinovanje SPD bo tudi letos v restavraciji hotela «Soča» v Mostu na Soči v nedeljo, 11. novembra popoldne. Rezervacije že sprejemajo.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14. oktobra izlet z lastnimi sredstvi. Program bo naslednji: vzpon na Vogel in tolminski Kuk v okviru proslav kmečkih tolminskih puntov. Zbirališče ob 6. uri na italijanskem prehodu pri Rdeči hiši. U-deležba bo veljala za eno prisotnost «Planinstvo in šport za vsakogar».
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Le inibizioni del dottor Gaudenzi con il complesso della buon anima». Carlo Giuffrè. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Gli ultimi 10 giorni di Hitler». A. Guinhes in S. Ward. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Tarzan contro i mostri». J. Weismuller in
N.	Kelly. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «La lunga notte di Louise», J. Moreau in F. De Broca. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «La favolosa storia di pelle d'asino». C. Deneu-ve in J. Marais. Barrai film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Ludwig». Barrai film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'emigrante». Barrai film.
AZZURRO Zaprto.
Aovu Gorica
SOČA «Vmi se ljubezen moja», ameriški barrai film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Spotakljivosti neke dame», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE Prosto.
FRVAČINA Prosto.
RENČE «Normanski meč», italijanski barvni film — ob 19.
KANAL «Kaj počnejo zdolgočasene gospodinje», nemški barvni film — ob 20. uri.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dezuma lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, UL 1. maja, tel. 73-328.
Iz goriškega matičnega urada
SMRTI: 60-letna Maria Windha-ber vd. Marzachi, 88-letna Amalia Vuga vd. Mattiroli, upokojenec 61-letni Vittorino Della Mea, invalid 72-letni Giuseppe Steinmann, upokojenec 591etni Severino Bottaz, upokojenka 89-letna Matilde Marega vd. Vidoz.
PORTRET ENEGA IZMED ZANIMIVIH S0D0RNIK9V
Suveren Saudske Arabije «prosvitljen konservativec»
V začetku je Fejsal opravljal visoke državne dolžnosti kot predstavnik svoje dežele v tujin! - Na prestol je prišel na poziv princev
V	času, ko se je 1. 1905 v Riadu rodil kralj Fejsal, je bila osrednja Arabija še zagonetna, nepristropno področje. V preteklem stoletju so vanjo prodrli samo trije Evropejci, o čemer so zapustili svoje potopisne beležke.
Fejsal se je rodil kot tretji izmed štiridesetih sinov Abdula Azi-za al Sauda in je bil prvi, ki se je rodil v Riadu.
Danes je Saudska Arabija dovolj poznana v zunanjem svetu, ime kralja Fejsala pa je domala vsakodnevno srečati na časopisnih stolpcih. Vse od dne poraza 1. 1967, je med arabskimi voditelji vse pogosteje čuti pozive, naj pristopi k petrolejskemu bojkotu kot sredstvu pritiska na Združene države, da bi pripomorali Izrael sprejeti zahteve o umiku njegovih čet z zasedenih arabskih ozemelj. Zadnje mesece je Saudska Arabija nedvoumno dala razumeti, da ni mogoče več lo-ločeno gledati na ameriško energetsko krizo in bližnjevzhodno politično situacijo.
V	letih, ki so potekala od 1. mala 1. 1939, ko je iz Saudske Arabije bila poslana v svet prva pošiljka petroleja, je ta dežela zasedla prvo mesto med proizvajalci «tekočega zlata», kakor je tudi — zahvaljujoč temu — postala med njimi e-na najbogatejših. Sodeč po vsem, se Fejsal tega zelo zaveda, in ne samo v odnosu do sveta ter njegovih potreb na sploh, marveč tudi glede na dogajanja na tem ožjem njegovem področju, obkroženem z mejami ostalih arabskih dežel.
Saudski suveren je očitno postal sila, s katero je treba računati.
Preden je oktobra 1. 1964 postal kralj Saudske Arabije, je Fejsal po uradni dolžnosti vrsto let predstavljal svojo deželo — v določenem smislu pa tudi ostale Arabce — na
mednarodnem prizorišču.
Fejsal je že 1926. leta bil zunanji minister. V tem času je pogosto potoval v inozemstvo zavoljo različnih državnih poslov mednarodnega značaja. Prvič je 1. 1926 potoval v Veliko Britanijo in Holandsko, kjer so ga izredno lepo sprejeli.
Nekoliko kasneje, 1. 1932, je obiskal Pariz in London, od koder je odpotoval na Poljsko, v SZ in Turčijo. Leta 1939 je vodil arabsko delegacijo na židovsko - arabski konferenci, kjer niso niti Arabci niti Židje bili pripravljeni sesti za isto mizo.
Leta 1943 je obiskal ZDA in Srednji vzhod, po drugi svetovni vojni pa je nekaj časa načeloval saudski misiji pri Združenih narodih.
V vsem tem času se je v tujini srečal z vrsto pomembnih osebnosti, vrh tega je prišel v stik z mnogimi božjepotniki, ki so obiskovali Meko, z vladarji in ostalimi u-glednimi osebnostmi. To mu je o-mogočilo, da je ne samo bolje spoznaval ljudi, marveč tudi številne probleme, ter je pri tem izpopolnjeval svojo sposobnost, da je z njimi najkoristneje ravnal. Sicer so mednarodni odnosi — pravijo — v teku vseh zadnjih let na sploh bili temeljni kamen saudske politike.
Kralj Fejsal rad poudarja, da mu je v politiki bil učitelj oče, po drugi strani pa je njegov oče zatrjeval, da je neka stvar, v kateri je ta njegov sin sposobnejši od vseh drugih in v kateri nima tekmeca — namreč v razreševanju plemenskih trenj in sporov.
Ko je 1. 1958 pod vladavino svojega brata, pokojnega kralja Sauda, postal premier, je Fejsal zahteval polna pooblastila, podprla pa ga je večina princev Saudske Arabije. Potem je med obema brato-
ma kmalu prišlo do spora okrog oblasti.
Osnovni razlogi spora so se nanašali, kot pravijo, na finančno stanje v deželi. Saudova ekstravagantnost je v resnici privedla deželo na rob prezadolženosti. Drugi razlog je zadeval način, kako je Saud pristopal k vprašanju vojne v Je-menu.
Oktobra 1. 1964 je Fejsal sprejel poziv sto ulem in šestdesetih princev, naj bi postal kralj Saudske Arabije. Takrat je nemudoma pristopil k reševanju jemenskega vprašanja ter dal prednost finančnim.
Kralj Fejsal se nahaja na čelu ogromne puščavske kraljevine, ki stoji z eno nogo v preteklosti, z drugo koraka v bodočnost. Ne skriva svojih simpatij do ZDA, je nasprotnik komunizma in celo arabskega socializma, kakor ga je razvijal pokojni Naser. Opredeljuje se za islamizem in to, kar imenujemo pros viti jeni konservatizem. Vsi prebivalci Saudske Arabije i-majo brezplačno zdravstveno zaščito, po drugi strani pa kršilcem zakona za kazen sekajo roke. Mesta se naglo razvijajo, v njih so zgradbe najsodobnejše arhitekture, ki lahko tekmujejo s katerimi si bodi v katerem koli mestu. Obenem je v deželi opaziti pojave izrazitega fevdalnega obeležja.
Vsi najodgovornejši položaji v državi so zasedeni od članov družine Saud. Med drugim je Saudska Arabija ena od edinih dveh dežel na svetu, ki sta imenovani po priimku vladajoče dinastije. O privatnem življenju Fejsala ni mnogo vedeti. Kot pravijo, ima tri žene. Njegova tretja žena je tista, ki mu je najbolj pri srcu in uživa poseben položaj. Prištevajo jo med najbolj razgledne in izobražene v deželi. Z njo ima sedem otrok, vsi se šolajo v ZDA. Podobno je z ostalimi saudskimi princi.
Knjigo, o Gòbbelsu
Avtor je Avstrijec, ki je nacizem spoznal tudi preko koncentracijskega taborišča, v katerega so ga vrgli nacisti
Kakšno zanimanje še vedno vzbujajo Hitler in njegovi zločinski sodelavci, dokazuje izredno veliko število knjig, ki so posvečene nacizmu in njegovim voditeljem. V slovenščini smo lani dobili eno takih knjig, delo, ki je bilo posvečeno Hitlerju. Čeprav je šlo za zgodovinski prikaz, nas je občutek, da hoče avtor rehabilitirati in prikazati kot normalnega človeka Adolfa Hitlerja, motil pri prebiranju te knjige. Zdaj smo dobili knjigo, ki je posvečena Hitlerjevemu propagandnemu šefu, njegovemu zvestemu sodelavcu in ministru doktorju Josephu Goebbelsu.
Knjigo je napisal Viktor Rei-mann, v slovenščino na prevedel Stanko Jarc. Izdala jo je Cankarjeva založba v svoji zbirki Bios in nam tako z zanimivo napisano knjigo približala človeka, ki je predstavljal prav posebno osebnost v hierarhiji Hitlerjevih sodelavcev in ki je pravzaprav edini ostal Hitlerju zvest prav do konca. Ob tej knjigi lahko že takoj povemo, da je drugačna od prej omenjene knjige o Hitlerju. Avtorju, ki je po rodu z Dunaja in ki je zadnjo vojno preživel v nacističnem taborišču, prav gotovo ni šlo za kakršnokoli rehabilitacijo Goebbelsa. Šlo mu je le za to, da objektivno, zgodovinsko stvarno pa vendar odkrito prikaže osebnost človeka, ki je pripomogel Hitlerju, da si je pridobil popolno oblast nad Nemčijo in njenimi ljudmi, ki je ustvaril o Hitlerju poseben mit in ki je skupaj s svojim šefom predstavljal nerazdružljiv tandem dveh shizofrenikov, kakršnih ne pozna človeška zgodovina*
Knjiga o Goebbelsu z naslovom Doktor Joseph Goebbels je v svojem bistvu biografija Goebbelsa in delen prikaz nacizma. Logično je zato, da opisuje pisec najprej Goebbelsovo mladost, njegovo šo-
•lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf III llllIlllIlIlIllili.rtinillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllIlllllllllilllllllllllIllIllIllIlIllinillllllll II lili llllll lil IIIIIIIMIIIIIII MII III lili Minili Hlinili MII 111111111 lil IIIIIM mi HI II Hilli
Mačkolje so se spomnile požiga izpred 30 let
lanje, njegove ideje, stik z nacisti, njegov nagli vzpon in kariero v stranki, njegove zasluge za ustvaritev idola o Hitlerju, njegovo delovanje med vojno in konec v ruševinah kanclerske palače. Marsikaj smo že brali o Goebbelsu, marsikaj smo slišali pripovedovati o njem. Vendar pa bo knjiga o njem šele predstavila pravo podobo tega čudnega človeka, ki so ga označevali kot «hudiča v človeški podobi»; človeka ki je bil edini izobraženec med Hitlerjevimi najbližjimi sodelavci in ki je od katoliško vzgojenega mladeniča, potem pa od levičarsko usmerjenega socialista napravil preobrat v nacista; ki se je sam zaman poskušal v literaturi, potem pa je postal vrhovni razsodnik za nemško literaturo, slikarstvo in umetnost sploh.
Pričevanja o vsem tem so izredno zanimiva. Morda ne toliko o tem, kako se je razvijala nacistična stranka in kako je Hitler o-svajal oblast — tudi o tem je v knjigi precej govora, — temveč vse bolj o tem, kako je v nego-toven času po prvi svetovni vojni, nejasno in na zelo trhlih osnovah stoječe Hitlerjevo gibanje pritegnilo mladega katoliškega in socialno usmerjenega študenta in diplomiranega, brezposelnega filozofa, da se mu je zapisal z vsem svojim življenjem in napravil e-dinstveno kariero. Res da je bil pri tem Goebbels sprva človek, ki je mislil s svojo glavo, ki je zelo kritično ocenjeval Hitlerjev nastop in ostal razočaran nad čudnimi dejanji voditelja stranke, ki se je sprva celo družil Hitlerjevimi strankarskimi nasprotniki. Toda potem je bil Goebbes morda edini nacistični veljak, ki se je tako neomajno postavil na stran Hitlerja in mu izkazal veliko uslug, saj je ustvaril usodni fiihrerjev mit, katerega žrtev so postali milijoni Nemcev.
Je bil Goebbels pri tem tako prepričan v poslanstvo Hitlerja in Nemčije in je njegov izjemno razviti intelekt zasenčila slepa pripadnost Hitlerju? Ali pa je bil tako sposoben in tako zvit, da je s svojim sarkazmom, zlobo in hinavščino uspel krmariti svojo barko, da je vedno ostal na površju in je potonil šele takrat, ko je bilo konec s Hitlerjem? Avtor knjige skuša odgovoriti tudi na to vprašanje, ko z vseh strani osvetljuje osebnost doktorja Goebbelsa kot enega najbolj bistrih nacistov pri vrhu; toda tudi enega najbolj nevarnih, saj so se v njegovem ministrstvu in njegovi osebi stikale niti »se propagande, vse kulture, umetnosti in dobršnega dela nemškega javnega življenja v letih 1934-1945.
Sl. Ru.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Giovanni Duiz razstavljal v občinski
V tržaškem slikarstvu je v preteklih desetih letih zavzel posebno mesto Giovanni Duiz. Je to tipičen Tržačan, sin Kraševca in Dalmatinke. Kot slikarju mu je uspelo vnesti v svoja dela na eni strani bistvo toge beline kraških kamenin, na drugi strani pa prozornost modrega morja v sintezah kraške arhitekture in pomorskih plovil, v glavnem čolnov in jadrnic. Odličen slikar in risar so-matičnih značilnosti ljudi, posebno v duhovitih karikaturah, ustvarjalec, ki obvlada mnogo slikarskih načinov je Duiz prav gotovo polnokrven umetnik, kar smo v svojih ocenah že večkrat ugotovili.
To še posebej izstopa v umetniški prepričljivosti na njegovi zadnji razstavi v občinski galeriji, ki je bila tokrat uglašena izključno na temo tržaških cerkva.
Tolikšnega presenečenja nismo pričakovali. Je pa bilo že zdavnaj kazno, da bo prej ali slej ta slikar intimnih kraških motivov in obalnih naselij končno pričel obilneje upodabljati tudi svoje mesto. Nismo si pa predstavljali, da bo to napravil s tolikšno zavzetostjo, kakor izhaja iz njegovih slik, med katerimi je več podob širših razgledov cele množice hiš, skoro sam kamen brez sivjine obzorja.
Giovanni Duiz pa ne podaja cerkvenih zgradb le kot arhitektonske primerke raznih dob. Pusti jih zaživeti v njihovem okolju, v nekakšni simbiozi, v pristnem sožitju s tem, kar jih obkroža, celo s cerkvami in templji drugih verskih skupnosti. To je očitno v podobi «Štiri cerkve», v kateri na vrhu stoluje katedrala sv. Justa, spodaj pa se malone sramežljivo skriva cerkvica sv. Silvestra, to je cerkvica tržaških protestantov.
Slikar je ujel v svoja platna kozmopolitski obraz našega mesta prav s tem prikazovanjem raznih hramov od veličastne zgradbe judovskega temlja in sodobno napredno grajen železobetonske notranjosti cerkve na Vejni, do pravoslavnih cerkva ob kanalu in ob morju in drugih cerkva drugih veroizpovedi. Te podobe pa niso dokumentarični prikazi okolja v vseh njihovih podrobnostih, kot jih prikazujejo najsodobnejši hiper-realisti. Duiz ne preslikuje vsega videza. In če včasih upodobi cerkev vso, kakršna je, spremeni nekoliko njeno okolico, to pa zato, da bi prišla bolj do izraza cerkev sama. Tako na primer v veliki podobi razgleda s ptičje perspektive med cerkvama sv. Antona novega in cerkve pravoslavnega sv. Spiridiona. Tu je nekaj do podrobnosti izrisanih hiš. Se pa ob njih in tudi drugod pojavljajo hišice, ki so jih že zdavnaj porušili, mnoge pa so kar brez oken, kot nekakšne prikazni brez oči.
In prav to mešanje preteklosti in sedanjosti dviga podobe na višjo Uthetniško raven, skoraj na raven slikarjev iz velike preteklosti italijanskega slikarstva, kar pravilno ugotavlja v uvodni besedi kataloga Claudio Martelli M. B.
liiiiiumaiiniiuiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiimiiiniiiiiuiiiimiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinii
Horoskop
V nedeljo popoldne so se v Mačko Ijah spomnili požiga vasi izpred 30let, ko so vdrle iz Trsta v Istro nacistične horde. Tedaj je gorela vsa slovenska Istra, saj so nacisti požgali na desetine vasi in zaselkov. Prve pa so zgorele Mačkolje. Žainstne obletnice so se spomnili Mač-koljani in gostje tudi s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline, godba na pihala z Brega (sliki zgoraj) Tržaški partizanski pevski zbor in domači mešani pevski zbor (spodaj)
OVEN (do 21.3. do 20.4.) Ne dopustite, da bi vam pesimizen pokvaril uspehe. Ne pripisujte važnosti temu, kar vam je bilo rečeno v jezi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri delu ne kažite preveč vreme, ker bi vam to utegnilo pokvariti uspeh. Poravnali boste neki spor.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zamudite sestankov. Neko novo poznanstvo postaja za vas važno.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne odkrivajte svojih načrtov in ne podcenjujte nasprotnikov, če želite ohraniti harmonijo v družini, bodite tiho.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo dobre možnosti za obrtnike in trgovce. Kovali boste načrte z osebo, ki jo ljubite.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pokažite se praktični in ne dovolite, da bi vas nasprotniki prekosili. Zanimivo srečanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) V poslu glejte, da čimprej popravite napako vašega prijatelja. Prijeten večer v družinskem krogu.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Čaka vas uspeh na delu, če boste znali pravočasno uresničiti zamisli. Skušajte biti bolj potrpežljivi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Postavljen vam bo zanimiv predlog za sodelovanje. Pri ocenjevanju neke srčne zadeve, boste pokazali veliko treznosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odločite se naglo, če si v poslu hočete zagotoviti uspeh. Prijateljsko razumevanje vam bo pomagalo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaša vztrajnost in potrpežljivost bo postavljena na preizkušnjo. Premagali boste vse težave.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neprimeren dan za kakršno si bodi špekulacijo. Ne izgubite mirne krvi.
MiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii lili Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mu MiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii im Hlinili m n Hlini n m
JANKO JERI - GORAZD KUSEJ:
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
Nekatere prvine njenega pravnega položaja, tudi v primerjavi e položajem nemške in francoske manjšine
11.
Prizadevanja za izpopolnitev sistema posebne narodnostne zaščite (modifikacija sporazuma De Ga-speri - Gruber), ki so naletela na odmev tudi v naši strokovni javnosti (zahteva po posebnem «okvirnem» zakonu za slovensko manjšino v Italiji), (48) so spodbudila poskuse, da bi tudi za avtohtono slovensko manjšino zagotovili na vsebinsko podoben način pravno urejeno varstvo, kakor predvideva 6. člen republiške ustave. Sicer pa so goriški Slovenci, kakor smo že omenili, že leta 1947 zahtevali poseben statut (avtonomijo). Pri tem ima primat, če lahko tako rečemo, Komunistična partija Italije — KPI (sodijo, da zanjo voli pretežni del slovenskih volivcev), ki je že leta 1970 prva italijanskemu parlamentu predložila osnutek zakonskega predloga za pravno varstvo slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Po priimkih prvih podpisnikov predloga senatu in poslanski zbornici je ta
osnutek znan kot osnutek Sema -škerk.
Leta 1971 ji je sledila Socialistična stranka Italije — PSI. Poseben osnutek zakonskega predloga je predložila istega leta tudi skupina senatorjev italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP). V tem ko izhajajo ti predlogi iz vrst treh različnih vsedržavnih italijanskih strank — prva sta bila formalno objavljena po lanskih (1972) parlamentarnih volitvah, tretji je zavoljo prostovoljnega razpusta PSI UP zgubil svojo strankarsko politično oporo — izhajata dva nadaljnja dokumenta o varstvu slovenske narodnostne skupnosti iz vrst slovenskih organizacij.
Prvi je «Osnutek ukrepov v korist jezikovne skupnosti v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini» (1971), ki ga je sestavila in predložila zamejski slovenski javnosti kot stališče o zamišljenem optimalnem celotnem (globalnem) varstvu SKGZ. Ker je ta organizacija slovenska «nadstrankarska» zveza ku'turnih, gospodar-
skih organizacij in drugih ustanov, (49) je njen paket lahko pač samo predlog tako slovenski kakor italijanski politični javnosti o eni izmed možnih rešitev, pri čemer pa vsestransko zajema vsa tista vprašanja, ki izvirajo iz posebnosti zgodovinsko nastalega položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in išče zanje ustrezne pravne rešitve in poroštva. «Predlog Slovenske skupnosti in SDZ o varstvu slovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini» (1971) je bil odposlan kot peticija poslanski zbornici in senatu. (50) Hkrati pa je bil tudi predložen deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine kot osnutek državnega zakona po tisti določbi deželnega statuta (26. člen), ki daje deželnemu svetu pravico, da sestavlja takšne osnutke v zadevah. ki sicer ne sodijo v njegovo, ampak v državno zakonodajno pristojnost, a posebno zanimajo deželo, ki jih potem predloži državnemu parlamentu. Take osnutke pošlje predsednik deželnega odbora vladi, da jih predloži zbornicam. Deželni svet tudi lahko predloži željo zbornicam parlamenta in vladi republike.
«Paket SKGZ» izhaja iz načela, «da je nevzdržno, da uživajo narodnostne skupnosti v isti državi različno zaščito in različne manjšinske pravice». Zato je akcija SKGZ naperjena «proti diskriminaciji manjšin» in torej izpričuje, da noče biti slovenska narodnostna skupnost v Italiji «manjšina drugega ali tretjega reda». Ves osnutek je treba razumeti kot poskus, da bi določbe «južnotirolsle-ga paketa» prilagodili varstvu slo
venske narodne (jezikovne) skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, in to ne le v jezikovno -kulturnih, marveč zlasti tudi v gospodarsko - materialnih zadevah. To bi seveda terjalo, da se izda ustrezen ustavni zakon, ki bi določal posebni statut te dežele, nadalje državni zakoni, ki bi reševali vprašanja, kolikor ne sodijo v deželno pristojnost, izvršilno bodisi državne ali deželne predpise in ukrepe ter institucionalnosti-orga-nizacijska poroštva za poudarjeno vlogo manjšine kot dejavnega in (so)odločujočega sujekta v vprašanjih varstva manjšine.
Če se kdaj vrnemo k zakonskemu predlogu KPI (Sema - Škerk), je treba pripomniti, da se loteva predvsem vprašanj, «ki naj bi jih italijanski demokratični parlament čimprej rešil, da se slovenski manjšini v tržaški, goriški in videmski pokrajini zagotovita popoln razvoj in perspektiva» (iz izjave Silvana Bacicchija, deželnega tajnika KPI za Furlanijo - Julijsko krajino), in si tako prizadeva zagotoviti «polno» (dejansko) enakost pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika v deželi Furlaniji - Julijski krajini in njihov popolni gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Poudarek je na tradicionalni jezikovno - kulturni avtonomiji, ki naj bi bila deležna tudi javne gmotne podpore, na uporabi slovenskega jezika ne le v zasebnem in poslovnem, ampak tudi v uradnem občevanju, na ustreznem slovenskem šolstvu, na vzpostavitvi slovenskih priimkov in imen na zahtevo prizadetih, na varstvu etničnih značilnosti pro-I storske narave, na vrnitvi sloven-
skih krajevnih imen, na dvojezičnih napisih na narodnostno mešanih področjih, na sorazmernem deležu državljanov slovenskega jezika v oblastvih in drugih javnih u-stanovah, kjer bi bila uporaba slovenščine potrebna, in na nekaterih olajšavah za državljane slovenskega jezika za dosego priznanja partizanskega borca, političnega preganjanca ali siceršnje žrtve fašističnega raznarodovalnega nasilja.
Zakonski predlog PSI pa poudarja tudi družbeno - gospodarsko problematiko kot temeljno problematiko za neokrnjeno eksistenco in razvoj jezikovne manjšine. Zato tudi terja, da gospodarsko -družbeni programacijski načrti katerekoli ravni (vsedržavni, deželni, pokrajinski, zadružniški, občinski ipd.), ki bi se nanašali na jezikovno mešana področja, in njih izvrševanje ne smejo spreminjati etnične narave teh območij, ampak bi morali nakloniti še posebno skrb njihovemu organskemu razvoju, upoštevaje zahteve in potrebe slovenske jezikovne skupnosti.
Ista načela bi morala veljati tudi za urbanistične, medobčinske in občinske regulacijske načrte. Poroštvo za to naj bi bila navzočnost predstavnikov slovenske jezikovne skupnosti v pristojnih organih, kar prav tako in še posebno velja za področje šolstva s slovenskim učnim jezikom. Za pravilno izvajanje tega zakona in za pripravo potrebnih drugih predpisov za zaščiteni razvoj te skupnosti predvideva predlog devetčlansko posvetovalno komisijo pri pred-
sedstvu vlade. Štirje člani te komisije naj bi bili pripadniki slovenske narodnostne skupnosti.
48)	Uvod v učinkovitejše reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji bi lahko bil poseben «okvirni» zakon o slovenski manjšini v Italiji, ki bi pravno sankcioniral poglavitna izhodišča specifičnega manjšinskega varstva in ki bi predvsem vse Slovence v Italiji po pravicah in dolžnostih izenačil ne glede na veljavne formalne norme in ožjo lokacijo bivanja. «Janko Jeri, Premiki v miselnosti IV, Sodobnost, št. 12, 1966»
49)	SKGZ je bila ustanovljena 28. novembra 1954 in ne nastopa kot stranka. Njeni somišljeniki delujejo v okviru obstoječih predvsem levo usmerjenih italijanskih strank (KPI in PSI). Temeljna funkcija SKGZ je namreč povezovanje ter koordinacija narodno obrambnih, kulturnih in gospodarskih aktivnosti pripadnikov slovenske manjšine v deželi Furlaniji -Julijski krajini.
50)	Richiesta secondo l'art. 50 della Costituzione di emanazione della legge di tutela della minoranza slovena nella Regione Friuli - Venezia Giulia ai sensi deli’art. 6 della Costituzione. Glej besedilo tega in drugih zakonskih predlogov v zbirki «Za globalno zaščito Slovencev v Italiji», Trst 1972.
(Nadaljevanje sledi)
TOREK, 9. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost:
Vohuni in komandosi v evropskem odporniškem gibanju
19.30	Risani filmi
Gustav ne more spati Lupo de Lupi
12.35	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Program za otroke CHIHUAHUA
Avtor Philippa Pa Pearee Drugo nadaljevanje
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino
O FILMU IN KINEMATOGRAFU
18.45	Nabožna oddaja
19.15	Znanstvena antologija:
ŽIVLJENJE
19.45	ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike, danes v parlamentu in vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	TRIJE TOVARIŠI
Avtor Erich Maria Remarque Prvo nadaljevanje
Sloviti nemški pisatelj je obdelal temo, ki se dogaja leta 1928. To se pravi temo, ki «registrira» razmere deset let po končani prvi svetovni vojni, ko se še vedno čutijo posledice velikega klanja, ki mu pravimo prva svetovna vojna.
Hobby, Otto in Gottfried so se sprijateljili še kot mladi vojaki v vojni. Svoje prijateljstvo so utrdili tudi v težavnih razmerah, ki so vojni sledile. Otto si je omislil mehanično delavnico, Hobby in Gottfried pa delata z njim in pri njem. Hobby je namreč prekinil študije zaradi vojne in živi skrajno skromno življenje. In tudi Gottfried je bil nekoč študent, sedaj pa se ukvarja z dejavnostjo mehanika in političnega aktivista.
Ko proslavljamo Robbyjev rojstni dan se trije tovariši odpravijo z avtomobilom «Carla» na izlet. Med potjo «tekmujejo» z nekim drugim avtomobilom, v katerem sedi bogat industrialec in ob njem lepo dekle Pat, za katero se Hobby vname. Pravzaprav je to obojestranski «ogenj», ki pride še bolj do izraza naslednjega dne. Ko pa se naslednjega večera Hobby ves srečen vrača domov, naleti na skupino nacistov, ki navadaio sedež delavske zbornice.
22.15	Filmski festival v Benetkah in v Pesaru:
AVTORJI IN OBČINSTVO
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu, vremenska vlika in šport
DRUGI KANAL
i 21.00 DNEVNIK
21.20	FOLK IN POP
V LATINSKI AMERIKI
Folkloristično - zgodovinsko potovanje po Latinski Ameriki se bo v današnjem drugem nadaljevanju te oddaje ustavilo v A-gentini in Urugvaju, to se pravi v dveh deželah, v katerih se je v ljudiski glasbi vedno odražalo in se še vedno odraža vsakdanje življenje: veselje,, nerazpoloženje, trenje, celo zgodovinski preobrati. Glasbena geografija Argentine obsega tri področja: mestno, v katerem prevladuje tango, področje «notranjosti», kjer prevladuje samba, in, končno, področje argentinskega podeželja, kje” so doma bolj veseli glasbeni toni. V urugvajskem delu nocojšnje oddaje bosta spregovorila dva znana pevca in avtorja, Gaetano Zitarosa in Da niel Viglietti. Nastopili pa bodo tudi drugi.
22.15	V imenu pravice
POEZIJA MARTINA SITONERA TV film, ki ga je pripravil Jack Laird
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35	11.00, 14.45, 15.55 in 16.10 TV ŠOLA
10.40	in 11.35 RUŠČINA
17.55 B. čopič: NOGE V ZLATU, GLAVA V BLATU
18.20	Mešani pevski zbor «ŠTEFAN KOVAČ»
18.50 V TEMNEM ONKRAJU:
«Če osedlate tigra»
Temni onkraj je pravzaprav onkraj mamil, narkomanije. Današnja oddaja ima naslov «Če osedlate tigra». Glavno besedo bodo v njej imeli docent dr. Vladimir Hudolin, dr. Vanja Jelič ter slovenski strokovnjak za to docent d”. Rudolf Pavlin
19.15	TRI FENIČANSKA MESTA:
Oddajo je pripravila beograjska ekipa in spada v serijo mediteranska srečanja 19.45 BARVNA RISANKA
20.00	DNEVNIK
20.30	TV BAROMETER
20.40	Pogovor o ...
21.30	Dostojevski:
BRATJE KARAMAZOVI TV nadaljevanka
22.20	POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	RISANKA
20.15	POROČILA
20.30	ANDREJ RUBLJOV
Prvi del celovečernega ruskega filma, v katerem igrajo À-natolij Solinicijn, Ivan Landkov, Nikolaj Grinko, Irma Rus in Nikolaj Serhejev. Film je režiral Andrej Tarkovski
22.00	ENA ŽENA, ENA DEŽELA Dokumentarni film.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Allegro andante; 13.03 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Glasbeni feljton; 19.10 Slovenski znanstveniki; 19.20 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Wagnerjeva opera «Tristan in Izolda».
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Program po željah; 16.20 Deželni kulturni pregled;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Operni zbori in baleti; 9.00 Plošče; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Ansambel «La Vera Romagna»; 11.45 Az-navour in njegova glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.00 Plošče; 14.30 Mini juke box; 15.00 Jezikovne beležke; 15.10 Polke in valčki;
15.30	Plošče; 16.40 Zbor «Seghiz-zi»; 17.00 Program za mladino; 17.45 Godalni orkester; 18.00 Orkestri; 19.00 Zabavna glasba;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Zborovsko petje;
21.00	Manzoni in družbeni sloji;
21.30	Lahka glasba: 22.00 Brav-ničarjeve skladbe: 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 11.30 četrti pro-
gram; 14.00 Strnjena komedija; 14.40 «Canzonissima 73»;	15.10
Program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 18.55 Neapeljske popevke; 19.10 Sindikalna panorama; 19.25
Tenorist Petre Munteanu; 20.20 «Andata e ritorno»; 21.15 Bellini-jeva opera «Beatrice di Tenda».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila, 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.10 Pred nakupi;
9.50	Nadaljevanka «Tristan iz Izolda»; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento»;
13.50	Kako in zakaj?; 14.00 Plošče resne glasbe; 15.00 Popoldanski glasbeni spored; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telef. pogovori; 20.10 «Noetova barka»;
20.50	Plošče; 22.45 Vrstijo se skeči.
III.	PROGRAM
9.30 Stara glasba; 10.00 Koncert: 11.00 Ansambel Pro musica; 11.40 Haendlove skladbe; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba zkozi čas: 14.30 Simf. koncert: 16.30 Skrjabin in Schonberg; 17.35 Sodobni jazz; 18 00 Lahka glasba; 18.45 Janonshka ekono miia; 19.15 Večerni koncert;
21.30	Sodobna švicarska glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila: 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Naši sim foniki; 10.15 Glasbena potepanja; 11.20 Z nami doma; 12.10 Melodije; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Ali jih poznate?; 14.40 «Na poti s ki taro»; 15.40 Sopranistka Priče; 16 0(1 «Vrtiljak»; 16.40 W. Temple: Mladi mož v pasti: 17.10 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti: 18.15 V torek na svidenje! : 18.45 Tipke in godala: 19.00 Lahko noč, otro ci!: 20.00 Lahka glasba; 20.30 Zlobec- Moška leta naše«a otro štva; 21 10 Melodiie; 22.15 Po pevke; 23.05 Fan Van Ky: Pe srni; 23.15 Trio di Trieste.
primorski dnevnik
Italijanska nogometna prvenstva
aliga
izidi
Cagliari — Napoli Cesena — Torino Fiorentina — Verona Inter — Genoa Juventus — Foggia Lazio — Lanerossi Vicenza Roma — Bologna Sampdoria — Milan LESTVICA
Lazio, Fiorentina, Juventus in Roma 2, Genoa, Napoli, Torino, Cagliari, Cesena in Inter 1, Bologna, Foggia, Milan, Verona in Lanerossi Vicenza 0, Sampdoria —1.
PRIHODNJE KOLO Bologna - Lanerossi Vicenza, Foggia - Cagliari, Genoa - Fiorentina, Lazio - Sampdoria, Milan - Cesena, Napoli - Juventus, Torino - Roma, Verona - Inter.
SPORT SPORT SPORT
9. oktobra 1973
0:0
0:0
2:1
0:0
2:1
3:0
2:1
3:2
NOGOMET
V A SKOPIM C LIGE
NOGOMET
NAŠE ENAJSTERICE V 2. AMATERSKI LIGI
Triestina razočarala Samo Vesna osvojila (tesno) zmago
kljub remiju z Monzo
Po avtogolu so domačini izenačili šele z enajstmetrovko
b:
IZIDI
Arezzo — Taranto	2:0
Ascoli — Perugia	1:0
Novara — Atalanta	1:0
Brescia — Reggina	3:1
Brindisi — Reggiana	2:1
Catania — Spal	2:2
Avellino — Catanzaro	3:2
Palermo — Como	2:1
Parma — Ternana	1:0
Varese — Bari	1:0
LESTVICA Varese, Brindisi in Novara 4, A	
scoli, Palermo in Parma 3, Brescia, Ternana, Arezzo, Avellino, Catania, Como, Spai in Taranto 2, Bari, Perugia in Reggina 1, Atalanta, Catanzaro in Reggiana 0.
PRIHODNJE KOLO Avellino - Ascoli, Bari - Catania, Como - Varese, Novara - Palermo, Perugia - Brindisi, Reggiana - Brescia, Reggina - Arezzo, Spai - Parma, Taranto - Atalanta, Ternana -Catanzaro.
A SKUPINA
Ct
= ===
IZIDI
Alessandria — Solbiatese	3:0
Belluno — Gavinovese	3:1
Lecce — Savona	1:1
Bolzano — Legnano	2:1
Mantova — Clodiasottomar.	1:0
Pro Vercelli — Vigevano	4:0
Seregno — Padova	0:0
Trento — Derthona	2:0
Triestina — Monza	1:1
Venezia — Udinese	2:1
LESTVICA
Monza, Alessandria in Mantova 7, Pro Vercelli, Belluno, Trento, Lecco in Venezia 6, Bolzano 4, Savona, Udinese, elodiasottomarina, Solbiatese in Triestina 3, Legnano, Padova, Gavinovese in Vigevano 2, Derthona in Seregno 1.
PRIHODNJE KOLO Belluno - Alessandria, Bolzano -Trento. Derthona - Seregno, Gavinovese - elodiasottomarina, Monza -Pro Vercelli, Padova - Legnano, Savona - Venezia, Solbiatese - Lecco, Triestina - Udinese, Vigevano - Mantova.
X
X
1
X
1
2
1
1
1
X
1
X
X
Cagliari - Napoli Cesena - Torino Fiorentina - Verona Inter - Genoa Juventus - Foggia LR Vicenza - Lazio Roma - Bologna Sampdoria - Milan Arezzo - Taranto Catania - Spai Parma - Ternana Triestina - Monza Spezia - Giulianova KVOTE
13 - 15.730.700 lir 12 —	335.400 lir
Triestina — Monza 1:1 (0:0)
TRIESTINA: Cantagallo, Trabalza, Buchetta, Soldo, De Luca; Fera, Truant (v 85. min. Rossi), To-setto, Bertoli, Brusadelli, Schillirò (12 Marson).
MONZA: Anzolin, Fontana, Reali, Grassetti, Michelazzi (Lievore v 17. min.), Bolognesi, Gandolfo, Arde-magni, Perego, Sala, Bonatti (12 Colombo).
SODNIK: Lanzetti iz Viterba.
STRELCA: De Luca (avtogol) v 57. min., Schillirò (iz enajstmetrovke) v 63. minuti.
Triestina si je v nedeljo proti Monzi zapravila priložnost, da bi dokazala, koliko velja v letošnji sezoni. Nasprotnik se je sicer predstavil kot nevarno moštvo, med srečanjem samim pa se je izkazalo, da je precej šibek. Monza, ki je v treh srečanjih dosegla tri zaporedne zmage, je morala tako prepustiti točko Tržačanom, ki so praktično napravili vse. Najprej je De Luca dosegel avtogol, zadetek, ki si ga je lastil tudi napadalec Monze Perego, nato pa je Schillirò remiziral iz enajstmetrovke in je tako zopet dokazal neučinkovitost napada. Tržačani so doslej realizirali le dvakrat in to obakrat iz enajstmetrovke. Proti Derthoni so tako zmagali, proti Monzi pa so odnesli precej polemično točko.
Napad Triestine skorajda ni obstajal, saj je bil Bertoli prevelik individualist in je večkrat po nepotrebnem zgubil žogo, Schillirò pa je bil v zaključevanju prepočasen. Če k temu dodamo povsem neučinkovitega Truanta je slika popolna. Tega je Bonafin zamenjal z Rossijem, vendar je bilo prepozno. Vsekakor pa se pozna odsotnost D’Alessija, saj je bila sredina igrišča prazna. Brusadelli, ki je v prvih srečanjih nastopal v obrambi, je tokrat igral na svojem mestu, vendar ni napravil tistega, kar so gledalci od njega pričakovali. Vse preveč je bil netočen, kar se je poznalo tudi v napadalni vrsti, kjer je izstopal le Tosetto.
Še najboljša je bila, morda, v nedeljo obramba, ki pa sloni na neizkušenih igralcih, kot sta Trabalza in Lucchetta. Dobro pa je zaigral
Po četrtem kolu prvenstva C lige sta se v A skupini ustvarila dva dela, ki sta že ločena med seboj. V prvem vodijo Monza, Mantova in Alessandria, katerim sledi peterica e-kip, med katerimi je tudi Venezia, ki je v nedeljo odpravila Videmčane. V drugem delu pa sta med drugimi tudi Udinese in Triestina, ki letos ne najdeta prave igre, da bi se povzpela na mesto. Li ga od njiju vsi pričakujejo.
STRELCA: v 16. min. d.p. Ridol-fi, v 26. min. d.p. Furlani (enajstmetrovka).
Lepa in koristna zmaga Pro Go-rizie v nedeljo na tujem igrišču v Bocnu proti Oltrisarcu. Coreani namreč so zdaj s pridobljenima točkama na tretjem mestu lestvice, skupno z nekaterimi drugimi ekipami.
V	prvem polčasu je bila igra precej dolgočasna, kajti obe ekipi je «beli» rezultat zadovoljeval. Domačini so večkrat skušali presenetiti vratarja Magrisa, ki je vedno odlično odgovarjal na napade domačih. Od časa do časa pa so napadalci Pro Gorizie skušali preiti v vodstvo s protinapadi.
V	drugem polčasu se je igra razživela zaradi ostrejših napadov domače ekipe, ki je spremenila svojo taktiko iz prvega polčasa in je skušala na vsak način priti do go la. Seveda, taka igra je puščala precejšnje vrzeli v obrambi, katere so goriški napadalci takoj izkoristili in prišli do prvega gola, deset minut kasneje pa do drugega. Po doseženem vodstvu se je gori-ška ekipa zaprla v lastni kazenski prostor in odbijala vse napade domačinov. Posebna zasluga za dosego dveh golov gre veznemu igralcu Barileju, ki je bil gotovo med najboljšimi.
R. P.
Primorje in Juventina sta remizirala
Hud poraz Brega - Tudi Zarja ostala brez točk
Vesna
Stock
STOCK: Ellero, Maranzana, Fontano!, Tremul (k), Tulliani, Puntar, Solinas, Zarattini, Lanza, Mon-zoni, Camassa (Budicini), 12 Bandi ni.
VESNA: R. Tence, Verzier, Botti, Di Candia, S. Tence, škrem, Caharija, Valente, Kelemenic (k), Bortolotti, B. Tence, 12 Tretjak, 13 Germani.
SODNIK: Figliola.
Opombe: igrišče v zelo slabem stanju; gledalcev približno 25C: v 35. min, se je lažje poškodoval Inaiente; v 36. min. je sodnik opomni! Botti ja.
Kriška Vesna je premagala tudi drugo oviro in je tako nepremagana pri vrhu lestvice. Zmaga proti Stocku v gosteh je seveda dobrodošla, saj so bili izvedenci pred prvenstvom mnenja, da sodi Stock med najmočnejše enajsterice v tem prvenstvu in je celo favorit za prestop v višjo ligo. Tekma pa je pokazala, da je Stock le poprečna ekipa, ki je predvsem ranljiva, nima prave udarne moči v napadu. . di v obrambi so bili domačini večkrat v težavah.
Zmaga Vesne je bila povsem zaslužena. Kriška enajsterica je pokazala napredek tudi v drugem kolu. Moštvo se vedno bolj spreminja v homogeno celoto, kar je nedvomno zasluga požrtvovalnega in
1:0 ! sposobnega trenerja Renata Košu-' te, ki je dokaj obnovil svoje moštvo. Za gol pa je tudi tokrat poskrbel Bortolotti, ki je z močnim in lepim strelom od leve proti desni premagal nasprotnega vratarja Ellerja. Bortolotti je potrdil svoje strelske sposobnosti in nedvomno bo njegova vloga v kriškem moštvu dokaj pomembna, ker so ostali strelci še nekoliko izven forme.
Domačini so v uvodnih potezah izvedli nekaj nevarnih akcij. Kriška obramba pa je bila z Radom Tencejem vedno na mestu. Nato pa so prevzeli pobudo v svoje roke kriški nogometaši, ki so bili tako zaradi skupne igre, kot zaradi igre posameznikov, nedvomno boljši tekmec na igrišču.
Edini zadetek tekme je padel v 10. minuti drugega polčasa po zaslugi Bortolottija. Bil je to edini zadetek, a zelo zaslužen.
S to zmago je Vesna na vrhu lestvice, kar pa je še važno, je moštvo pokazalo napredek, kar dopušča dobre upe za bodoče nastope. V tekmi proti Stocku so na splošno vsi zadovoljili. Boljši pa so bili po našem mnenju Rado Tence, Skrem in mladi Valente.
b. 1.
FLAMINIO: Parovel, Zacchigna, Gregorati, Panger, Di Pasquale,
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiII,|,im,,,,,,,,,,,mmmmuli,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Flaminio — Primorje
1:1
KOŠARKA
PO ZAKLJUČKU EP V BARCELONI
Jugoslavija osvojila prvo mesto predvsem z dobro moštveno igro
Italija je z uvrstitvijo na peto mesto razočarala
2. -
3.	-
4.	-
5.	—
6.	-
1.	Elota
2.	Piatala
1,	Embona
2.	Gaffurio Euphemie Uka
Fumaiolo Baqual Siam (Rus) Gold Horse Reginella Anacapri
KVOTE 12 - 3.701.573 lir 11 —	94.100	lir
10 —	11.000	lir
Soldo, ki se je zaradi svojega dolgoletnega nastopanja znašel v težavnem položaju. Na splošno pa obramba Triestine ni imela prevelikega dela, saj so bili napadalci Monze počasni in se niso preveč približevali vratom domačinov. Sodeč po predvajani igri na stadionu pri Sv. Soboti si gostje prav gotovo ne zaslužijo mesta v prvem delu lestvice. toda niti Tržačani niso zadovoljili.
V sredo bo Triestina ob 15. uri igrala doma proti Trevisu za italijanski polprofesionalni pokal, v nedeljo pa bo sprejela v goste Udinese. To bo tretji letošnji spopad med obema enajstericama, potem ko je najprej zmagal Udinese, nato pa Triestina.
Radi
V prvenstvu D lige
Goričani na 3. mestu
Oltrlsarco — Pro Gorizia 0:2
PRO GORIZIA: Magris, Sdrigot-ti, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Furlani, Ridolfi, Battistutta, Momesso, Barile, Omizzolo (Medeot).
OLTRISARCO:	Bizzotto, Festi,
Andreatta, Cherubini, Giovannini, Bovolenta, Sasanova, Abbandonato, Abate, Parise, Scalcon.
SODNK: Misturelli iz Verone.
Jugoslavija je evropski prvak v košarki. V finalni tekmi so jugoslovanski košarkarji zasluženo premagali Španijo s prepričljivim izidom 78:67 (43:31) in predvsem s prepričljivo igro.
Zmagali so ker so predvajali boljšo skupno igro, ker so imeli več boljših posameznikov. Zmagah pa so tudi zato, ker so naleteli na nasprotnika, ki se je telesno in osihicno izčrpal v dramatični tekmi proti Sovjetski zvezi.
V finalnem srečanju je Jugoslavija končno zaigrala, kot zna. Priča smo bili zadovoljivi skupni igri jugoslovanskih košarkarjev, ki so s čosičem v obrambi, pokazali veliko važnost obrambe, v napadu pa so zaigrali koristno in včasih duhovito. Jugoslavija je torej pokazala, sodobno košarko in je tudi povsem zasluženo osvojila naslov evropskega prvaka.
Bil je to tudi prvi večji uspeh novega trenerja Mirka Novosela, ki je dal reprezentanci predvsem «voljo do igre». Novosel je ustvaril v reprezentanci tisto družabnost, ki je v zadnjih letih manjkala Zera-vici. Igra Jugoslavije je tako postala vedrejša, duhovitejša, sodelovanje med igralci pa večje. Naslov prvaka pa je tudi odraz kakovosti jugoslovanskega prvenstva, saj je reprezentanca sestavljena od košarkarjev vseh mogočih društev, niso to člani le dveh ali treh moštev (kot v SZ, Italiji itd.). Dejstvo, da je bila jugoslovanska zmaga, zmaga ce-loter ekipe, je tudi dokaz, da je v izbrani evropski ekipi le en član «plavih», in sicer čosič. Zmagalo je torej moštvo, ki je v zadnjih letih uvedlo pametno košarkarsko politiko in tako sedaj žanje zaslužene sadove.
Veliko presenečenje prvenstva je bila Španija, ki je posegla po srebru. Novi trener Miguel Diaz, ki je zamenjal veterana Ferrandiza, je končno dal svoji reprezentanci sodobnejšo igro, obenem pa je uveljavil tiste psihofizične lastnosti španskega tipa, ki jih je prejšnji trener zanemaril, špansko občinstvo pa je krepko pripomoglo k največjemu
uspehu, ki ga je dosegla reprezentanca v svoji košarkarski zgodovini.
Delno so razočarali Sovjeti. Da ni dovolj telesna priprava v košarki, naj bo še tako temeljita, so dokazala že večkrat srečanja, ko je SZ bila v težavah z Jugoslavijo, Brazilijo. Novi trener Kondrašin pa je poleg tega zanemaril še drugo največjo moč sovjetske reprezentance: skupno igro." Osredotočil je v preveliki meri igro na Paulaskasa in Sergeja Belova, ki pa nista mogla dati, brez visokih certtrov pod košema (Aleksander Belov in Žamuharme-dov sta ostala doma) spremeniti i-zidov.
Medtem, ko je bilo četrto mesto Češkoslovaške skoraj predvideno, pa je Italija s petim mestom razočarala. Tvegana predvidevanja, ki jih je dajal trener Primo pred prvenstvom, so se izkazala za škodljiva. Primo je celo dejal, da bo v Barceloni edinstvena priložnost za Italijo, da poseže po zlatu. Celotno moštvo je tako preveč zaupalo v svoje moči, kar pa je skoraj vedno usodno. Ne glede na poškodbe, ki so dokaj oškodovale reprezentanco, pa je manjkala Italiji zbranost in odločnost.
Letošnje prvenstvo je tudi pokazalo, da so reprezentance z manjšo košarkarsko tradicijo, kot Grčija, Izrael, Francija in druge, napravile večji napredek od «velikanov», to pa tudi kaže, da letošnje prvenstvo ni bilo na visoki tehnični ravni.
b.l.
KOLESARSTVO
Nered na cilju
Kolesarji lonjerskega kluba Adria so v nedeljo nastopali v Esteju v Venetu in kljub pozni sezoni dosegli dober uspeh. Iz Trsta so odpotovali Vižintin, Maver in Bonanno, medtem ko je Macarol letos zaključil nastopanje na velikih dirkah po u-spešni sezoni.
Dirka v Esteju je bila neregularna, saj se razen za prvega ni vedelo, kako so se kolesarji točno uvrstili.
Vižintin je v glavnini prispel na cilj kot šesti, sodniki pa so ga u-vrstili na dvanajsto mesto. Bivši italijanski prvak Selvatico je bil peti, končal pa je na enajstem mestu. Na koncu je prišlo do tega, da so sodniki kolesarje uvrstili po abecednem redu.
Dirko je spremljal močan naliv, kljub temu pa je bila poprečna hitrost .precej visoka, saj so osemdeset-kiioinetrov dolgo progo prevozili v 1.45’.
Lonjerski kolesarji so bili st^no me'J Vóde'èimi ih šo skušali' osvojiti čimveč letečih ciljev (poleg končne zmage). Zaradi ozke ceste pa se jim je namera ponesrečila, potem ko so bili v ugodni poziciji. V zadnjih petsto metrih je Maver prešel v vodstvo in je vodil Vižintina k zmagi. Prav v zadnjem trenutku pa ju je prehitela skupina kolesarjev. Vižintin je hitro vskočil v njo, vendar je bil prepočasen. Zanimivo dirko, ki se je odvijala na 12,500 km dolgi progi, pa je na koncu pokvarila žirija.
Kolesarji so sicer potem protestirali, vendar niso pritožbe nič zalegle.
Radi
NOGOMET
Izidi tekem naših mladinskih enajsteric MLADINCI Gaja — Primorje Esperia — Breg
NARAŠČAJNIKI Libertas — Breg Don Bosco — Union ZAČETNIKI Tergeste — Breg
7:3
0:1
1:0
0:2
Novi športni krožek v Miljah
V preteklih dneh so v Miljah ustanovili novi športni krožek Intemazionale. V začetku bo gojil minibasket in mladinsko moško košarko, kasneje pa tudi odbojko in atletiko. Predsednik novega krožka je Gildo Bordon, tajnik Paolo Zaccaria, športni vodja pa Aldo Russignan.
Novi krožek se je včlanil v AICS.
Gallinotti M., Russian, Flegar, Gueratto, Orto, Fortunato (De Bo-sicchi).
PRIMORJE: Štoka, Visintin, 2u-žič, Trampuš, Bukavec, Tomizza, Barnaba, Drioli, Prašelj, Rustja in Štrekelj.
KOTI: 2:8.
SODNIK: Puntin iz Ogleja. GLEDALCEV: 200.
V	drugem nastopu letošnjega prvenstva je enajsterica Primorja ra zočarala svoje navijače, ki so (po delnem spodrsljaju z ekipo Stock) od ekipe pričakovali mnogo več.
«Rdeče-rumeni» so v nedeljo zaigrali slabo in neorganizirano. Primorju je morda manjkala volja do zmage in odločnost. Nasprotnik se je pokazal kot šibka enajsterica, ki pa se zna dobro braniti. «Rdeče-rumeni» so zakrivili to napako: namesto da bi takoj v začetnih u-darcih potisnili domačine v obrambo, so preveč «mečkali» in s tem pripomogli, da so se Tržačani, s kapetanom Ortom na čelu, organizirali. Enajsterica Flaminia je tako s kratk mi podajami (pravo i-gračkanje!) zavlačevala igro in je s tem seveda dosegla svoj namen. Primorje je padlo v to past in ni znalo iz nje. Kljub rahh premoči Primorja je bil prvi polčas precej dolgočasen in nezanimiv.
V	drugem delu igre se stanje na igrišču v bistvu ni spremenTo. Za Primorje se je v tretji minuti igre celo poslabšalo. Desno krilo Flaminia je izkoristilo napako prose-ške obrambe (v nedeljo jih je bilo še precej) in pretreslo mrežo vratarja Štoke. Na srečo pa so Tržačani prednost obdržali le 12 nrnut Po izenačenju so vsi pričakovali in upali, da bo po tem zadetku dobilo Primorje polet in bo v zadnjem delu igre zaigralo boljše. Toda razen terenske premoči ni znalo pokazati več in izid se ni spremenil.
O nastopu Primorja lahko rečemo, da so vsi zaigrali pod svojo sposobnostjo. Izjema je morda le Žužič, ki pa je v vlogi branilca puščal preveč prostosti neposrednemu nasprotniku. Če bo v bodoče žužič še igral vlogo branilca se mora zavedati, da mora bolj paz:ti na nasprotnika, kot pa masiti luknje na sredini igrišča in se premi-fi. R.
kati v napad.
Juventina — Libertas 0:0
JUVENTINA:
Nanut,. Tomasi' .
Marvin, Maku^-Jilp,
(Ferletič), Tabai II, Čcrmv, LIBERTAS: PfMate, Vfdfhtf,'tu-petich. Melon, Matica, Coslovich, Russo, Ferrara, Auber, Vascotto, Codelli, Visnavitz, Paoli.
SODNIK: Sverzut.
Tekma med nedeljskima nasprotnikoma se je pretežno odv jala na sredini igrišča. Zato lahko rečemo, da je bila dolgočasna, ker ni prišlo do skoraj nobenega pomembnejšega dogodka. Le poredkoma smo namreč videli bolj napadalno akc i, s katero bi člani ene ali druge ekipe skušali spremeniti izid brez golov. Oba vratarja sta bila pretežno nezaposlena, zato tekma tudi za oko ni bila privlačna.
če bi morali eno izmed ekip vsaj nekoliko pohvaliti, potem bi morala to, morda, biti Juventina, '-en-dar le v začetnih minutah igre, medtem, ko se je kasneje tudi njena enajsterica «polenila». V drugem polčasu je skušal tudi Libertas spraviti skupaj nekaj bolj nevarnih akcij, a tudi te niso obrodile nobenega uspeha.
V	vrstah slovenske enajsterice sta bila boljša od ostalih Tabaj H. in Makuc.
Edera — Zarja	2:1
EDERA: Medin, Preprost, Mon-gardini, Salvini, Veglia, Pretti, De-nich, Godas, Pavento, Vouch, Mo-donutti (Cadel).
ZARJA: Babuder, Križmančič S., Komar, Primožič, Marc, Križmančič V., Grgič, Bon, Bessi (Sau), Žagar, Kalc (Turko).
SODNIK: Zorzi.
STRELCI: v 53. min. Modonutti, v 70. min. Favento, v 75. min. Komar.	1
-Jflties..-
Čermc,
Zarja je v nedeljo igrala proti Ederi in si je zapravila dragoceno točko v drugem polčasu (potem ko je bilo srečanje v prvem delu povsem izenačeno). Bazovci so prikazali dobro igro, vendar so se preveč zanašali na svoje sposobnosti, tako da jih je nasprotnik v drugem polčasu presenetil. Povedel je najprej z Modonuttijem, nato pa podvojil s Faventom. Komar je sicer skrčil razdalje za Zarjo, vendar je bilo to premalo. Nazadnje pa je Kalc še zastreljal dobro žogo, s katero bi lahko prinesel svojemu moštvu vsaj točko. Bazovci na splošno niso razočarali, predvajali so še kar prijetno igro, žal, pa niso znali	izkoristiti	vseh pri-
ložnosti za gol. Vsekakor pa je Edera dokazala, da je precej močno moštvo, čeprav je prejšnjo nedeljo zgubila.
S. Anna — Breg	3:0
BREG: Favento, Saxida (Mahnič),	Slavec,	Gombač,	Manfreda,
Petaros, Krmec, Gasperutti, Samec, Race, Grahonja, 12 Rapotec.
S.	ANNA:	Verginella,	Gerhini,
Gaeta, Francollo, Bonazza, Gia-chin,	Rizzon,	Cadenaro,	Privilegi,
Pestrin, Pussin, 13 Ussai.
SODNIK: Gergolet (Doberdob).
STRELCI: v 39. in 40. min. Pussin, v 66. min. Pestrin.
Tudi v drugi prvenstveni tekmi so ostali «plavi» praznih rok. Že po drugem kolu je očitno, da se bodo morali Brežani pošteno truditi, da ostanejo v tej ligi. Res je, da igra Breg s povsem prenovljeno in pomlajeno postavo, vendar novinci ne nosijo krivde za neuspehe. Upali bi si trditi nasprotno. Po našem mnenju se starejši še. niso privadili novemu načinu igre in novim vlogam, ki so jim bile dodeljene. Naj še omenimo, da je splošna forma igralcev vse prej kot na višku, pa nam je jasno stanje Dre-žanske postave.
Proti vsem pričakovanjem so po začetnem žvižgu prav «plavi» prevzeli vodstvo igre. Nasprotnikova obramba je bila ničkolikokrat v škripcih zaradi dinamičnega, požrtvovalnega Samca. V tem delu tekme so imeli Brežani vsaj tri izredne priložnosti za gol. Najlažjo je zamudil Gasperutti, ki je meter pred belo črto streljal vratarju v čevelj in žoga je končala v kotu. V nogometu se navadno pogreški drago plačujejo in tako so doma-čini prišli v vodstvo po zelo sreč-n «•*l*WJiq«»*^fSTWmito kasneje podvojili zaradi otopelosti obrambe «plavih». P<**pmm delu sreča-nja-le.Jiild vse-zapečateno, saj so Brežani porabili dober del svojih energij, medtem ko se domačini niso toliko potili za dosego obeh golov. V nadaljevanju so nasprotmki še pov-šali izid s specialistom Pe-strinom, ki je s kazenskim strelom silovito potresel mrežo. Naši fantje so zadeli nekaj kasneje prečko in to je bilo praktično vse.
IST
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Proleter — Borac	1:1
Sarajevo — Beograd	1:1
Čelik — Vojvodina	0:0
Radnički — Dinamo	1:0
Bor — Crvena zvezda	1:0
Velež — Željezničar	0:1
Partizan — Hajduk	1:1
Sloboda — Olimpija	2:2
Zagreb — Vardar	1:2
LESTVICA
Čelik 13, Dinamo in Radnički 12, Crvena zvezda in Hajduk 11, Željez-ničar 10, Beograd, Proleter, Olimpija, Velež in Bor 9, Vardar, Slobo-da, Partizan in Sarajevo 8, Borac 7, Vojvodina 5 in Zagreb 4.
PRIHODNJE KOLO Borac - Velež, Beograd - Proleter, Vojvodina - Sarajevo, Dinamo - Čelik, Bor - Radrički, Željezničar -Partizan, Hajduk - Sloboda, Olim-
pija - Zagreb, Crvena Vardar.	zvezda -
2. ZVEZNA LIGA —	ZAHOD
IZIDI	
Karlovac — Maribor	1:1
Šibenik — Dinamo (V)	1:3
Rijeka — Mercator	2:0
Dinamo (P) — Crvenka	2:0
Igman — Osijek	0:1
Iskra — Mura	1:1
Novi Sad — Kozara	2:1
Leotar — Bačka	2:1
Spartak — Famos	0:0
LESTVICA	
Rijeka 15, Osijek 12, Novi Sad in Dinamo (P) 10, Famos 9, Dinamo	
(V), Bačka, Mercator in	Karlovac
8, Igman, Crvenka, Iskra, Leotar in	
Mura 7, Spartak 6, Šibenik, Maribor in Kozara 5.
PRIHODNJE KOLO Osijek - Karlovac, Maribor - Šibenik, Dinamo (V) - Rijeka, Mercator - Dinamo (P), Crvenka • Spartak, Mura - Igman, Kozara - Iskra, Bačka - Novi Sad, Famos - Leotar.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI Kladivar — Drava	1:0
Rudar — Slovan	5:0
Ljubljana — Izola	3:0
Aluminij — Ilirija	1:0
Željezničar — Kovinar	2:0
Koper — Slavija	2:2
Šmartno — Nafta	4:2
LESTVICA
Slavija 10, Rudar, Kladivar in Slovan 9, Koper 8, Železničar in Nafta 7, Aluminij, Ilirija in Kovinar 6, Šmartno, Ljubljana in Izola 5, Drava 4.
PRIHODNJE KOLO Drava - Nafta, Slavija - Šmartno, Kovinar - Koper, Ilirija - Železničar, Izola - Aluminij, Slovan - Ljubljana, Kladivar - Rudar.
ZCNL
IZIDI
Sava (K) — Primorje	2:2
Litija — Sava (T)	3:0
Adria — Tabor	1.1
Tržič — Triglav	1:2
Jadratr — Vozila	0:1
Tol#Hir— Usnjar	3:2
LESTVICA
Vozila 11, Litija 9, Triglav 8, Jadran in Sava (K) 7, Tabor, Adria in Primorje 5, Tržič, Sava (T) in Usnjar 4, Tolmin 3.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
Zaija je proti Ederi vzdržala le v prvem polčasu, v drugem pa je popustila in je ostala v tem kolu brez točk
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Po tej festi je imel pretor večkrat priložnost srečati Dona Filippa v kavami, na trgu, v prisotnosti številnih ljudi. Opazoval ga je in ugotovil, da je bahaški, nasilen človek, da gleda na vse zviška, pa tudi nanj, bledega severnjaka z očali, mladega in ambicioznega, ki si predstavlja, da je nekaj, a ni prav nič.
Pretorju je bilo jasno čisto vse, pa tudi to, da je Don Filippo «capo» mafije in to mafije, Id je dominirala brez tekmecev, brez nasprotnikov. Celotno politično in ekonomsko življenje tega območja je bilo podrejeno veliki «moči», kateri na čelu je bil Don Filippo. Ni bilo nujno zatekati se k sili, terorju, u-morom, da bi se uresničilo tisto, kar je Don Filippo hotel in kar je koristilo njegovemu bogastvu. Pretorju Donattiju je bilo jasno:
čim močnejša je mafija, tem manj je očitna, teže jo je o-pazitd, ker ima manj potreb posluževati se sile in puške.
Vendar se je nekaj mesecev po njegovem prihodu v mesto zgodilo nekaj neprijetnega. Nekateri kmetje so odšli z vozovi žita v nekatere oddaljenejše kraje, da bi ga prodali. Sprejeli so jih v zasedi, vozove so jim prevrnili, njih pa so pretepli.
Karabinjerji, razumljivo, niso mogli ugotoviti, kdo so bili napadalci, toda predložili so poročilo na podlagi izkazov napadenih kmetov.
Kmetje so bili prisiljeni izvažati žito v druge kraje, ker
mlini Don Filldpa niso hoteli kupovati žita poleti, temveč v pozni jeseni, ko so kmetje v skrajni stiski, brez prebite pare pa bodo dali žito Don Filippu za karkoli.
Pretor se je še nečesa naučil: Don Filippo izvaja to vsako leto enako. Preprosto je ropal male posestnike, to je bil nje gov sistem za naglo bogatitev.
Toda, kaj naj stori v takšnem primeru, ko karabinjerji ne morejo ničesar ugotoviti, ko ne vedo za imena napadalcev? Pretor je poskušal kaj odkriti na svojo roko. Toda...
Na trgu ga je prestregel Don Filippo, pa mu je rekel:
«Vaše gospostvo mora vprašati mene, če želi indentifiairati napadalce na tiste kmete. Vaše gospostvo se mora obračati name, če žeU, da mu pravica hodi po tem mestu.»
V tem je bilo ironije in izziva. Oziroma — grožnje. Pretor je pogledal okrog, videl je, da je to slišalo veliko ljudi, da so številni gledali srečanje in izziv. In zmogel je, da sam ni vedel kako, moči, da mu je odgovoril glasno, tako, da so lahko vsi slišali:
«Ah, da? A vi, kdo pa ste vi? Ne spominjam se vašega imena. No, če imate kaj izkazati, izvolite na karabinjersko postajo ali pa pridite k meni na sodišče.»
Nato se Je oddaljil, za seboj pa je začutil leden, grozeč molk.
No, o tem so govorili, za vse mesto je bilo to nekaj čisto novega, kot da se je razbil stari spokoj, ker se nihče doslej ni upal reči kaj takega mogočnemu Don Filippu. Vsemogočni mar fi ji se je naenkrat zoperstavila država v podobi tega plavolasega mladeniča z očali, ki je bil semkaj prišel s severa.
Nekaj dni kasneje se je ponesrečil neki deček, ki je delal v eni izmed mesnic Don Filippa. Stroj za mletje mesa mu je zdrobil pest. Iz bolnišnice so ga hitro odpustili. Pesti ne bo imel, dota rana se bo kmalu zacelila. Toda razvila se je gangrena, deček je moral oditi nazaj v bolnišnico in odrezali so mu roko nad laktjo. Obupani oče je spregovoril nekaj težkih besed, zah-
teval bo odškodnino od Don Filippa in od bolnišnice. Toda ni dolgo govoril. Obmolknil je. Karabinjerji so ugotovili, da je bil prestrašen. Don Filippo mu je zagrozil. Ni bilo odvetnika, ki bi ga zastopal proti Don Filippu.
Toda pretor je sklenil sprožiti postopek. Ugotovil Je, da stroj za mletje mesa ni ustrezal predpisom. Kaznoval je z globo Don Filippa. Vsi so bili presenečeni. Kaj si le domišlja ta mladenič! Bile so številne, večje zadeve, dotakratni pretor pa niti pomišljal ni, da bi storil kaj podobnega. Nikoli se ni nihče obračal na sodišče in to prav zato, ker bi se moral obračati izključno proti Don Filippu. Utegnilo bi se kaj morebiti urediti znotraj mafije samo, s pomočjo zvez in osebnega vpliva pri Don Filippu, vse je bilo odvisno od njegove dobre volje.
Neke noči so v predmestju odjeknili streli. Ko so brigadir in njegovi karabinjerji odšli tja, so našli človeka ubitega v lastni hiši. Njegov sin, ki je hotel pobegniti, ko so mu ubili očeta, je bil zadet na polju. Star je bil komaj 13 let.
Pretor je zbral vse podatke in napisal poročilo za generalnega tožilca, čeprav, kot običajno, ni bilo nobenih dokazov in prič, je bilo očitno, da je bil ubiti človek, po poklicu zapriseženi občinski stražar ali čuvaj, prišel v spopad z neko bando tatov živine in ilegalnih mesarjev. To je bil skromni čuvaj reda, toda vrsto let je bil brez moči proti takšnim lopovom. No, ta skromni čuvaj reda kot da se je malce opogumil, ko je videl, kakšno stališče je bil zavzel pretor.
Zgodilo se je še nekaj čudnega. Ko so karabinjerji ugotovili umor in po formalni preiskavi zapustili hišo, je izginilo neko truplo, truplo ubitega občinskega stražarja.
Takšno dejanje je v praksi mafije še posebej pomembno. Mafija običajno odnese truplo, kadar ji je žrtev še posebno zoprna oseba. S tem hočejo namerno še huje prizadeti in ponižati družino žrtve. So pa še tudi druga simbolična dejanja. Na primer, truplu odrežejo desno roko, to pa ima svoj pomen.
to je neko starodavno sporočilo. Različna iznakaženja trupla imajo različen pomen.
No, mar je bil omenjeni ubogi stražar res tako pomemben za mafijo?
to^Karabinjerski brigadir se je zamislil to končno rekel pre-
«Signor pretore, mislim, da mafija ni imela posebnega razloga, da je ubila tega človeka. Vam je hotela dati lekcijo Marija je hotela tudi drugim nekaj sporočiti: da je zanjo zločin če imaš simpatije m zaupanje v pretorja. To mafija kaznuje s smrtjo.»
Pretor je sklenil, da bo nadaljeval, če je bila brigadirjeva
rSnnwa t<>?la’ ?e moral° biti truPl0 na enem izmed «pokopališč», ki mafiji sluzijo v te namene. To so jame, prepadi v pusti okohoi mesta. No, je dejal brigadir, iti iskat kako truplo je nevarno iz dveh razlogov: kraj je težko prehoden, jame so globoke, mafija pa tudi nadzira, kajti ima na «stotine oči».
Kadar mafija vrže truplo v eno izmed takšnih mračnih jam, navadno poišče kakega pastirja v bližini to mu reče :
«Daj, pohiti, vrzi tja kako ovco!»
To je potrebno. Ko začenja prihajati iz jame smrad zaradi razpadanja, bo pastir pričal, da je to od ovce, ki je strmoglavila v jamo.
Neke nedelje zgodaj je pretor krenil na delo. Vzel je s seboj vrv. Vrnil se je na večer, bdi je utrujen, obleko je imel raztrgano to umazano. Brigadirju je rekel:
«Tam je. Treba je poklicati gasilce, da ga bomo izvlekli...»
V mestu so zvedeli za drzen, v bistvu nor podvig pretorja, ki je šel iskat truplo, ki ga je bila mafija vrgla v jamo. Nikoli se pred njim namreč nihče nd drznil storiti nekaj tako samomorilskega. Vsem kot da je zastal dih : kaj se bo zdaj zgodilo? Kaj bo s tem nerazumnim, mladim severnjakom, ki je sam tako slaboten, izzval mogočno mafijo?
(Nadaljevanje sledi J
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13 500 lir Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18 — letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Stran 6	9. oktobra 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
PO SPOROČILU SANTIAŠKIH OBLASTI
Tudi včeraj je čilska policija aretirala mnogo «ekstremistov»
Mobene vesti o usodi L. Corvalana ■ Delovanje komisije Mednarodnega rdečega križa
SANTIAGO DE CHILE, 8. — Radijske in televizijske postaje čilske vojske so sporočile vest, da so danes ustrelili šest «ekstremistov» v kraju Rio Bueno, 1000 kilometrov južno od Santiaga. Poročilo trdi, da so poskusili zbežati iz vojaškega taborišča, kjer so bili zaprti vojaki pa so to preprečili. V Riu Buenu je policija aretirala trinajst oseb, ki so obtožene terorističnih dejanj in so jih oblasti označile kot «marksiste».
Po vsem Čilu se nadaljuje val nasilja. Vladni krogi so razširili vest, da so v Andih vojaki aretirali kakih 50 oseb, ki so baje hotele skrivaj v Argentino 400 kilometrov južno od Santiaga.
Iz uradnih virov je tudi prodrla vest, da se je pred vojaškim sodiščem v Iquiqu pričela sodna obravnava proti 14 «levičarskim ekstremistom», ki so obtoženi raznih «zločinskih dejanj». Med njimi je tudi nekaj uslužbencev zdravstvene službe, ki so obtoženi, da so nameravali sabotirati higienske naprave in daljnovode električne napeljave. Oblasti so tudi sporočile, da je v petek ponoči izgubilo življenje v dveh spopadih osem oseb, pet pa jih je ubila policijska ob-hodnica, ki je z ognjem odgovorila na «rafal mitraljeza iz nekega majhnega avtomobila».
Po uradnih vesteh je obračun vseh žrtev od 11. septembra, dneva ko je padel predsednik Salvador Allen-de, 513 mrtvih, od katerih je bilo 37 vojakov in karabinjerjev, 476 pa civilistov. Po govoricah, ki se vztrajno širijo med prebivalstvom, pa je bilo mrtvih vsaj 2.500.
Nobene vesti ni še o usodi tajnika čilske komunistične stranke Luisa Corvalana, ki je v zaporu skupno
s številnimi drugimi pripadniki levičarskih strank. V zaporu je tudi mnogo vojaških in mornariških podčastnikov; v samem pristanišču Val-paraiso je zaprtih 40 mornariških podčastnikov.
Iz uradnih virov so sporočili, da je policija aretirala Rodrigua Roja-sa in Samuela Rijuelma, vidna predstavnika čilske komunistične partije. Izvedelo se je tudi, da je v nol-nišnici umrl psihiater Enrique Paris, ki so ga aretirali 11. septembra v vladni palači in prepeljali na stadion v Santiagu.
Luis Figueroa, bivši voditelj čilskega sindikata, se je ob državnem udaru zatekel v švedske veleposlaništvo, kjer je prejel politično zavetišče. Figueroa je eden izmed tistih Allendejevih sodelavcev, ki jih policija že več dni mrzlično išče.
Dnevnik «La Tercera», ki izhaja v Santiagu, je objavil vest o «Načrtu Z», po katerem naj bi «skupina levičarskih ekstremistov» pripravila načrt za državni udar. Načrt je predvideval umor številnih vojaških voditeljev in tudi umor predsednika Allendeja, podrobnih podatkov pa list ni objavil in zato je le malo verjetnosti, da je načrt resnično obstojal.
Informacijska služba Mednarodnega rdečega križa, ki ima sedež v Ženevi, je sporočila, da so štirje odposlanci RK večkrat obiskali stadion v Santiagu, kjer je zaprtih 5.000 oseb. Delegacija, ki skrbi tudi za begunce, je sporočila, da bo že v teku tega tedna morda lahko zapustila Čile skupina 200 političnih beguncev.
Čilska policija je davi za nekaj časa priprla časnikarja italijanske televizije Franca Catuccija, ki so ga
Izraelski obrambni minister Moše Dajan se posvetuje z generali Sinajskem polotoku
zamenjali za časnikarja «Messagera» Pina Cimòja. Catucci, ki so ga iz-1 pustili takoj, ko so se prepričali o ; pomoti, je povedal, da so ga areti-; rali v hotelu malo pred polnočjo in ; zasliševali skoraj celo uro. Dejal je tudi, da je zasliševanje potekalo v «vljudnem vzdušju».
Železniška nesreča v Braziliji: 20 mrtvih
RIO DE JANEIRO, 8. — Dvajset mrtvih in nekaj desetin ranjenih je tragičen obračun železniške nesreče, ki se je pripetila davi v nekem predmestju Ria de Janeira, na železniški postaji Sampaio. Neki krajevni potniški vlak je trčil v lokomotivo, ki je vozila v nasprotni smeri.
Na kraj nesreče je takoj prihitela policija in gasilci, njihovo delo pa je bilo otežkočeno zaradi ogromne množice, ki se je zbrala na postaji. Obračun nesreče ni dokončen in možno je, da je bilo žrtev ie več.
SPORT SPORT SPORI
ODBOJKA
V SOBOTO IN NEDELJO NA TURNIRJU OMA
Bretonke prijetno presenetile čeprav so si zapravile /. mesto
Zmagal je AGI - Bkovke niso izpolnile pričakovanj
Sodišče znižalo kazen Tomu Ponziju
RIM, 8. — Prizivno sodišče je znižalo kazen Tomu Ponziju, ki je bil obsojen na eno leto zapora, ker ni imel dovoljenja za upravljanje poklica, na štiri mesece zapora. Ponzi in še trije njegovi uslužbenci, Benito Dini, Ugo Potetti in Nevo Gunella, so bili obtoženi, da so opravljali detektivski poklic, ne da bi imeli posebno prefektovo dovoljenje, ki ga predvideva kraljevi odlok št. 773 z dne 18. julija 1931. Pretor je obsodil Ponzija na eno teto zapora in na 200 tisoč lir globe. Dinija in Polettija na devet mesecev zapora in Gunello na šest mesecev zapora. Prizivni sodnik pa je oprostil Polettija in Gunello, Dini bo moral presedeti v zaporu tri mesece, Ponzi pa štiri.
Skrivoostnii preusmeritev britanskega letala
LONDON, 8. — Lovski letali vrste MIG sta prisilili angleško potniško letalo boeing 747 last družbe «Bri-tish Airways», da je pristalo na letališču v Adenu. Ni znano, kateri državi sta pripadali letali, verjetno pa je, da sta južnojemen-ski.
Do preusmeritve je prišlo ob 9.30. Podrobnosti o dogodku niso znane, poznana pa je smer letala, ki je letelo na progi London-Johannesburg z vmesnimi pristanki v Frankfurtu, Bahreinu in Nairobi-ju. Kot kaže, ni v Adenu izstopil noben potnik. Tri ure po preusmeritvi je letalo nemoteno vzletelo in nadaljevalo pot proti Južni Afriki.
RIM, 8. — Rimsko kazensko sodišče je oprostilo odgovornega u-rednika tednika L’Espresso Livia Zanettija in časnikarja Giuseppa Catalana, ki sta bila obtožena, da sta žalila finančno stražo. Sodniki so ugotovili, da je bila prijava nepravilno vložena.
AlIllllllltllllllllMIIIIIIIIItlltllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimMlllllllllIlllillIlltllllllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllfllllllliuiliillllllitilllllllll
Z NEDELJSKE MANIFESTACIJE V PORTOCRUARU
JUŽNA FURLANIJA IN VZHODNI VENETO PROTI «NAFTNI POPLAVI OB JADRANU
Med drugimi je govoril tudi miljski župan Millo Čistilnica v Lugugnani bi zaposlila samo 300 ljudi
PORTOGRUARO, 8.	— Velika I leg vsega — resno spravilo v ne-
množica, verjetno več tisoč ljudi, J varnost turistični razvoj severnoja-
se je zbrala v nedeljo zjutraj na glavnem trgu v Portogruaru in z odločno manifestacijo izpričala svoje nasprotovanje «naftni poplavi» ob severnem Jadranu.
Že poldrugo teto se prebivalci tega področja branijo pred nevarnostjo, da bi Lugugnani, blizu Por-togruara nastala ogromna rafinerija - velikanka, last podjetja AN IC. Za skupnih investicij v višini 150 milijard lir bi čistilnica zaposlila, reci in piši, komaj 300 ljudi, saj bi bila v večji meri avtomatizirana. Pa še to bi ne bili Furlani, temveč tehniki in visoko kvalificirani delavci iz drugih področij Italije.
Kaj pa nudi čistilnica temu področju? Govorniki, med katerimi je bilo, poteg komunističnih predstavnikov (posl. Pellicani, miljski župan Millo), socialističnega poslanca odv. Castiglioneja in drugih, tudi veliko krajevnih upraviteljev iz vrst KD, PSDI, PRI in liberalcev, so «prednosti» take čistilnice orisali dovolj nazorno. Vsako uro bi čistilnica izbruhala v atmosfero eno tono žveplovih anhidridov Obubožala bi sicer razvito kmetijsko področje, saj bi izčrpala vodne rezerve za svojo dejavnost. Umazan, smrdljiv zrak, pomanjkanje vode, obubožano kmetijstvo vse naokrog pa bi — po-
dranskih plaž (Lignano, Gradež itd.), ki so za Furlanijo in Veneto vir dragocene valute in pomembno ter perspektivno tržišče za prehrambne pridelke.
Južna Furlanija in vzhodni beneški predeli so znani kot neizčrpen rezervoar brezposelnih delavcev. Beg s kmetov je tu kroničen in te s težavo se mu sodobne kmetijske zadruge upirajo. Čistilnica bi za vse to pomenila smrt, medtem ko si ljudje žete prav nasprotnega: možnosti perspektivnega razvoja.
«Smo proti čistilnici, zahtevamo razvoj!», je bilo geslo menifestan-tov. In kaj zahtevajo? Predvsem to, da se turizem, kmetijstvo in industrija uvrste in koordinirajo kot osnovni dejavniki gospodarskega razvoja južne Furlanije in beneških pokrajin onkraj reke Piave. Kmetijstvo je treba racionalizirati in o-krepiti, industrijske naložbe naj zajamčijo predvsem obstoj in razvoj predelovalne mreže, ki naj surovine črpa prav iz kmetijske dejavnosti. Taka predelovalna prehrambna industrija bi imela na turističnem področju severnega Jadrana bogato tržišče, obenem pa bi igrala «vodilno» vlogo tudi za razvoj kmetijstva. Taka industrija bi o-benem zaposlila veliko število lju-
di in omogočila povratek marsikaterega izseljenca iz tujine.
Solidarnost miljske in pristanek dolinske občine k manifestaciji je zboru izrazil miljski župan Gastone Millo. Povedal je, kako je povezano vprašanje spreminjanja Trsta v «naftno pristanišče» z načrti velikih svetovnih petrolejskih monopolov, da se Italijo in še posebej naše kraje spremeni, v okviru načrtov za e-vropski jug, v zaostalo področje predelovalcev bencina. Evropa bi imela bencin, mi pa umazan zrak.
Millo je poudaril tudi, da se demokratične sile na Tržaškem borijo proti načrtom «Vincor» za park cistern v Osapski dolini, ker vedo, da gre od miljskega zaliva do Lu-gugnane pri Portogruaru, ena nit.
Na zaključku so govorniki poudarili, da se mora o zahtevah južne Furlanije izreči tudi parlament, kajti vlada je z nedavnim ukrepom o zvišanju cene goriva sklenila tudi blokirati dovoljenja za gradnjo novih čistilnic. «Zakaj za Furlanijo ne velja to, kar naj bi veljalo za vso Italijo?», se sprašujejo župani, sindikalisti in z njimi vse prebivalstvo.
Vlada mora preklicati dano dovoljenje za gradnjo čistilnice in do pustiti, v okviru deželnega načrtovanja, nov način razvoja južne Furlanije in Trsta, kot zahteva prebivalstvo samo.
Dva večera smo bili priča tepi in zanimivi odbojki v telovadnici v Ul. della Valle. Turnir, ki ga je organizirala tržaška OMA, je prav dobro uspel. Samo tekmovanje pa je odkrilo še marsikatero doslej nepoznano karto.
Najprijetnejše presenečenje turnirja so prav gotovo odbojkarice Brega. Najprej so razmeroma lahko odpravile šesterko organizatorja in v sklepnem srečanju so se enakomerno kosale z žilavimi zastopnicami AGI iz Gorice. Po izredno izenačenem tretjem setu, so morale na koncu kloniti, z igrišča pa so odšle z dvignjeno glavo. Več od njih res ni bilo mogoče pričakovati. Prisotnost Sonje Križmančič bi po vsej verjetnosti le pripomogla k dragoceni zmagi nad nasprotnicami, ki so jim v preteklem prvenstvu odvzele status dru-goligašic. Z igro, ki jo je pokazal Breg na tem turnirju, ima prav gotovo že vnaprej zagotovljen povratek v drugo ligo. Presenečenje bi bilo, če jim ta kakovostni skok ne bi uspel.
Goričanke so se izkazale kot solidna ekipa in kar dvakrat so znate spremeniti poraz v zmago. Lažjo pot do uspeha so imele prvi večer z bo-rovkami, kot v poslednjem spopadu z Brežankami. Prav to pa najbolje potrjuje, da znajo zaigrati dobro in zanesljivo v najbolj kritičnih trenutkih. šesterka je razmeroma mlada in ni še najbolje navajena na novi koncept igre. Do pričetka prvenstvu manjka še mesec dni in prav gotovo se bo dalo še marsikaj popraviti. Gotovo pa je eno, da letos AGI ne bo imel takih težav z obstankom v drugi ligi, kot v preteklem prvenstvu.
Na vsej črti so, žal, razočarale igralke Bora. Po uspešnem začetku z Goričankami je pričela njihova barka vse bolj toniti in v srečanju z OMA je dosegla globoko dno. Kriza je več kot očitna, ki pa ni ne tehničnega niti taktičnega značaja. Zajec tiči v drugem psiho-sociološkem grmu. Ekipa igra. brez vsake motivacije in brez želje po uspehu, vse to pa še ob nedopustni meri nebor-benosti. Vsi ti dejavniki so nekoliko težje ozdravljivi in potrebujejo drugačne posege od običajnega treninga. V dobrem mesecu se da še veliko popraviti, toda ukrepati bo treba čim-prej, da ne bodo posledice prehude.
Igralke OMA so si priborile tretje mesto, kar je nedvomno več kot je bilo pričakovati po odbojki, ki so jo pokazale v prvem nastopu. K temu njihovemu uspehu (in tudi velikemu zadoščenju) so v največji meri pripomogle slabo razpoložene borovke. Kljub temu, da so te igralke izredno mlade in neizkušene, jih ne gre podcenjevati. Prepričljiva zmaga nad Borom te naše besede samo potrjuje. Breg — OMA 2:0 (15:10, 15:7)
že sam začetek je pokazal, da je Breg boljši nasprotnik. Z umirjeno, zanesljivo in tudi učinkovito igro so odbojkarice iz Doline ekipo OMA kaj kmalu potisnile v obrambo in nasprotnice so se le tu pa tam uspešno upirate njihovim dobro zasnovanim akcijam. Po dolgem, enoletnem premoru je ponovno zaigrala v vrstah Brega Slavčeva in njena prisotnost se je občutno poznala. Odlično sta zaigrali v prvi postavi tudi mladi Tjaša Pavletič in Marina Trenta. Pohvalo pa zaslužijo tudi druge igralke zmagovite ekipe.
AGI — Bor 2:1 (11:15, 15:10 in 15:4)
Vse je kazalo, da bo ta turnir prinesel pravo zmagoslavje našima dvema zastopnikoma. Vsi ti obetajoči upi so trajali vse do druge tretjine drugega seta. Po vodstvu Tržačank v drugem nizu z 10:3, so se nam «plave» pokazale v drugačni in to pot negativni luči. Nasprotnice so se nezadržno približevale in prednost bo-rovk je kopnela kot spomladanski sneg. Goričanke so pospravile še potrebnih dvanajst točk, naše igralke pa niti ene. Tretji set je bil le gola formalnost, šesterka Bora se ni več citi poskušala upirati. V obrambi niso «plave» ubranile niti ene žoge. Po preobratu na igrišču so nasprotnice izbojevale 27 točk, Tržačanke pa bore 4. To je podatek, ki pove vse!
OMA — Bor 2:0 (15:6, 15:10)
S slabo igro so odbojkarice Bora, žal, nadaljevale tudi drugi večer, v srečanju za tretje mesto. Po tistem, kar je pokazala OMA v prvem nastopu, je bilo nemogoče pričakovati še drugo grenko pilulo od strani slovenskih odbojkaric. To pa se je na veliko presenečenje pripetilo. To pot je bil dober začetek še kratkotraj-nejši. Po vodstvu Bora s 4:1 se je spet vse spremenilo v korist nasprotnic. Nekoliko bolj izenačena je bila spet samo prva polovica zadnjega dela tekme: V nadaljevanju se je OMA odlepila in tako zasluženo osvojila tretje mesto.
AGI — Breg 2:1 (15:6, 3:15 in 15:13)
V prvem setu so imele Brežanke preveliko spoštovanje do nasprotnic. Igrale so preveč boječe in izredno statično. Popolnoma drugačen pa je bil drugi set. Breg je zaigral kot prerojen. Proti odlični odbojki Bre-žank je bil AGI dobesedno brez mo-
či. Dobil je povrnjeno milo za drago. To pot se je moral zadovoljiti samo s tremi točkami. Izredno izenačen in bojevit pa je bil zadnji odločilni niz. Vse do trinajste točke so bile stalno v vodstvu Dolinčanke. Največja zadnja prednost je bila pri stanju 12:8. Po izenačenju pri trinajstič! so nasprotnice z veliko težavo zadete še dvakrat v črno in s tem so tudi osvojile dragoceno končno zmago na tem turnirju. Vse varovanke trenerja Jurkiča zaslužijo za ta nastop pohvalo. Ekipe so igrale v naslednjih postavah:
AGI:	Leopardi, Bregant, Selva,
Dezvane, Culut, Sfiligoj, Mauri, Rai-da, Roselen, Maniacco in Cempi.
BREG: Trenta, O. in T. Pavletič, Clenik, Meneghetti, Klabjan, Kofol, Hmeljak in Slavec.
OMA: Ferrari, Luches, Puzzer, Detela, Lek, Cavalieri, Tenze, Pedic-chio, Goina in Grassi.
BOR: Pernarčič, Prašelj, Bezeljak, Hrovatin, Rauber, Jevnikar, Pečar, Kalan, Božič in Bolčina.
AVTOMOBILIZEM
V Watkins Glenii za SP
V zadnji dirki zmaga Petersona
WATKINS GLEN, 8. - Na zadnji vožnji za dodelitev naslova svetovnega avtomobilskega prvaka formule 1 je zmagal švedski Vozač Ronnie Peterson, ki je na cilju pre-
hitel Angleža Hunta, Argentinca Reutmanna in Novozelandca Hulme-ja. Dirke pa se nista udeležila Chris Amon in Jackie Stewart, v znak žalovanja za tragično preminulim Cevertom. Ta je podlegel poškodbam nesreče, ki se je pripetila v soboto med poskusnimi vožnjami. Kljub svoji odsotnosti pa je Stewart osvojil naslov svetovnega prvaka, ki ga je imel trdno v rokah že v prejšnjih dirkah.
Medtem pa niso še dokončno ugotovili, kako je prišlo do tragične nesreče, kjer je našel smrt francoski pilot Hailwood, ki je vozil za njim, je mnenja, da so se poškodovale vzmeti, saj je pred trčenjem Cevertov avto zelo zanašalo.
Končna lestvica za svetovno prvenstvo:
1.	Jackie Stewart	(Velika	
	Britanija		71 točk
2.	E. Fittipaldi	(Bra-	
	zilija)		55
3.	Ronnie Peterson	(Šved-	
	ska)		52
4.	Francois Cevert	(Fran-	
	cija)		47
5.	Peter Revso (ZDA)		38
PARIZ, 8. — Na najbogatejši konjski dirki v Evropi za nagrado «Are de Triomphe» je nepričakovano zmagal štiriletni britanski konj Reinghold, ki je le za malo prekosil francoskega konja, favorita Alleza Francea. Lastnik britanskega konja je s to zmago zaslužil milijon in dvesto tisoč frankov.
MED DVEMA OGNJEMA V OKVIRU 13. SŠI NA GORIŠKEM
Sovodnje imajo najboljše strelce
Taborniki so zasedli drugo mesto, Juventina pa tretje
V soboto popoldne je bil na igrišču Dijaškega doma v Gorici turnir med dvema ognjema, ki ga je organiziralo ŠD Sovodnje, v okviru 13. SŠI za goriško pokrajino.
Na turnirju so nastopah letniki 1959 in mlajši.
Udeležilo se ga je 5 ekip: Dijaški dom (Gorica), Juventina (Štan-drež), taborniki RMV A in B ter Sovodnje.
Prvo mesto so zasedli predstavniki Sovodenj, ki so v finalu po izenačeni tekmi premagali z rezultatom 5:4 ekipo tabornikov RMV A. Tretja je bila Juventina.
REZULTATI
Kvalifikacije:
Sovodnje — RMV B	5:1
RMV A - Dijaški dom	5:0
Finale od 1. do 3. mesta:
RMV A — Juventina	5:2
Sovodnje — RMV A	5:4
Končna lestvica:
1.	Sovodnje
2.	RMV A
3.	Juventina
4.	RMV B
5.	Dijaški dom Postave ekip:
JUVENTINA: Markič Lado, Pe-senti Marcello, Turri Renzo, Nanut Lučo, Ožbat Saša.
RMV A: Dornik Mauro, Čubej Marko, Kont Igor, Pahor Igor, Dornik Ugo.
RMV B: Lutman Marko, Rener Peter, Košuta Igor, Doktorič Aleš, Sancin Samo.
DIJAŠKI DOM: Bucinel Franko, Klanjšček David, Doljak Jožko, Bucinel Renzo, Komel Marko in Vogrič Klavdij.
SOVODNJE: Butkovič Marko, Cotič Boris, Tomažin Sergij, Devetak Rudi, Devetak Jurij, Butkovič Rafko, Etevetak Fabij in Cotič Ivo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiRfiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KOTALKANJE
NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU V TRSTU
Polet v osmih kategorijah najboljši kar sedemkrat
Openci so poleg tega osvojili tudi pet drugih in dve tretji mesti
V nedeljo je bilo v Trstu pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju. Nastopali sta dve društvi. Polet in Jolly s skupno 39 posamezniki in 7 dvojicami. Tekmovanje se je odvijalo na novem kotalkališču društva Jolly. Dopoldne so se kotalkarji pomerili v obveznih likih, popoldne pa so bili na sporedu prosti liki in nastopi dvojic. Polet je na tem tekmovanju osvojiti v osmih kategorijah kar 7 prvih, 5 drugih in 2 tretji mesti, čeprav je bil sodniški zbor sestavljen iz neizkušenih in precej pristranskih sodnikov. Boris Škerk (Polet) in Gregori Miriam (Jolly) med začetniki, Sedmak Andrej in Sosič Tatjana (oba Polet) med naraščajniki, Sedmak Pavel in Hrovatin Zdenka (Polet) med mladinci. Tudi med dvojicami so Potetevi kotalkarji osvojili obe prvi mesti: Grgič Maruška in Sedmak Andrej med naraščajniki, Hrovatin Zdenka in Sedmak Pavel pa med mladinci.
Ostala tržaška društva se, žal niso udeležila pokrajinskega prvenstva in pri tem mislimo predvsem na Ferroviario, ki ima v svojih vrstah precej dobrih kotalkarjev. Zanimivo bi bilo namreč preveriti razmerje sil med Ferroviariem in Poletom, ki sta najboljši kotalkar-ski društvi v tržaški pokrajini.
Na končni lestvici je Polet dosegel 152 točk, Jolly pa 106. Opensko športno društvo je tako osvojilo «Pokal kotalkarske zveze». Vsi kotalkarji, ki so se udeležili tekmovanja, so prejeli spominske kolajne, nagrajeni pa so bili tudi prvi trije u-vrščeni v vsaki kategoriji in trenerji Peter Brleč (Polet), Mario Vitta in Elvia Levi (Jolly). Pavel Sedmak je prejel kolajno za najboljšo oceno v obveznih likih.
REZULTATI
ZAČETNIKI:
1.	Škerk Boris (Polet)	37,8
2.	Zaccaria Martin (Polet)	26,7
3.	Purič Klavdij (Polet)	26,7
4.	Braico Massimilano (Jolly) 20,1 ZAČETNICE:
1.	Gregori Miriam (Jolly)	41,4
2.	Deluca Lorella (Jolly)	40,1
3.	Škabar Etena (Polet)	38,1
4.	Coretti Ariella (Jolly)	37,2
5.	Sosič Adrijana (Polet)	35,8
6.	Purič Erika (Polet)	35,3
7.	Gorkič Alenka (Polet)	30,5
8.	Malalan Martina (Polet)	30,1
NARAŠČAJNIKI:
1.	Sedmak Andrej (Polet)	90,90
2.	Guštin Franko (Polet)	80,85
3.	Digrazia Umberto (Jolly)	70,75
4.	Cuccinella Tiziano (Jolly)	68,65
5.	Garonin Franco (Jolly)	59,10
NARAŠČAJNICE:
1.	Sosič Tatjana (Polet)	91,20
2.	Sosič Monika (Polet)	90,75
3.	Serri Suzanna (Jolly)	86,90
4.	Degrassi Laura (Polet)	85,15
športno uredništvo Primorskega dnevnika vabi vse svoje dopisnike, da se udeleže vsakoletnega jesenskega sestanka, ki bo danes, 9. t.m. ob 20. uri v uredništvu PD v Trstu, Ul. Monteccbi 6.
85,50
85.80 83,00
78.80 77,30
5.	Volpi Vera (Polet)
6.	Grgič Maruška (Polet)
7.	Košuta Jadranka (Polet)
8.	Degrassi Cristina (Polet)
9.	Taučer Sara (Polet)
10.	Parmigiani Monika (Jolly) 74,20
11.	Vercon Luciana (Jolly) 75,55
MLADINCI:
1.	Sedmak Pavel (Polet)	114,90
2.	Filipčič Peter (Polet)	84,55
3.	Fiumana Fabio (Jolly) 69,05
4.	Volpi Ivo (Polet)	64,90
MLADINKE:
1.	Hrovatin Zdenka (Polet) 105,09
2.	Sosič Morana (Polet)	102,02
3.	Busico Maura (Jolly)	89,50
4.	D’Aloiso Lorella (Jolly) 85,70
5.	Cuccinella Patrizia (Jolly) 83,15
6.	Malalan Giuliana (Jolly) 83,03
7.	Cecchini Gabriella (Jolly) 74,03 DVOJICE - NARAŠČAJNIKI;
1.	Grgič Maruška in
Sedmak Andrej (Polet) 23,01
2.	Serri Susanna in
Digrazia Umberto (Jolly) 22,06
3.	Gregori Miriam in Cuccinella Tiziano (Jolly) 21,00
4.	Ceglar Micaela in
	Bubnič Mauro (Jolly)	20,01
5.	Vercon Luciana in	
	Garoni Franco (Jolly)	19,06
	DVOJICE - MLADINCI:	
1.	Hrovatin Zdenka in	
	Sedmak Pavel (Polet)	28,03
2.	Busico Maura in	
	Fiumana Fabio (Jolly)	22,02
	LESTVICA:	
1.	Polet	152
2.	Jolly	106
E. B.
: . ' ;
KOLESARSTVO
LAUSANNE, 8. — V kolesarski dirki po Lausanni, ki je bila razdeljena na dva dela, je premočno zmagal Eddy Merckx, ki se je uvrstil na prvo mesto v obeh pol-etapah. Merckx se je tako maščeval Gimondiju, svetovnemu kolesarskemu prvaku, za pekoč poraz na svetovnem prvenstvu v Španiji. Belgijec je tako v dveh dneh zmagal kar trikrat, saj je v soboto zmagal tudi v dirki na kronometer za veliko nagrado mrodov v Luganu.
Ekipa Sovodenj se je tako uvrstila v finalni del turnirja 13. SŠI V igri med dvema ognjema.
I. K.
BERGAMO, 8. — Svetovni kolesarski profesionalni prvak Felice Gimondi je izjavil, da odločno nasprotuje odprtim kolesarskim dirkam, na katerih bi lahko sodelo vali amaterji in profesionalci. Mino Baracchi je hotel namreč za svojo klasično dirko na kronometer dvojic uvesti novost, da bi poteg profesionalnega vozača nastopal tudi kak mladi in obetavni kolesar. Gimondi pa je bil mnenja, da bi taka formula škodovala kolesarstvu, predvsem profesionalne; mu, saj bi bili amaterski klubi precej na boljšem, ker bi si s skromnimi stroški delali veliko reklamo.
TENIS
PERUGIA, 8. — Adriano Panat-ta je četrtič zaporedoma osvojil naslov italijanskega teniškega prvaka. V odločilnem finalnem srečanju je Panatta v samih treh setih odpravil svojega nasprotnika Berto-luccija, ki je nabral te devet točk. Na tem prvenstvu ni našel Panatta nikdar nasprotnikov, ki bi ga lahko resneje ogrožali. Tako je tudi Pietrangeliju spodletelo, saj je gladko zgubil in ni v nobenem setu dosegel več kot pet točk.
Med ženskami pa je naslov italijanske prvakinje osvojila Lea Pericoli, ki je v finalu premagala Evelino Papalejevo.
OLIMPIJSKE IGRE
VARNA, 8. — Predsednik iranskega olimpijskega komiteja je na kongresu v Varni odločno zanikal, da bi Teheran kandidiral za dodelitev in organizacijo olimpijskih iger teta 1980. Princ Golam Reza Pahlevi je poudaril, da bo iranski olimpijski odbor podpiral kandidaturo Moskve, kateri bi nekateri krogi hoteli odvzeti organizacijo iger čez sedem tet.
OBVESTILA
ŠD Sokol obvešča vse igralce košarke in minibasketa, da se bodo pričeli treningi jutri, v sredo, ob 16.30 za miuibasket in ob 18. uri za košarko. Treningi bodo v telovadnici v Nabrežini.
* * *
ŠD Sokol obvešča, da bodo treningi telovadbe za otroke, ki o-biskujejo 1. in 2. razred osnovne šole, v petek od 15. do 16. ure, za otroke 3. in 4. razreda od 16. ure do 17.30, za otroke 5. razreda in srednje šole pa od 17.30 do 19. ure.
# # *
ŠD Sokol obvešča, da se bodo pričeli treningi rekreacijske in predsmučarske telovadbe za odrasle v petek, 12. t.m. ob 21. uri v občinski telovadnici v Nabrežini.
ŠK Kras sporoča, da je tekmovanje v bližanju v okviru 13. SŠI, ki je bilo napovedano za četrtek, 11. t.m., iz tehničnih razlogov prenešeno na kas^ nejši čas. Točen datum bo objavljen v prihodnjih dneh.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIlUIllIlllllllillillllIllllliliiiiii 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
PLANINSKO-ORIENTACIJSKI POHOD V OKVIRU 13. SŠI
KRAS E V NEDELJO V ŠEMPOLAJU ZBRAL NAJMANJ KAZENSKIH TOČK
Presenetljiva Adria na 2. mestu, pred skavti, taborniki. Poletom in drugimi
V nedeljo je bil v šempolaju, v okviru 13. SŠI planinsko-orienta-cijski pohod v organizaciji tabornikov Rodu modrega vala.
Pohoda se je udeležilo 18 ekip in sicer: po pet sta poslali društvi Kras in RMV, po tri Polet in STS (skavti), posamezni ekipi pa Adria in Breg. Skupno se je pohoda udeležilo več kot sto tekmovalcev, že te številke nam kažejo, da je pohod popolnoma uspel.
Proga je bila dolga približno enajst kilometrov in je bila še kar naporna. Potekala pa je v širokem krogu okoli šempolaja in Slivnega. Maksimalni čas pohoda je bil dve uri in četrt, za zamudnike pa so veljate kazenske točke. Po treh urah so bite ekipe diskvalificirane.
Ekipe, ki so imele od štiri do deset tekmovalcev, so začele odhajati ob osmih in pol, v presledku petih minut. Na startu so dobite zemljevid in tekmovalno polo, na kateri so bite naloge, ki so jih morali tekmovalci sprjti reševati. Naloge so bite z orientacijsko in splošno vsebino. Vsekakor pa so silite tekmovalce, da so morali paziti pri vsakem koraku. Največ težav je povzročilo zadnje vprašanje, ki je zahtevalo, naj vsaka ekipa prinese na cilj trdo kuhano jajce.
7. odlično rešenimi nalogami je prvo mesto zasedla peta ekipa
Krasa, ki je prejela samo dvajset kazenskih točk. Pri tej zmagi pa so najbolj botrovali odlični meti na tarčo pri drugi kontroli, s katerimi je prehitela ekipo Adrie. Odlično drugo mesto je dosegla Adria, ki je sicer prvič tekmovala na pohodih. Ta ekipa je najbolje reševala orientacijske naloge. Prejela je 37 kazenskih točk. Tretje in četrto mesto sta dosegli ekipi skavtov, ki so se prvič uradno udeležili pohoda. Peto mesto je dosegel RMV B, šesto pa RMV A. Ta ekipa, katero so sestavljala sama dekleta, se je zelo dobro izkazala. Ekipo so sestavljale Erika Škerl, Jasna Rodošek, Bruna Mahne, Erika Košuta in Ksenija Dobrila.
Na naslednjih mestih si v majhni razdalji sledijo Polet A, Kras A in RMV D. Ostale ekipe sledijo v večji razdalji, saj so prejete več kot sto kazenskih točk. Mnoge ekipe je pokopalo neznanje zadnje kitice «Puntarske», pa tudi nemarno prepisovanje ali celo izpuščanje raznih znakov ali napisov. Polet C pa je bil diskvalificiran, ker je porabil več kot tri ure za pohod.
Lestvica : sledeča:
1. KRAS E
(Milič Marija, Simoneta Zvonko, Zidarič Boris, Zidarič Eda, Blažina Tamara, Kreševič Doric”) 20
2.	Adria
(Ruzzier Fabij, Gombač Ervin, čač Robert, Kapič Adam)
3.	STS (skavti) B
(Pavel Švara, Pavel Čok, Marino Kermac, Vinko
Ozbič, Marko Oblak)	48	
4. STS A	52
5. RMV B	56
6. RMV A	63
7. Polet A	66
8. Kras A	68
9. RMV D	70
10. Kras C	105
11. Kras D	106
12. Polet B	110
13. RMV C	119
14. RMV E	121
15. STS C	156
16. Kras B	169
17. Breg	187
Polet C	diskvalificiran
	Dušan Jelinčič
	
SOMBOR, 8. — V nedeljo se je v Somboru zaključilo deseto balkansko prvenstvo v namiznem tenisu. Jugoslovanska moška ekipa je zmagala že osmič, ženske pa so zasedle ekipno prvo mesto prvič. Moški so se odrezali zelo dobro, saj so se v finale uvrstili s Šu<r-bekom in Karakaševičem.