21. številka.
Ljubljanu, nedeljo 26. januarja.
XII. leto, 1879
SLOVENSKI NAR
Izhaja vsak dan, izvzeinSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti projeman za avstro-ogorsko dežele za celo loto IG gld., za pol l ta 8 gU, «* četrt leta 4 gld. — /a Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 Kid., za četrt leta 3 gld. .''O kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već,  kolikor poštnina iznaša.  — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se pliičuj« od četinstopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tisku, B kr., če se dvakrat, in 4 kr., čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prane Kolmanovej hiši št. 3 „gleduliška stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiŠh
Herbst — kriv vse avstrijske mizerije.
(h (/rč<trnc(/(t zbora.) Z Dunaja 23. jati. [Izv. dop.] Uže dolgo uij  bilo take razdraženosti v državnej  zbornici,   kakor v denašnjtj seji po govoru nemškega uatavovernega poslanca A u ■ pitza z Moravskoga.  Mož je dozdaj zvesto služil v llerbstovej uemško ustavoveruej gardi; tem bolj se je vse čudilo,  ko je denes začel proti ilerbstu zabavljati, in sicer na tak nezaslišan način,  da bi si nikdo iz principi jalne opozicije kaj tace ga ne bil upal povedati, kar je Auspitz, ker bi s tem le provocira 1 bil veliko zaupnico Iierbstu od strani cele ustavoverne stranke.   Auspitz je bogat fabri kant na Moravskem, cenijo ga za 5 do G krat nega milijonarja, iu da si je „obrezan", ne more te mu očitati, da  bi imel umazane roke.    Odobraval je v svojem denašujem go voiu oiijentaino politiko, ker je na balkau skeui poluotoku le slovansko krihtijanski ž i vel j kulturonosen, turški pa protiven vsakej kul turi.   Zato — tako je dejal — je neumuo karati okupacijo Bosne,  iu zahtevati,  naj se Avstrija ne vmešava, ampak naj  vse Rusiji prepusti.   Še menj patnjotično pa je, reče Auspitz, vedno uaglašati in prav v črno slikati slabo fiuaucijakio stanje Avstrije, ter nas tako pred Evropo omadeževati.   Obrnivsi os svojega govora proti ilerbstu, reče: In kdo s posebnim veseljem s tem orožjem maba in naše rane razkriva? Isti mož, ki je po mo jem najglobljejšem in srčnem prepričanji naj-bolj kriv, da so avstrijske finance tako na nič prišle; tisti mož, ki je imel Žulohtm pogum, da je s svojo žalibože tačas
še   premogočno  besedo  vstopil  za železnico Plzen-Etsenstein,  in  s tem inavguriral celo rajdo tako zvanega saniranja (ozdravljenja) in državnega podpiranja in pripomaganja, kar je naše državno gospodstvo vedno huje oslabilo;  tisti  mož, s katerega sodelovanjem se nij samo 80, ampak 120 milijonov pol dinarjev na nepotrebni način izdalo, in ki pri tem niti najmanjše skrbi nij  inu 1 zaradi novih davkarskih bremen.   Ako so v a ta dejanja Avstrijo pripravila do tega, da bi zdaj nezmožna bila za kako akcijo, potem so bili politični  pregrehi in državi nevarni atentati, katere presega le Še čudna doktrina tega moža o parlamentarizmu,   ki na Se m u ustavnemu življenju hujše rane Beka, nego katerakoli absolutistična vlada. Prepuščam  bodočemu zgodovinopiscu pove dati, kako je visoko obdarjeni ta mož, nekdaj dika in ponos  naše  domovine,  zagazil na kriva pota,  in kako  tiraujo osobne po litike nij samo na kvar vladarjem, ampak tudi narodu iu zastopnikom.
Ko je govornik končal, so bili v prvem trenotku nemški ustavoverci tako silno osup neni, da iz početka še za sikanje nijso sape imeli. Knez Auersperg se je sicer škodoželjno iu porogljivo smijal, in prikimaval Auspitzu, ko je njegovega nagajalca traučiral, ali kon čno, da si se mu je poznalo, kako ga veseli to razmeaarjenje Herbsta,je tudi okolo stoječim govoriti začel za „decorum", da jo ta napad vendar le prehud.
Ker Herbsta nij bilo v dvorani, so uže mej govorom Auspitzovim nekateri poslanci tekli po njega, a prišel je v dvorano še le, ko jo Auspitz bže bil ponehal.
Ves bled je bil Herbst od jeze, in tako razkačen., da je takoj mi.slil besedo poprijeti
Prijatelj njegov Dumba, ga je moral s pilo odvesti iz dvorane, da ne bi prišlo še do večjega škandala.
Ker ima Ikib t Še vedno veliko vpljiva v svojej Btranki, gotovo mu bodo dali kako zadostenje. (Glej pol. rnzgled. Ur.) A vse to nič ne pomaga. Resnica je in ostane, kar je Auspitz rekel, da vsem h o m a t ij a m v Avstriji je bil, in je šo kriv vodja ustavovercev Herbst! In da se mu je jedenkrat to v obraz povedalo, in sicer povedalo od nemške ustavoverne stranke, to je dobro, in utegne vsaj ta nasledek imeti, da Herbstova zvezda nikoli več ne bodo tako svetila, kakor še dozdaj.
Po seji sem videl na „11 ngu" šetati se Auersperga z Andrsssvjem v živahnem pogovoru. Nikdo se ne bode bolj veselil tega II- rbstovega raitelesenja, kakor grof Amlrassv.
Politični ra/<gle<l.
lotraiije fležele.
V Ljubljani 25. januarja. V notranjoj avstrijskej politiki je največji dogodek denašnjega dneva opravičeni pa ostri napad nemškega poslanca Auspitza na dr. tit'i'hst'ii, tega Mefista avstrijskega parlamentarizma, tega glavnega soočeta narodne zavisti in razdraženosti mej Nemci in Slovani v Avstriji, odkar jo ona ustavno vladana. —
0 tem vsem poroča na prvem mestu denašnjega našega lista dunajski dopisnik. — Tukaj le šo pristavljamo, da se je 60 nemških ustavovercev 23. jan. zbralo, kateri so na predlog dr. Ko p pa Ilerbstu „v interesu ustavoveruo stranke" (ne pa resnice) zaupnico izrekli. Herbst se je zahvalil, a obžaloval,  da ga
1 sietno delovanje ne brani tacih napadov, pa je zagotavljal, da je pošten človek.
Z Dunaja poroča „Pol. Corr." zarad na-redeb zoper razširjenje kuj/v iz Rusije, da
tete*
Zenitev iz nev- ščljivosti.
Tudi tako nekako pred pustom je bilo, ko sem šel pred kacimi petimi ltti okolo' polu dne počasi Bkoiti ljubljansko Zve/do od gledališča proti kazini povprek. Ne vem kaj sem premišljeval, da nijsem dosta pazil na ljudi, temuč sem bolj v tla gledal, tembolj, ker je bil velik sneg, tako, da je kameniti oče Ra-dteki, ki v Bridi Zvezde premišlja o zdanjih avstrijskih prusijauih lepo belo kučmo na glavi imel.
„0, servus! Kaj pa ti delaš?" zaslišim znan vesel glas, iu moj prijatelj Zavrolec, ki ga uže tri leta liijstin Videl, stal je pred menoj iu mi roko molil.
„0i kod pa ti?" vprašam ga nekako kladno, ker me je ravno iz mojih misli vzbudil.
„Jaz sem te vprašal, kaj ti kaj počneš, | odgovori prvi, potlej vprašaj V" reče oni.
„N;i, veš, tako tja v en dan sem premišljeval, sam ne vem kaj "
„0 ti pu.-tiiui ti, če dalje huje je s toboj ! Užo od daleč, sem te igpofcaal iu precej sem vide), du užo ptt črevljev pred toboj hodi dolgčas, dve pedi za tob >j koraka žalost, na ltv.ci ti visi omorika, a na delnici to spremlja črna skrb. Uže vidim, tla nijsi še oženjen. Kuj ne da nij ti ?u
„Nijsein če, hvala Rogu," odgovorim. Naj tudi še pristavim, ila prijatelju nijsem čisto nič zameril, da me je tai;o grdo oštol iu obložil z dolžini časom, žalostjo, čmetiko in skrbjo.
Obesi se mi za potlpazuho in oba kreneva po Zvezdi navzgor v čitalnično restavracijo na čašo predkosilnega piva.
„Te povej mi, zakaj se vendar ne oženiš?" vpraša mo prijatelj Zavrelec zopet.
„Zakaj se pa ti ne?" vprašam ga jaz. Imam uže tako navado, da se rad b prott-vprašanjem odgovorom na sitnosti izog.bljem.
„Kdo je rekel, da se ne. Jaz sem užo popolnem, z obema nogama v vojn cah sr. zakona, poročen užo dva meseca in pol,u pripoveduje mi on važuo.
„Kaj vraga! Koga si pa vzel? Ljo? Mlado? Dosti priženil?" vprašam jaz, a spoštovana brulka naj .<o ne skandalizira imd suhim načinom mojih vprašanj: midva i Za-vrelcem sva bila od nekdaj vajena mej soboj drugače govoriti nego B drugimi ljudmi.
„Kopti sem vzel? Ali se spomniš na tisto deklico, ki nam je opoludne pri kosilu stregla, ko si pri meni bil?"
„Tisto kletarico, rudečelično? Kako jej je užo ime ? Da, Rertka, Bertka, ne? Tisto si vzel?"
„Lih tisto!" prikima prijatelj vesel, kakor da bi bil Rog zna kako   rn o povedal mi.
je bila 24. t m. pri ministru Auerspergu konferenca zastopnikov nase in nemške vlade, pri katerej se je sklenilo, podati zdravnike na meBto kuge, da se prepričajo o bolezni, paziti na uvoz raznih stvarij, oziroma prepovedati uvažanje, paziti na čiBtenje vagonov, ali popoluo zapretje meje uvesti, Če bode sla Bruseljskemu ruskemu glasilu nNordu se piše x #>t«Mf>/«> 16. t. m : Novo leto obeta C.alejtaniji vefi dobrega. D ulizera je veljavo izgubil v parlumentarnih malih prepirkab, a obnovena nagodba z Ogersko nobene sreče ne obeta st\antoljem.
V man h' <lr£ta*'€». Iz fVff»ff»*##7/<« poroča najnovejši cfi cijalni telegram 2 4. januarja: V Vetljanki inj nobenega slučaja kuge od 21. t. in, v dni/i h krajih nobenega od 17. januarja.
<**-#*««/«f*A « senator in vojni minister Mašo Vrbica je bil te dni na Dunaji. Hotel je, da se naredi določna pogodba, koliko ima Avstrija pravice nadzorstva nad luko Barsko, in pa to je baje želel, da bi Avstrija na porto pritiskala, naj izprazni Podgorico in Spuž. IU sen tega je terjal nuj Avstrija UroBJ gori po vrne 8000 dukutov, katere ju potiosila za hercegovske begunce.
Iz vzhodnje Kornelije se poroča v „P. C " da je tam  mej #lo#*/*f»-«" vse pripravljeno orožje prijeti, kadar Rusi otidejo, in se ustavljati vsemu turškemu vpljivu. To ne bo teško ker Rusi so  Kornelijo  v   18 vojnih okrajev razdelili, vsakemu jodnoga batalijonskega ko mandanta dali;   vsak orožja zmožen Dolga ima uže dobro puško odtragušo,  in jej je privajen.
Na #''*•#«»»<•«»*Scv&n po kmetih pada bo rapnrt.iz.ein če dalje bolje. A kgitimisti upajo nekoliko sedežev pridobiti, ker je duhovščin močno zanje. Tudi mislijo, da jim bode pre nagljeno ravnanje republikancev na korist hodilo
V zbornici je bil nasvet Laisautov, naj se vojaška služba na tri leta zn v. i, v pretres vzet; vendar je dvomljivo, da bi pri koučnem glasovanji prodrl. — Rjnapartist Laroche Jou-bert jo terjal, naj so sedež zbornice i/. Versuil lesa v Parts preseli, kar jo bilo odbito.
Iz #**-<*se javlja, da je tja pri šel 23. t. m. naš cesarjevič Rudolf, in bil od saksonskega kralja Alberta na kolodvoru pozdravljen.
Povsod, pri vsakej priliki, je z mimo pa od* ločno besedo zahteval nam Slovencem prikra-tene narodne pravice.   V celem okraju bil je jako priljubljen in čestit, in celo njegovi po litični nasprotniki so ga vedno spoštovali; po grešali ga bomo ne  Ramo mi,  temveč tudi (mu, kajti ranjki poznal je vse razmere, po stave in potrebe, katere se tičejo šole in občine, jako natančno, kakor drum' ne.
Spodbujeval je vedno mladino in prosto ljudstvo, naj bistri um z lepim slovenskim branjem, ter je s tem ljubezen do domovine, u lepega našega jezika oživljal. V njegovem lomu videl si lepe »loven-tko običaje, b.-s.'de njegove, in njegove družine, donele ho ti v najlepšej in najčistejšej slovenščini. Tacih narodnjakov, kakor je bil pokojnik, potreboval bi mnogo naš narod — ali Rože mili — še od tega malega števila, kolikor jih imamo iz gubimo jih vsako leto toliko! — Bodi mu zemljica luhka, in hvaležen mu spomin mej domoljubi po celej Sloveniji!
Ie <Vrl4iil<«' 24. jan. [Izv. dop. Narodno bralno druUvo je imelo svojo prvo veselico s petjem in plesom 1'.). t. m. 1 Idole žilo se je  okolo 80 osob. G. Janoz Milavec, je odstopil društvu sobo za čitanje brezplačno, in proskrbil nam dobro  postrežbo, ter obče zadovoljil došle goste. Društveni odbor je skle nil v tem predpustnem čnsu napraviti še dve veselici in sicer t), in 23. svečana t. I. Slovesno bode  obhajalo društvo svoje otvorenje na prostem v poletnem času, ko hode tu im go stom priložnost dana, obžalovati naše slovito cerkniško jezero. Program to slovesne vese lice bode se naznanil o svojem času.
Društvo štej* vedno ve£ udov in ima sledeče časopise: „Slovenski Narod", „Slove uecu, „Kdiuost", „Soča", „Slovenski gospodar", „Novice", „Danica", „Zvon", „Btencolj," „Obzor41, „Vienac", „C.ttalino", „Vaterland", „Fremdonblatt", „ Politik", „111. Leipziger Zei-tung", „Flob",  „Ruch der Krfindung", „111.
Dop
INI.
Ite Oruiii>.u 24. januarja (Izv. dop.] (f Anton Magd i6.) Javljam vam žalostno vest, da nam je nemila smrt sinoči vzela jednega najznačajnejših narodnih mož, goHp. dr. Antona Magdi ča. Pokojnik bil je izvrsten in odličen narodnjak, naročnik skoraj vseh slovenskih listov, ud Slovenske matice in družbe sv. Mohora, mestni odbornik, ud okraj nega zastopa, in pa kraj nega šolskega svetu.
novitno, ter dolalo na blagor svoj in svoje mil«
slovenske domovine.
I k lloroviilcft 24. januarja.   | Izv* dop.] Ne vem, jo li vsem v Rorovnici pero za-rujavelo,  da nikdo nič ne poroča o veselem narodnem večeru, katerega je napravilo „bralno društvu* v nedeljo večer. Dovoljujem si torej jaz ob kratkem nekoliko izpregovoriti. Novo izvoljeni odbor hoče nas letos večkrat razveseliti. Temu nasledek je tudi. da smo imeli ▼ nedeljo veselico, zabavo s tombolo,  in kar ja od nekdaj še posebno primerno za „predpuat-— tudi ples. Če tudi je bila veselica le bolj za domače in po domače, vendar so nas vrli Rospodje narodnjaki z Vrhnike v obilem številu počastili, za kar jim še posebna zahvala tembolj,  ker r.e je Rorovničanov razen dveh res na Vrhniki pogrešalo. S tem so Vrhniča-nje skazali, da nijso strankarski, temveč, da jim je le za stvar.   Tudi iz Pre ser j a in iz okolice njegove ho ho v precejšnjem števila udeležili naša narodne zabave, za kar jim tudi posebno priznanje.   Vidi se, da He je jel tuđi pri njih narodni duh vzbujati,  ter  da napredujejo v narodnem obziru.
Dne 18. prihodnjega meseca napravi naS odbor zopet vesel večer, h kateremu He bode še posebno vabilo izdalo in tudi program določil. Da se vidimo omenjeni dan z mnogimi prijatelji!   Do svidenja pa: zdravntvujte!
Il <-oi l<e 23. jan. flzv. dop.] V uvodnem članku vašega li-ta od nedelje 10 t. m. pipete mej drugim: „Nomškutarji čutijo, da izguba veliko, kadar jim odpade ona glavna podpora, brez katere ho ničla .... Boje se novih volitev, ker čutijo, da na KraniHkem Deschmnni in Supani, na Štajerskem Sfidli, na Goriškem \Vinklerji ne bodo več v državnem zboru Hodeli*4. Da, na Gorišktun je Hknijni čas, da hi se duhovi pomirili, ter združeni vrgli Winklerja kimovca, tiHtega Win-klorja, jedinega po Slovencih voljenoga poslanca, ki nij nikoli za Slovence glasoval, Se
Chronik der Zeit", in „Schulzeitung". Društvo si deloma samo vzdržuje te časnike, deloma mu pa jih izposu-jejo dotični udje naročniki.
lUvno nam je došel telegram iz Livna, kateri se glasi ■ Plagorodnemu gospodu Grbicu v Cerknici. Dragim narodnjakom mojo in mojih vojakov najlepšo hvalo za častiti in uljudni spomin. Prioger.
Rog daj, da si to naše mlado društvo pridobi tohko društvonikov, da bodo stalo sta
\Voltblatt",   „Presse",Imeuj pa zanje usta odprl.
Pravijo, da je nekda politično društvo sklonilo — uže pred davnim — temu, no „naše gore listu" poslati zasluženo nezaupnico, a do sedaj nij kaj enacega niti v „domačih stvareh* objavilo, nikari pa kaj storilo.
Tuknjšnji „L' Isonzo" nam je bil obljubil, da bode zaporedoma česal Hlabo gospodarstvo goriškega lahonskega mestnega zbora, enako oni laško klerikalni, a tudi slovenskim težnjam zelo nasprotni „L' Kco".   Sedaj pa
„Skoro ti ne hi verjel," rečem. „Verjemi, da je res, zakaj pa ne bi bilo. Nij li čedna žensku, uli kaj joj je V  Iu ko bi jej prav kaj bilo, moja je zdaj in . . ."
„Jaz imam svoj kompliment prod njo na rediti, moram jo „gospa" titulirati, plašč in fiul jej s pleč sneti in na kl n ga obesiti, in tako dalje, vem, prijatelj. Ali če smem po starem odkritosrčno s tohoj govoriti, čudim se ti pa vendar prav močno, da si so oženil, in tako oženil."
Moj prijatelj se mi tuko nasmehne, da sem vedel, da ga je prvotni humor nehal, a reče še navidezno vesel:
„Zakaj V   Vedel sem, da se boš čudil, in radoveden sem bil užo prej, kaj ti porečeš. Reci naravnost, kar misliš." „No boš zumerilV"
„Ne. Tebi ne. Btj povedal ti bom potlej, kar nii »-m dozdaj uikomiir. Tedaj, govori, zakaj V"
„Prvič, veš, si ti tako vendar preveč mu-1 terijalist, ali kako bi boljo rekel, samopridec; zato sem mislil in bi bil stavil kaj, da bodeš pri žeuitvi gledal na penez, na nevestin groš, vsaj nekoliko. Drugič si vendar literarno orni kan človek in zapazil sem vselej pri tebi za nimanje za mnogokaj, kar taka gosjiica kleta-rica ne ume,  torej ne more biti želje vredna Hoproga izobtažoučeva. Tretjič so še prav do bro domišljam,  da sva se v zadnjič, ko sem bil pri tebi  in Hva v onej krčmi skupaj ko sila tur  uamu ju streglu,  midva prepirala o vprašanji: ali je lepa ali nij lepa.   In kdo je je trdil, da nij  lepa V Ti sam.   Pa če se ne motim hodil si uže  dve leti tja kosit iu ona je bila zuiirom tam." .Tri, tri leta."
„Nu  vidiš.   Če bi  se bil zaljubil v njo bil bi se vendar užu prej imel."
„Ravno to je, brate. Po pravici ti zdaj I povem, kako jo do tega prišlo.   Če uže vse
moje mladostne grehe veš, vedi še to. Saj te poznam, da ostane mej nama. Ke.-ani Be ne, a samo zato ne, ker si domišljam, da se ne, ker si pripovedujem, da bi bilo kosanje neumno. Kar je, to je. Vendar v drugič bi kaj tacega ne storil. Res je, kar praviš: Omikanemu človeku jo teško navezan hiti na ne-omikano Htvar. Duh jo vendar le, če prvi ne, pa drugi, a biti mora, drugače jo jomene. Zoper to je pa le jedno zdravilo, namreč leh-komiselnost."
„Da, lahkomiselnost, največja zvabljivka in posrednica zakonov", rečem jaz.
„Nu, iu da ti pO pravici povem, tudi meno jo zvabila. Veš kako V Kakor sem ti rekel, tri leta sem videl dekleta, ki je zdaj moja žena, vsak dan, vsako opoludno in skoro vsak večer. A mi niti na miHol nij prišlo, da bi se bil zaljubil v njo. Niti Himpatična so mi nij zdela. Služabui duh, druzega nič; k večjemu, da sem kaj pošalil z njo; včasi, ka-
oba ta dva lahonska kompanjona molčita, ter s plaščem pozabljivosti pokrivata vse dozdanje liomatije, ter mizerije goriškega municipija. Travijo ljudje po mestu, da ao He Lahi mej •sobo j „poglihali".
Dno 9 januara kot letni flan Bmrti Viktorja Etnanuela, bile ho pri dotičnej slavno -ti *» Vidmu (IMine) zastopane tudi zastave : Trente, Trata in Dalmacije a „per con venienza" od italijanske policije konfiscirano Sinoči mi jo pravil pošten Goričan — ne vem, če bo res, — da nameravajo goriški rokodelci in Rploh nižji „publikum" na dan 25 letnice cesarjevo poroke, napraviti na starodavnem „Travniku" veliko demonstracijo v avstrijskem smislu.
Iz Tr«tW 24. jan. [Izv. dop.] (Strah pred kugo) ho dela uže tuli pri nas. Pravijo, da mi Tržačanje jo dobimo iz Umije, k|iT uže razsaja in se lahko še bolj razširi, najlažje po morskem potu iz ruskih obal, iz Odese in druzih orijentalnih luk, od koder ladije hodijo k nam. Užo Be po tukajšnjih no vinah dviga klic, naj pomorska oblast kaj stori za obrambo vlazka te strašne pošasti, kajti kadar je enkrat kuga uže zanesena v našo Bredo, potem bode prekasno misliti na obrambo. — Od drugo strani se pa zopet trdi, da nij nobeno nevarnosti, da ho vesti in poročila o kugi pretirane, in da je ves strah nepotreben.
Resnica bode pač, kakor povsod, tudi tu bolj pri sredi. Škodljiva bi bila vsaka nemarnost in nepazljivost, in davkoplačovaloc v državi pač sme baš v raciji prilikah zanašati se, da bodo v prve j vrsti vsi poklicaui vladni organi svojo dolžnost storili. Ce se pa to zgodi, potem nij sile buditi in širiti mej ljudmi paniko, ki zavira promut in mirno redao živ ljenje v občo.
Domače stvari.
— („Narodne tiskarne") upravni od bor ima denes sejo ob 10. uri zjutraj v sobi uredništva „Slov. Naroda".
— (B o m i l o š če n j e.)  Cesar je pomilo-atil v zadnjej  porotniškej  seBiji na smrt ob sojene: Valentina Rozmana, Jakoba R roj ca in Lucijo Hrastovec.  Prvi bode sedel 20, drugi 18 in zadnja 12 let v teškej joči.
— (Cesar) je daroval 300 gld. iz svojega za zidanju zasilne šole na Golem.
— (Trnovski f a j m o fi t e v) gosp. K a run je  dobil  vsled   cesarjevo  naredbe od
18. jan. t. 1. zlati križec za zasluge s krono v priznanje svojega dolgoletnega vspešnega delovanja v svojem poklici.
— (C. kr. okrajni glavar) v Logatci baron Gusnich ie kakor v nemških listih beremo, penzijoniran. Mož je še mlad, toroi ne vemo kako in zakai. Okrajni glavar črno-meljski g. M ah kot pride v Logatec, v Orno melj za glavarja pride nekov g. Weiglein, dozdaj podtajnik v ministerstvu, a g. Merk ostane v Kočevji kot glavar.
— (Nesreča na železnici.) Magazin ski  delavec na železnici v Mariboru, Karel Mlinaric  je prestopal črez šine; ravno v tem hipu pride reservna mašina, prime ga in vrže na tla, ter mu obe nogi store.
— (Tiskovna pravda.) Raron M. Rast ie vložil tiskovno pravdo proti „Marb, Ztg.u pri okr. sodni ji v Celji zarad žaljenja časti
— (Družbeniki družbo sv. M o h o r a) naj letnino za tekoče leto VBaj do konca meseca februarja pri poverjeništvih od rajtajo, pri katerih ho do zdaj prejemali knjige Poverjeniki za Ljubljano so: g. Kari Klun pred škofijo h. št. 14 v I. nadstropji, o. Joahim Jereb v frančiškanskem aamostanu, in g l'r Poronta, kaplan pri hv. Petru.
— (O r a i b o j n i š k e m n a p a d u i h a n-skega fajmoštra) g. Rartola bo še poroča, da jo bil napadovalec. domači hlapec, in kar je huje. fijmoštrov bratič,  ki  Bi je hotel na ta peklenski način pridobiti denarjev, da bi se mogel potem poročiti z neko osobo, s katero jo užo prej znanje imel. Na sled ho mu prišli neki vsled tena, da je bila k farovžu pristavljena lestvica domača vzeta na farov-škem podu, h kateremu  je imel ključ samo domači hlapec. Tudi ho je, ko ho po dovršenem zločinu prišli v hlev, delal kakor   da bi prav trdno spal, kar se je vsem zdelo čudno. II u d o d e I n i k a ho uže prijeli in zaprli. Rana g. fajmoštra na glavi je prav huda; kost mu je odsekana do možganHke mrenice, ki se vidi, pa nij nič ranjena.  Upajmo, da rana za iz vrstnega in dobrega gospoda fajmoštra no bode imela nobenih hudih nasledkov. — Iz druzega vira He nam poroča:   Ko so domači farovški in sosedje zvedoli,  da so „razbojniki" fajmoštra napali, jeli so p hi t zvonil biti Vse so je zbudilo, vse vkup drlo, — le farovški hlapec,  bratov sin uli nečak, ta se je delal, kakor bi spal,  in  ga  nijso mogli doklicati. Tudi ga jo g. fajmošter baje i/poznal, in obr
nivši bo k njemu zaklical mu po dru -om u larci
Janez!"
— (Popravek in pri stavek.) V zahvali iz Krškega naj so bere; gosp. Jugovic 2 gld. namesto 1 gld ; darovala sta tudi č. g. A. Rupert dva klobuka, Fr. Zaaser blaga za dve deklici.
dar so me opravki nervoznega storili, bil sem i njo tudi grob, kakor železnišk uradnik. Da je lepa, pridna in dobra — to sem še le potlej izprevidel ali izprevideti mislil, ko me je drug opozoril. Nek računsk uradnik, stara goba, uže okolo petdeset let, se jo začel ženiti pri njej. Ker sem videl, da bi gu na vse zadnje še res vzela, jezilo me je. Ljubosumen sem postal prej, nego zaljubljen. Vidiš tako jo prišlo, da sem rekel jedno besedo, izrečena je bila, ven, amen, pa „in iiomino patris" v cerkvi. Pojdi pa enako stori, če nemaš dru -zec,a dela."
„Dakle, da dete s pravim imenom krstiva, ti si se prav za prav oženil Is nevešč Ijivosti, iz zavisti. Da jo nu bi drng vzel, vzel si jo ti sam. Originalno. Ko bi jaz kac m slovanskim novelistom znan bil, precej bi mu tvojo skrivnost vtaknil v uho, hvaležen bi mi bil za snov: žcnitev iz nevoščljivosti Humoreska bi se dala pisati s tem motivom.11
nRog začuvaj ziniti komu kaj.u — Zdajci pride nekov znanec, in so k nama prisede.   Zaupnega pogovora v uajiuem odkri tosrčnem stilu jo bil konec.
Jaz prijatelja potlej uijsem več videl. Nijsva se voč sešla. Ali če Bim v šali rekel, da je njegova osoda predmet za humorosko, varal sem so. Življenje je naredilo iz nje — tragedijo. Leto kasneje sem zvedel, da se jo moj prijatelj od žene ločil, ker je nečemu na gOtOV sled prišel, kar no bi smelo biti. To «a je tako prijelo, da so je vedno bolj udal sladkemu vincu, ki od I loracijovih do Prešir-BOVih, in dO naših časov sicer tolaži nesrečne ljudi, a jim polagano tuli pomaga, da neko liko prej odkurijo tjakaj, kjir nij skrbi. Moj prijatelj Zavrolec jo preselil so u.*.o lanske je seni tja, Rog mu daj m bosa, iu večna luč mm j mu sveti. ZavojŠČak.
Razne vesti.
* (O kugi) na Ruskem se mnogo piSe po vseh novinah,  a določnega ho o njej še zdaj ne ve. Mej tem ko pravi od ruske vlade v astrahanski okraj odposlani zdravnik dr. Kra-sovski, da je ta b dezon, ki ne je pričela meseca novembra prošloga leta v okraju Jenota-jevsku,   nevarna  pljučna vnetica in zloben legar (tifus),  očitajo same nuka novine vladi ruskoj, da ne pove ona resnice ljudstvu, in trdijo,  da je ta bolezen prava kuga.   Tako piše v tom smislu dr. Keher v „Peterburgskija Vjedomosti":   „S prva ho je trdilo o tej bolezni, da je „mrzlica", kakšna, se nij določilo; iz „mrzl;co" so uarodili potem „legar", naposled nastala je pa iz tega ,ču m a-ali kuga.  Keher pravi:   „Rolezon, kojoj daje dr. Krasovski različna imena, nij druzega, nego kuga, ki je pod imenom  „črna smrt" po colej Evropi znana.   Ako He pravi, da He pri tej bolezni združuje mrzlica in tifus, da na* Htopi potem pljučna vnotica, so to vsa znamenja, ki je ima kuga.   Pri bolnih so je opazovalo, da so jim sesalno žloze otekale, — baš to jo gotovo znamenje kuge.   Tifus traje kake štiri tedne, ako nij posled ca kuge; kar jih je pa v okraju JenotajeVHku zbolelo, umrli so VHi uže v malo dneh.   Rolozen tifus torej to nij.   Pljučna vnetica ta bolezen Bama na sebi tudi nij, kajti pri tej  bolezni prikazujd se znamenja vnetice dušnikovib vej še le v prvem tednu; potom se znamenja hujša pri ka/ujć, in naposled prikaže so še le prava huda pljučna vnetica. Kar jih jiu na tej kužnej bolezni zboli, imajo vsi takoj nevarno pljučno vnotico, — in to je znamenje kugo." — .leden dopisnik iz Peterburga pa v berlinskoj „Kreuz-ze'tungi"  rusko vlado zagovarja in pravi: „Ruska vlada jo novinarstvu slobodno pustila, naj to bolezen tako ali drugače imenuje, propustila je to zdravnikom, naj jej pravo ime dado, Na novinarstvo nič no vpljiva, ter tudi ljudstvu resnice no prikriva. Storila je pa vse, kar je bilo mogoče, da bi bo bolezen ne razširila; sklicala jo v Petorbniga posebno komisijo, okužene kraje  obinojila, zdravniki v mno/.em številu iz Odeso, Nikolajeva in Seva-BtOpOla so odlli v Jenotajovsk. Kvarantenje so se napravilo na vseh cestah, trojni vojaški oklep jo v odmerjenih prosledkdi okolo celega okužeucga Okraja* da se kužna bolezen no zanese v druge kraje. Vse to pa je ruska vlada naredila javno, ne tajno. Poročila, ki jih časniki trosijo moj svet, morejo tedaj le razburjenje prouzročiti."   Tudi mi svarimo naše čitatelje, naj nikar preveč no verjemć novinarskim telegramom, ki stanje bolezni na Uuskem preveč, črno rinejo.
* (Kolera.) Z\ izproinotnbo in kakor da bi s kuno v Rusiji dovolj ne b:lo, — piše se zdaj zopet, da v azijskoj Turčiji kolera napreduje, hujša postaje.
* (Konji ubili.) Dne 11. t. m. jo nek voznik za Hosno, Anton Reis, hotel a svojimi konji črez Savo pri Riodu. Spravil je svoje koajo na ladijo iu dal so prevajati. Konji ae na vodi začno plalit), razbijati in nesrečnega VOZnika B kopiti tako obuukajo po prsih in pO glavi, da je revež v kratkem času umrl.
* (Prepozno.) Neki kameno>ek v Londonu skočil ie v reku Thenise, ker jo bil vsled „štrajka" brez. dela in njegova družina brez kruha. Ko so njegovo truplo prenesli na njegov dom, prillo jo pismo, da mn je njegova baš umrla teta v svojoj oporoki znpustiln 10 0U0 gl. — Prepozna je bila zanj ta novici.
* (O železniškem mostu) Črez reko Ajrdo pri A lii mopol.u, ki ho jo podrl, poroča so sledeče: Soboto dno 11. t. m. odrinil je ob 7 uri 20 miuut mešan vhtk i/. Adrianopolja v SarembaJ;  vlak Imel jo mašino, teudar, 0
vagonov za potnike in 17 za blago. Vlak se je bližal proti mostu črez reko Ardo, ki jo prestopila svojo strugo in stala jeden Crevelj vi»oko nad železniškim tirom. Ko je bil vlak na mostu, udere se most v reko; črez most prišla je le mašina, a tendar potegnil .je vse vagone /a blago in še dva vagona III. razr. za osobe soboj v reko. Z vlakom odpeljalo se je 44 OBob, vrnilo se jih je pa v Adnanopolj 4U. Iimej železniških uradnikov našel jo jeden smrt. Piecej ko se je ta net-reča zgodila, šla je komisi|a preiskavat, iz kateiih uzrokov da se jo most udri. Našla je 10 stebrov mostu in tudi tir na mostu popolnem v dobrem sta nju, a 13. Bteber zginol ,jo v vodi, ki ga jo iz-podkopala. 1 mej 27 vagonov pogreznilo se jih je 19. Vlak se je peljal previdno črez most, ki bo jo še-le me .era novembra popravil; kriva je te nesreče tedaj le reka.
Narodno-gospodarska stvar.
Obrt z lesom na Kranjskem.*)
Orodja in razne stvari iz lesa izdelavajo se v množili krajevih Kranjske. Znamenit je ta del domačega obrta v sodniških okraiih: Ribnica, Kočevje, Velike Ldšče in Lož; a tudi iz bohinjske doline in Rleda, kakor tudi še iz nekaterih vasij idrijskega, loškega in kranj skega sodniškega okraja prinest se iz lesa izdelano reči na prodaj. Štufe, bane, sodce, čebre in druge posode izdelavajo večinom po zimi in spomladi z navadnim orodjem. Potrebni les kupi se navadno še v gozdu, tam se razrežejo tudi doge, in doma se potem stvar popolnem dovrši. Strugarsko blago i/.de-lava se z navadnim orodjem. Pri stvareh, ki ae iz lesa iz.ru/ljavajo, kakor: žlice, vevnice, muhavniki, rabi ce navadni nož. Korita, potem lopari za žito, sneg in slad, se kar v gozdu C ročnimi sekirami površno iztešejo, a doma popolnem izdelajo. Obroči iz lesa za zabojčke, lesena sita in rešeta upogibali so se blizu dO leta 1850. z rokami, a zdaj jih upogibujo na valjarji, železnem ali lesenem Lesenih obročev izdela bo v ribniškem okraji okolo 300.000 vsako loto, izmej katerih porabi se in pride v trgovino 125.000 kot dovršeno blago, namreč na rešetih in sitih, slednji z dnom od žime ali tudi od železne pletenine. Tudi skali izdelavajo se v ribniškem okraju za kak,h HO let, a ne v množini. Sklede in krožnike delajo v Sodražici, Zadolah in Zamostci, muhavnike v okraju velikoiiiškem Žlice daje osobito bloški okraj v ložkem sodniškem okraju, in lehko se reče, da se jih izdela jeden milijon na leto. Tudi pri sv. Trojici poleg Cerknice bavi ho okolo GO osob z izdelovanjem žlic. V kočevskem okraju se vsako leto 105.710 razne so darske posode naredi, koje izdelava 183 osob 250 delavnikov v vrednosti 37.470 gld 50 kr, \n sicer: «15.250 škafov, 9350 korov, 7150 ozkih sodcev za jesih, olje itd., 49.000 malih sodce v, ki drže od i do M lili o v tekočine, 10.930 žehtarjev za mleko, 3430 kadi|, 7450 čutar, 3350 sodcev za surovo maslo, K»00 ko ritov, 50 kolovratov, 8760 zibelk.
Razen tega izvaža se iz kočevskega okraja v polnih vagonih po železnici neobdelanih palic v vnanje kraje, katere se potem zopet kot iz delane palčike za sprehod nazuj v Avstrijo v velikej množini uvažajo. Okolo Starega loga naredi we vsako leto 20 do 30 000 obročev za sita iz bukve, vsak obroč 10 kr., ki se potem skozi Trst na jutrovo pošiljajo; v sta-
*) Iz htnega poročila g. Jan. Murniku, t »j toku kranjttko trgovinsko zbornico.
roložkem kraju izdela se tudi precejšnja množina loparjev za žito, slad in Hneg.
V okraju blejskem,  bohinjskem, loškem in kranjskem  izdelavajo  se večinom škafi in sodci; a radi zmedenih gozdnih razmer v Ro hi nji in na Rledu  se izdelovanje bolj in bolj manjša.
Klinčkov za čiščenje zob daje veliko'diki okraj v znamenitej obilici.
(Konco priti.)
Uiaarll v IJial»IJ«aiil.
bi, januarja: Jura Zankar, gnBtaška, 68 let, na av. Petra cesti št. 66 vsled pljuča* vin-tico. — Mh-rija Debeljak, gostaškii, 47 I t, v hiralnici, v krav-jej dolini št. 11, vsi d oslsbljenja.
22 janturpi Jahata Htrle, ubožica, 157 let, r.« karlcrvakej centi št. 7, vsled bollaati. — Frančiška Prašek, u< te nadpetnfka, Ifi mei. IS dnij, na rabiti
At. 0, vsled tiiherku oze.
98. januarja: Mm ja Pončsr, soproga hišnega posestnika, 89 let, na bv. Petra cesti št. 45, vbIoc! pljučno tuberkuloze. — Franc Jerše, ključar južne železnice, 30 let, na av. Petra cesti  Št. BI, vsled
inr. v-e«! na hi en.
24. janiiatja: Peter Indof, delavec v cigarnej fahriki, 98 let, na kMrlovskej cesti št. 18, vsled pljučno tubeikuloie
rrš<"' wie«
f f.j;.b'iii i 25. januarja t. 1. Pšenica hektoliter 6 «id. 50 kr.; — roi 4 gld. 55 kr.; — ječmen 4 gld. 0t> kr.; — ovoa 2 gld 7H kr.; — ajda 4 gld. 89 kr.; — prosO 4 gld. 71 k< t -- koruza 4 gold. 20 kr.; krompir 100 kilogram v 2 gid 85 kr.; — fižol hektoliter 7 gl. 50 kr.. uaala »Uograui — gl. 96 kr.; — mast — gld. 7<i kr.; — ipoh rrišen — gl. 54 kr.; — špeh povojou — gi. 70 k.;
— jajoo po 2'/i kr.; — uiloka liter 7 kr.; — gov.dume illograua 54 i*r.;  —  teioiuino 60 t; ;   — eVinjsk utiHo 44 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 94 kr.
- slame 1 gold. 61 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 9 gold. — kr.: — mohka 6 fcid. — kr.
Uuuajaka borza 25 januarja, ilsviroo viegvahoiiu potoouo.i
Lnotnl dri. dolg v bankovcih .   . 61 gld. 45
Knotni dri. dolg v srebru   .   .   . H2    a 75
/Jata renta......... 73    „ Sf>
1860 dri. posojilo...... 112 „75
Akcijo narodno banke   .... 770   , —
Kreditno akciju....... 211    „ 75
London .......... liti »70
Napol...........9    „   33 V,
0. kr. cekini........5    „ 5(»
Srebro.......... 100   „ —
Državne marke....... 57 „70
Pravi in daleč sloveči in priljubljeni
►
solhovoradski Mnjevec
razpošilja podpisani už.o 13 lot v polno zado-voljnost čestitih p. n. naročnikov. Za blagovoljna pripošiljavanja vnatnih naroČil prosi se še na dalje, in vsakemu zagotovlja, da hude dobil zajamčeno pravo blago.
86 štovanjem bo priporoča
J. N. Rant,
(23—2)      v Polhovem grailci pri Ljubljani.
f
fTirki \Vir »inpfolden'=
aH Bestes umi Pre'i8wi;riMflsiP8
gnsunatst.
Die Regenmantel Wogendocken (Plachen), BcUtinlagen, hllffluflt
<li-r k. k. i»i-. 1'alniU
von M. J. Elsinger & Sohne
in Wi«n, Neuhau, ZollergnBsn 2,
l.irfrranlen de» k. und k. Kriepmlnluterhim«, Sr M«J. Kriej»ni»rine, vider Hum»nltBl»»n«t«lten etc. etc.
]
„Soliđe Hrsen als Verlreter erwiinscht".
Dr. Franc Papež,
advokat v Ljubljani, (20—2)
(POpvej koncipijent pri dr. M o še-1 n) ima svojo pisarno v križevn.ških ulicah h. štev. 1, v I. nadstropji.
Olje za
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
sluh *
štabnega nad I cenika dr. Nchniidt-a,
zdravi vsako gluhost, ako nij prirojena (ako kdo teško sliši, ali mu v ušesih šumi, se takoj ozdravi).
e Cena jednej Menici z navodom kako ne £ rabi 2 yohi., v provincije razpošilja se f franco2»'<)tipoštnej nakaznici z 2gld. tO kr.
i   Glavno zalogo ima Julius Gratz,
Dunaj, VI., Mariahilleistra.sse Nr. 70.
Spričevalo. Več nego 12 let ti i j -nem vsled bolesni na levo uho nič slišal, kar mo je jako motilo, in mi jo bilo sitno pri mojom poslovanju; vsa sredstva nij so nič pomagala, dokler me nij star prijatelj na vašo oje
► za bIuIi opozoril.  Ker sem pa n/.e. toliko po
► rabil bil, htol sem tudi to, in đoilvel Betu ve* I  Belje, da sem slišal zopet, užo v 14 dneh, ko
► sem še lo pol Bklonico porabil.   Vsem na ta
► način bolnim se z najboljšo vestjo lahko naj-J topleje priporoča. (42;1 —11)
► Julius Steinberg, Pilrsteiovaldu.
\ l So—-166J
Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci.
Dr. Itose
krepilni balzam,
naJtHtlJir in najixtt<itnitji«* Sfvdstvo za
ohranitev zdravja,
čistilev in v/.dr/anje f istoče sokov in krvi ter za |nis|H'seiije dobre prebave, dobiva se pravi
p>o SO 3cr. 1xl 1 gfolđ.. vedno v zalogah: v Ljubljani pri lekarni-carjih: G. Piccoli, Jos. .Svoboda, Krasmits Hirschitz; v 11 u dolfoveui: Dom. Kizzoli, lekarnar; v K o č o v j i : Andr. liraun. J^aS/*" P*" lekarno in viijv prodajuhiicc tna-terijalij v Avutro-Otjerttkej imajo zaloge tcifa kre-pihut/a balzama.
<■ lil V 113 I    ^Jll<»«^3l :
B. Fragner,
lekarna nk Črnemu orlu",  LOck der 8porner-gasso Nro. 205 — 111. in Prag Prepia.
Hranduis, 12. januarja 1876. Visokočcstili gospod! Uzo < 11 j«s časa sem trpel  bolečine  v želodcu ter se mi nij ljubilo  jesti.   Tu  mo jo nekdo opozoril na Vašo zdravilo  „dr. Kose krepilni balzam" in jaz sem ga /.a v žil.
Porabivl! pivo iklenloO« opazil sem uže dober VBpuh iu ko sem še nadalje rabil Vaš hal/.ain, so bolečim« v želodcu uže popolnem izginilo, dobil sem zopet apetit in Zdaj sem tio cela /.opet ozdravel
Zahvaljujoč se Vam najnrisrčnejše, iu najtoplejše priporočajoč „dr. Koso krepilni balzam" vsem bolnim v želodcu, so beležim z odličnim spoštovanjem (k5—22) K. Sta udi gl.
Tujci.
24. januarja:
Pri Nlonat (>anzleim iz Dunaja. — Ungcr i/. Zidanega most«. — Miler iz Livno. — Lii\vy iz Kaniže. — Kiiiiimi iz Celovca. — IiraiiBc.hn iz Dunaja.
— Kavčič iz Sevnice. — Kanit/, iz Dunaja. — Glllcklich, Valonšck iz Prage,
— KiinigHtein iz Dunaja.
Pri i, :   Oloboontk   iz Železnikov. — Kinstern,   Dittel, 8chwar«.
Hchlesinger is Uunaja. — Novak iz Klanca. — Fround iz Dunaja. — Waydt
iz Berlina — Btiainy iz Donela,
Pri bsvarnki'ui dvoru* GniBovin, (Jrusovič iz Trsti. — Urbancc i'. Koroškega.
lir Očitna dražba, "sns
Cela to vel.ka zaloga lila^a Andrej Schreyer-jevo kon-kurzne mase, Obstoječa iz nireuberške^u, kratkima, igrafnena, železnega, medenega, plehatega blaga, rasnega orodja In posode, se hode od 27. januarja t. 1. naprej do popolno razprodaje, vsak dan dopolu-dno in popoludue v proilujalnici v špitalskih ulicah v Ljubljani po ocitnej dražbi na vel ko in na drobno proti gotovej plači razjirodajalu, in vabi k ninogobrojiioj udeležbi (24—3)
OnruviiiNivo And. Si^hre^er-jeFe kofflkuritt« mase.
Ićdatelj ju urvunik Josip JurCič.
Laotniuu la tiutt wNaiOduu tirt^arno".