leto LXV1 PoStnlna plačana ▼ gotovfnl. t ETuBTJanT, v petetc, flne 18. novemBra 1938 Stev. 266 Cena 1.50 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b. Kralj Karel v Londona ^ Londonske »Times«, ki veljajo za poluradno glasilo angleške vlade, 6e takole izražajo o obisku romunskega kralja Karla in prestolonaslednika Mihaela pri anoleški kraljevski dvojici: »Kralj Karel prihaja v Anglijo v trenutku, ko on in njegovi sovladarji na jugovzhodu Evrope stojijo pred važnimi odločitvami.« Nikdo ne bo odrekal potovanju romunskega kralja v Anglijo vljudnostnega pomena, saj sta obe vladarski družini med seboj krvno povezani in je angleški kralj Jurij VI. takoj potem, ko je zasedel prestol, izrazil željo, naj ga kralj Karel obišče, da bi na ta način prišlo do izraza prijateljsko spoštovanje, ki ga gojita oba naroda drug do drugega. Toda glavni poudarek tega vladarskega obiska, ki je moral biti že dvakrat preložen zaradi notranjepolitičnih dogodkov v Romuniji, je brez dvoma na političnem polju. V tem nas potrjujejo ne samo razlage poluradnega tiska Anglije, Nemčije, Francije in Italije, ampak tudi dejstvo, da spremlja kralja Karla njegov zunanji minister Petrescu Comnen z mogočnim štabom diplomatskih in gospodarskih izvedencev. Na vprašanje pa, katerim političnim namenom služi ta brez dvoma izredno pomembni vladarski obisk, je težje odgovoriti. Pogledati bo treba nanj v svitu zadnjih srednjeevropskih dogodkih, ki so obogatili Nemčijo za 12 milijonov prebivalcev in potisnili njene meje daleč v osrčje podonavske Evrope, a so tudi vsaj za nekaj časa iz nje izločili vpliv zapadnih velesil. S tako označene razgledne točke pa bo tieba potem presojati položaj Romunije, ki se je kar čez noč znašla pred nujnostjo, da ee prilagodi novim razmeram tako, da njena politična neodvisnost ne bi trpela. Ogledati pa si je treba tudi položaj Velike Britanije, o kateri nikdo ne more trditi, da se je za vselej odrekla vsaki samostojni politiki v vzhodni Evropi, temveč je bolj verjetno, da bo čimprej poskušala osvojiti si nazaj nekatere postojanke, ki so za njeno politiko ravnotežja na vzhodu in jugovzhodu neobhodno potrebne. To bi bil tudi trojni okvir, v katerega bomo morali položiti romunski vladarski obisk v Londonu, če nam je na tem, da ga pravilno ocenimo in mu odmerimo pravi pomen v sklopu sedanjih zunanjepolitičnih premikanj v evropski in tudi v svetovni politiki. Srednjeevropski dogodki — priključitev Avstrije in razdelitev Češkoslovaške — so imeli za posledico, da so v vzhodnem delu Evrope ukinili ravnotežje med velesilami. Nemčija se je tamkaj politično uveljavila kot vodilna velesila in ni nič čudnega, če si zdaj še prizadeva, da si politično postojanko utrdi z gospodarskim vplivom. Nemčija svojih načrtov ne prikriva. Njen gospodarski minister dr. Funk je bil zelo iskren in odkrit, ko je po svojem krožnem potovanju pp jugovzhodu razodeval veličastno zamisel o Veliki Nemčiji z 80 milijoni prebivalcev, ki bi vzdolž Donave in na jugovzhodu imela na razpolago ogromno gospodarsko zaledje, ki bi lahko vse svoje pridelke prodalo Nemčiji in od nje sprejemalo vse, kar potrebuje na industrijskih izdelkih. Za zapadni velesili, Francijo in Anglijo, je prišel zdaj trenutek, da se odločita, če naj Nemčiji pustita svoboden razmah v nakazanem pravcu in s tem tudi seveda vnaprej sprejmeta vse politične posledice takšnega razvoja, ali pa da na kakšen način le poskusita postaviti na pot nemškemu razmahu ovire, ki bi razvoj zadrževale in ga morda sčasoma celo zaustavile. Prvo stališče ima pri velesilah svoje zagovornike, ki pravijo, da bi bilo najbolj modro obrniti Evropi hrbet in se brigati le za lastne kolonije. Toda takih je sorazmerno malo v primeru z onimi, ki so mnenja, da bi razmah nemške politične in gospodarske moči proti vzhodu imel v bližnji bodočnosti neugodne posledice tudi za ravnotežje in za varnost na za-padu Evrope. Zadnji zunanjepolitični razvoji zares tudi kažejo, da se velesile vzhodu in jugovzhodu ne bodo odpovedale, ker se jima v lastnem interesu odpovedati ne morejo in ne 6niejo. Kaj naj potemtakem storijo? Izbera sredstev tej nujnosti odgovarjajoče zunanje politike ni velika in se gotova pot kar sama od sebe vsiljuja Na vzhodu in jugovzhodu je zdaj še nekaj držav, ki so svobodne, ki se nočejo vmešavati v politiko velikih, ki želijo ostati politično nevtralne in v dobrem prijateljstvu z vsemi državami skrbeti za lastno blagostanje. Te države so kmetijske države, ki morajo svoje pridelke prodajati, da se lahko oskrbujejo z industrijskimi potrebščinami. Te države je treba torej podpreti, in sicer njihovim potrebam primerno, odnosno jim nuditi vsaj enake ugodnosti, kot jih nudi Nemčija. Političnih in vojaških zavezništev jim ni treba ponujati. Teh ne potrebujejo. Pač pa gospodarskih ugodnosti, na katerih ne vise tudi politični računi. S primernimi gospodarskimi sredstvi se da — seveda, če bodo hitro prišla — ohraniti ravnotežje med velesilami tudi na vzhodu in jugovzhodu Evrope in bi takšno stanje vse države, ki žive na tem prostoru, pozdravile. Gotovo so bila ta ali podobna razmišljanja v ospredju, koso angleški državniki pripravljali obisk romunskega kralja, kajti Romuniji pripada zaradi njene zemljepisne lege v sedanji politiki križajočih se interesov velesil izredno pomembna vloga. Romunija zapira — in odpira — pot k Črnemu morju. Romunija je lahko obroč, ki bi medsebojno združil tako imenovani poljski blok in balkansko zvezo in uresničil zamisel trdnjavskega pasu od Baltika do Sredozemskega morja, za katero so se zadnje čase jako zavzemali poljski in italijanski časopisi, ker bi bil neprehoden tako za sile, ki hočejo iz Evrope proti vzhodu in od vzhoda proti zapadu. Romunija je danes tisto naravno središče, okrog katereea bi vsak diplomat, ki mu je na tem, da zajezi politični in gospodarski raz- Rdeča Španija prosi za premirje Nacionalisti so pri Ebru pokopati 13.2 75 nasprotnikov Bflbao, 17. novembra, dl, Z osvojitvijo mesta Flix ob Ebru so Francove čete zasedle zadnje oporišče rdečih čet na desnem bregu reke Ebra. S tem je končana za Franca zmagovito največja bitka v španski državljanski vojni, ki je trajala nad tri mesece. V Barceloni, kjer je glavni štab rdeče vojske, je zaradi poraza ob Ebru zavladalo veliko malodušje. Vojaški činitelji so naziranja, da utegne že v prihodnjih tednih rdeča vojska na bojišču priti v velike težave, ker je vojaška in strategična premoč Franca očitna. Zaradi tega so nasvetovali civilnim oblastem, da poskušajo, ako je mogoče, čimprej doseči premirje in mir ter s tem rešiti, kar se za boljševiško Španijo še rešiti da. Bivši predsednik baskiške republike A g u y r r e je bil zaradi tega poslan v inozemstvo in sicer z namenom, da v Parizu, Bruslju in Londonu pripravi ugodna tla za posredovanje v španski državljanski vojni in za dosego premirja. Razpoloženje v Kataloniji je zaradi zadnjih porazov na Ebru zelo ugodno, da se vojna konča. Ob priliki nekega izpada narodnih čet pri Madridu je bil ujet nek gotovi Castro Pineiro, to je eden od tistih madridskih stražnikov, ki je bil v policijskem avtomobilu štev. 17, s katerim je bil odpeljan poslanec Calvo Sotelo, voditelj španske narodne desnice, katerega so še tisto noč, to ie 15 julija 1936. našli umorjenega na mestnem pokopališču. Pričakujejo, da bo omenjeni uetnik izpovedal važne stvari, ki so tvorile ozadje umora Calvo Sotela, ki je dal povod za začetek državljanske vojne. Poročila z bojišč Salamanca, 17. novembra. AA. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalistične čete zavzele v sredo na bojišču pri Ebru kraj Flix ter kraj Ribajora. Na ta način je sedaj ves desni breg reke v oblasti nacionalistov. V teku bitke ob Ebru so republikanske čete doživele enega izmed najtežjih porazov, Vsega skupaj je bilo ujetih 20.000 republikancev. Nacionalisti so pokopali 13.275 republikanskih trupel. Med bojnim plenom se nahaja 14 havbic, 15 metalcev, 181 težkih strojnih pušk, 213 lahkih strojnih pušk in 18 sovjetskih tankov. Poleg tega ie bilo uničenih še 17 tankov. Z vso gotovostjo se je ugotovilo da je bilo med bitko sestreljenih 242 republikanskih letal, a verjetno je tudi to, da je bilo zbitih na tla še drugih 94. Pri bombardiranju pristanišča v Cartageni ie bila zadeta ena ladja. Saint Jean de Luzm, 17. novembra, AA. DNB.: Po vesteh iz Barcelone je bil odstavljen dosedanji poveljnik dosedanje milice na bojišču pri Ebru general Modesta zaradi poraza, ki ga je doživel. Večje število vojaških povelin:kov je bilo aretiranih. Včerajšnje poročilo republikanskega poveljstva priznava, da so se morale republikanske čete na bojišču pri Ebru umakniti na levo stran reke Ebro. Na bojišču pri Segri so republikanci odbili vse nacionalistične napade. Kam z Judi Angleži ponujajo Guayano v južni Ameriki London, 17. novembra, dl. Chaniberlainova izjava v parlamentu, da bo poizkusil iskati prostora za Jude v angleškem kolonialnem gospodarstvu, je vzbudila veliko pozornost. Anglija in Amerika se skupno zanimata za rešitev judovskega vprašanja. Uradno ni še ničesar znanega, kako daleč je to vprašanje dozorelo. V zadnjih dnevih sta obe državi stopili tudi v zvezo s sovjetsko Rusijo. Do sedaj so mnogi mislili, da bi se prostor za Jude naredil v britski Guayanni. Vendar uradno o tem še ni ničesar znanega. Bogati Judi obljubljajo izdatno denarno pomoč. (Britanska Guayanna je dežela v Južni Ameriki, kjer na površini 231.700 kvadratnih kilometrov (skoraj površina Jugoslavije) živi 300.000 ljudi. Razteza se na obeh straneh reke Esequibo in ima 530 km dolgo morsko obalo. Glavno mesto je Georgetown. Dežela je obdelana le ob obali. V notranjosti pa so brezmejni pragozdovi. Dežela je bogata na rudah, pridelujejo pa tudi mnogo tobaka, kave in sladkornega trsa. V zemlji so tudi velika nahajališča ruJe.) ,Črni zbor" v Nemci ti piše: »Tisoč oči za eno nemško oho" Berlin, 17. novembra. TG. V Nemčiji je zaradi protijudovskih pogromov v številnih krogih zavladalo nerazpoloženje, s katerim se bavi tudi uradno glasilo SS-četnikov (policija) »Das Schvvarze Korps« (Črni zbor). Ta list se zgraža nad tem, »da so se v Hitlerjevi Nemčiji mogli najti ljudje, ki ne odobravajo postopanja proti Judom in ki jadikiijejo, kaj sc bo v Nemčiji zgodilo, če bo namesto prava zavladala surova pest in če ho mladim ljudem prepuščeno, da svobodno razpolagajo z zasebnim imetjem.« Črni zbor odgovarja na to, »da bo treba pač nastopiti proti tako imenovanim izobraženim stanovom, ki ne drže discipiinc. Potrebno bo,« tako piše list dobesedno, da jim pokažemo pest pod nos in zapo-vemo, naj drže svoje gobce. Prišla je ura, ko bomo vsem zakotnim kritikom obesili nagobčnike. Jude bomo tudi še naprej zadrževali v Nemčiji kot talce. To, kar se je do sedaj zgodilo, jo samo svarilo. V bodoče bodo morali za vsakega Nemca jamčiti vsi Judje, ki živo v Nemčiji. Ravnali se bomo po besedah: Tisoč oči za eno oko, tisoč zob za en zob!« V isti številki pozdravlja »črni zbor« tudi zaplembo cerkvenega premoženja v Avstriji, na primer benediktinskih opatij St., Lambert in Admont, kajti država vendar ne more s prekrižanimi rokami gledati, kako »mrtva roka« uničuje in zapravlja dragoceno ljudsko premože- Schuschnigg pride na svobodo Dunaj, 17. novembra. AA. Reuter: Neka službena osebnost je dopisniku Reuterja izjavila, da je zelo verjetno, da bivši avstrijski kancelar Schuschnigg ne bo postavljen pred sodišče. Ta osebnost je izjavila, da vsaj do sedaj ni bilo nič storjenega, kar bi pomenilo, da se pripravlja ta proces. Odločno pa zanikuje vesti, da je sodni zbor že sestavljen. Dosedaj še ni bila proti kancelarju Schuschniggu postavljena nobena obtožnica niti ni bil še sam zaslišan. O Schuschniggovi usodi je imenovana osebnost odgovorila, da utegne biti Schuschnigg izpuščen na svobodo, vendar pa ne bo smel zapustiti Nemčije. V dobro obveščenih krogih pravijo, da se je za Schuschnigga zavzela italijanska vlada. nje. O sedaj vladajočem papežu pa pravi »Črni zlior«, da ga bo odslej imenoval samo še »papeža Judov«. O protijudovskih pogromih je sedaj prvič iz-pregovorilo tudi uradno glasilo zunanjega ministrstva »Deutsche diplomatisch-politisrhe Korre-spondenz«, ki pravi, da so protijudovski pogromi bili samo »neobhodno potrebna samoobramba« nemškega ljudstva. V odgovor na proteste angleškega in ameriškega časopisja, k! protijudovske pogrome v Nemčiji v zelo hudi obliki napada, odgovarja nemški tisk z objavljanjem »angleških grozodejstev nad arabskimi borci za svobodo«. Gospodarski minister dr. Funk je objavil nekaj številk o judovskem premoženju, ki ga sam ceni na približno 7 milijard mark. Od tega sta v zadnjih mesecih prešli v nemško narodno lant že dve milijardi. Eno milijardo morajo Judje plačati kot globo za pariški atentat. Škoda, ki so jo povzročili protijudovski pogromi, se približuje dvcina milijardama. Od poškodovanih trgovskih lokalov in uničenih hiš pa morajo Judje do novega leta še vedno plačati visoke najemnine in davščine. Nadalje morajo sami na lastne stroške popraviti vsa izložbena okna in vsa poslopja, ki so bila pri pogromih poškodovana. To je zopet nadaljnja milijarda mark. Globo za pariški atentat bodo Judje plačali na ta način, da bo država enostavno prevzela judovska zemljišča in judovske nepremičnine, kakor hiše, tovarne in podobno. Judje v Nemčiji so gospodarsko dejansko že uničeni. Viktor Emanuel je papežu odgovoril Vatikansko mesto, 17. nov. dl. Na lastnoročno pisanje, ki ga je papež poslal radi nove plemenske zakonodaje italijanskemu kralju, je sedaj odgovoril Viktor Emanuel v tem smislu, da se bo fašistična država prizadevala, da se bo v tej kočljivi zadevi ozirala na pravice Cerkve. To novico potrjuje tudi »Osservatore Romano« s pripombo, da je napravila na cerkvene kroge ugoden vtis, ker vzbuja upanje, da se bo tudi to vprašanje rešilo v smislu konkordatnih določil. „S političnim katolicizmom prav tako kakor z Judi.. Dunnj, 17. novembra. Tukajšnje časopisje, med njim »Neue Feie Presse«, objavlja izjavo nižje-avstrijskega Gauleiterja Juryja o stališču narodnega socializma to političnega katolicizma. Gaulei-ter Jury je dejal v svojem govoru v Gerzendorfu dobesedno: »S političnim katolicizmom bomo obračunali na prav tako odločen način, kakor smo rešili judovsko vprašanje.« Potovanja grofa Ciana V Varšavo — v London — v Ankaro Z Beckom razgovor o skupni meji med Poljsko in Madzarsho? Rim, 17. nov. TG. V vladnih krogih potrjujejo vest, da bo zunanji minister grof Galeazzo C i a n o prihodnji mesec uradno obiskal Poljsko. V Varšavi bo ostal dva do tri dni in bodo pri tej priložnosti ugotovili smernice bodočega sodelovanja med Italijo in Poljsko. Na vprašanje, če bo grof Ciano v Varšavi nadaljeval razgovore, ki jih jo že imel v Rimu z madžarskim in poljskim poslanikom o skupni meji med Poljsko in Madžarsko, ki bi jo bilo mogoče doseči na ta način, da bi se Karpatska Ukrajina porazdelila med Poljsko, Madžarsko in Romu tli jo, na uradnih rimskih mestih ničesar no povedo. Zelo verjetno pa jc, da bo to vprašanje tvorilo predmet razgovorov med državniki, kajti italijansko časopisje še vedno s poudarkom zagovarja mnenje, tla jo potrebno, da se Poljski in Madžarski omogoči skupna meja. Grof Ciano in polkovnik Beck se bosta tudi natančno dogovorila glede enotne politike do Češko- slovaške in je želja Italije, da bi hila čim bolj prijateljska, ker jo to v interesu mirnega razvoja sožitja narodov v Podonavju. Grof Ciano pa ima na programu še druge državniško obiske. Tako bo v kratkem odpotoval v London, kar jo zdaj, ko jo stopil v veljavo angleško-italijanski sredozemski sporazum, skoraj samo po sebi razumljivo. Italija ho zdaj na vsak način hotela imeti koristi od tega sporazuma ter doseči sodelovanje med seboj in Anglijo na področjih, kjer imata oba imperija enako ali podobne interese. Italijanski zunanji minister se pripravlja tudi na potovanjo v turško prestolnico Ankaro in bo ta pot zelo zanimiva prav zdaj, ko je po smrti Ataturka in s prevzemom predsedstva republike po generalu Izmet Ineniju zunanjepolitični položaj Turčijo pobtal zelo zanimiv za vso evropske velesile. Važni posveti v Londonu Sestanek vladarjev pri kralju Juriju London, 17, nov. TG. Obisk romunskega kralja se razvija po programu z velikim sijajem. Vmes so številni resni pogovori med državniki. Kralj Karel je Sprejel angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, nadalje zunanjega ministra lorda Halilaxa in mnoge poslanike tujih držav. Veliko senzacijo je vzbudilo, ko se je v Londonu pojavil tudi grški kralj Jurij, ki je obiskal tako an- mah Nemčije proti vzhodu, hočeš nočeš moral zgraditi ves obrambni načrt. Ako imata zapadni velesili — da o Italiji molčimo — zares namen, braniti ravnotežje na vzhodu in jugovzhodu, važnosti romunskega opornika ne moreta prezreti. Angleški državniki je tudi niso spregledali in obisk romunskega krnlja v Londonu naj bi bila ta zaželena in posrečena priložnost in začetek nove angleške politike na tem prostoru, ki ca v Londonu na kratko imenujejo: »za hrbtom Nemčije«. Angleški državniki so tudi pripravljeni na žrtve, ki so s tem zvezane, in Karlovim ministrom, ki svojega vladarja spremljajo, ne bo težavno z »romunskim ključem« odpreti angleških zakladnic ter iz njih zajeti angieški prispevek za ohranitev ravnotežja velesil v Romuniji in njeni okolici. To se kajpada ne bo zgodilo šumno na javni pozornici, ampak v ozadju manifestacij prijateljstva med obema narodoma. Ako se ob priložnosti romunskega obiska v Londonu spomnimo na to, da se nahaja v Bukarešti že velika francoska gospodarska odprava, da pride prihodnji teden tja obsežno gospodarsko odposlanstvo Italije, da je svoj obisk tamkaj najavil tudi nenišši gospodarski minister dr. Funk in da poljska prizadevanja v Romuniji ne počivajo, potem nam bo jasno, da sloji danes Romunija v križišču evropskega zanimanja. Da temu ni povod izključno le romunski petrolej, kot bi nekateri radi vedeli, pade v oči. V Romuniji se merijo danes evropske velesile, in od te miroljubne, a vendar Irpke borbe bo marsikaj odvisno v bodočih zunanjepolitičnih razvojih na vzhodu in jugovzhodu. gleškega, kakor romunskega kralja. V Londonu pričakujejo še en vladarski obisk, toda uradno o njem še ni bilo nič izdanega za javnost. Angleški kralj in kraljica sta bila včeraj zvečer gosta na banketu, ki ga je priredil njima na čast v romunskem poslaništvu kralj Karel. Večerje se jc udeležila tudi kraljica mali Mary z drugimi člani kr. rodbine. Prav tako je bil navzoč tudi predsednik vlade Chamberlain « številnimi ministri, vodja opozicije Attlee, romunski minister Pe-tresco Comnen in drugi. Po končani večerji sta se angleški kralj in kraljica odpeljala v Buckingham-sko palačo, kmalu za njima pa tudi romunski kralj in prestolonaslednik, katerima na čast je angleški kr. par priredil velik sprejem. Tega sprejema sc ie udeležilo okrog 700 ljudi, med njimi tudi člani diplomatskega zbora in druge ugledne londonske osebnosti. Angleški krati obišče Romunijo London, 17. novembra. AA. Havas: Dopisniki romunskih listov so izvedeli, da bo angleški kralj Juri| vrnil obisk romunskemu kralju na jesen leta 1939. Angleški kraljevski par sc bo odpeljal v Romunijo z bojno ladjo, a na povratku se bo ustavil v Carigradu. Seja čsl. parlamenta Razprava o zvezni ureditvi česko-slovaške države Praga, 17. nov. dl. Ministrski prediednik general Syrovy je kot vršilec dolžnosti predsednika republike sklical za danes 17. novembra parlament k jesenskemu zasedanju. Poslancem bo predložen zakonski osnutek o avtonomiii Slovakov. Osnutek je izdelan kot iniciativni predlog čeških strank in slovaške enotne stranke. Zakonski predlog so izdelali od strani Čehov: Malypetr in dr. Černy (agrarca), inž. Nečas (socialni demokrat), dr. Klapka (narodni socialist), msgr. Stašek (lind-ska stranka), Mlčoh (obrtna stranka) in Ježek (narodna zveza). Od Slovakov pa »o bili zastopani: pravosodni minister dr. Durčanski, gospodarski minister Teplanski, poslanca dr. Sokol in Sidor in senator Mederly. Osnovna točka zakonskega predloga Je, da poslane Slovaška samoupravna dežela. Skupno s Češko bo imela: predsednika republike, nadalje narodno obrambo, zunanjo politiko, promet, pošto, telefon ln vodstvo državnih podjetij, ki delujejo na Slovaškem in Češkem. Vsi ostali posli spadajo v pristojnost slovaške pokrajinske vlade. V glavnem se predlog slovaške ustave naslanja na predlog, ki ga je lani izdelal pokojni Hlinka. Pri obrazložitvi načrta nove ustave stoji med drugim, da ima parlament nalogo izpeljati popolno pomirjenje Čehov in Slovakov, nato pa «e poudarja, naj nova ustava češkoslovaške republike upošteva dejstvo, da je češkoslovaška republika ustvarjena z voljo dveh suverenih narodov, ki hočeta imeti iste pravice in iste dolžnosti. Seja Praga, 17. novembra, b. Danes ob 8 popoldne je bilo otvorjeno jesensko zasedanje češkoslovaškega parlamenta. Sejo je otvoril sam predsednik Malvpetr. Prisotni so bili vsi člani vlade z ministrskim predsednikom generalom Syrovym na čelu, prav tako pa tudi vsi narodni poslanci, katerih mandati so pravomočni. Diplomatske in časnikarske lože so bile nabito polne. Na prvi seji parlamenta po usodnih dogodkih so bili navzočni tudi predstavniki slovaške in podkarpalske vlade, ki so prispeli danes dopoldne z letalom v Prago. Na čelu članov slovaške vlade je ministrski predsednik g. dr. Tiso. od Članov vlade podkarpatske Ukrajine pa je navzočen samo notranji minister Bačinski, ker se predsednik vlade msgr. Vološin in prometni minister Revaj nista mogla priti zaradi važnih državnih poslov. Takoj po otvoritvi seje se je dvignil Malvpetr in izrekel spominski govor za poslanci, ki so medtem. ko parlament ni zasedal, umrli. Posebno lop ie bil govor o pokornem voditelju Slovakov lllinki, ki so ga vsi navzoči poslušali stoje. Izjava generala Syrovega Ministrski predsednik general Syrovy je nato prebral sledečo vladno izjavo: Mi smo se trudili 20 let, dn zgradimo češkoslovaško državo na temelju državljanskih svoboščin in pravic v želji, da sodelujemo z vsemi narodnostmi, ki so živele na Češkoslovaškem. Na žalost se naše želje glede zadovoljitve teženj narodnih manjšin niso mogle uresničiti, ker danes v svetu vlada ideja držav, ki so narodnostno homogene. Nadejamo so, da naše žrtve niso hile zn-man in da smo našemu narodu nazadnje pridobili mir. Mi Želimo živeti v miru z vsemi našimi sosedi, a v prvi vrsti z Nemčijo. Želimo pridejati starim prijateljem še mnogo novih. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih časih manifestirali svoje simpatije. V prvi vrsti mislimo na Romunijo in na Jugoslavijo. Delamo na to. da bi narodnostna vprašanja ne bila več razlog za spore, delamo pa tudi na lo, da bi v srednji Evropo zavladal mir. Zaradi lega od naših bralov zahtevamo, da so lojalni državljani v novih domovinah in jim ni treba pozabljati na svoje poreklo in svoj jezik. Zatem je general Pyrovy govoril o težkih časih, ki jih je preživljala Češkoslovaška, dalje o avtonomiji Slovaške in Karpatske Ukrajine. Poudaril je, da bodo zakonski osnutki, ki se nanašajo na te avtonomije, predloženi parlamentu v ril ju končne rešitve aspi racij Slovakov in Karpat-skih Ukrajincev. General Syrovy je naglasil, da bo parlament tudi reševal zakonske načrte, s katerimi bodo urejeni odnošaji med osrednjo vlado in avtonomnimi vladami, ter je zatem izjavil, da bo v najkrajšem času. verjetno že prihodnji teden, skliran parlament zaradi izvolitve predsednika republike. Nazadnje je govoril o celi vrsti reform, ki bodo izvršene glede izvedbe nove organizacije države. V drugem delu svoje deklaracije sp je general Syrovy posebno zadržal na zakonskem načrtu avtonomije na Slovaškem ter izjavil, da bodo volitve v prvi pokrajinski slovaški zl>or dva meseca po sprejetju zakona o avtonomiji Slovaške. Po tem načrtu imenuje slovaško vlado predsednik češkoslovaške republike na predlog predsedništva pokrajinskega zbora. Slovaška je avtonomna ter integralni del češkoslovaške republike. Vprašanja zunanje politiko, vojske, vojne napovedi, sklenitve miru, carin, prometa, pošte, telegrafa, najemanja državnih posojil, spadajo v pristojnost osrednjo vlade. Vprašanje davkov, taks. šol. vere, gospodarstva, monopola spadaio v izključno pristojnost slovaške vlade, oz. slovaške pokrajinske zveze. Na koncu svojega govora ie general Svrovy izrazil svoje upanje v lepšo bodočnost Slovakov. Predlog, da parlament da vladi posebna pooblastila, je hil sprejet nato z vsemi glasovi z izjemo komunističnih, ki so glasovali proti. Seja parlamenta je bila nato odgodena na jutri, ko se bo obširneje razpravljalo o posebnih pooblastilih vladi. Šele ko bo rešeno to vprašanje, bo parlament prešel na reševanje bodočo ustave, knr je v nasprotju s prvotno napovedanim dnevnim redom. Po včerajšnjih sklepih o grupiranju političnih strank ima praški parlament tole podobo: državna stranka narodnega edinstva 106 poslancev, slovaška zedinjena stranka 34 poslancev, socialisti 20 poslancev, komunisti 25 poslancev, češka ljudska stranka 11 poslancev, podkarpatska zedinjena stranka 5 poslancev, nemški narodni socialisti 5 poslanrev, slovaška narodna delovna stranka 4 poslance, nemški socialni demokrati 4 poslance. Parlamentarni klub državne stranke narodnega edinstva je največji parlamentarni klub, ki ga je doslej imela češkoslovaška republika. Komunistični parlamentarni klub l>o še naprej sodeloval, dasiravno je bila komunistična stranka razpuščena. Komunistična stranka namreč ne sme delati zunaj na političnem polju, le v parlamentu je to dovoljeno. Izven kluba pa ostanejo še štirje jvoslanci, od katerih pripadajo 3 bivši madžarski stranki, 1 pa židovski stranki. češka ljudska stranka Praga. 17. nov. dl. Na včerajšnjem posvetovanju vseh strankinih zaupnikov, ki jih je sklical predsednik msgr. Šramek, je bilo sklenjeno, da se stranka ne pridri.ži tako zvanemu nacionalističnemu bloku, ampak da bo tudi v novih razmerah ohranila svojo samostojnost. Glavni razlogi, da hoče ljudska stranka tudi v novih razmerah živeti samostojno strankarsko življenje, co idejnega značaja. (To novico je »Slovenec« objavil že včeraj v svoji drugi izdaji. Op. ur.) Danes pa se je izvršilni odbor stranke zopet sestal. Msgr. Stašek je dal svoje poročilo o programu stranke. Izvršilni odbor je sklenil pooblastiti nekaj svojih članov, da l>odo vodili pogajanja s poslancem Be-ranom, ki je predsednik stranke narodne unije. Če bi se la jiogajanja ugodno zaključila, bo češka katoliška 6tranka stopila v sestav stranke narodne unije. Proga, 17. nov. b. Do značilnih dogodkov Je prišlo zaradi stališča češke katoliške ljudske stranke, ki je včeraj sklenila, da bo ostala samostojna in da se ne bo fuzionirala z nobeno politično skupino. Krilo stranke iz Češke, ki ga vodi zastopnik msgr Stašek, je sklenilo na današnji dopoldanski seji, da se vendarle priključi novo ustanovljeni državni stranki narodnega edinstva navzlic včerajšnjemu sklejrn vodstva. Gre za skupino 10 poslancev. Moravski klub češke ljudske stranke ostane še naprej samostojen. Ta skupina šteje 11 poslancev. Program stranke narodnega edinstva Praga. 17. nov. AA. Havas: Stranka narod-npga edinstva je danes objavila (k) radiu svojo deklaracijo, ki se more v glavnih črtali smatrati kot program bodoče češkoslovaške vlade. V deklaracij se poudarja, da mora biti vlada vlada reda in discipline.. Nam je potrebna avtoritativna demokracija. Vlada mora biti narodna. Želimo živeti v miru in sodelovati z vsemi državami, zlasti pa e sosedami. Stara politika mora izginiti. V gospodarskem oziru smo pristaši zasebne pobude. Treba je preurediti našo socialno politiko, kakor ludi šolo in jo preobraziti v narodnem duhu. Končno poudarja deklaracija, da je treba prepovedati ustanavljanje novih strank in da je treba čimprej rešiti vprašanje judovske emigracije. Komunisti na češkem prepovedani Praga, 17. nov. AA. ČTK: Češkoslovaška vlada je v oktobru prepovedala delovanje komunistične stranke v ČSR. Sedaj pa je bila objavljena uredba, ki pravi, da bo vsak poskus komunističnega delovanja kaznovan tudi denarno. Denarna kazen bo znašala 5000 Ki. Položaj Slovakov pod Madžari ) Praga, 17. nov. AA. Havas: Aleksander Mach, šef slovaške propagande, je na radiu izjavil, da >o dobili Slovaki, ki žive v pokrajinah, k: so bile pripojene Madžarski, pravico biti člani »lovaške ljudske stranke, ter razobešati slovaške zastave. Kardinal Kaspar pri papežu Rim, 17, nov, AA. ČTK: Sv. oče papež Pij XI. je včera| sprejel v zasebno avdienco, ki ie trajala eno uro praškega nadškofa kardinala Kasparja. Kardinal «e je iv, očetu zahvalil za simpatije, ki jih je papež izrazil češkoslovaški v njenih težkih urah ter nato poročal o probujanju verskih čustev v ČSR, Papež je izrazil upane, da bo cerkcv izšla kot zmagovalka skozi vse teža/e, v katerih se nahaja. Končno ie podelil apostolski blagoslov vsej Češkoslovaški. Drobne Iz češkoslovaške Bukarešta, 17 nov AA. Štefani: Curentul prinaša vest da bo ukrajinski notranji minister Bačinski obiskal prihodnji teden Bukarešto in se pri tej priliki razgovarjal z romunsko vlado o načinu preskrbovanja karpatske Ukrajine z romunskim žitom in ostalimi poljedelskimi pridelki Praga, 17. nov. Zunanji minister Cchvalkov-sky jc mislil te dni odpotovati v Berlin, kamor je bil povabljen od nemške vlade, da se dokončno urede vsa vprašanja. Cchvalkovsky pa je odložil svoj odhod za 14 dni, to je po volitvah novega predsednika republike. Praga, 17. nov. c. Za predsednika nove velike enotne češke narodne stranke je bil izvoljen voditelj bivše agrarne stranke Rudolf Reran. V novo stranko je vstopila tudi češka katoliška ljudska stranka. Praga, 17, nov. AA. DNB: Tukaj je bil odstavljen šef mednarodne poročevalske službe »Orhis« Emil Otplatka, ki je Jud. Bratislava. 17. nov. c. Ker je sedaj izdelan okvir slovaške avtonomije, bo v enem mesecu sklican avtonomni slovaški parlament. Ukaz o otvoritvi zasedanja tega parlamenta bo že podpisal novi predsednik republike. Posledica sporazuma med Anglijo in Italijo; Abesinija za Anglijo ne obstoja več London, 17 nov b. »Daily Telegrapht poroča v zvezi s priznanjem italijanskega imperija po Angliji, da je abesinsko poslanstvo izbrisano iz diplomatskega seznama Foreign Officea. Članom abesinskega poslaništva je Foreign Office na njihovo zahtevo priznal brez. Vsakih formalnosti britansko državljanstvo. S Haite Selasijem bo angleška vlada še nadalje postopala kot z vladarjem v izgnanstvu. London, 17. nov. b. Iz poučenih krogov poročajo, da bo prva posledica italijansko-britanskega sporazuma, da abesinska diplomatska delegacija in neguš ne bosta nikjer več zastopana pri uradnih sprejemih in ceremonijah. Za Veliko Britanijo je problem Abesinije zaključen, knkor je zaključen tudi problem Rdečega ter. srednjega in vzhodnega Sredozemskega morja'. Ostane 1godbe stavi iona na razpolago članom spodnjega doma še pred koncem nocojšnje seje. Dejal je tudi, rla bo odobritev parlamenta potrebna samo za neko kratko odredbo, ki se da vnesti v finančni Roosevelt in Nemčija Washington, 17. nov. b. Po informacijah INS, ki jih je dobil od merodajnih uradnih krogov, pripravlja predsednik Roosevelt trenutno gospodarske ukrepe proti Nemčiji. Končni sklep o teh ukrepih bo Roosevelt storil verjetno po razgovoru z ameriškim berlinskim poslanikom Hughesom \Vilsonom, ki je že na poli v Ameriko. Roosevelt ima dovolj orožja proti nemškemu uvozu glasom carinske tarife, ki je bila sklenjena 1. 1930. Po tako imenovani klavzuli o prepovedi uvoza lahko predsednik zviša carinske postavke za 50% na blago iz držav, ki diskriminirajo ameriško trgovino, lahko pa popolnoma prepove uvoz iz teh držav. Zagovorniki teh ukrepov proti Nemčiji zastopajo stališče, da so Nemci s protižidov-skimi pogromi v Nemčiji kršili tudi ameriško lastnino, nemški posli z državami, ki so v konkurenci z Zedinjenimi državami, pa tudi predstavljajo takšno diskriminacijo glasom pogodbe iz 1. 1930 in so torej ukrepi Amerike povsem upravičeni. Vihar proti Daladieru Pariz, 17. novembra, c. Danes so še bivši bojevniki napovedali hoj proti vladi zaradi njenih zasilnih ukrepov. Bivši bojevniki očitajo vladi, da s svojimi gospjdarskimi odredbami ščiti samo kapitaliste in lastnike trustov. prav nič pa ne gleda na težave in skrbi malega človeka, to je obrtnika in mnlrga trgovca in delavca. S svojimi ukrepi sili vlada državo v inflacijo in v popolno gospodarsko propast. Puri:, 17. nov. b Pričakovana ostra opozicija socialistov iu komunistov proti Reynaudovitn načrtom prihaja sedaj do izraza tudi v stališču sindikatov. Položaj vlade je izredno težaven. »United Press« poroča iz dobro poučenih političnih virov o krizi, ki bo dovedla do daljnosežnih notranjepolitičnih sprememb. Zaradi lega se je že opazilo pesimistično razpoloženje na pariški borzi. Cela vrsta državnih papirjev, ki so še v nedeljo po objavi Rovnaudovih odlokov znatno poskočili, je sedaj padlo; tudi francoski frank je nekoliko padel. Navzlic lomu pa gospodarski krogi poudarjajo, da bosta industrija in visoke finance podpirala vlado in ne nameravala spremeniti svojega stališča. Dunajska vremenska napoved: Pooblačilo se bo šo linij. nekoliko topleje, posebno v nižinah. Zagrebška vremenska napoved: Zelo megleno. Zeinunska vremenska napoved: Oblačno in megleno. Ponekod bo rodila megla. Nekoliko vedro bo v južnih krajih. Toplota se ne bo spremenila. Osebne novice Belgrad, 17 uov. m. Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim so prestavljene naslednje učiteljice v Sloveniji: Ljudmila Ljubič z Bleda k Sv. Juriju ob Taboru. Marija Uhlir iz Komende v Kamnik, Frančiška Benedičič iz Železnikov v Loški potok, Elizabeta Žgur iz Toplic v Borovnico, Verena Militarov iz Št. Vida v Zg. Pinrče, Amalija Gnus iz Studencev v Maribor, Marija Tomee s Priinskovega v Komendo. Belgrad, 17. nov. m. Premeščen Je z okrožnega sodišča v Jajcu sodnik Vital Oblak na okrajno sodišče v Prevaljah, z okrajnega sodišča v Vnlan-dovem Oton Vičič na okrajno sodišče v Mursko Soboto. Znradi disciplinske obsodbe sta premeščena sodnik Franc Rupar z okrajnega sodišča v Prevaljah na okrožno sodišče v Jajce in sodnik Mirko Deželak z okrajnega sodišča v Šmarjem pri Jelšah na okrajno sodišče v Valandovem. Z odlokom pravosodnega ministra je Imenovana za uradniško pripravnico 10. skup. pri okrajnem sodišču v Ljubljani Ivanka Zoreč, dnevničar-ka okrajnega sodišča v Mariboru, ki je dodeljena pravosodnemu ministrstvu v Belgradu Za pristava 8. skup pri npelacijskem sodišču v Ljubljani je . imenovana Vida Hribar, sodna pripravnica pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Na Poljskem so razgnali framasone Varšava. 17. novembra, e. Vlada je razpustila vse framasonske lože na Poljskem.