N polti praJeMM: u •elo leto naprej 26 K — h il leta , 13 , — , trt , . 6.60, meaec , 2.20, Vapravalitvs prejenu: M celo leto naprej 20 K—h £1 pol leto Četrt , neteč 10, 6 , — , 1„TO, i pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. NaroSilno in luserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi ie ne vračajo,, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17. Iihajavtak dan.iivzemll nedelje in pramlke, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 133. V Ljubljani, v petek 13. junija 1902. Letnik XXX. K štetju zemljiških posestev. Viak zemljiški posestnik je pri nas dandanes z obdela vanj em svojega posestva v težavnem položaju. Od svojih prednikov navajen, ga obdeluje po stari šegi. Za službo-joče organe ima ljudi, ki so navajeni isto-takega dela. Vsa okolica dela enako. Nove vpeljave razširjajo se silno polagoma in še to, kar se na novo uvede, stori se le polovičarsko. Vrednost zemljišč pa vkljub temu rapidno raste in kdor si hoče posestvo kupiti, je večinoma navezan le na ugodno ponujajoče se prilike, sicer mora posestva pre-plačati. Odtod izvira, da imajo posestva pri-lično prav veliko vrednost, njih obdelovanje se pa ne obrestuje več. Velika množina v tujih delih sveta, v ugodnejših klimatičnih razmerah pridelanega naturalnega blaga, ki se k nam dovaža, izpofo'nuje še ta nesrečni položaj naših posestnikov. Iz tega izvira v mnogih krajih in deželah, da se kmetijsko prebivalstvo izseljuje v druge dele sveta, kjer si hoče pridobiti boljšo eksistenco. Tako izseljevanje se je n. pr. pred 20. leti in poprej vršilo v veliki meri zlasti v raznih drŽavah in državicah COMFBtVfl« • Posamezne teh držav so pa kmalu izprevidele, da a tem izseljevanjem slednjič država trpi največ škode in sicer v vseh ozirih. Ker pri nas v Avstriji le preradi in prav pogostoma posnemamo naše sosede Nemce, se je izseljevanje od tam preneslo k nam. Z izseljevanjem dobili smo pa iste posledice, ki so jih tam občutili. Ker so pa nemške države in državice znale izseljevanje s primernimi naredbami omejiti, upajmo tudi pri nas, da se vladi posreči isti uspeh doseči, kakor tam, kar jej bode toliko lažje, ker ima tam tako dober vzgled. Prva in najizdatnejša nova upeljava je bila na Nemškem, da so k m e t i j s k i in obrtnijski stan povzdignili do iste višine, da se je obdelovanje zemlje in iz- delovanje raznih obrti zopet izplačalo. S tem se je prebivalstvu odvzel glavni povod k izseljevanju. V ta namen je Nemčija že I. 1882 dala vsa zemljiščna posestva in obrtnijBka podjetja prešteti in popisati, da je dobila pravi temelj in sliko kmetijskega in obrtnega stanu. Na podlagi tu pridobljenih statističnih podatkov je zasnovala svoje agrarno delovanje s tem, da je izdala, upeljala in podpirala vse vrste gospodarskih naredb, katere so merile na to, da se je kmetijski in obrtnijski stan povzdignil in okrepil. Dandanes je izseljevanje v Nemčiji skoraj popolnoma ponehalo. Kmetijski in obrtnijski stan pa zavzemata visoko stopinjo dovršenosti in materielnega uspeha. Želimo si tudi v Avstriji enakega preobrata 1 Prvi korak k temu je storjen. Z državno postavo z dne 18. jan. 1902 in z minist. naredbo z dne 25. marca 1902 se ima letos pri nas isto vršiti, kar se je na Nemškem pred 20. leti storilo. Isti smoter Be ima pred očmi in ista sredstva se uporabljajo. V vsej Avstriji naj se popišejo vsa kmetijska posestva in na njih obstoječa živina, gospodarska orodja itd. in sicer po stanju, kakršno je bilo dne 3. junija t. 1. Ker se ravno sedaj nahajamo sredi tega meseca in Be to popisovanje pred našimi očmi vrši, zato opozarjamo danes s temi vrsticami še enkrat vse čitajoče občinstvo na važnost tega popisovanja za kmetijski stan v obče in posebej še za nas na Slovenskem. Znano je, da imajo v drugih bolj naprednih kronovinah upeljano že veliko množino kmetijskih strojev, ki jim pomagajo pri obdelovanju zemlje in pridelovanju sadežev; znano je, da se v teh kronovinah veliko bolj intezivno obdeluje, da je kmetijska veda veliko bolj praktično uvedena, kakor pri nas; znano je, da se tu veliko več kapitala v kmetijska podjetja investira, da se zemljišča zboljšujejo i. t. d. — in znan je tudi statistični i n n a t a n č n i p r e g 1 e d i n razloček, ki obstoji v tem osi-ru med onimi srečnimi krono-vinamiinnašo slovensko zemljo. To popisovanje spravilo bode na dan tudi to krivico, ki se namje skozistoletja delala, in upajmo, da spozna država svojo dolžnost, nam pomagati. Le tako more potem našemu kmetijskemu stanu zasvitati boljša prihodnjo s t In ako bi mi od tega popisovanja druzega dobička ne imeli, kakor da nam bodo gole številke povedale, kako in koliko dalečsmoza-ostali za drugimi srečnejšimi in bogatejšimi kronovinmi na polju kmetijskega stanu, nam bode to v spodbudo, da bodemo z večjo eneržijo skušali svojo dosedanjo revščino nadomestiti z upeljavo intenzivnega obdelovanja, z nabavo in praktičnim izkoriščanjem kmetijskih strojev, s širjenjem oneh kmetijskih panog, katere nam največ dobička donašajo itd. To popisovanje nam bode pokazalo najbolj očiyidno, v katerih kmetijskih panogah nazadujemo, v katerih smo na višini, koliko in katere kmetijske stroje že dandanes praktično rabimo, koliko je moderne kmetijske vede med našimi kmetovaldi itd. Iz vseh teh razlogov podpirajmo torej natančno in vestno popisovanje zemljiščnih posestev po predloženih nam »kmetijskih polah«, da zadobi država in da dobimo sami jasno, pravo sliko našega kmetijskega stanu. Na podlagi tega bode mogoče državi in tudi nam kmetijskemu stanu pomoči, in upajmo, da se nam to v tej meri posreči, kakor na Nemškem, kjer kljub slabejšim klimatičnim in zemeljskim pogojem kmetijski stan trden stoji in napreduje, terje in ostane najboljši temelj človeštvu, državi in posamezniku! Našim merodajnim krogom, našim večjim in boljšim posestnikom in premnogim našim starišem pa bode to popisovanje oči odprlo, da so dosedaj premalo pazili na naj- dražji zaklad, ki nam ga je modri Stvarnik v oskrbovanje in obdelovanje izročil, ter da je treba ta zaklad po zgledu naših sosedov vzgledneje, skrbneje in ve-vestneje negovati, kakor se dandanes godi, zlasti, da je treba kmetijsko vedo kot najstarejšo in najbolj važno za obstanek človeštva, bolje gojiti, širiti in praktično uporabljati v lastno koristin v boljšo pri-hodnjost našega naroda! »Tedenski" počitek. Vedno glasneje odmeva soglasna zahteva, da se naj odloči en dan delavstvu in vsemu človeštvu v počitek. To je zahteva narave, torej zahteva zdrave pameti, in noben parlament na svetu se ne bo mogel tej zahtevi trajno ustavljati. A liberalizem, ki se je do zadnjega upiral tej zahtevi, zdaj, ko mora s kislim obrazom priznati potrebo delavskega počitka, išče, kako bi vsaj to preprečil, da bi krščanstvo ne imelo od njega dobička. Saj to je gotovo, da ako imajo delavci celo nedeljo prosto, ne bodo, vsaj vsi ne, oelega dne presedeli po beznicah in goatilnah, ampak U in oni se bo vendar spomnil svoje dolžnosti ter bo stopil v cerkev. Tega pa liberalizem ne mara; to mora preprečiti V italijanski državni zbornici so iznašli sredstvo proti »klerikalnemu, nedeljskemu počitku. Ker so morali v načrt socialnih postav sprejeti tudi počitek, so določili mesto nedeljskega — tedenski počitek. In sicer zahteva liberalna predloga, da naj nimajo vsi delavci naenkrat prosto, ampak v vsakem podjetju zdaj ta, zdaj oni, da se tako vrste. Ker bodo gotovo tudi liberalci drugih dežel& v svoji stiski segli po tem sredstvu, hočemo takoj pokazati vso jalovost te na-redbe. Zahtevani počitek le tedaj doseže svoj namen, ako ima dve lastnosti: biti mora javen in istočasen. Drugače ni počitek. LISTEK. Spomini na sv. deželo. PiSe Ivan Knific. IV Med ruskimi .mužiki«. Proti večeru je odhajala iz Beruta proti Jafi ruska ladija »Nahimov«. Na njej se je vosila velika množica ruskih romarjev. Bilo jih je več kot 500, samih pristnih kmetov in kmetic. Na krovu je vse gomazelo teh romarjev. Vsi kotički so bili nspolnjeni z ruskimi »mužiki«. Nikdar še nisem videl večje družbe pristnih Rusov. Zato sem le-te sopotnike opazoval tem natančneje. Romarji so bili iz najpreprostejih slojev. Mužiki bo bili vseskozi bradati; saj si pravega Rusa ne moreš misliti brez dolge široke brade. Tudi las ne Btrižejo; večinoma vsi so nosili tako dolge lase, da bo se jim usipali čez tilnik. Nosili so nekake kožuhe ali vsaj suknje, ki bo bile v sredi zelo ozke in prepasane, spodsj pa široke in ohlapne. Na glavi so nosili kučmo ali pa znano rusko kapo, podobno širokemu krožniku. Vsi so nosili škornje do kolen in povrh njih večinoma tudi — galoše. Saj so menda galoše ruska iznajdba. Rusinje pa se niso veliko razlikovale od našega ženskega spola ; nosile so istotako debele kožuhe in visoke škornje, pa robec na glavi. Vse jestvine so ti romarji nosili s seboj, ali bolje rečeno: jedli so samo kruh in pili — čaj. Človek bi Bkoraj ne verjel, koliko čaja popijo Rusi; nadomešča jim našo kavo. Vedno so ga kuhali: zjutraj, opoldan in zvečer. Vsak mužik je nosil s seboj Bamovar in špirit; vode si je natočil na ladiji, potem pa je kuhal čaj, da se je vse kadilo. Morebiti se Rusi pri svojem čaju počutijo bolje, kot mi pri kavi. Ko sva prišla z g. Kasprzyckim na pa-robrod, je bila vsa ta truma zbrana na prednjem koncu ladije, kjer je molila in prepevala svete pesmi. Kakor pri slovanskem pravoslavnem bogoslužju sploh, tako je tudi tukaj: Gospodin pomiluj 1 Ne vem, koliko stoinstokratov so ga ponavljali. Komaj je pop izmolil dve tri besede, — romarji so imeli s seboj tri pravoslavne duhovnike, — že mu je sto in sto grl odgovorilo: Gospodin pomiluj! Vmes pa so Be romarji križali, kot bi se šlo za stavo. Na stojalu je ležala neka sveta podoba, in to podobo so Rusi poljubovali z največjim spoštovanjem. Na koncu vseh molitev pa so zapeli nekaj svetih pesem. Petje je bilo zares krasno. Tako milo in prijetno mi je donelo na ušesa, kot naše domače slovensko petje. Dvoje misli mi je blodilo po glavi, ko sem gledal to množico. Ruski narod tava v temi krivoverstva, a vendar je preprosto ljudstvo zelo pobožno. Koliko bi pridobila katoliška cerkev, ko bi se ti odpadli otroci povrnili k svoji pravi materi! In koliko bi pridobilo tudi le to preprosto ljudstvo I Saj pravijo, in tako se je zdelo tudi meni, da je vsa ta pobožnost le zunanja, srce pa je daleč od nje. Še le naša sv. vera bi jim vcepila duha prave pobož-nosti, ki se ne kaže samo na zunaj, ampak ki sega globoko tudi v srce. Mislil sem pa obenem tudi na naš narod, narod slovenski. Kako lepo bi bilo, ko bi tudi mi Slovenci tako-le romali v Jeruzalem, kakor romajo Rusi 1 Naše ljudstvo bi še vse lepše molilo in prepevalo, kakor pa Rusi. Sredi širnega morja bi se opravljala slovesna služba božja; krasne slovenske pesmi bi se razlegale širom morskih valov. Da, to bi bilo v resnioi lepo I In, ali bi se ne moglo zgoditi ? Ali smo Slovenci res tako majhen narod, da še enega romarskega vlaka v sveto deželo ne moremo prirediti? saj stroški niso tako veliki, kot si kdo do-mišljuje; vožnja tudi nikakor ni nevarna, čeprav je včasih morje nekoliko nemirno. Vtiski pa, ki jih dobiš v sveti deželi in zlasti še v Jeruzalemu, desetkrat odvagajo vse stroške in dolgo pot. Proti večeru smo se odpravljali na pot proti jugu. V istem trenuku, ko smo zapuščali pristanišče, je priplula od juga turška ladija s turškimi romarji iz Meke. Ves krov je bil natlačeno poln mohamedancev. Fes se je bliščal pri fesu. Dve romarski ladiji sta se križali: ena krščanska, dasi pravoslavna, druga mohamedanska; ena se gre poklonit v Jeruzalem svojemu Odrešeniku, druga je v Meki počastila Alaha in njegovega preroka Mohameda. Vera je vendar še močno vkoreninjena v vseh narodih, naj si je že prava ali kriva vera; znamenje, da jo človeško srce neobhodno potrebuje, bodisi že v tej ali oni obliki. Vožnje nismo imeli lepe. Močen veter je pihal od obrežja, valovi so se dvigali, in ladija, ki je bila že starega kroja, se je zibala na vse strani. Oblaki so se podili po nebu, zdaj in zdaj se je zabliskalo, hladen dež je rosil na romarje. »Nič ne de,« je dejal gospod Anton, »da le srečno dospemo v Jafo«, in istih misli sem bil tudi jaz. Človek je socialno bitje in si odpočije le tedaj, ako družba ž njim počiva. Mislimo ai kraj, v katerem bi počivali eni v ponedeljek, drugi v trrek itd. Kak užitek bi imel posameznik od počitka? Kaj osvežuje pri krščanski nedelji tako duha in nam vliva neko svečano, zadovoljno čuvstvo? Ker vidimo okoli sebe praznično, vse posvečeno, počivajoče, veselo. To čuvstvo duha morda še bolj povzdiguje, kakor pa telesni počitek. Kakšno bi bilo družinsko življenje s samim »tedenskim« počitkom? Vsak član rodbine bi počival cb drugem času: Šolski otroci drug dan kakor oče, žena drug dan, kakor mož itd. S tem bi postal ta »poč.tek« za družine vir razpada in demoralizacije. In kaj naj bi počel posameznik pri takem počitku ? Pasel bi lenobo ali pa sedel pri žganju. Imel bi pač priložnost za fizičen počitek, a ker ne bi imel ničesa za duha, moral bi se udati alkoholizmu in tako bi mu ravno tedenski počitek postal škodljiv za zdravje in premoženje. Tudi za podjetja bi tak počitek ne imel prave vrednosti. Ako se uvede popoln nedeljski počitek, tedaj se vsa produkcija ustavi za en dan. Ustavi se tudi konkurenca, in posamezna podjetja ne bi čutila nikake potrebe po izpremembah. Ako se pa uvede tak tedenski počitek, potem bi industrijska in prometna podjetja morala zvišati število delavcev ter bi težila za tem, da se podaljša dnevni delavni čas. b povišanjem števila delavcev bi bilo pa nujno združeno to, da se posameznim znižajo plače ali pa da se stroški prevale na konsumente. Vsega tega ni pri ledeljskem počitku. Vsi vidijo njegovo potrebo, vsi čutijo njegovo blagodejnost. Ako bogati in samo-pridni Angleži in Amerikanci, ki konkurirajo s celim svetom, spoštujejo nedeljo, zakaj bi tega drugi narodi ne mogli? Eiini vzrok temu nasprotovanju je sovraštvo proti krščanstvu, tista zagrizenost liberalnega fra-masonstva, ki se slepo bori proti vsemu, kar je v zvezi s krščanstvom. Zato pa mora vsaka krščanska stranka med glavnimi točkami svojega socialnega programa imeti nedeljski počitek. Državni zbor. Dunaj, 12. junija. Obstrukcija. Ze neštevilnokrat sem naglašal, da je avstrijski parlament, kakoršen je, star polomljen stroj, ki se vedno ustavlja. Vzroki so znani gotovo tudi višjim krogom, in vendar še vedno upajo in pričakujejo, da bode »deus tx machina« delal čudeže. Prva napaka v stroju samem je nesrečni poslovnik, ki 20 poslancem dovoljuje, da tratijo čas z nujnimi predlcgi, kakor je bil včeraj posl. Malika. Kakor pa sta kovačeva kobila in čevljarjeva žena navadno bosi, tako tudi avstrijska zbornica sama ne bode skovala in skrpala boljšega poslovnika. Torej coklja ostane pri vozu, dokler se ne utrga ter voz v jarku razbije. Sedaj imamo obstrukcijo na levi in desni. Vsenemci so se proslavili z 19 nujnimi predlogi, od katerih sta v dveh dneh rešena dva, Eisenkolbov in Malikov. Vsenemci trdijo, da hočejo preprečiti novo pogodbo s podunav-sko parobrodno družbo. To je danes tudi skušal dokazati vsenemški poslanec B e r g e r s tretjim nujnim predlogom, da naj se vladna predloga glede nove pogodbe z družbo odkloni. Vsa stvar pa jo preveč prozorna, kajti nova pogodba niti ni na dnevnem redu, dasi jo je že rešil odsek. Verjetneje je, kar Wolf trdi v svojem glasilu, da hočejo Vuenemci preprečiti rešitev poročila, ki poslanca dr. Schalka izroča sodišču vsled Wolfove tožbe. Bodi to ali ono, ta obstrukcija j a bedasta, ker je ne opravičujejo nobeni stvarni razlogi. Včeraj je Malik sedem ur reševal kmeta pred zajcem, nosil je gnojnico v »kibli«, da je zvečer pil šampanjca. Ta »šala« stane državo nad 5000 forintov, in ko bi kdo g. Maliku to povedal na uho, imenoval bi ga »osla«. Pogajanja s Cehi. Na drugi strani so se češki poslanci zaleteli v zagato, kar menda danes sami uvidijo, četudi ne priznajo. Pozabiti seveda ne morejo Claryjevih dni, to je naravno. Toda dan osvete in zadoščenja se ne more kar določiti, temuč je treba počakati ugodne prilike. In sedaj gotovo ni prilika za to. Na dnevnem redu so mnoge točke, katerih rešitve komaj čakajo razni sloji prebivalstva. Vlada pa trdi, da tem željam ne more ustreči, ako parlament ne dovoli novih Bredstev. Zato vlada tišči, da zbornica še v tem za sedanju reši zakon o davku od voznih listkov. Češki poslanci so se vladi uprli pri tem vprašanju ter zapretili z obstrukcijo, ako se ta predloga ne odloži do jeseni. Posledica je, da češki minister dr. Rezek odstopi. Mnogi so min. predsedniku prigovarjali, naj zaključi zasedanje. Dr. pl. Korber pa upa, da ni še zgubil igre. Včeraj je nenadoma vrgel na mizo nov tiskovni zakon, ter ga na splošno zadovoljncst pojasnil in utemeljil, s tem pa zopet malo pomiril duhove. Včeraj in danes se vr£6 vedno pogajanja mej češkimi voditelji in vlado glede dnevnega reda. Včeraj je češki klub z večino glasov sklenil, da dovoli rešitev zakona glede davka od voznih listkov, ako vlada ugodi tem le zahtevam: 1. Vlada mora skrbeti, da gospcdska zbornica takoj reši zakon glede odprave državnih mitnic in da še v avgustu odpove dotične pogodbe. 2. Zbornica mora takoj rešiti zakon glede zvišanja pokojnin vdovam, uradnikom, provisJoni-stom, orožnikom in služabnikom. 3. Avskul-tantcm in diurnistom se morajo plače zbolj . šati iz novega davka cd voznih listkov. 4 Vlada mora obljubiti, da bodo vsi zakoni torej tudi glede davka od voznih listkov ob enem cesarju predloženi v potrjenje. 5. Vlada mora obljubiti, da bode potrjen tudi zakon glede odpisa davkov vsled ui m. 6. Vlada mora obljubiti, da se ob počitnicah prično nova pogajanja glede notranjega češkega jezika v uradih. Ako vlada ne izpolni vseh teh pogojev, prično češki poslanci obstrukcijo z nujnimi predlogi. Ze v včerajšnji seji je »za vse slučaje« dr. Foft vložil več nujnih predlogov, dr. Šileny dva. Vlada je takoj pritrdila prvim štirim pogojem, zadnja dva je odklonila. Glede češkega notranjega jezika v uradih se dr. pl. Korber drži stališča, da je to stvar sprave mej Čehi in Nemci. Glede odpisa davkov vsled uim pa ima finančni minister svoje pomisleke. Fm. minister namreč pravi: Čisti dohodek iz davka od voznih listkov bode državi donaSal 11"4 milijona kron. b tem bi moral pokriti 2 milijona, ki jih donašajo mitnice; 5 65 milijona za diurniste, 155 mil. za državne uradnike in služabnike, 0 4 mil. za finančno stražo, 1 17 mil. za vdove, 1-34 mil. za avskultante; poleg tega pa bi po zakonu, ki je že na dnevnem redu kot prva točka, odpisi zemljiških davkov vsled uim znašali na leto okoli 5 milijonov. Torej bi finačna uprava na eni strani dobila 114 mil. novih dohodkov, na drugi strani pa bi morala prevzeti na račun 17 11 mil. novih rednih stroškov in bi imela 5 71 mil. primanjkljaja. S to barantijo finančni minister ni zadovoljen ter sa upira novemu zakonu glede odpisa davkov vsled toče, povodnji, mraza in drugih nesreč. Pač pa hoče vlada dovoliti, da se zemljiškega davka odpiše k večjemu 2 milijona. Današnja seja. Zjutraj ni gotovo, ali bode popoludne še seja. Mešetarji kar švigajo po hodnikih ter pogovarjajo radikalce na levi in desni. Vsenemci so se toliko udali, da je le posl. Berger utemeljil svoj nujni predlog proti pogodbi z donavsko parobrodno družbo. Govornik je ostro prijemal upravo, navajal imena oseb, ki so baje pri družbi kradle ter izneverjale. Bil je zopet krik in vik v zbornici. Govorila sta še posl. Kink in Boheim, nato je zbornica s 5 glasovi večine odklonila nujnost, češki poslanci ao še umaknili svoje nujne predloge, le agraree K u b r se ni udal ter je utemeljil nujni predlog, da Be kmetom ne sme določevati, koliko sladkorne pese smejo saditi. Zbornica je odobrila nujnost predloga. Dnevni red prost! Ob 3. uri predsednik pretrga sejo, da se vrše nova pogajanja. Vspeh je bil, da so se češki poslanci udali s pogojem, da se vsaj okoli 3 milijone zemljiškega davka odpiše na leto vsled uim. Finančni minister je temu pritrdil in b tem je bil dnevni rod prest raznih ovir. Po dogovoru je dr. K a t h r e i n kot načelnik proračunskega odseka predlagal v zbornici, naj se nujno obravnavata zakona glede pokojnin raznih državnih uslužbencev in vdov. Zbornica je skoraj soglasno pritrdila predlogu in v eni uri sta bila oba zakona rešena. S tem so pokopani tudi nujni predlogi, ako se čez noč še ta ali oni premisli. Jutri prične, oziroma nadaljuje zbornica razpravo o odpisu davkov vsled uim. Kakor jo danes določeno, ima zbornica soje jutri, v soboto, ponedeljek, torek in zadnjo v sredo. Te dni reši, ako dovolijo radikalci na levi in desni, ves dnevni red, torej tudi zakon glede davka od voznih listkov in novo pogodbo s podonavsko parobrodno družbo. Deželni zbori bi se po današnjem načrtu sešli še-le v ponedeljek dne 2 3. t. m. Novi tiskovni zakon, V predzadnji seji je predložil ministerski predsednik Koerber načrt novega ti-skevnega zakona, ki pride v razpravo v jesenskem zasedanju, če bodo vladale v zbornici normalne razmere. Novi načrt temelji na naslednji temeljni določbi državnega osnovnega zakona: »Vsakdo sme v okviru zakonitih mej svobodno izražati svoje mnenje z besedo, pismom, tiskom ali slikami«. Glavne določbe v novem načrtu so mej drugimi te- le: Prepoved proste kolportaže je odpravljena. Vsakdo sme na ulici, potom avtomatov ali v svojem določenem prostoru prodajati periodične tiskovine, t. j. časnike, prodaja ne periodičnih se prepušča obrtnim upravi čencem. Vendar treba imeti za prodajo potrebno oblastveno dovoljenje. Prodaja časnikov po hišah ni dovoljena. — Znatno pre-menjene so določbe glede odgovornega urednika pri časopisih. Uvedlo se je najprej načelo, da sme biti pri listu, posebno pri večjem, več odgovornih urednikov, ker je v resnici nemogoče, da bi mogel eden prebrati tvarino celega lista. Dalje se bo odslej od njega zahtevalo e d i n o le to, da stalno biva v tostranski državni polovici. OJgovorni urednik biva tedaj lahko tako daleč od kraja, kjer izhaja njegov list, kolikor s 3 mu zdi umestno. Za kratek presledek dovoljuje zakon namestnika. Znatno premenjene so določbe glede tiskovnih prestopkov in kaz-n j i v o s t i. Splošno je uveljavljeno načelo, da je vporabljati na kaznjiva dejanja obče kazenske določbe. Vsako zakonito domnevanje o krivdi ali sokrivdi pri gotovih osebah je izključeno. Kaznjivost je izključena, če se dokaže, da dotičnik zanemarjenja dolžne paznosti ni vedoma zakrivil. Odgovornost morata nositi le dopisnik ia odgovorni urednik. Rszprodajaleo in izdajatelj se vedno, in tudi pri inozemskih časnikih, lahko sklicujeta na ti dve navedeni obebi. — V načrt se je sprejela dalje določba glede poziva na gospodarski bojkot. Rok za kazensko zasledovanje kakega časnika se je omejil na tri mesece. Važna je tudi določba, da se smejo tudi k uradnim popravkom delati uredniški dostavki in da objavljenje popravka ni vezano na nikako določeno mesto v listu. Zadostuje, če je popravek natisnjen v uredniškem delu in z istimi Črkami. Popravka, ki popravlja dokazne neresnice, uredništvo ni dolžno sprejeti, isto tako ne onega, ki preBega trojni obseg odstavka, ki se popravlja, ali ki ni spisan v jeziku lista in če preteče doba 4 tednov. Povsem nova je določba v načrtu, da se vsakogar, ki pravico popravljanja zlorablja b tem, da vedoma navaja neresnice v svojem popravku, na ovadbo urednikovo ali drž. pravdništva obsodi z denarno kaznijo od 10 do 1000 K. Tudi določbe § 33 so znatno premenjene. Ta odstavek slove: Kdor priobči poročila iz zasebnega in rodbinskega življenja, ki bi lahko ško* dila ugledu in družabnemu stališču dotič- nika, se obsodi z denarno keznijo od 100 do 2000 K, v posebno obteževalnih razmerah z zaporom do 3 mesecev. Konečno je v načrtu več novih deločb glede konfiskacije tiskarskih del, posebe časopisov. Izvensodna zaplemba se bo smela v bodoče izvršiti le tedaj, če se nahajajo v tiskovini gotova kaznjiva dejanja. - Opuščena jo v tem poglavju prepoved nadaljnjega razširjanja lista. Vsa zadeva se bo obravnavala pri glavni razpravi, pri kateri se smeta zagovarjati založnik oziroma izdajatelj. K sklepu omenja vlada v svojem poročilu, da se premeni potrebam časa primerno tudi kazenski zakon, kar se tiče tiskovnega prava. Tu se očividno namigava na odpravo porotnih sodišč v tiskovnih zadevah. Mladočehi in vlada. Po najnovejših poročilih se je konečno doseglo sporazumljenje mej vlado in mlado-češkimi zastopniki. Poslednji so zagotovili, da ne bodo obstruirali vladne predloge o davku na vožne karte, vlada jim je pa nasprotno dala povoljen odgovor na nekatere nadaljnje po-stulate. Parlamentarna kriza je s tem rešena in zbornica bo lahko završila svoje delo, ako ne bodo uganjali prevelikih burk razni Ma-liki in Klolač'. Največ zaslug za to povoljno rešitev pa imajo menda ravno češki konservativci. Tem je bila mladočeška taktika skrajno neljuba in načelnik grof Sylva-Tarouca je opetovano pritiskal na člane češkega kluba, naj se udajo. Ko pa so Mladočehi zadnjič vkljub temu sklenili, da obBtruirajo znano vladno predlogo, so izjavili konservativni poslanci, da takoj osta-vijo zbornico, ko bi se pričela obstrukcija. Rešena pa s tem še ni minietarska kriza. Minister R e z e k je podal ostavko in min. predsednik jo je predložil cesarju v odločitev. Govori se, da bo ceBar počakal z odločitvijo, da se pojasne parlamentarne razmere. Ker pa v tem slučaju tudi ni več pravega povoda za Rezekov odstop, je mogoče, da minister sam umakne svojo demisijo. t Vohunstvo v Turčiji. Po celem turškem cesarstvu, posebno pa v Carigradu, v zadnjem času izredno cvete grdo vohunstvo in ovaduštvo. Polo-vioa carigrajskega prebivalstva zasleduje in ovaja drugo. Umevno je, da je poštenejši del prebivalstva zbok tega silno vznemirjen in si želi temeljitih prememb, le žal, da je še preslabotno. Di|ake, gojence, moške in ženske, potem častnike in uradnike vseh vrst ovajajo pri sultanu ter potem pošiljajo v prognanstvo. Nihče ni več varen pred sultanovimi vohuni, in naj si bo še tako nedolžen. Vse si želi civilizirane vlade in rešitve izpod sedanjega jarma. Kajpada te želje ne sme v Turčiji nihče izraziti javno, takoj mu je ovaduh za petami in občutna kazen mu ne izostane. Vse to se pa dogaja le radi tega, ker sumi sultan v vsakomur napado-valca, gotove kreature v njegovem obližju pa izrabljajo njegovo strahopetnost v svojo korist ter v svoje namene. Kdor njim ni po volji, mora izpod nog. Ti ljudje imajo sedaj vsemogočno oblast pri sultanu ter so strah in groza cele Turčije. Po miru v Južni Afriki. Ljudstvo Velike Britanije še sedaj napolnjuje veliko radost nad sklenjenim mirom v Južni Afriki, v katedrali sv. Pavla in drugih svetiščih se vrše še sedaj zahvalne božje službe. Ljudstvo je torej hvaležno, toda ne zato, ker je 500.000 mož pobilo ali ranilo 20 do 30.000 Burov, ker so imeli Angleži stokrat več t:pov nego nasprotnik, ker je bila poslednjemu zaprta vsaka zveza z zunanjim svetom in ker je ves svet molče odobraval krivično postopanje angleškega nasilnika, marveč samo radi tega, ker je prenehalo prelitje krvi in je sklenjen mir. Angleži pa ne smejo misliti, da so s tem dosegli trajen mir na južno - afriških tleh in do cela ugonobili burski rod. Ta mir in njega proslavljanje je po mnenju burskih prijateljev le eno dejanje velike drame, ki se igra na južnoafriškem ozemlju že tri leta in še ni končana. Pravi Tedeum bodo zapeli še le — Buri v Pretoriji, Bloem-fonteinu in Capetovvnu, ko bo zadnji An- glež pregnan iz burskega ozemlja in tudi iz kapske kolonije. Posebno značilno za sklep miru je dejstvo, da je angleška cenzura v Južni Afriki sedaj mnogo strcžja, nego je bila ob času vojske. Angleži hočejo do kronanja kralja Edvarda očividno prikriti, na kak način so Bure pridobili za mir in kaj so jim dovolili, ki ni v objavljenih mirovnih pogojih. Proklamaclja na kapske vstaše. Guverner Milner je izdal te dni prokla-macijo na vstaše v kapski koloniji, ki so v vojski pomagali Burom, v kateri s3 navajajo določbe, pod katerimi jih je Anglija voljna sprejeti brez večje kazni za svoje državljane. Vsi vstaši, ki niso podčastniki ali mirovni sodniki, se kaznujejo le z izgubo volivne pravice, ako so udajo do 10. julija. Podčastnike in druge doleti druga kazen, vendar ne smrtna. Ti določbi pa veljata le za one, ki niso zagrešili umora ali kakega drugega dejanja, ki ni v soglasju z vojnimi običaji. Kdor se no uda do 10. julija, velja zanj vsa strogost obstoječega zakona. V proslavo 251ctiiice vladanja sv. očeta je imela v nedeljo dne 8. junija slovenska meščanska šola pri Uršulin-k a h v Ljubljani lepo svečanost. Slav-nost je bila toliko bolj pomenljiva, ker so se je s sedanjimi uJenkami vred udeležile tudi bivše učenke, ki jih veže z zavodom udancst do nebeške kraljice; slednjo so izvršile tudi vse glavne točke obširnega vsporeda. Po dovršeno igrani uvodni igri na klavir je spretna deklamovalka s pravim občutkom in po-vdarkom krasno govorila Bankovičev spev »Sveti stolici«. Pri besedah ,Le še venčaj trojna krona, Nam trinajstega Leona!* se dvigne zastor in ukusno sestavljena živa podoba »Uienke venčajo Leona« očara vae navzoče, pevski zbor pa zapoje papeževo himno. Ves utis je bil prav veličasten in tako močen, da so bile po njem — rekel bi — posvečene vse naslednje točke proslavi svetega očeta, čeprav se niso neposredno nanašale; na papežev jubilej. Vrstile so se lepo govorjene deklamacije, s pravim umevanjem igrane glasbene točke na klavir, kakor tudi na klavir s spremljevanjem gosli; dobro iz-vežban pevski zbor pa je zapel z vnemo in natančnostjo nekaj primerno odbranih posmi. Posamezne točke so se izvršile jako točno, tsko da smo v zadregi, kateri bi dali pred nost. Glasbene točke so nam pričale o lepem napredku nastopajočih učenk; deklamacije mlajših učenk so nas pa zanimale zlasti zaradi naravne preprostosti, b katero so bile govorjene Mej drugimi je zlasti ugajala mala deklamovalka, ki je s kito cvetja v roki govorila dobro pogojeno priložnostno pesem, v kateri pravi: „Ker ne morem tjakaj k Teb;, Te proslavljam pa doma, Cvetke, ki jih imam pri sebi, Dam jih Tebi iz srca." Glavni del vsporeda je bila igra »Lurška pastirica«, ki je bila jako skrbno uprizorjena. Uloge so bile v prav spretnih rokah, ukusno urejen oder in lepa oprava sta bila dejanju igre popolnoma primerna. Igralke so se uglobile v značaje oseb v igri in so nam jih predstavljale z vsemi podrobnostimi, zlasti velja to o grofinji Eleonori, katero nam je igralka prav naravno predočila, in o njeni pristavki Barbi, pri kateri je bil vsak gibljej karakterističen. Igralka Bernardke je dobro pogodila preprostost in nedolžnost, njena mati Lojza pa se je pokazala kot trezno, premišljeno ženo. Starejša hči gro-finje, Zofija, in domača učiteljica Mina sta s svojo ljubeznijo in dobrohotnostjo do slepe Otilije, katere uloga Be je prav posrečila, tako vrlo predočili nasprotstvo mej njimi in trdosrčno materjo, da so bili prizori v gradu prav pretresujoči, Barba, žena grajskega oskrbnika, njene živahne hčerke in soseda Jera so pa pripomogle, da je dejanje, ki se vrši na grajski pristavi, vzbudilo tudi mnogo veselega smeha. Vesele male deklice iz Lurda, v pobožnost utopljena romarska procesija in dober nastop na svojo moč ponoBne županje v Lurdu — vse to je z drugim vred pripomoglo, da se je igra prav dobro obnesla. Reči moramo, da so vse igralke čaBtno dovršile svojo nalogo, in da so se potrudile zlasti radi tega, ker je vse veljalo proslavi papeževega jubileja. Slavnost, katere se je udeležil tudi član deželnega šolskega sveta, c. kr. prof. Anton Kržič, je bila v vsakem oziru primerna v proslavo papeževega jubileja. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. junija. Goriško semenišče. Spiritual v goriškem osrednjem semenišču č. g. dr. Jakob B r u m a t je imenovan profesorjem bogoslovja istotam. Dubovske zadeve i Koroškega. Gast. g. Iv. Konradi, župnik v Št. Juriju na jezeru, je postal župnik pri sv. Bo-žtijanu. — Prestavljena sta gg. provizorja: II. Pietschnig iz Ettandorfa v Zgornji Milštjt in M. T h a 11 e r iz Št. Jožefi na Trati v Št. Jur ob jezeru. — R izpisana je do dne 28. julija župnija Št. Jur ob jezeru. Odlikovanje g pl Adamovicha v Velenju. O imenovanju blagor, gospoda pl. Adamovicha častnim meščanom velenjskim posnemamo iz »Slov. Gospodarja«: Pl. Ada-movich se kaže vedno naklonjenega pravični slovenski stvari. Proti nastavi slovenskega okrožnega zdravnika niti glasovati ni mogel, ker ni v zdravilstvenem okrožnem odboru. Pl. Adamovich in njegova rodbina je visoko čislana v Velenju in celi okolici. Dne 8. t. m. se je pl. Adamovichu slovesno izročila v slavnostni seji diploma častnega občanstva. Gospod župan Josip S k a z a izročil je slavljencu diplomo ter povdarjal ves ginjen, da ima slavljenec tako obilo zaslug za občni blagor, da je pač naša dolžnost, mu malo čast izkazati. Ginjen se je zahvalil gospod slavljenec za čast ter koncem govora klical: »Bog ohrani in živi nam domovino!« — Gospod župnik Gizej je dejal: »Devet let je, kar vi, gospod pl. Adamovich, kot odbornik velenjsko občine delujete. Razmere v tej občini so marsikaj zamotane in sitne. Da si tudi zdaj pa zdaj nismo bili jedne misli ter si oporekali, vendar ste vi, gospod pl. Adamovich, vs kdar jako parlamentarno postopali, nikoli nam ne zamerili, ostali ste zvesto na naši strani, hvala vam danes! Vaša plemeniti rodbina deli osobito v naši občini ubogim otrokom in odraBlim obilo dobrot, župnikova dolžnost je bila že zdavnej, se zahvaliti, danes je prilika, da to svojo dolžnost storim . . . Hvala vam in vašoj plemeniti rodbini . . . Vaša rodbina daje mojim župljanom s svojim vzgledno krščanskim življenjem lep vzgled ter zdatno olajšuje delovanje župnikovo, dušnega pa-stiria. Hvala vam, hvala vašej plemeniti dru žini.« — Tudi gospod nadučitelj B renče nagovoril jo gospoda slavljenca ter omenjal, da on nima samo za občino sploh, nego še osobito za šolo res velikih zaslug, torej mu kliče: »ba mnoga leta ga naj živi Bog.« — Navdušeno so navzoči trikrat zaklicali g. pl. Adamovichu: »Živio!« Osebna vest. Naslov profesorja je podelilo ministerstvo učitelju in vodji strokovne šole za lesno obrt gospodu Josipu Knablu v Kočevju. Za zadružno organizacijo. Zvedeli smo, da namerava tudi revizor »Gospod, zveze" g. Vek. Pele izdati v kratkem navodilo o poslovanju »RaaroTi. Za pogorelce v Zdenski vasi so dalje darovali: g. Edmund Kavčič, trgovec v Ljubljani 10 K, župni urad Ihan pri Domžalah 36 K 11 vin., hranilnica in posojilnica v Zgornjem Tuhinju 10 K, g. Jakob Korit-nik. župnik Bloški s svojimi farani 88 K, g. Kozma Pavlič, župnik v Križevem pri Kostanjevici s svojimi župljani 19 K 47 v., g. Matevž Modez v Dolu pri Ljubljani 10 K, g. Ignacij Okoren, župnik v Senožečah 20 K, g. Janez Skvarča, župnik Budanje 10 K, župljani v Budanjah 10 K 80 v-, farni urad Preska 26 K 30 v., župnija sv. Jožefa na Vojskem 42 K 22 v., g. Matija Kolar, župnik D. M. v Polju s svojimi župljani 110 K, farni urad Trstenik 12 K, župnija sv. Jakob ob Savi 20 K, g. Matija Kralj, župnik v Tunicah 7 K, župljani v Zagorji za Savo 108 K 76 v., župni urad v Ilotiču 12 K, g. A. Železny, ekspozit v Trnju s svojimi duhovnijani 10 K 43 v., g. Valentin Rihar, župan in strojar v Polhovem gradcu 10 K, g. J. Novak v Lukovici 10 K, g. A. Lovšin, iupnik na Dobrovi 6 K, g. Janez Meršol 2 K, župljani Dobrovski 21 K, g. Josip Zelnik, župnik v Čemšeniku 20 K, g. Dr. Mauring, iupnik na Igu 20 K, stolna župnija v Ljubljani 90 K, župljani v Kropi 26 K 8 vin., g. Fr. Andrejak, župnik Banjaloka 23 K, g. Al. Pehani, župnik v Kneiaku b svojimi iupljani 96 K, g. Ant. Hočevar, župnik na Brezovici pri Ljubljani 34 K, g. Jakob Po-renta, župnik v Stopičah s svojimi župljani 19 K 34 v., g. Dr. Josip Marinko, c. kr. profesor v Novem mestu 5 K, g. Joaip Rome, župnik v Podzemlju s svojimi farani 78 K 64 v., g. Alojzij Bobek, župnik v Godoviču s svojimi župljani 14 K, župnija Križe pri Triiču 14 K, farani v stari Oselici 35 K, kuratni urad Ustje na Vipavskem 5 K, g. Janez Šlakar, iupnik v Št Gotardu 6 K. V imenu pogorelcev se izreka tem potom vsem p. n. dobrotnikom najtoplejša zahvala : Bog povrni! Župni urad Dobrčpolje dne 5. junija 1902. Andr. Ramoveš. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 13. junija. Posl. Povše je nujno predlagal pomoč za po toči oškodovane prebivalce Čateža in okolice. Dunaj, 13. junija. (C. B.) Ker so češki in nemški radikalci privolili, da se zapostavijo vsi nujni predlogi, se je zbornica takoj posvetovala o predlogi glede odpisa zemlj. davka. Predlog je obveljal v vseh treh branjih, z dostavki k § 2., ki sta jih nasveto-vala poslanca Konig in Hagenhofer. Dunaj, 13. junija. Po najnovejših dispozicijah bode zasedanje drž. zbora končano v prihodnjo sredo. Predloga o davku na vozne listke pride skoro gotovo na vrsto jutri in se bode razpravljala še v ponedeljek. Tudi immunitetna zadeva Schalkova in Wolfova pride še na vrsto. Dunaj, 13. junija. Zastopnik nemškega poslaništva je prišel včeraj v ministerstvo zunanjih zadev in je zahteval, naj ministerstvo vpliva, da parlament napravi protiizjavo preti Klofačevemu govoru o nemškem cesarju!! V ministerstvu se je temu zastopniku povedalo, da bi se zadeva potem le še bolj poostrila in bi napadi bili potem le še hujši. Dunaj, 13. junija. Burševsko društvo „Ghibellina" je sestavilo častni sod, ki bode izrekel v par dneh, če Wolf res ni sposoben, da da satisfakcijo. Praga, 13. junija. Grofica Lonyay pride v nedeljo na obisk k svoji hčeri princezinji Elizabeti omoženi VVindisch-graetz. Lvov, 13. junija. Uradniki tukajšnjega magistrata so čestitali Klofaču za njegov govor proti nemškemu cesarju. Tratlslava, 13. junija. Saški kralj je že od včeraj dopoludne brez zavesti. Vedno bolj mu pešajo moči. Kraljeva rodbina je zbrana okolu njegove postelje. Vsak trenotek pričakujejo smrti. Okna bolniške sobe so široko odprta. Petrograd, 13. junija. V dobro poučenih krogih se trdi, da knez Ferdinand prestopi k pravoslavju in se poroči z neko rusko veliko kneginjo. Petrograd, 13. junija. Napado-valca guvernerja v Vilmi, Žida Hirša Lekucha so obsodili na smrt in ga 10. t. m. obesili. Kapstadt, 13. jun. Iz Neweastle v Natalu javljajo, da je general Lyttleton odložil vrhovno poveljstvo natalskih čet in odpotoval v Pretorijo, kjer prevzame vojaško vrhovno poveljstvo nad celo Južno Afriko. Dunajska borza dn6 12. junija. Skupni državni dolg v notah.....10165 Skupni drlavni dolg v srebru.....101-50 Avstrijska zlata renta 4%......120 95 Avstrijska kronska renta 4%.....9980 Ogerska zlata renta 4*..............120 70 Ogerska kronska renta 4%......97-95 Avstro- ogerske bančne delnice, 600 gld. . 16 93-— Kreditne delnice, 160 gld..............689— Londot vista......................240 35 NemSki drž. bankovci »a 100 m. nem drl. velj. 117-35 20 mark............23 47 20 frankov (napoleondor) ...... 19 07 Italijanski bankovci..."..........93 80 C kr. cekini...........H-28 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm 1 Cm opa-MTUjl BUnJ. barometra T ram. T«mp«-nturs (Milja Vrtr.ri Babo II i IST 9. zve6.' 730-9 16-3 sl. jzah. jasno 13 7. zjutr. 8. popol. 731-2 7310 16-0 211 sl. jzah. p. m. zah. del. jasno del. oblač 1-6 Žitne cene dni 12. junija 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Plenica za junij.......K 9-70 do 9 72 a „ jesen ..... Ri zajuni......... ,, „ jesen ........ Koruza za junij . ...... „ „ juli-avgust .... „ „ sept. - oktober .... Oves za junij....... n • jesen •••»••• Na budimpeštanski borsi: Plenica za junij....... , , oktober...... (U za maj ........ , , oktober....... Oves za maj......... — „ „ oktober......,.5 78 Koruza za maj........ — , , julij........6-14 „ „ avgust........521 (Bfektiv.) Dunajski trg. 831 7-73 7 02 6-41 643 7-31 6-12 9-26 8-06 6 69 832 7-75 703 642 6'44 732 614 930 8 07 6-70 5-79 5-16 522 PSenica banaSka. . . juino iel. . , ai „ , . . Ječmen _ „ . , „ ob Tisi . . . Koruza ogerska, stara. , , nova , Cinkvant . stara , , nova Ove* srednji . . . . fižol ....... K 9-55 do 10-15 9 90 7-76 700 6-85 6-E0 6 25 7-45 7-75 10-25 8-05 800 7-75 660 665 7-65 10-75 Zahvala. 732 1-1 Vsem onim, ki so nam o priliki težke izgube, ki nas je zadela, izrekli sožalje ali darovali vence, kakor tudi onim, ki so se udeležili pogreba, izreka najsrčnejšo zahvalo rodbina Golli. Štedilno leštilo za tla fR Dunaji) je najcenejše in najpripravnejSe sredstvo za domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BBATA EBEBI. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 S 11—2 VABILO na redni občni zbor ^Kmetijskega društva v Cerkljah na Gorenjskem, rej. zadruge z neomejeno zavezo" ki bode v nedeljo dne 22. junija 1902 v šolskem poslopju, v sobi hranilnice in posojilnice. pnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računov za 1. 1901. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Cerklje, dn<5 6. junija 1902. 737 Služba poslovodje. Solidnega in vestnega poslovodjo, izurjenega v vseh strokah speeerijskega in manufakturnega blaga, sprejme »Kmetijsko društvo«. Plača po dogovoru. Nastop je odprt s 1. avgustom. Kjč, povč iz prijaznosti upravništvo .Slovenca". 734 3-1 lepih, bukovih, 24 palcev dolgih, prodaj 671 5-3 Milta Adamič v Prapročah, št. 15, p. Grosuplje. POKOR, trgovci in gostilničarji! Prosim, naročite za poskušnjo 1 zavoj, 5 klg., kranjske salame, katere kakovosti ne bodete mogli prebvaliti. Kilogram gld. 1 20. Naročila hvaležno sprejema Dragotin Novak, 638 10-10 Trebnje. Razpošilja se proti povzetju. prodam čisfo novo popolno opravo za Špecerijsko trgovino. 717 3-2 Jos. JebaČin, Ljubljana. F.nonadstropna hiša skoraj nova, obstoječa v pritličju iz dveh sob, zelo prostorne kuhinje, jedilne shrambe in kleti, v prvem nadstropji pa iz 4 lepih sob in hodnika. Poleg je drvarnica, svinjak in tudi 1500 m' vrta. V hiši, ki je sredi Begunj, je gostilna ter je pripravna tudi za trgovino, prodajala se bode 24. junija 19C2 iz proste roke. . Več se izve pri Heleni Meden V Begunjah nad Cerknico, št. 6. 693 3-2 treh tonov z mol-glasovi, je na prodaj pri Iv. Gostinčar 697 3—3 Resljeva cesta štev. II. Kdor ima kako telesno napako, obrne naj se takoj na strokovnjaka, ki si je pridobil bogato praktiško izkušnjo v raznih bolnicah in v občevanju z zdravniki ter je sposoben pomagati in bol olajšati tudi v najtežavnejih slučajih K. piofrowski bandažist in orthopedist (urav-nalec pohabljenih udov) 77 12-6 Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Št. 12.087. Razglas. 714 3-2 Srednja včerajšnja temperatura 16 4°, normale: 17-4°. V smislu § 9 zakona z dno 11. junija 1879, drž. zak. štev. 93, zavezane so občine imeti natančno evidencijo o nastanjevalnem prostoru za trajno in prehodno vojaško na- Btanjevanje po posameznih hišah. ...... . • - •, . Ker so se vsled potresa 1895. 1. te razmere y Ljubljani po prezidavah in pnzidavah jako izpremenile, bode mestni magistrat dal vnovič premeriti v nastanjevalne namene prikladne prostore v vseh hišah v Ljubljani. ... , . Vsem hišnim posestnikom, kakor tudi najemnikom stanovanj se toraj naroča, da za časa merjenja skrbe za to, da se magistratnim organom, ki bodo ta dela izvrševali, ne bodo pri tem kake ovire delale, in da bodo istim brez izjeme vsi prostori dostopni. Ta dela izvrševala se bodo vedno o popoludanskem času, ter se bode to dotičnim hišnim posestnikom, oziroma oskrbnikom, vedno dan preje naznanilo, da obvesti svoje stranke. Magistrat deželnega stolnega mesta Ijubljane, dno 2. junija 1902. ^^^^