Stev. 104.
V Ljubljani, torek, 10. maja 192L
^»oitutrni ptetani v foitvM.
Leto L
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— M pol leta K 72-—
Undiifttt |« uprmiitvs « K«. pHirjetl ulici Sin. 6 — Telefon uredil liha it* v. M — Telefon ■= npremKhe stev. 321 ca
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec B 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
Novi izidi občinskih volitev.
Od 313 odbornikov jih Brna SLS 205. Deželna vlada „n»ma poročil0.
Danes priobčujemo nove izide občinah volitev iz 19 občin. V teh 19 občinah
$LS v 14 absolutno večino, v dveh ima £KS absolutno večino, v 3 pa je SLS ena-KomoČna z vsemi nasprotniki. V teh 19 občinah je izvoljenih 313 odbornikov, od ka-jih 205 pripada SLS. Znani so nam °doani glasovi v 14 občinah, v ostalih 5 Pa nam glasovi niso znani. Če seštejemo glasove teh 14 občin, dobimo za SLS 1664 glasov ali 153 odbornikov, za vse natprot-
mke. skupaj pa 110 5 glasov ali 96 mandatov.
Značilno pa je, da deželna vlada že Bkoro 24 ur ne da od sebe nobenih poročil owidih volitev. To kaže, da so gospodje paniokrati na vladi naravnost pobiti nad Zato bi z molkom radi oslabili mogočen vtis teh izidov na slovensko in na celo jugoslovansko javnost.
Toda poskrbeli bomo, da bo ljudstvo P6 vsej državi izvedelo za katastrofalni Pbraz centralistov na Slovenskem.
Naj slede izidi:
OKRAJ KAMNIK.
Dolsko. SLS 81 (8); Kmetska delavska zveza 61 (6), SKS 13 (2).
Mengeš. SLS 88 (5), Neodvisna stranka (SLS) 88 (5), samostojneži 94 (6).
Dol. SLS 122 (10), SKS 77 (6). Doslej liberalna trdnjava.
Ihan. SLS 112 (11), SKS 47 (5).
Mekinje. SLS vseh 16 odbornikov.
Vladi in Hrusti.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Ministrski svet je odločil, da mora imunitetni odbor tskoj sklicati sejo, da odloči o imuniteti Radiča in drugih poslancev njegove stranke. Z ozirom na veliko nerazpoloženje, ki vlada v vladnih krogih proti Radiču, upajo, da to vprašanje ne bo delalo nikakih težkoč in da bo odbor rešil to zadevo v smislu vladne želje, (t. j. da se Radičevim poslancem odvzame imuniteta).
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Govori se, da je ministrski svet »a predlog bana Tom-ljenoviča sklenil, razpustiti zagrebški občinski odbor in staviti pred sodnijo vse one odbornike, ki so o priliki zadnje seje kritizirali delovanje Sv. Pribičeviča in vla-de v Belgradu.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Z ozirom na ponovno demisijo Draškoviča se je politični položaj precej zaostril. Demokrati iščejo primernega naslednika, ki bi ugajal tudi radikalcem.
OKRAJ KRANJ.
Kovor. SLS (a) 5 odbornikov, SLS (b)
5 odbornikov, JSDS 6 odbornikov.
Sv. Ana. Popravljamo izid v toliko, da je socialistična lista le po imenu, odbornikov pa je med izvoljenimi 8 pristašev SLS, kar bodo z javno izjavo potrdili.
Velesovo. SLS 80 (11), napredna lista 33 (5).
Predoslje. SLS 207 (16), združeni nasprotniki 110 (8). SLS napredovala za 11
OKRAJ KOČEVJE. Videm-Dobrepolje, SLS 167 (11), SKS 81 (5).
Fodgora. SLS 121 (12), SKS 36 (4). Kompolje. SLS vseh 16 odbornikov.
OKRAJ NOVO MESTO, Zagradec, SLS 72 (8), SKS 68 (8). Ajdovec. SLS 94 (13), SKS 20 (3). Dvor. SLS 122 (9), združeni nasproti niki 91 (7).
šmarjeta. SLS 173 (11), SKS 197 (13). SLS je od volitev v konstituanto napredovala za 6 glasov, SKS pa nazadovala za
18	glasov.
OKRAJ RADOVLJICA. Ovsiše-Podnart. Združene stranke 94 glasov, stranka malih posestnikov 86 glasov. Med izvoljenimi je 10 odbornikov SLS,
6 jih pripada drugim strankam.
Lancovo. SLS 64 (8), napredna kmetsko del. zveza 66 (8),
OKRAJ ČRNOMELJ.
Petrova vas. SLS 47 (8), SKS 17 (2). Radoviča. SLS 46 (7). SKS 55 (9).
Jugosiouanshe čete pred SuSahmn.
ZEMLJORADNIKI PROTI VLADI.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Med zemljo-radniškimi poslanci vlada veliko nerazpoloženje proti vladi, ki se je še povečalo po napadu na njihova poslanca Laziča in Fra-niča v Drnišu, za kateri napad je odgovorna vlada. Več kot gotovo je, da bo večina kluba glasovala proti vladi.
IT ALI JANŠKO-JU GOSLO VANSK A POGAJANJA.
LDU Split, 9. maja. (ZNU) V Rimu se nadaljujejo pogajanja, katerih se sedaj za Italijane udeležuje dr. Krekich, za Jugoslovane pa Metličič. Iz Zadra se javlja, da se bo nadaljnja evakuacija izvršila med 15. in 20. majem, vendar uradnega potrdila
o	tem še ni.
HADŽIČ — VOJNI MINISTER?
LDU Belgrad, 9. maja. (ZNU) Za sedaj je najverjetneje, da bo imenovan za vojnega ministra komandant IV. armije general Hadžič. Ako bi se ta kombinacija uresničila, bi se njegovo mesto v Zagrebu ne spopolnilo takoj.
LDU Bakar, 9. maja. (ZNU) Danes se ob 13. uri prevzele naše čete od italijanskih zasedbenih čet vse okoliške kraje okoli Sušaka in se približale mestu. Demarkacijska črta se je prestavila na črto Martinšica—Sv. Ana—Orehovica. Nase čete še niso vkorakale v mesto Sušak, ker še ni rešeno vprašanje Baroša in Delte. V in-
formiranih krogih se splošno smatra, da bodo naše čete dne 12. t. m. vkorakale na Sušak. Povsod, kamor so prišle naše čete, vlada veliko navdušenje, s hrepenenjem pa se pričakuje prihod naših čet na Sušak. Kakor se javlja z Reke, vlada med Rečani obeh narodnosti morda še večje navdušenje, kakor na Sušaku samem.
Boji n Sluill se nadaljujejo.
LDU Varšava, 9. maja. (Brezžično) Prebivalstvo Varšave je včeraj priredilo velike manifestacije. Demonstriralo je za rešitev gorenješlezijskega vprašanja v smislu določb mirovne pogodbe. Odposlanstvo je ministrskemu predsedniku izročilo sklep, v katerem se poživlja vlada, naj podpira prizadevanje gorenješlezijskih vstašev.
LDU Berlin, 9. maja. (Dun. KU) Na-pram odgovoru francoske vlade na nemško noto glede Gornje Šlezije ugotavlja Wolf-fov urad, da noben nemški urad in noben časnik pred 1. majem ni objavil poročila, kakršnega je priobčila dne 1. maja >Ober-schlesische Grenzzeitung«. Nadalje ugotavlja, da se položaj v Gorenji Šleziji žal ni izboljšal in da narašča razburjenje pre-
bivalstva čimdalje bolj, ker medzaveznt-ška komisija doslej s svojimi sredstvi ni mogla vzpostaviti zakonitega stanja.
LDU Opole, 9. maja. (Wollf.) Položaj v pokrajinah, kjer je izbruhnil upor, se mora po vesteh, dospelih do 9. maja zvečer, še vedno smatrati kot izredno resen. Davi se ie v Opolah pripetil obžalovanja vreden dogodek. Razburjena množica je napadla Poljaka, ki ga je aretirala glasovalna policija. Ko je poklical francosko patrolo na pomoč, so Francozi meni nič tebi nič ustrelili v množico. Ustreljen je vojni invalid, tri osebe so bile težko ranjene. Poveljujoči general v Opolah je zato na prošnjo nemškega prebivalstva prepovedal stražam, da bi streljale, ako niso dejansko napadene.
HeHiflMs.
Belgrad, 9, maja. V današnji sep je kot prvi govornik nastopil zemijoradnik G. Stankovač. Opisal je težnje in težave kmetov, ki danes še vedno nimajo niti potrebnega poljskega orodja. Prišel pa bo čas, ko se bodo kmetje združili in zaklicali: Doli z diktaturo uradništva in policije! Govornik pravi, da je vlada nalašč sprejela v poslovnik famozno prisego in kršila suverenost konstituante, samo da bi izključila iz konstituante Radiča in Proti-ča. Vladna ustava ni delo sporazuma in je tudi stvarno slaba. Glasoval bo zanjo le, ako vlada pristane na izprerpembo posameznih članov. — Za Stankovičem je govorilo par demokratov, vsi seveda za centralistično ustavo. Popoldne je med drugimi govoril bunjevski poslanec Ivan Eve-t o v i č , ki je osvetlil politiko v Vojvodini in pokazal, kako se ne dela za ujedinjenje.
V	36 letih svojega političnega življenja ni nikdar prišel v nasprotje z oblastmi, pač pa je to doživel sedaj v Jugoslaviji. Odločno je zavrnil trditev, da bi duhovščina netila med ljudstvom nerazpoloženje. Vse svoje življenje je delal za prijateljske vezi med Hrvati in Srbi, a belgrajska politika sedaj te vezi razdira. Izreka se za ustavni načrt Jugoslovanskega kluba. — Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Dominik M a z-zi dokazuje praktično neizvedljivost centralizma. Možen je pa sporazum med vladnim ustavnim načrtom in načrtom Jugoslo-
vanskega kluba, v kolikor gre za obseg pokrajin. Žigosa kancelparagraf in zahteva, da se vrže iz ustave. Govorilo je ie nekaj demokratov in zemijoradnik Markovič. Splošno je bilo v konstituanti malo življenja in večina prijavljenih govornikov sploh ni bilo navzočih,
NEMIRI NA ANGLNSKEM,
LDU London, 9. maja. (Wolff.) Kakor poročajo listi, so bili v taborišču Alders-hotu v soboto zvečer izgredi. Množica 500 ljudi, med njimi večinoma pijani rezervisti, je razbila šipe in oplenila 20 do 30 trgovin v mestu. Škode je ned 100X100 funtov. Pri pretepu je bilo ranjenih več vojakov in redarjev.
BOLGARSKA ŽIVINA ZA JUGOSLAVIJO.
LDU Belgrad, 9. maja. (ZNU) Prva pošiljatev goveje živine, ki nam jo ima izročiti Bolgarija po mirovni pogodbi, je z«, čela prihajati na odkazana mesta ob naši meji. Javna dražba vseh vrst živine se bo vršila v Zaječaru, Nišu, Pirotu in Kuma-novu.
Volilne o obrtno sodišče.
»Uradni list«
I	prinaša odredbo
štev. 50 z dne 10. maja oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, s katero se raepisu-
E. Bulwer:
73
Poslednji dnevi v Pompejih.
Ker je vsak svečenik spal več noči zapored v sobanah svetišča, Apridova služba Se ni bila pri kraju, in ko je vstal iz postelje, se oblekel kakor po navadi v svoja oblačila in zapustil ozko sobo, se je znašel pred oltarji svetišča.
Izmučen vsled poslednjih razburjenj je spal daleč v dopoldan in navpično stoječe solnce je že razlivalo pripekajoče žarke po svetem kraju.
>Salve, Apecid!« je dejal nek glas, če-gar naravno ostrost je dolga umetna vaja iZpremenila v malone neprijetno mehkobo. »Pozno si danes vstal; ali se ti je boginja razkrila v prikaznih?«'
»Da bi mogla razkriti svojo pravo podobo ljudstvu, Kalen, kako brez kadila bi bili ti oltarji!«
»To,< je odvrnil Kalen, »utegne mogoče biti res, ampak božanstvo je že tako pametno, da ne občuje z nikomur drugim kakor s svečeniki.«
»A lahko pride čas, ko bo razkrinkana brez njenega dovoljenja.«
>Ni tako verjetno, zmagoslavna je že heštevilna stoletja. Ono pa, kar že tako dolgo prenaša preizkušnjo časa, izredka podleže hlepenju po novotarijah. Ampak
čuj me, mladi brat, tako govorjenje je nepremišljeno.«
»Toda ni na tebi, da mu narediš komu,« je odvrnil Apecid ponosno.
'Tabo razvneto — vendar se nočem s teboj pričkati. Ti, Apecid, ali te ni Egipčan prepričal, kako potrebno je, da bivamo v edinosti skupaj? Ali te ni prepričal, kako pametno je varati ljudstvo, da sami živimo? Ako te ni, brat, potem ni oni veliki čarovnik, kakršen je na glasu.«
, »Torej si tudi ti bil deležen njegovih naukov?« je rekel Apecid z zamolkiim nasmehom.
>Sem, ampak bil sem jih manj potreben kakor ti. Narava me je itak že obdarila z ljubeznijo do veselja in poželjenjem po dobičku in moči. Dolga je pot, ki vodi sladostrastneža v strogo življenje, ampak samo en korak je od prijetnega greha do vernega licemerstva. Varuj se pred maščevanjem boginje, če se kratkost tega koraka razkrije.«
»Ti pa se varuj pred tisto uro, ko se grobnica razdere in gnjiloba razkrije,« je odvrnil Apecid slovesno. »Vale.«
S	temi besedami je prepustil flamina njegovim mislim. Ko se je oddaljil nekoliko korakov od svetišča, se je obrnil, da se ozre. Kalen je že izginil v vstopni sobi svečenikov, kajti približala se je ura jedi, ki so ji rekli ^ prandium in ki odgovarja glede časa našemu zajtrku. Svitlo se je svetilo belo, lično svetišče na solneu. Na
oltarjih se je dvigalo kadilo in so cvetele kite cvetja. Dolgo in zamišljeno je svečenik zrl na cel prizor — bilo je poslednji-krat, da ga je videl.
Nato se je zopet obrnil in je počasi nadaljeval svojo pot proti Jonini hiši — kajti predno se je morebiti raztrgala zadnja vez, ki jih je družila, predno se je podal v negotovo nevarnost naslednjega dne, je želel videti svojo zadnjo sorodnico, svojo najdražjo in najprvo prijateljico.
Dospel je do njene hiše in jo našel na vrtu skupaj z Nidijo.
Kaj prijazno od tebe, Apecid lc je rekla Jona radostno! »kako željno sem te že želela videti! Koliko hvalo sem ti dolžna! Kako neotesan si bil, da mi nisi odgovoril niti na eno mojih pisem — da nisi hotel priti semkaj, da bi prejel izraze moje zahvale! O, pomagal si rešiti svojo sestro pred sramoto. Kaj, kaj ti more reči, da se ti zahvali, da si slednjič vendar enkrat prišel!«
»Predraga moja Jona, nobene hvale ml nisi dolžna, zakaj tvoja stvar je bila moja stvar; ne govorimo o tej stvari, ne vračajmo se k tistemu brezbožnemu človeku — kako zoprn je nama obema! Morda bom kmalu imel priliko pokazati svetu pravo naravo njegove namišljene modrosti in licemerske strogosti. Ampak sediva, sestra, utrujen sem od solnčne vročine; sediva tjekajle v senco in si bodiva Še za malo časa, kar. eva si bila.,«
Prijazen je bil kraj, kjer sta brat in sestra poslednjikrat na tem svetu sedela skupaj. Nad njima se je dvigala košata pla lana, naokrog je rastel zimzelen in cist. pred njima je bil živ vodomet, pod seboj sta imela zeleno trato, po travi se je tupa-tam pokazala eikada, ki je bila nekoč toii priljubljena v Atenah, metulj, prekrasna pripodoba duše, je plaval nad solnčnimi cvetlicami, sam kakor krilata cvetka — tak je bil oni kraj. Še dandanes lahko stopaš po njem, samo vrta ni več, stebri sc razbiti in vodomet ne meče več vode v zrak.
Sedla sta, Nidija pa je, vesela, da je mogla biti sama, odšla na drugi konec vrta vrta.
Jona, sestra moja,« je rekel mladi spreobrnjenec, »položi svojo hladno roke na moje čelo. Govori tudi z menoj, ker tvoj mili glas je kakor rahla sapica, ki nosi svežost in godbo. Govori, samo ne blagoslovi me! Ne spregovori niti ene takih besedi, ki smo se jih kot otroci učili smatrati svetim!«
»Oj, kaj pa naj potem govorim? Nas jezik nagnjenja je tako prepleten z besedami bogočastja, da besede oledene in postanejo vsakdanje, če preženem iz njih vsako omembo naših bogov.«
»Naših bogov!« je zamrmral Apecid in se zdrznil; »ti že omalovažuješ mojo
^rag	 ‘»Novi	Cas«,	dne	10.	maja
fejo volitve za prisednike in namestnike obrtnega sodišča v Ljubljani in za obrtne prisednike vzklicnega sodišča v vseh štirih volivnih skupinah. Volitve se bodo vršile drugo polovico meseca junija 1921 in se bo natančnejši čas pozneje razglasil.
Za velike obrate je smatrati ona podjetja, glede katerih je bilo predpisano na leto občne pridobnine več nego 800 kron. Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, se štejejo k velikim obratom.
Delojemalci, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč, so:
1. Osebe, ki so v podjetjih, spadajočih pod obrtni red, razen v trgovskih obratih, •nastavljene pretežno za opravljanje višjih trgovskih opravil, torej posebno tvorniški ravnatelji, prokuristi, trgovski pooblaščenci, poslovodje, knjigovodje, blagajniki, potniki, korespondenti in enaki;
2. osebe, ki so v podjetjih, spadajočih pod obrtni red, s trgovskimi obrati vred, nastavljene za višja netrgovska opravila, če niso že v smislu § 5., lit. a, zakona z dne 27. novembra 18%, drž. zak. št. 218, kakor a, pr. delovodje ali preddelavci, podrejene obrtnemu sodišču, torej posebno obratni vodje, inženjerji, kemiki, risarji in enaki.
Voliti je v prvi skupini velikih obratov, razen trgovskih obratov:
8 prisednikov iz volivnega razreda podjetnikov;
8 prisednikov iz volivnega razreda delavcev;
4 namestnike iz volivnega razreda podjetnikov;
4 namestnike iz volivnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje
7	prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razreda podjetnikov in
1' prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razreda delavcev.
V drugi skupini vseh malih obratov, t*zen trgovinskih obratov:
10 prisednikov iz volivnega razreda podjetnikov;
10 prisednikov iz volivnega razreda delavcev;
6	namestnikov iz volivnega razreda podjetnikov;
6	namestnikov	iz	volivnega	razreda
delavcev za obrtno sodišče; dalje
3 prisednika vzklicnega sodišča iz vo-1jvnega»razreda podjetnikov in
1 prisednika vzklicnega sodišča iz vo-Trvnega razreda delavcev.
.V tretji skupini vseh trgovinskih obratov:
19	prisednikov	iz	volivnega	razreda
podjetnikov;
i7,	prisednikov	iz	volivnega	razreda
delavcev;
4	namestnike	iz	volivnega	razreda
podjetnikov;
4 namestnike iz volivnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz votivnega razreda podjetnikov in
1 prisednika vzklicnega sodišča iz votivnega razreda delavcev.
V četrti skupini delodajalcev in delojemalcev, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč po § 41. zakona z dne 16. januarja 1910, drž. zak. št, 20:
2 prisednika iz volivnega razreda delodajalcev;
2 prisednika iz volivnega razreda delojemalcev;
2 namestnika iz volivnega razreda delodajalcev;
2	namestnika iz volivnega razreda delojemalcev za obrtno sodišče, dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delodajalcev in
1	prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delojemalcev.
Imetniki (namestniki .poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se pozivljejo, naj tekom treh tednov po objavi tega razglasa v Uradnem listu pismeno naznanijo občinskemu predstojniku stajališča svojega obrata podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov obeh volilnih razredov.
Javne trgovske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje'volilne pravice, eno ali k večjemu dve osebi, ki zanje oddado glasovnice.
Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani, tekom omenjenega roka sestaviti in poslati občinskemu predstojniku stajališča obrata popoln seznamek moških in ženskih delavcev, na dan objave v Uradnem listu zaposlenih v njih obratu, ki so izpolnili 20. leto, bivajo Že najmanj eno leto v tuze ■ n in p« pripadajo stanu učencev.
»Ti imeniki morajo obsezati ti Selavce, ki delajo za obrat proti	.
bsvun obratovališča.
Uradna doba prisednikov in namestnikov, ki se na novo izvolijo za štiri leta, «e kooea-dneU avgusta 1925L
tfolitični dogodki.
-f Ptujski Župan. Za ptujskega župana je bil z glasovi narodnih socialistov izvoljen socialdemokrat Tomaž Lozinšek. Liberalec demokrat advokat dr. Senčar je propadel. Vsled tega je v taboru JDS huda jeza. Deželna vlada je baje volitev razveljavila. Ker niso liberalci nič dosegli pri volitvah, hočejo rabiti silo. Zato so vložili proti volitvam, ki so jih sami vodili, rekur-ze. Tako je vložen rekurz proti volitvam v Mariboru in v Ljubljani. S tem hočejo preprečiti volitev opozicionalnih županov. To je sicer nasilje, ki pa se bo maščevalo nad njimi samimi. Zato le nadaljujte gospodje policajdemokrati. Ljudstvo vas itak nikjer več ne mara.
4- Obsodbe vredna brezobzirnost.
Kakor naša centralna uprava brezobzirno postopa nasproti žepom najširših slojev, presega že vse meje, Pred kratkim je brez vsake prejšnje napovedi z enim mahom odpravila in razveljavila prejšnje znamke in tako marsikomu povzročila občutno škodo. Sedaj je pa na istotak nerazumljiv način čisto iznenada zavrgla avstro-ogrski drobiž in odklonila vsako nadaljno sprejemanje tega drobiža. Kdaj pa je bil razpisan določen rok za zamenjavo? Ali so birokratični mogotci pomislili, da je drobiž večinoma v rokah malih ljudi in kako občuten udarec je za malega človeka, ako izgubi tudi le deset kron? Ali si jugoslov. država res ne zna drugače pomagati kakor na tak brezobziren način nasproti žepom širokih slojev? Kadar bankokratom, izvozničarjem, veletrgovcem in drugim bogatim špekulantom preti kaka izguba, je sedanja bankokratska vlada takoj na mestu, da jim pomaga iz zagate, čeprav na škod održave same in roiljonov revnih ljudi. Za splošne interese nikdar ne pokaže najmanjšega smisla, nobene obzirnosti. Kakor zbesnel vol po vrtu, tako mandra centralizem po interesih širokih slojev prebivalstva. Potem se pa čudijo nad raržnjo, ki se poraja proti takim brezobzirnim maniram centralistične uprave in izdajajo bi-riške fermane, da bi jo zatrli. Ti ljudje morajo biti dejansko popolnoma slepi. Drugače bi morali vedeti, da se zlasti v pokrajinah, ki so bile vajene dobre, evropske uprave, ne sme vladati slabo, turško. Pa kaj bi govorili gluhim ušesom in opozarjali slepce na barve. Tu bo prodrl le gro-meči glas celokupnega ljudstva, govorečega z volivno kroglico v roki.
-j- »Sokol« rovari? Kakor poročajo demokratska glasila, je Jugoslovanska sokolska zveza v Ljubljani na predlog delegata zagrebške župe sklenila, da se imenuj naša država Jugoslavija, Ta sklep je starešinstvo JSZ poslalo konštituanti, Ker so demokratski poslanci v ustavnem odbora ime Jugoslavija na ljubo strankarskim interesom že izdali in pristali na Eshaezi-jo, je jasno, da Sokoli z gornjim svojim sklepom enostavno rovarijo. Ako bi kaj takega sklenila Orlovska zveza, bi demokrati poklicali na pomoč državnega pravd-nika, češ, da klerikalci rujejo preti državi, Narproti Sokolu — svoji zadnji ljudski trdnjavi, delajo kislo-sladek obraz in priobčujejo sklep v kratki notici kot »soglasno izraženo zahtevo jugoslovanskega sokolstva«. Ali bodo demokratski politiki, ki so Sokoli, izvajali iz tega sklepa kake posledice?	'
-f Sijajna zmaga avtonomistov na Ježici pri Ljubljani. Pri volitvih v občinski odbor so dobili pristaši avtonomizma 12 mandatov, pristaši centralizma samo štiri mandate. In sicer je dobila lista SLS 144 glasov ali 6 odbornikov, lista SKS 78 glasov ali 4 odbornike, združena delavska lista z naslovom >Kmetska delavska zveza,: 112 glasov ali 6 mandatov. Z ozirom na izid volitev je zanimivo to, da vas Kleče, ki plača največ zemljiškega davka in ki šteje največ pristašev v SKS, ni dobila zastopnika v občinskem odboru. Zahvaliti se ima za to v prvi vrsti krajevnemu odboru SKS, kateri je vodil sestavo liste, ki je pa mislil samo, da pride v prvi vrsti sam na vrsto, za drugo se pa ni brigal. Nadalje je vredno, da se zabeleži tudi to, da izmed 4 izvoljenih kandidatov samostojne stranke pripadata kar 2 k gostilniškemu stanu. Volitev se je udeležilo mnogo manj volivnih upravičencev, nego pri zadnjih volitvah v konstituanto. Volitve so se vršile popolnoma mirno.
jDnevni dogodki
— Železniški promet s Prekmurjem.
Dopisni urad deželne vlade javlja: Od 6. do 10, t. m. so se vršile v Celovcu konference med zastopniki naše kraljevine in I avstrijske republike za podrobno ureditev j železniškega prometa med obema državama, Pri tej priliki se je ugodno uredilo tudi za okraj Ljutomer in za Prekmurje posebno važno vprašanje tranzitnega pomena za osebe in blago na progi Ljutomer —Radgona—Spil je—Maribor. Ako vladi odobrita dogovor, sc otvori omenjeni br°* — s t. iuniičm.
— Nabave tovornih listov. Ravnateljstvo južne železnice objavlja: Ker si stranke niso na jasnem glede nabave tovornih listov, razglašamo, da imajo postaje južne železnice dovolj veliko zalogo tovornih listov, katere lahko naroče pri gospodih postajnih načelnikih v poljubni množini.
— Vse židovsko. V Osjeku sta prešla še zadnja dva hotela v židovske roke: Hotel >Central« je kupil restavrator na gornjegrajskem kolodvoru Žid Geza Šalamon, polovico hotela >Royak pa lastnik hotela >Grande< žid J. Weingruber. Kdor potuje v Osjek, naj ne pozabi vzeti s seboj Za-cherlin!
—- Trbovlje. Našemu liberalnemu pevskemu društvu »Zvon« je primanjkovalo že dalj časa pevcev. Da si pomagajo naši purgarji iz te zagate, so poslali enega svojih elegantnih gospodov — opremljenega seveda s svetlolikanim ovratnikom in manšeti — snubit pevce. Ker jih pa v svojih redkih vrstah nimajo, šli so — čuite in strmite — med delavce! Ganjeni vsled milih prošenj so se naši socialisti vabilu odzvali, čuteč se z obiskom tega elegana vsekakor zelo počaščene, Z združenimi močmi upajo dvigniti to liberalno institucijo do nekdanjega ugleda. Ne zdelo bi se nam to čudno, če ne bi ravno ti sodrugi poudarjali vedno razredno zavest s tako vehementno gesto. Kje je doslednost, cenjeni sodrugi, ki jo imate vdno v srcu — pardon — na jeziku? Ali predvideva to moderno slugarenje socialistov našim bur-žujem reformirana socialistična taktika g. Kristana Toneta? Pač ni čuda, če obračajo zavedni rudarji hrbet tem žalostnim junakom. Kje je zdaj paktiranje — ali med »klerikalci« in komunisti — ali med socialisti in policajdemokrati? — Gospodje sodrugi, pričakujemo odgovora!   Janez Gajžla,
— Gozdarske direkcije. Ministrstvo za šume in rude pripravlja uredbo o organizaciji celokupne gozdarske stroke. V kraljevini se namerava ustanoviti 12 oblastnih direkcij. Pripravlja se tudi uredba za izenačenje plač vseh gozdarskih nameščencev v državi,
— Šolske vesti. Prosvetno ministrstvo je izdalo vsem šolskim nadzornikom na-redbo, da poskrbijo za to, da se bodo v času šolskih počitnic izvršile potrebne poprave na ljudskih šolah. — Šolski nadzorniki bodo dobivali doklade za potovanja na novi podlagi, ne kakor dosedaj, vsi enako, temveč po terenu in razmerah, kjer bodo potovali, — Glavni prosvetni svet
ministrstva prosvete je začel pretresati vprašanje o načrtu zakona za srednje -šou^ ki bo veljal za vso državo,
— Posnemanja vredno. Severnočeška avtomobilska zveza je izdala na vse svoje člane poziv, naj se najvestnejše drže vseh voznih predpisov in vrhu tega izvajajo največjo obzirnost nasproti neavtomobilistič-nemu občinstvu. Po naseljenih krajih naj se pazi, da se ne dviga prah, da se ne škropi z blatom, v zaprtih krajih naj se ne odpira zaklop za izpuh. Potem, pravi poziv, bodo sovražna dejanja proti avtomobilom ob sebi prenehala. Te opomine naj si vzamejo k srcu tudi jugoslovanski avtomobilisti, ki mislijo, da so vse ceste le zaradi njih tu.
— Gibanje italijanskih državnih uradnikov. Uradniki italijanske centralne in pokrajinske uprave so začeli veliko gibanje, da izvojujejo zase iste izboljšave, ki jih je parlament v zadnjem zasedanju priznal drugim kategorijam. Uradniki ne delajo in samo zborujejo. Štiri ministrstva v Rimu so sploh zaprli, na ostalih se pa vrše viharni shodi. Vlada opozarja uradništvo, naj počaka, da se snide novi parlament, kateremu bo takoj predložila načrte za ureditev uradniških vprašanj. Giolitti je nasproten vsakemu popuščanju od tega stališča.
— Tatvine na deželi. Vlomljeno je bilo v kočo Marije Kadunc v Pcnovi vasi. Tatovi so odnesli raznega blaga v vrednosti 6751 K. — Mariji činkole v Šmarju so napravili tatovi škode za 600 kron. — 80 let stari kočarici Mariji Žlemberger v Primskovem pri Litiji je bilo ukradeno 5732 kron denarja. — Hrast je bil posekan in odpeljan iz gozda Birs pri Vodicah na škodo posestnice Ivane Šporn iz Vodic.
ljubljanski dogodki.
Ij Nedeljska prireditev Dijaškega orlovskega okrožja je dosegla nepričakovan uspeh v celotnem nastopu. Že popoldanski skupen sprevod od Ljudskega doma po mestu na Rakovnik je precejšnji del Ljubljane razveselil, precejšnji pa — vznemiril. Na Rakovniku so mladi junaki ob napolnjenem dvorišču precizno izvajali točke obilnega programa. Govora, ki sta poudarjala misel soc. krščanstva, krepkega dela in neustrašenega boja proti komurkoli — sta zaključila vrlo prireditev. Proti večera se je mlada četa z godbo vrnila v mesto, kjer se je pred »Evropo« ljubljanski odsek poslovil od bratov iz Št. Vida. Občinstvo l nato po mestu spremljalo sprevod, ki si
je nadel obliko manifestacije za orlovsko misel in za misel krščanskih dijaških organizacij.
lj Sprejem slovenskih ujetnikov ▼ Ljubljani. Od dopisnega urada deželne vlade smo prejeli: »Poverjeništvo za soc. skrb objavlja: Z ozirom na notico »Novega Časa« o sprejemu vračajočih se ujetnikov iz Rusije, ugotavlja poverjeništvo za soc. skrbstvo, da se je navzlic železniški stavki v Italiji na njegovo intervencijo omogočil transport ujetnikov iz Trsta v relativno jako kratkem času. Vladni svetnik Dermasba je dobil od poverjeništva za soc. skrb uradni nalog, da tudi v tem primeru
—	kakor dosedaj v vseh enakih primerih —- ukrene vse potrebno, da se bedno sta« nje vračajočih se kar najbolj omili in omogoči nadaljevanje njihove vožnje kar najhitreje. To nalogo je načelnik oddelka za javno pomoč v polni meri izvršil s skromnimi sredstvi, katere je poverjeništvo začasno krilo iz kredita, določenega za tu-ka šnje siromake. Ujetniki so dobili tudi toplo in zadostno kosilo. Poverjeništvo pa, žal, ni bilo v položaju, da bi oskrbelo transportu, ki je štel nad 500 ljudi, novo obleko in novo obutev. Skoro vsi ruski ujetniki zadnjega transporta so nadaljevali svoje potovanje na jug preko območja dež. vlade za Slovenijo.« Samoposebi je umljivo, da je deželna vlada nekaj morala storiti za uboge vračajoče se ujetnike. Poskrbela je, da so prišli iz Trsta v Ljubljano, da so dobili toplo kosilo in da so se drugi dan odpeljali naprej. Toda obsojali smo sprejem, ki so ga bili ti reveži deležni, ko so prišli v svojo domovino. Dru-ž°d sprejemajo ujetnike najvišji funkcionarji države, dele jim okrepčila, cigarete, sprejemajo jih kot brate. Pri nas pa so reveži bili sprejeti kot berači. Kje so bile mm -te*	ljubljanske	narodne	dame?
Nikjer nič. Le miloščina, obstoječa iz toplega kosila, nabavljena iz fonda za berače! To je bilo vse. Brez tople in prisrčne besede in prijaznega pozdrava. Gospodje sami dobro vedo, da eno kosilce še ni dovolj za sprejem revežev, ki so po šest let pogrešali svojo domovino. To smo hoteli žigosati, kar se ni storilo za nje, ne tisto malo, kar se je storilo.
lj Ne stekel, ampak nevaren. Ljubljančanom bo še v spominu razburljivi dogodek s »steklim« človekom v Šolskem drevoredu. Ta »stekli« človek ni bil nihče drug, nego nevarni vlomilec in zločinec Ivan Maršič, pristojen v občino Marezige P** Kopru v Istri. Maršič ima na vesti več težkih zločinov in je julija lani pobegnil iz zaporov deželnega sodišča v Trstu. — Maršič boleha, kakor je dognala ždžhvni-ška preiskava, na katatoniji. Žal, da so naše oblasti prepozno zvedele, kak plen imajo v »steklem« človeku. Maršič je namreč porabil prvo priliko, da je iz norišnice na Studencu pobegnil.
lj Nesrečni pomarančni olupki. Pišejo nam.- Samo letos sem bil priča trem slučajem, ko se je ljudem na javnih hodnikih’ izpodrsnilo, ker so stopili na pomarančni olupek. V dveh slučajih sta se prizadeti osebi ujeli v zadnjem trenotku in nista padli, v tretjem pa je starejši gospod telebnil na tla. K sreči se ni poškodoval in je odnesel samo strah in umazano obleko, a kako lahko bi si bil zlomil nogo ali se drugače težko poškodoval. Že večkrat so se v naši javnosti dvigale pritožbe proti nevarnim pomorančnim olupkom na javnih hodnikih, a še vedno je dovolj nemarnih ljudj, ki se ne brigajo za nesrečo bližnjika in mečejo pomorančne olupke po ulicah, kamor pač prileti. Za take brezobzirne ljudi bi bile pač na mestu stroge policijske kazni. Kdor že misli, da ne more strpeti do doma ali do kakega počivališča, in mora jesta pomaranče na ulici, naj vsaj olupke spravi v papir ali jih vrže v kak kot, da ne bodo v nevarnost pasantom.
lj Kolo je bilo ukradeno 7. t. m. t dvorišča Eskomptne banke posestniku Janezu Pupniku iz Gor, Logatca. Kolo je zelo obrabljeno in črno pleskano,
J(aša društva.
d Zveza trgov, in priv. nameščencev.
Seja Zveze trgov, in priv, nameščencev se vrši dne 12. t. m., t. j. v četrtek ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih, Stari trg št. 2. Prosim obilne udeležbe. —-Tajnik.
d Šentpeterski Orel v Ljubljani sklicuje za v sredo ob tričetrt na osem fantovski večer. Ker je nujno in važno, da se istega vsi udeleže, prosim polnoštevilne udeležbe. — Potem je seja.
d Retorični odsek »Razora« zaključuje danes ob 7. zvečer v posvetovalnici Jugoslov, tiskarne redne tedenske sestanke, ki jin je v drugem (semestru vodil dr. Mih, Opeka. Zaključnega predavanja naj se udeleže vsi člani, da se tako svojemu voditelju zahvalijo. Vabljeni tudi akademiki.
d Astronomični odsek »Razora« bo sestanke nadaljeval, dokler ne konča vod. kan. Sušnik s tvarino. Jutrišnji — v sredo, dne 11. maja •— sestanek se prične točno ob 4. popoldne v posvetovalnici Jugoslov, tiskarne.
Odgovorni urednik Anton MartaCsk.
Izdala konzorcij »Novega časa«.
•Tlaka Jugoslovanska tiskarne s Ljabiftud.