Političen list za slovenski narod.
Po noSti prejeman Telji: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
'	4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman Tel.^: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za Setrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pollljan velja 1 gl. 20 ki", veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopa petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska tribat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsali dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
^tev. XOO.
V Ljubljani, v petek 29. avgusta 1884.
LetiTils: XII.
Profesor dr. Scliiilte iii Avstrija.
(Dalje.)
Ako so postale „delegacije, mojstersko? delo Deakovo le sredstvo, ki vprega Oislitvanijo v ogerski jarem"; krivi so le njegovi politični prijatelji. Da to reč malo pojasnimo, iti moramo za nekaj let v zgodovini nazaj. Z diplomom od 20. oktobra 1860 so bili zadovoljni vsi narodi, izvzemši nemške liberalce, med ktere so se šteli tudi junaki 1. 1848, vsa židovska sodrga in vsi drugi, ki so iskali svojo modrost v židovskih listih. Tem ljudem ni ugajala oktoberska ustava, ker svoje nasprotnike niso mogli stlačiti pod klop, kakor so želeli in 1. 1848 poskušali. Da bi se ta ustava ne izpeljala, bili so vsi židovski pisači na plat zvona, da se nemcem krivica godi. Proč z diplomom, to je bil bojni krik. Na to izdela prekanjeni Schmerling novo ustavo, ki je stopila v veljavo 36. februvarija 1861 kot februvar-patent.
Ta nova ustava je odstranila diplom in hotla vse avstrijske narode stlačiti pod en klobuk, t. j. pokorili naj bi se postavam, ki bi jih skoval Dunajski državni zbor; bodo li nove postave vgajale posameznim deželam, za to se Schmerling ni brigal. Schmerlingov državni zbor je bil sklican, in kdo ni prišel? Ogri! Kmalo so zapustili zbornico tudi Cehi. Belcredi pride, pošlje Schmerlingovo poslance domii in se začne pogojati z Ogri. Bilo je že vse v najlepšem teku, kar se vname 1. 1866 vojska z Nemci, ki se nesrečno konča. Prusija je netila z denarjem in političnimi agenti na Ogerskem nemir, v Pragi sklenjen jmir še ni bil potrjen, Francija je delala kisel obraz zarad Luksenburga, s kratka: politično nebo je bilo oblačno. Take so bile razmere, ko nastopi Beust.
Sedaj so se začeli, ne vem, bi li rekel: veseli — ali žalostni dnevi za Avstrijo. Beust ni imel niti pojma o avstrijskih razmerah, poznal ni potreb avstrijskih narodov, in le čuditi se moramo, da je mogel izpuliti iz rok državne vajeti tako zvedenemu
državniku, kakor je grof Belcredi. Opirajoč se na kritičen položaj v Evropi in potrebo hitre sprave z Ogri trdil je vedno: „Dajmo Ogrom, kar žele, pogodimo se ž njimi, tako so pomirjeni; ta fait accompli vrzimo državnemu zboru na glavo, da ga z nevoljo požre ali pusti; sploh si pa zagotovimo captatio be-nevolentiae, ako državni zbor razpustimo in se vdamo volji liberalnih vodij. Ako tako obojim damo, kar zahtevajo, pomirjena je dežela v par dneh ali tednih" itd.
„A tout prix" (po vsaki ceni) skleniti, dokončati, to je bilo geslo saksonskega novinca. Da Avstrijo raztrga in Ogrom vrže v žep avstrijske koristi, na to Beust niti misliti ni hotel. Zastonj je svaril blagi Belcredi; Beust je pripeljal na bojišče z eno roko hberalne lovce, z drugo madjarske hu-zarje, in pal je Belcredi.
Da bi se vendar še Ogri spominjali, da razpenja avstrijski orel svoje peruti tudi nad Ogersko, izumil je Beust napravo delegacij, ki naj bi vravno-vale zunanje ministerstvo po svojih načelih, pregledovale prazne državne blagajnice in štele avstrijsko armado, v resnici pa glasovale mutasto, kakor ribe.
Ogri So dobili, kar so želeli, pa tudi fait accompli niso liberalci brezpogojno požrli. Porabili so priliko, da so si odprli pot do gospodarstva in bogatega plena. Ustavoverna stranka in njena hčerka „zedi-njena levica" sedeli ste v delegacijah ter zastopali dobro polovico nemškega naroda; nenemški narodi so le od strani gledali, kako se kuha ^godlja". Pred dvemi letomi še le smeli so tudi Slovani k ognjišči. In da so si liberalci ohranili gospodstvo, brali so Ogrom z obraza vsako željo ter jo hitro spolnili. Njim naj toraj Schulte očita služnost.
Modri politik dalje vpraša: „Čemu so vstvarili deželne zbore za dežele, ki jih nikdar niso imele, za Galicijo, Dalmacijo, Gorico in Gradiško, Pred-arelsko in Šlezijo?" Toraj nektere kronovine naj bi imele prejšnjo avtonomijo, druge ne? Ali niso vse pod istim cesarjem, pod istimi postavami? Sploh so pa bili deželni zbori že pred 1. 1848, da-si sta bila
njihova narava in delokrog drugačna. Oeski deželni zbor je bil že pred 1. 1848 „organ" za Cehe, kjer so se potegovali za svoj jezik in zgodovinsko pravo.
Sedaj pa odkrije gospod pl. Šchulte svoje krvaveče nemško srce, vsede se pod brinov grm, oči mu žalijo grenke solze, inonzdihuje: „Ze dve leti skušajo, kjer koli mogoče, nemški jezik potisniti v kot. Da se na nemške vloge izdajejo slovanski odloki, to je vsakdanja navada." V resnici, kamnito bi moral človek imeti srce, kožo debelo kakor velblod na peti, da bi ga ne spekle take besede. Mi bi se z inostrancem Schultejem niti ne pečali, ko ne bi v sovražnih nam listih brali enacih laži.
Že 19. član avstrijske ustave od 1. 1867 priznd. enakopravnost vseh narodov v šoli, uradu in javnem življenji. V koliki meri se je izvrševal ta član, tega ne bomo razpravljali. Profesor Sch. pa gotovo misli z ono trditvijo toliko obsekovano „jezikovo naredbo" za Češko in Moravsko od 19. aprila 1880. Ta ukaz zahteva, da se morajo uradniki v imenovanih deželah posluževati jezika, kterega govore zasebne stranke j ali avtonomni organi; toraj nemške vloge reševati v nemškem, češke v češkem jeziku. To pa zato, da se konec stori samovoljnosti nekterih uradnikov v tako važni zadevi. S tem se pa gotovo nobenemu, še tako občutljivemu Nemcu niti las ni skrivil; kajti porok smo vsacemu, da se mu postreže z blaženo nemščino, ako le zahteva, bodi-si pri nas, ah gori v Čehah. Vlada naj med svojimi organi občuje, magari v kitajskem jeziku, kmetu vsaj naj bi prihranili mnogo nepotrebnih stopinj. V strup pa je pomakal pero, in kri je skipela v srci gospodu, ko se je spomnil, kako morajo nemški otroci v kranjskih Eovtah sklanjati: riba, nit, gos itd., ter je zapisal to-le jeremijado: „Šola je na Češkem, Morav-skem in Kranjskem tako poslovanjena, da morajo Nemci vstanovljati na lastne stroške nemške šole, če hočejo zabraniti iznenarodenje svojih otrok. Poseben vzgled nam je Praga, kjer nosijo Nemci velik del bremena, imajo pa dokaj premalo šol in jih morajo vzdrževati na lastne stroške." Dalje: „Pred 1. 1860 je
LISTEK.
Peter Skarga.
Za časa, ko je stresala tako zvana reformacija Evropo, je bila tudi Poljska v veliki nevarnosti, da zgubi pravo vero. Tla so bila v tej deželi že nekoliko pripravljena za luteranstvo; pripravljali so jih tako zvani „česki in moravski bratje". Kralj Sigis-mund I. (1501—48) je bil dober katoličan, vendar ni mogel zaprečiti, da bi ne jeli mladi ljudje, ki so študirali v Vitenbergu, sejati lutrovo vero med Poljski narod, novo vero je zelo pospeševalo prosto-miselno plemstvo. Pod manj odločnim Sigismun-dom II. (1572) so se v deželi vdomačili tudi Zwing-lianini, Kalvinisti in Socinijani. Papež je opominjal podanike Poljske, naj ostanejo pri veri svojih očetov. Vendar se je odpadencem posrečilo v verskem miru Varšavskem 1. 1573, da so dobili enake državijan.ske pravice, kakor so jih imeli katoliki; tudi se je sklenilo, naj vlada večen mir med strankama. To je bil hud udarec katoličanstvu. Pod Štefanom Batoryjem (1575—86) so postali dlsidenti še mogočnejši; nevarnost je žugala katoliški veri bolj in bolj. Toraj v teh težavnih časih je vzbudila božja previdnost
Poljskemu kraljestvu velike može, trdne v veri, ki so pomagali katoličanstvu k staremu svitu. Pravi stebri katoličanstva na Poljskem so bili Hosius, škof Ermlandski, jezuit Jakob Vujek, dominikanec Bir-kovski in — jezuit Peter Skarga, najslavniši pridigar Poljski, eden prvih pridigarjev v celi zgodovini. O tem možu spregovorimo nekaj besed.
Posameznosti iz življenja tega velicega moža ne poznamo; ali dela njegova nam kažejo moža, v kterem je čudovito odsvitala vsa dežela, vse ljudstvo s svojo preteklostjo, sedanjostjo in tudi prihodnostjo. Domovina Skarge je bila Poljska.
Dežela Poljska je bila toraj raztrgana v političnih in verskih zadevah. Skarga je v prvi vrsti skušal vničiti moč verskih ločin ter tako povzdigniti tudi kraljev vpliv; saj obstoji moč kraljeva le v trdni veri. V ta namen je pisal zgodovinska, dogmatična dela, homilije in cerkvene govore.
V njegovih spisih veje duh sv. pisma; poznal ga je, kakor le malokdo. Eavno tako znani so mu bili spisi latinskih in grških očetov. Skušal je dogmatična vprašanja vselej tako rešiti in razložiti, da ga je razumel tudi priprost človek. Najizvrstnejše njegovo dogmatično delo so govori o sedmih zakramentih, ki morejo po duhu in obliki veljati kot vzor govorov.
Tudi kot polemik se je Skarga zelo odlikoval. Verskim nasprotnikom je odkril njihove naslednosti ter kazal vladi, po kterem poti naj hodi, da vtrdi svojo moč: po poti verske edinosti. Da se to zgodi, naj vzame vlada prosto ljudstvo v svoje varstvo, njegov materijalen stan naj zboljša ter ga pripelje zopet k pravi veri ne s silo, temveč z oznanjevanjem pravega evangelija. Te resnice je napisal v delu: „0 edinosti cerkve".
Najodličnejše mesto med Skargovimi deli pa zavzemajo njegovi poUtični govori; ž njimi si je pridobil on največ slave. V teh govorih je njegov duh čudovito razvijal svoja krila ter se povzdignil do vrhunca; v njih je oznanjeval, kako poslanstvo ima njegova domovina, kake dolžnosti ima podanik do države. V teh govorih se nam kaže on govornika, državnika, duhovnika in preroka.
Domoljubje se vije, kakor rudeča nit skozi vsa dela Skargove; Skarga nam je vzgled pravega duhovnika in vzor resničnega domoljuba. Ljubezen do domovine sije kaj lepo iz njegovih spisov, taja njemu dajala še le pravo moč. Drugovercem je dokazoval, da tirajo domovino v pogubo; za tako borbo pa ni zadostoval navaden pogum, trebalo je odlične moči, nenavadnega poguma. In te lastnosti je imel Skarga v polni meri. Bil je on pravi apostelj sredi
bil na Češkem in Moravskem komaj en gimnazij s čisto češkim podučnim jezikom, sedaj večina; tačas nobena ustanovljena učiteljska služba na vseučilišči s češkim jezikom, danes čisto češko vseučelišče, čisto češka politehnika, akoravno češko slovstvo nima pokazati za noben predmet niti dvanajstorico znanstvenih del. Zatiranje Nemcev v šoli, uradu, cerkvi toliko napreduje, da se človek boji sovražnega sokoba Nemcev in Čehov, da-si ni črnogledec. Z nemštvom se pa tudi iztrebljuje avstrijstvo. Češka armada s češkim jezikom, neodvisnost od Dunaja je že kot zahteva dogovorjeno in izrečeno" itd.
Iz teh vrstic se razvidi velika nevednost in prevzetnost g. profesorja. Živel je v Avstriji, a njene zgodovine ne poznil; sedaj čuva že 12 let nemško mejo ob zelenem Eenu in modruje o avstrijskih razmerah. Pridejo nam na misel besede, ktere je slavni Ivan Kolaf pisal že okoli 1840. leta: „Večina ino-stranskih pisateljev, ki so pisali o Slovanih in še pišejo, podobna je onim nečistim živalim, ki povsod iščejo le nesnage, da se ob njej žive, in zato tudi tam vtaknejo svoj nos v vsak kot, kjer najdejo sicer prav čiste ceste, da le iztaknejo kake smeti. Ko bi ti vohuni imeli namen, razkrivati napake ter sodelovati za poboljšanje, zaslužili bi hvalo; toda to ni njihov namen, to kaže trpkost in zasmeh, s kterim to delajo ter nalašč zamolče vse dobro in hvale yredno."
Ko bi učeni profesor vendar le hotel pogledati malo v zgodovino slovansko, prepričal bi se, da so Slovani v 8. in 9. stoletji ne samo dosegli, temveč tudi nadkrilili druge evropske narode v omiki. Naj omenimo le popolno prestavo sv. pisma v staro-slovenščino. Toda nemški rod je zatrl slovansko cvetico, ki se je že nadobudno razcvetala. Cela stoletja bojeval se je zapadni Slovan s svojim sosedom na življenje in smrt. Osoda je določila, in zmagal je kruti sovražnik ter stopil nam za tilnik. Molčali smo in trpeli! Tudi nemški rod je bil hlapec svojega gospoda, črna noč je pokrivala njegove pokrajine. Toda njegov genij ga je povzdignil, in zažarila se mu je jutranja zora duševne prostosti. Oprostil se je verig, omika in veda razširjali ste blagodejno svetlobo. A tudi naši bratje ob Visli in Vltavi so se vzdramili in tekmovali za lavorov venec. A zopet se oglasi bojni krik nesrečne reformacije; še enkrat se zasveti slovanska zvezda; boj se prične: — in na „belej gori" je bil ranjen češki lev. Ceska moč je strta, in poldrugo stoletje poznej pade i Poljska.
(Konce prih.)
Politični pregled.
T Ljubljani, 29. avgusta.
IK^otranje dežele.
Doba deželnih zborov bliža se nam z brzimi koraki. Med tistimi, ki se bodo najprej pričeli, je tudi naš Kranjski, ki bo dan po malem Šmarnu svoje letošnje delovanje pričel. Glede narodnega zastopništva imajo avtonomisti večino v našem do-
mačem, v Češkem, Solnograškem in v Go-renjeavstrijskem deželnem zbora. V Dolenje-avstrijskem, Štajarskem, Koroškem in Šlezijskem ostali bodo tudi letos liberalci na krmilu. Kar se tiče moravskega deželnega zbora, ostal je tudi za bodočo svojo dobo tak, kakoršen je bil, centraHstičen in fakcijozno-liberalen namreč, četudi so si čehi nekaj sedežev priborili. Kedaj da bode vsaj toliko čisto nasprotnega duha, kakor sta Kranjski in češki, se ne dii še določiti, če tudi se v teku šestih let silno veliko na političnem polji spremeni.
Poljalti mislijo pohod Čehov v Krakovem vrniti z mnogobrojnim obiskom, kterega so zlati Pragi namenili. Čedalje bolj se vtrduje vez, ki veže Čehe in Poljake na severu naše domovine. Obisk v Pragi od poljske strani bi taisto vez Še mnogo okrepčal in ojačil. Bog daj, da bi v resnici nerazrušljiva stena postala, ob ktero bi se država ob vsaki priložnosti naslanjati smela. Pa ne le država, tudi mi Slovenci imeli bomo krepko podporo ondi, kamor se v važnih narodnih zadevah in zahtevah že sedaj jako radi oziramo. Premalo nas je, da bi sami in na svojo roko kaj doseči zamogli pri Nemcih, oprti na mogočne naše brate čehe in Poljake, za-moremo pa vendar-le marsikaj doseči. Mnogo do zdaj ni, to je res, brez njih bi pa še taistega ne bilo. V resnici, doba otvorjenja češkega narodnega gledališča zapisala se bo v narodni zgodovini avstrijskih Slovanov z debelimi črkami, kajti napočila je Slovanom doba dejanske izvršitve medsebojne vzajemnosti. V tej dobi prišli so dnevi za nje, ko so si navdušeno segali v roke sinovi matere Slave iz juga in severa; ko so hiteli pozdravljat sinovi čeha svoje bratrance sinove Leha, kteri jim bodo drugo leto ta pozdrav v zlati Pragi vrnili. Le to se ni še določilo ali ob velikih počitnicah ali pa morda meseca maja o sv. Janezu Nepomuku.
Tu pa tam, posebno pa po židovskih liberalnih listih, bilo je brati, da misli vlada nasproti FoJJa-koni po Galiciji druge strune napeti. Ako bi se ta vest vresnicila, bi bila ona po vsi pravici prvi žebelj, ki bi se zabil v krsto Taaffejevega minister-stva. Da se pa to ne bo zgodilo, skrbela bo vlada sama, ki pri svoji previdnosti nikakor ne bo Poljakom in Cehom polen, pod noge metala, ako ji je na krepki zaslombi, ki jo ima sedaj ondi, kaj ležeče. Da ji pa mora ravno na tej ležeče biti, prisilil jo bode položaj avstro-nemško-ruske zveze, ktera se pripravlja. V tej mora Avstrija nepremakljivo trdna stati, ako hoče obdržati mesto, ktero se ji ondi spodobi. Da bode pa država na zunaj trdna, mora ona poprej znotraj popolnoma krepka ostati, kar pa zopet le na slovansko vzajemnost oprta biti zamore.
V hrvaškem deželnem izboru se gode reči, kakoršnih do sedaj še noben parlan^t ni doživel. Od kar obstoje parlamenti, se menda še ni primerilo, da bi bili zaradi surovega obnašanja koga žandarji ondi Vzeli, kar se je na 27. t. m. dr. Davidu Starčevicu primerilo. Že na 26. avgusta izrazil se je žaljivo o deželnem zboru, o poslancih, o predsedniku in o banu; zarad tega odtegnil mu je predsednik besedo, ktere si pa Starčevic na noben način vzeti ni dal. Predsednik moral je vsed tega sejo dvakrat zaključiti ter je v očigled vedno večega zasramovanja predlagal, da naj se iz šestih sej izključi, kar se je tudi zgodilo. V bodoči seji imel je Starčevic le še pravico do opravičevalnega govora, kterega se je tudi takoj poslužil. Na vse usta jel je obsipati narodne poslance, vlado in predsedništvo s psovkami največje mere surovosti. Ko se je jel od zbornice poslavljati, odtegne mu predsednik zopet besedo ter predlaga, da zbornica z imenovanjem glasuje. Glasovanje se prične, Starčevic pa vmes kriči in vpije, kakor besen. Predsednik videti, da iz tega ne bo nič, sejo za nekoliko časa zopet pretrga.
Med tem se je pa baron Zmajid podal proti sedežu dr. Antona Starčevit^; David Starčevih mu plane nasproti in zavpije: „Kdor se tega stare» dotakne, ubijem ga!" Zmajič se Davidu postavi, toda ta ga je s tako silo v prsi sunil, da seje Zmajic kar opotekel. Predsednik pošlje po žandarje, ki so tudi takoj prišli po dr. Davida Starčevih. Starče-vičanci jeli so kričati, da predsednik več dela, kakor pa mu njegova oblast dovoljuje. Predsednik pa pravi, da je le zarad tega po orožnike poslal, ker si ni znal na noben drug način pomagati, da reši čast zbornice. Odpove se ob enem predsedništvu in zbornica sama naj sodi o njegovem postopanji. Podpredsednik Horvat prevzame predsedništvo in zbornica z veliko večino predsednikove korake potrdi. Starčevieevo izključenje se sklene z veliko večino, v bodoči seji prideta pa na vrsto njegova tovariša Kamenar in Pavlovic. Žalostno, da strast tako daleč narodnega zastopnika pripelje.
OgersJte poMe bodo, kar se varnosti tiče, kmalo vsem drugim poštam vzor, (celo tudi po Turčiji) kakošne da pošte ne smejo biti. V Budapeštu še dandanes ne vedo, kdo jim je vkradel 30.000 gld. pred štirinajstemi dnevi in že je zopet zginilo denarno pismo na poti iz Budapešta v Rumo, v kterem je bilo 2000 gold. gotovine. Budapeštanska firma denar odpošiljajoč je pismo pri banki „Fonciere" zavarovala, ter od 2000 gold. le 7 kr. premije plačala, pismo je pa oddala na pošti na recepis, toda le pri-porečeno in ne kakor denarno pismo. Na ta način bode sedaj dotični trgovec 20 gold. na dobičku, ktere mu bo poštni zaklad povrnil za zgubljenp priporočeno pismo. Dva tisoč gold. šteti morala pa bo banka „Fonciere", ki je pismo zavarovala pred vsako škodo.
Tuanje države.
Shod tveJi cesarjev je na dnevnem redu po vseh večih časopisih. Sešli se bodo nekje v nemški državi in to menda za to, da bodo veteranu vseh vladarjev, nemškemu cesarju, prihranili težave potovanja, kajti oba ostala sta mnogo let mlajša mimo cesarja Viljema. Ministri jih menda no bodo sprem-Ijevali, ker so vse važne politične zadeve med Avstrijo in Nemčijo že obravnale in vredile nedavno v Varzinu, kjer sta jih rešetala KaInoky in Bismark; ruske zadeve tikajoče se obeh prejšnjih držav poravnal bo pa državnik Giers z Bismarkom in Kal-nokjjem, ki ga ravno sedaj na Dunaji pričakujejo. Po shodu podal se bo pa tudi voditelj ogerske države, Koloman Tisza, v Varzin. Kaj da bo on ondi iskal, je še tajnost, vendar pa se sluti, da bi Bismark glede anarhizma rad z njim govoril, kajti nedavno izrazila se je „Corresp. Hongroise" , ki je s Tiszo v najožji dotiki, da če se tudi ves svet proti anarhistom zakolne, Tisza jih ne bo preganjal, ker mu tega njegov eminentni liberalizem ne pripušča. Naj le Tisza gleda, da mu duhovi, ktere po svojem liberalizmu po Ogerskem zbira, ne bodo ob svojem času nadležni postali, ter se mu jih ne bo več mogoče odkrižati, kakor se to sedaj Angležem godi. Tudi ondi je svetovni liberalizem vsake vrste hudodelcem vrata noč in dan odprte držal in sedaj pa imajo zlodeja, ki so ga klicali. Fenirji žugajo jim London razsuti, za plačilo menda, da so jih toliko let gostoljubno sprejemali. Na Ogerskem zna se ob svojem času ravno tako primeriti.
Vojna moč Francozov v kitajskem vodovji ni ravno toliko silna, kakor bi človek sodil po vspehih, o kterih so nam časniki poročali. Nič več nimajo ondi, kakor le 14 vojnih parnikov in 5000 mož. Kaj je to nasproti toliki državi, kakor je Kitaj, ki se po dolgem in širokem čez več kakor 4 milijone kvadratnih kilometrov razprostira in 400 milijonov ljudi preredi. Iz tega je razvidno, da je dežela rodovitna, pa tudi mora biti jako različna glede
ljudstva, ktero se je vprlo stari veri. Poslušalcev si je moral še pridobiti.
Drugoverci so ga razvpili kot inkvizitorja, kraljevega lizuna, kovarja, privrženca samovlade. Obre-kovali so ga, preganjali, očitno so ga psovali. Sto-pivši na leco, je videl pred sabo sovražnike, stopivši od ondot je srečal žugajoče mu nasprotnike. Nekdaj je iz cerkve gredoč dobil klofuto. Drugič pa je čudežno odšel smrti. Najeti hudobneži so prežah nanj ob potu, da bi ga utopiU v bližnji vodi; hipoma pa je Skargi šinila misel v glavo: naj obiščem bližnjega gospodarja in tako se je umaknil morilcem. Gospodar, ki mu jo ravno hotel zavdati smrt, je osupnil ter ga sprejel gostoljubno; kot prijatelja sta se ločila.
V taki nevarnosti je bil mož, ki pri svojih govorih ni zajemal moči iz vnetih obrazov; on je moral to moč dobivati edino le iz dna svoje duše, da je s plamtečim ognjem ogreval mrzle poslušalce, ktere je motilo toliko predsodkov. Nikdar ni zašel na napačna pota, na ktera zaidejo večkrat govorniki; on ni skušal za-se pridobivati poslušalcev, in se jim prilizoval; celo grajal je zasebne in javne napake, oseb pa ni imenoval. Drugi so ga tolikrat zasramovali, on pa ni rekel nikomur žal besede, on je bičal in žibal le slabe nauke in razvade.
Skarga ne ljubi domovine, ker so to njegova domača tla, temveč zato, ker tako veleva božji red
in sklep. Bog stvari narode, da vsakemu posebne naloge in tako imajo posamezni svoje, pa različne dolžnosti. Svoj izvor imajo narodi v božji ljubezni; vodi jih modrost, ki je pa trojna. Prva je modrost hudobnega duha, ki uri svoj razum le v to, da izdaja človeštvo ter mu škoduje; njegova modrost širi laž in goljufijo ter plačuje greh s svetno slavo in svetnim bogastvom. Druga modrost je svetna modrost, ki gleda le na to, da pridobi, ohrani in pomnoži posestvo tega sveta; tako modrost — pristavi Skarga — imajo današnji politiki, ki svetujejo vladarjem in kraljem, naj skrbe samo za časni mir in telesen blagor podanikov ne glede na neumrjočo dušo. Tretja modrost pa je nebeška modrost, ki vidi celo v skrivnosti božje previdnosti; ne more se ta drugače pridobiti, kot s svetim življenjem. S tako modrostjo so bili obdarovani Jožef egiptovski, Mozes itd. Taki možje spoznajo pot, ki je narodu odkazana in so poklicani, ga po njej vestno voditi.
Skarga je ljubil svojo Poljsko kot novi Jeruzalem, kteremu je Bog dal mnogo obljub. Pa ljudstvo, kteremu je govoril, ni spolnovalo svoje naloge. Kedar se spominja Skarga čednosti prednikov Poljske, pravega raja na zemlji, dvigne svoj glas k blagoslovu; ako se pa spomni hudobij sovrstnikov, žuga ter žaluje.
Tu naj slede samo nekteri odlomki iz njegovih
govorov, iz kterih govori posebno domoljubje. V državnem zboru, v pričo senatorjev in deželnih poslancev je govoril tako-le: „Nihče izmed vas, odlični gospodje, ni tako priprost, da bi ne spoznal onemoglosti našega kraljestva, njegove notranje in zunanje slabosti, da bi ne čutil mogočnega sovražnika, ki stopa na naše glave ter nam žuga z grozovitim ropom. Da bi hotli vi domače slabosti našega kraljestva ozdraviti, potem bi bilo že ložje odvrniti sovražnika. Kako naj se pa bran! bolnik, ki še na lastnih nogah ne more stati? Ozdravite vendar naj-prvo to svojo bolno mater to svojo ljubo domovino in svojo deželo.
Opravičeno se obračajo na vas, odlični varhi splošnega blagra, oči cele države, oči prebivalcev Poljske, Litavije, Prusije, Livlandije, oni govore vam tako, kakor so govorili Egipčani Jožefu: Naše življenje je v vaših rokah, glejte na nas, da ne poginemo v domači krivici in paganskem jetništvu. Vi ste naši očetje in varhi, mi vaši otroci in sirote. Vi sto kakor naše matere in dojnice; ako nas zapustite in nam slabo svetujete, poginemo mi in poginite vi. Vi ste naša pamet, naše glave. Zanašamo se na vaš svet, kakor nedolžni otroci; tudi vam je Gospod zapovedal nna as misliti. Vi ste kakor gore, iz kterih izvirajo viri in studenci; mi smo pa kakor travniki, ktere studenci močijo in hlade. Vas je Bog
svojega povržja. In res v Kitaju nahajaš vnebokipeče gore, za kterimi se razprostirajo široke poljane, pa tudi zdravju škodljivega močvirja ondi ne ne manjka. Globoke in velike reke segajo od morja daleč nazaj v deželo in služijo Kitajcem v živahno trgovstvo. Vojakov imajo menda 678 kompanij, vsako po 100 mož Manžusov, 311 kompanij Mongolcev in 106.000 mož Kitajcev, ki so sami konjiki; vrh tega pa še 500.000 mož pešcev. Brambovcev imajo 125.000; vsega skupaj sme se računiti 820.000 vojakov. Vendar pa to vse skupaj ni dosti boljše kot nič, kajti vojaške uprave v pravem pomenu besede ni, pravega vojaškega duha na Kitajskem ne poznajo. Vojaki opravljajo vsak svoje rokodelstvo ter se le tu pa tam kličejo pod orožje, da se vadijo. Pomorska moč obstoji iz 42 parnikov, ki so s Kruppovimi topovi oboroženi in po treh postajah razdeljeni, v Shangaju, Kantonu in Fu-Cevu. Poslednje brodovje je, kakor nam je znano, francoski admiral Oourbet popolno vničil. V očigled vsega tega bodo Francozi že še nekoliko mož od doma poklicati morali, ako bodo hoteli vstrajno in vspešno delovati. Posebnih coprnij jim pa ne bo ravno potreba. Da bodo le vedno padle vojake redno nadomestovati si prizadevali, pa bodo na konji. Kakor čujemo, je že nekaj parnikov tjekaj odpravljenih in bo po njihovem prihodu Oourbet zapovedoval 24 vojnim ladijam. Admiral sam star je 57 let in jako hladnokrven in energičen mož, ki je svojo veliko vojaško nadarjenost v Tonkinu dokazal. Mornarji so mu vsi od prvega do poslednjega iz celega srca vdani ter mu popolnoma zaupajo. V očigled tolikošnih prednosti se pač Francozom ni bati kakega poraza, vendar pa tudi to ni ravno nemogoče.
Zguba, ki so jo Kitajci pri napadu, oziroma pri obrambi mesta Fu-čeva na otoku Formoza imeli, znaša, kakor pravijo 2000 do 3000 mož, kar je čisto verjetno, kajti pomisliti je treba, da so jim Francozi devet parnikov h krati poslali v morske globo-čine, to pa ni nobena malenkost. Tako je bilo v soboto na 23. t. m. Kako se je pa vojna sreča ta teden sukala, se prav nič ne ve, ker so Kitajci vse brzojavne napeljave pokončali; le tiste so nepoškodovane pustili, ktere imajo sami v rokah. Francozom druzega ne bo kazalo, kakor po kakem sporočilnem parniku do kake oddaljene brzojavne postaje odriniti, kjer jim bo mogoče oddati svoje depeše.
Po nekterih nemških časnikih brala se je novica, da si je nemški konzul, dr. Nachtigal, v Afriki prisvojil zemljo od Kamerona do Laposa, ktero so si poprej Angleži prilastovali. Mogoče je, dasi tudi stvar ni posebno vrjetna; kajti ako se domislimo, kaj je Bismark v nemškem državnem zboru letos meseca julija glede naselbinske politike rekel, vriniti se nam mora takoj misel, da je bila zgoraj omenjena novica pretirana. Bismark je namreč rekel, da Nemčiji oslabljeni državni zaklad ne pripušča misliti na naselbinsko politiko v daljnem ptujem svetu, kjer bi se morale vojašnice zidati, prebivališča še le postavljati; kamor bi se morali za drag denar vojaki in uradniki pošiljati. „To ne nese", dejal je Bismark ter je prešel na dnevni red. Kljubu temu je pa vendar le mogoče, da se je Nachtigall na svojo roko polastil zemlje, ki mu po Bismarkovih nazorih nič mari ni bila ali vsaj bi mu ne smela biti. V tem slučaji ga bo pa stari Otton na odgovor klical. To se ve, da je Bismarkova politika glede prisvojitve afrikanskih pokrajin le za sedaj veljavna, ko so one še puste in prazne. Ko jih bodo pa čez nekaj let roka kulture ogladila, oživela in obdelala, tedaj pa Bismarka, če bo še pri življenji, pač ne bo treba dvakrat vprašati, ali jih hoče ali ne. Znabiti, da se bo, sedaj od nas le omenjeni preobrat še sam od sebe izeimil iz pokroviteljstva, ktero je Nemčija
sedaj nad afrikanskimi naselbinami ob Kongu prevzela.
Izvirni dopisi.
z Notranjskega, 28. avgusta. (Po volitvah.) Eusi so imeli s Turkom mnogo opraviti, predno je padla Plevna; slednjič — je padla. Tako je pri nas. Lažnjiv liberalizem se je mogočno šopiril, le sebi pr^ in prostost dajal, vse drugo preziral ali se zanj zmenil ni. Že shoda po bivšem in prihodnjem kandidatu v deželnem zboru sklicana sta dokazala, kak bode izid; toda lažnjivi brzojavi v „Slov. Narodu" iz Postojne od „nerodnih nagajivcev" in nepoklicanih doktorjev, — skovanih v Ljubljani za Dunaj in drugod, so slepili in lagali, da kaj takega še ni bilo. Shoda po g. Obrezi sklicanega se je vdeležilo okoli 60 volilnih mož in dr. Zarnikovega samo štirje! -Kaj si umislijo? Obrezov shod so skrčili nerodni brzojavei na 28 mož, ostale so pozobali dobri želodci! In Zamikov ničev shod so smatrali, da kdor molči, prikimava; „kermožni bilo, je znamenje, da so ž njim zadovoljni", pravi „Narod"; in oni štirje, ki so prišli, so bili toraj nezadovoljni? V poštev so vzeli tudi slabo vreme. Ako je to dr. Zamiku nagajalo, je pa kaj dobro ugajalo nam. Prišel je volilni dan 25. avgusta; kaj se je med tem vse za dr. Z. delalo! Pa vspeh ni splačal truda. V zadnjem hipu, videč da dr. Ž. ne zmaga, se pomenijo, in si postavijo kandidata orjaške postave, mogočnega v besedi, doma iz slavnoznanega(!) Eazdrtega, podžupan Vaški in odbornik pri županiji. Hajd ž njim na volišče, mila ti sreča! Toda ne mila, ampak nemila: izmed .101 oddanih glasov prejel je 28 glasov; premalo za zmago, preveč za šalo; propal je, pogorel je on in njegova stranka. Pa za te po-gorelce se saj ne bode pobiralo po deželi! Do tu je resnica in kar je več, je laž. In res kolike laži se berejo zdaj v „Slov. Narodu" o volitvi. Dr. Zamik je imel svoj sedež, zakaj je spod sebe bacnil stol in napravil toliko zdražb, toliko stroškov ter izbudil toliko strasti. Je bilo li tega treba? Mar li ni mogel dr. Zamik nikakor drugače svoje nezadovoljnosti z znanim sklepom pokazati, kakor z izstopom? Gotovo je bilo vse to nepotrebno in dr. Z. bi si bil lahko drugače pomagal in svoj „princip" rešil. Naj bi vsak poslanec tako ravnal ter odstopil, kadar bi kaj ne bilo po njegovi volji, potem pomagaj Bog Volil-cem, vedno bi morali na cesti biti. Pri društvu, zboru pač ne more drugače biti, kakor da se po večini sklepa, manjšina pa večini podleže.
DomaČe novice.
(Katoliška driišta) ima prihodnji torek — 2. septembra — zadnjikrat za letos sv. mašo za žive in mrtve svoje ude na Eožniku o pol šestih zjutraj z navadnim darovanjem za uboge.
{Ljubljanski „ Sokol") odpeljal se bo v nedeljo ob ^/4 na dvanajst v Kranj na čitalnično slavnost
praznovanja rojstvenega dneva presv. cesarja Franca Jožeja. Ker se vrli Sokoli še vedno oglašajo, nam danes pač ni še mogoče števila določiti, koliko se jih poda v starodavni Kranj. Le veliko, čem več, tem bolje. Zbiral se bode „Sokol" v Čitalnici do 11. ure dopoludne.
(Anarhistovska pravda v Ljubljani) se je za enega vdeleženca pomnožila. Danes zjutraj ob 5 pripeljali so iz Linca čevljarskega pomočnika Karola Hubmajerja, ravno tistega, ki so ga v Gradci porotniki oprostili zatožbe anarhistične vdeležitve. Da ga že sedaj, ko se je ravno dobro zopet zdravega zraka nadihal, zopet Ljubljanska deželna sodnija kliče, si drugače ne moremo razjasniti, kakor da je bil Hubmajer z Ljubljanskimi anarhisti v zvezi in ga je eden ali drugi taistih ovaditi moral.
{Ljubljanica) je vsled predvčerajšnjega dežja toliko narastla, da po Ljubljanskem močvirji narezano šoto pobira in odnaša.
(Brambovski lovski bataUjon Novomeški) pripeljal se je sinoči iz Litije v Ljubljano. Vlak prišel je semkaj deset minut čez sedem, ter se je vojakom 15 minut odmora dovolilo. Med tem se je pa ma-šina prepregla in pa osobje c. kr. državne železnice je vlak sprejelo, ki ga je dalje do Kranja peljalo. Brambovci, sami krepki in čvrsti možaki, korakali so še sinoči iz Kranja v Trstenik, kjer jim je odločeno bivališče.
{Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi svoj prvi koncert s sodelovanjem vojaške godbe, v nedeljo 7. septembra, v prostorih čitalnične restavracije. Obseg programa, kterega priobčimo prihodnjič, bode: Petje zborov, čveterospev, osmospev in godba, ter kegljanje na dobitke, trajajoče dva dni. Ker bode program zanimiv, ter mlado narodno društvo nastopi prvikrat na oder, opozorjamo vse rodoljube in prijatelje petja in narodnega napredka na to besedo.
{Zblasnil je) včeraj korvetni kapitan g. Giberti in sta ga gg. zdravnika dr. Keesbacher in c. kr. polkovni zdravnik dr. Uriel na Studenec pod Ljubljano odpeljala.
{800 goldinarjev) dovolilo je poljedeljsko mini-sterstvo razstavi v Krškem.
(C. kr. učiteljem na rudarski šoli r Idriji) je C. kr. poljedeljsko ministerstvo plače zdatno zvišalo, kakor se „Laib. Ztg." poroča.
(O Mohorjevi družbi) piše „Kres" (IV., 8.) Na dan sv. Mohorja dne 12. jul. imel je odbor Mohorjeve družbe svojo redno sejo. Vsako leto se namreč ob godu sv. Mohorja, družbinega patrona, določujejo in izplačujejo razpisane nagrade za rokopise. Za leto 1884 bilo je razpisanih a) 140 gld. za štiri izvirne povesti, vsakej po 35 gld., v obsegu vsaj pol tiskane pole; b) 140 gld. za štiri podučne spise v istem obsegu, vsakemu po 35 gld. Kakor druga leta, došlo je družbi tudi letos lepo število rokopisov v porabo in presojo. Vseh skupaj, večjih in manjših našteli smo 54. Med temi spisi jih je 13 pripovednega značaja, nato nekaj pesnij in ndrodnega blaga, večina pa je v poduk prostega ljudstva namenjena. Izmed povestij mogel je odbor le dvema
povzdignil v visoke službe, ne zarad vas, da bi imeli sami dobiček iz tega, temuč zarad ljudstva, ktero vam je izročil Bog, da mu delite pravico in mir, kterega ste prejeli od Boga.
To je njih glas na vas: usmilite se jih vendar! Ljubite to svojo domovino in ta svoj Jeruzalem in govorite iz srca z Davidom: „Ako te pozabim, tebe draga domovina in moj Jeruzalem, naj pozabim fivojo desnico. Naj se prisuši jezik mojemu nebesu, ako te pozabim in ne čislam bolj, kot vse druge radosti".
Tako je govoril Skarga. Poslušalci so preseka-vali govor z nejevoljnim mrmranjem. Eazun enega so bili vsi protestantje. Ko je duhovnik povzdignil 8V. hostijo, je samo kralj upognil. koleno; drugi pa, stoječ pred altarjem še glav niso pripognili, temveč kimali so ž njimi, da bi se tem bolj svetili briljanti na njihovih pokrivalih. Govornik pa ni iskal njih naklonjenosti. Govoril je tem mogočnežem, ki so bili obdani od mnogobrojnih dvornikov in oboroženih trum tako-le:
,Vi pridete semkaj s trumami konjikov in pešcev, kakor da idete v boj in ne .k posvetovanji ter zapravljate tako toliko denara, da bi se ž njim dala rediti cela armada. Toliko časa posedate že tukaj, pa brez vspeha. Govorim s prerokom, ako pravim, da mnogo sejete, pa malo žanjete. Vi se pritožujete
nad davki, sami si pa nalagate nepotrebne sti:oške. Gospod je pripustil zmešnjavo v vaši pameti in v vaših svetih, da vidoč ne vidite in hoteč kaj storiti, nič ne storite. Kar storite podnevu, se ponoči podere; nobenega blagoslova ni znati iz vaših posvetovanj. Kdor gleda na vas prvake kraljestva, iz vseh kotov dežele zbrane ter vidi vaše navado in delovanje, ta si lahko domišlja, kakošna brezbožnost da vlada po vsi deželi."
Na to se spominja raznih bolezni Poljske: needinosti med meščani, razdora med strankami, pogina čednosti, oslabele kraljeve moči, zatiranja kmetovalca.
„Ona kri pa — je klical ■— in pot podložnih kmetovalcev, ki teče v obiluosti, kake kazni pripravlja vsemu kraljestvu! Saj sami pravite, da se podaniki in kmetje nikjer bolj ne zatirajo, kakor pod absolutno vlado, ako gospoduje plemstvo nad njimi brez pravih postavnih določil, prav samovoljno. In mi vidimo sami, kako se ubogi kmetovalci stiskajo in zatirajo. Vzeti se sme reveže kmetu vse, kar ima; gospodar ga sme tudi pobiti, ako hoče in kakor hoče, saj mu postava tega ne brani!
Jeli kraljestvo tako bo preskrbelo uboge, sužnje črviče, od kterih živimo vsi? Zato tudi žuga Gospod v Izaiju: Vi ste popasli moje vinograde in rop ubozih je v vaši hiši. Zakaj tarete tako moje ljudstvo? Kakor
zrna med mlinskimi kameni, tako so kmetovalci med svojimi gospodarji.
Ako se na tvojem ozemlji kmet slabo obnaša, spodi ga z njive; ne delaj ga popolnega sužnjika, ne jemlji mu prirojene, krščanske prostosti ter ne gospodari celo ž njegovim življenjem in zdravjem kot najvišji Gospod brez sodnika. Prvi kristjani, ki so imeli za časa paganstva kupljene sužnje, so jim dajali vsem prostost kot bratom v Kristusu, kakor hitro so se odkupili s sv. krstom iz suženjstva hudičevega. In mi, pravi kristjani, silimo brez vzroka v suženjstvo Poljake, ki niso bili nikdar sužnji; mi jih vabimo, kakor kupljeno živino; ako pa ubeže svoji bedi ti izstradani reveži ter iščejo drugje kruha, jih s silo tiramo nazaj, prav kakor divji Turki. Če tudi vem, da ne delajo pri nas vsi tako, vendar to lahko stor6 zarad slabe krivične postave, kar pa obvaruj Bog! Se li ne mora vsakdo sramovati take postave pred vsem krščanskim svetom? Kako se bode mogel krut zatiralec pokazati pred božjim, obličjem? Se li ni bati, da dobe nad nami tak „absolutom dominium" pagani, kot izvršitelji kazni božje?"
(Dalje prih.)
prisoditi nagrado, in sicer kratki izvirnej pripovedki gospe P. Pajkove: „DneTa ne pov6 nobena prafka", in zbirki slovanskih mir. pripovedek, ktero je sestavil g. prof. J. S teki a s a. Vse druge povesti pa so bili spisi podučnega znaSaja, in odbor je ostale nagrade jim prisodil; 1. Kaj ljudje na našej zemlji jedo, prof. J. Pajk; 2. Kako rastline zmrznejo in pozebejo, prof. J. Majeinger; 3. Pavola ali drevesna volna, A. Koder; 4. Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj, J. Lampe; 5. Običaji na slovenskem Štajerji, Drag. Eipšl. 6. Pazite na ogenj! P. Miklavee. — Povrh je še družba prevzela. 1. Sme-šnice, spisal L g. M. Slekovec; 2. Životopis o pesniku J. Virku od Vakaja; 3. Naš vsakdanji kruh od A. Kodra; 4. Živinski potni list od Ant. Levca. — Ne moremo si kaj, da bi ob tej priliki ne omenili, kar je odboru Moh. družbe že dolgo na srci. Ees je, da dohaja mnogo rokopisov, ali vprašati se moramo, kakšni so ti spisi in kdo jih spisuje. Večji del doposlanih proizvodov je le posnetek tu in tam tiskanih slovenskih ali nemških spisov. Mnogi so po vsebini in obliki tako slabo izdelani in tako površno izvedeni, kakor da bi družba naša ne imela druge naloge, kakor duševne proizvode dvomljive ali nikake vrednosti med prosti, dobrega poduka željni nikod slovenski pošiljati. Zatorej naj ljudje, ki so jedva v svojem življenji ljudsko šolo dovršili, opuste vsako-jako pisarenje; saj je škoda za čas in trud, ki ga sami imajo in s tem tudi drugim prizadevajo. Nasprotno pa moramo prositi, naj vsi oni častiti g. pisatelji, ki so do sedaj delovah za družbo, še za naprej za njo delujejo. Drugi pa, ki imajo lepih zmožnostij in talentov, a še niso stopili v kolo družbi-nih pisateljev, pa naj to v kratkem store. Vsakemu bodi prepričanje, da pospešuje s svojimi spisi napredek našega naroda; kajti njih poduk potuje v družbinih knjigah do najbolj skrite in odročne koče našega bornega kmeta. Na cvet in velik prospeh Moh. družbe gleda ponosno vsak rodoljubni Slovenec. Z njo se ponašamo v parlamentnej palači, njo imenujemo povsod v dokaz, da je naše ljudstvo zrelo za omiko in navdušeno za vsak duševni in gmotni napredek. Vsakega rodoljuba dolžnost pa je tedaj tudi, da po svoje pospešuje in povzdiguje to slavo, in ne bilo bi naj pisatelja slovenskega, kteri bi s svojimi proizvodi družbi ne pripomagal, da lažje izvršuje svoj visoki blagi namen. Naposled nam je omeniti veselo novico, da je število letošnjih udov naše družbe največje, kar smo jih kdaj imeli. Kolikor se da že sedaj določiti, šteje letos družba 28.471 udov, toraj nad 80 več nego lansko leto. To veliko število lahko gotovo vsakega pisatelja vzpodbuja, da podpira družbo s svojimi spisi. Slovencem pa služi v dokaz, da se širi med njimi vedno bolj in bolj omika in napredek.
(K včerajšnjemu podlistku) moramo zarad resnice opomniti, da pri pomanjkanji časa in pri zanesljivosti dopisovalca se je rokopis le površno pregledal in toraj ostala pomota, kakor bili bi o svojem času vradniki „Slovanovega" vlastnika „Slovenca" zažigali, kar pa ni bilo tako. Sedanje vredništvo sicer ni bilo tadanje vredništvo, a vendar se spominjamo, da so obravnave takrat omenjeno trditev zanikale.
(Osnova vojstva [Heeres- Organisation] cesarskim i kraljevskim vojakom v pouk v vprašanjih i odgovorih) — je knjižica, ktero je spravil na svetlo vrli Komel pl. Sočebranski v Kromeriži, ter se dobiva poleg prejšnjih njegovih v ^Katoliški Bukvami" in pri Giontiniju po 20 kr. Eazlaga se v njej n. pr. pehota, konjiča, topništvo, bosansko-hercegovske čete, deželne brambe, vojno pomorstvo, črna vojska itd. V kratkem pridete na svetlo še „Poučilo o streljanji" (Schiess-Instruktion) in „Vež-bovnik" (Exerzir-Keglement) od omenjenega pisatelja, kteri tako marljivo pomnožuje naše slovstvo v stroki vojstveni. Slava!
(Dar) za cesarjevičevo hčerko, nadvojvodinjo Elizabeto, ki bo drugi mesec že leto stara, napravila je g. Filomena Jehan iz Milj pri Trstu. Iz volne naredila je več tičkov, ktere je vse cesaričini nad-vojvodinji Štefaniji poslala, ktera jih je rada sprejela i^ se ji za nje zahvalila.
je v katoliški cerkvi; po sv. opravilu sprejemal je c. k. avstrijski generalkonzul častitke za presvitlega cesarja. Iz med iztočno-rumeljskih odličnjakov prišli so častitat: geueralguverner Gavail-paša diplomati-čni zastopniki, člani iztočno-rumeljskega direktorija, general Drigalski in drugi. Bolgarski metropolit Mr. Gervazij prosil je generalkonzula, da naj presrčne želje Bolgarov, iztočno-rumeljske vlade in bolgarskega duhovenstva za blagor Nj. Veličanstva in avstrijske države ter narodov izvoli sporočiti cesarskemu prestolu.
—	Iz Sofije poroča se grozna novica o umoru bolgarskega škofa Hudje Teofila. Popotoval je po vilajetu Monastir in paša mu je dal dva zajrtiji (orožnika) za varstvo na pot, ktera sta ga pa namesto, da bi ga bila stražila in roparskih napadov branila, blizo mesta Lazarovo polje sama napadla, umorila in oropala.
—	Iz Laškega so jeli ljudje bežati pred kolero. Domačini pa begajo iz mesta v mesto in bodo na ta način kolero tudi še ondi zatrosili, kjer je do sedaj še ni bilo. Iz Specije, kjer je posebno huda, zbežali so še celo delavci, tako, da je delo v arze-nalu popolnoma prenehalo. Nekaj jih je bežalo v Pizo, in od taistih so nekteri že spotoma umrli, nastal je po sosednjih krajeh velik strah.
—	Z otroci ni nič, tožil je prijatelj prijatlu. če imaš sinove, ki so le količkaj prida, ti gredo k vojakom; če imaš pa čedne in lepo raščene dekleta pa vojaki k njim pridejo.
Razne reči.
— Eojstveni dan našega cesarja praznovali so prav na slovesen način avstrijski podaniki v Filopopelji živeči. Slovesna služba božja bila
Telegrami.
Arad, 29. avg. Cesar dospel je semkaj ob polušestih zjutraj. Na okrašenem kolodvoru sprejeli so ga vojaški, cerkveni in civilni dostojanstveniki, gnjeteča se množica ga je pa celo pot v mesto navdušeno pozdravljala. Na županov pozdrav pri prihodu na kolodvoru odgovoril je cesar: „Prav rad bom prebival nekaj dni med vami, ki ste mi že tolikrat dali spričevalo zveste vdanosti. Sprejmite moj pozdrav". Ko se je cesar nekoliko v mestni zbornici pomudil, odpeljal se je k manevrom.
Zagreb, 28. avgusta. Tudi izključenega Tuskana morali so žandarji iz deželnega zbora odpeljati, ker se sam ni hotel umakniti in postavi podvreči. Narodnjaki so sklenili, da Krestičeve (predsednikove) odpovedi ne sprejme. Starčevidanci so se pa odločili nič več vdeleževati se sej, dokler bo Krestic predsednik, ker jih z žandarji izganja.
Rim, 28. avgusta. Kolera je včeraj po okuženih krajih 64 ljudi pobrala; 90 jih je zbolelo. V Buski 26 bolnih, v Speciji pa 19 bolnih in 8 mrličev.
Marseiile, 28. avg. Včeraj je po južnem Francoskem 30 ljudi za kolero pomrlo, tukaj 7, v Toulonu pa 2 osobi.
Toledo, 28. avgusta. Nadškof kardinal Moreno umrl je z naglo smrtjo. Zadel ga je mrtvoud.
Pariz, 28. avg. Uradno poročilo Oourbeta. Napad na reko in sotesko Mingan je dovi-šen. Vseh baterij smo se polastili ter jih razmetali, topove smo pa s strelivno volno raznesli. Kimpalenge smo jeli napadati.
Pariz, 28. avgusta. Iz Kantona so Kitajci pregnali francoskega konzula in francoske trgovce že na 22. t. m. Pregnanci so bežah v Hongkong. Sodrga se je polastila katedrale, konzul je pa od kitajskih vojakov zahteval, da naj jo prepode, kar so tudi storili. Vse
šance ob Minu so razmetane in podrte, kitajski vojaki beže.
Tujci.
28.	avgusta.
Pri Maličl: A. Trcbiseh, trgovoo, z Dunaja. — A. pl. Redly, k. ogr. žolozn. vradnik, s soprogo, iz Budapešta — T. Walz, trgovec, iz Trsta. — Avstcnitz, trgovec, iz Kanižo. — Janez Honimel, o. k. podpolkovnik, s soprogo, iz Gorice. — Baron Gorlacli, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Oton Kraiuer, sodn. sovetnik, s soprogo, ia Berolina. — Kari Beelier, trgovec, s soprogo, iz Komotaua. — Anton Miiller, grajsčak, iz Češkega. — J. V. Supiin, zasebnik, iz Bileka. — Lovrenc Eeya, z družino, iz Trsta. — Emma Strudthoff, zasebniea iz Trsta. — Ivana Stibelj, zasebnica, iz Spljeta. — Gustav Snanz, knjigovodja, iz Kufsteina — Emil Luzzatto, zeinljeineree, s soprogo, iz Gorice. — Ludvik Zerko-witz, vinski kupec, iz Kaniže. — Henrik Eautir, s soprogo, iz Celovca.
Pri Tavčarji: Miha Baessler, zasebnik, iz Kissingena. — Adolf Lielitenstern, trg. potovalec, z Dunaja. — Maks Kvel, C. k. vradnik, s soprogo, iz Hollabrunna.
Pri Južnem Jcolodvoru: Gilbcrt Hirschmann, farni oskrbnik, iz Grillenberga. — Prane Praprotnik, c. k. pomorski vradnik, s soprogo, iz Pulja. — Eegina Mattiasi, s hčerjo, ia Pulja.
Umrli so:
27. avgusta. Srežko Vidmar, sin izdelovalca dežnikov, 4 mes., Stari trg it. 20, vsled kron. katara v Srevesu.
V bolnišnici: 25. avgusta. Karol Zwajer, zasebni uradnik, 50 let, vsled edema v možganih.
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
29.	avgusta.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl.	75 kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	55
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	45 „
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	55
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857	„	— „
Kreditne akcije............300	„	80 „
London.......121	„	55
Srebro.......—	„	— n
Ces. cekini.......5	„	75 „
Francoski napoleond......9	„	66 „
Nemške marke......59	„	55 „
Od 28. avgusta.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122 gl. 10	kr.
„„ 4% ....	91	„ 80	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„ 35	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105	„25	„
„ Landerbanke.....98	„ 40	„.
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	549	„ —	„
„ državne železnice ....	299	„75	„
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	214	„ 25
4% državne srečke iz h 1854 . 250 gl.	124	„ 50	„,
„ „ „ „ 1860 . 500 „	134	„ -	„.
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169	„ 75	„
...... 1864 . . 50 „	168	„ 50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	177	„ 50	„
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„ 25	„,
Budolfove srečke . . . . 10 „	19	„ —	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„30	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . . 105	„60	„
5^ štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 105	„ —	„
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobiva knjiga:
jjMs w MmmMmi^^
Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl. po pošti 5 kr. več.
Poli-tura
(10) za
mobl-
llje,
ktere se lahko vsakdo posluži^ da si zlika svojo stare tnobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako-steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
JLj. Epsteln, Wien, IV., Getreidemarkt 17.
Vožnji red cesarjevi(^ Rudolfove železnice.
J« lijuhljane v Beljak.	1» BeljaJca v I^jubljano.
O8ol>i»i vlfilci
Postale
po noči	zjutraj	dopoldne	zvečer
Ljubljana j. k..........1215	6 40	1140	6-35
Ljubljana B. k..........12 19	6-44	1145	6'39
Vižmarje............1229	653	11-55	6-48
Medvode............12 41	7- 4	12- 7	6-59
Loka................12-56	7-17	12-21	7-12
Kranj..............1 12	732	12-38	7-26
Podnart ............1-30	750	12-56	743
Hadovljica............148	8- 7	1 13	7-59
Lesce..............155	815	124	8- 8
Javornik............2-16	834	146	825
Jesenice............227	8-45	1-57	833
Dovje..............2-47	9- 4	218	8-49
Kranjska gora ....	310	9 33	2 48	911
Rateče-VVeissenfels . . .	3 31	9 48	3- 3	9-24
Trbiž..............3 48	10- 5	3 20	9 38
Beljak j. k............5--	11-51	4 51	10 24
zjutraj	dopoldne popoldne zvečer
.	Bt. 2017	8t. 2011	št. 2015	št. 2013
postaje	popoldne
Beljak j. k......10 50	6-39	10-26	5-10
Trbiž..............12-40	7-30	1142	625
RateSe-Weissenfels , . .	150	7.46	11 59	6 46
Kranjska gora ....	125	7.59	12 13	7- 2
Dovje..............1-56	8-22	1238	7-29
Jesenice............223	8-41	12-58	752
Javornik............2 30	8-47	1- 5	7 59
Lesce..............2 57	9- 6	1-26	8 21
Radovljica............3-3	911	131	826
Podnart..............329	929	149	847
Kranj..............3 50	9 45	2- 5	9- 4
Loka ..............4-12	959	2-20	920
Medvode............429	1012	233	934
Vižmarje............4-42	10-23	244	946
Ljubljana R. k..........4 53	10 31	2 52	9 55
Ljubljana j. k..........5—	10 35	2 56	10,-
zjutraj zjutraj	popoldne zvečer