Bossijev »oboroženi upor« proti davkom izzval plaz polemik in negativnih ocen
/
17
Sedem mrtvih na ljubljanski obvoznici
Primorski
TOREK, 28. AVGUSTA 2007_
št. 202 (18.985) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Interes države, interesi strank
Bojan Brezigar
Zdrava pamet veleva, da je res že skrajni čas, da se Slovenija in Hrvaška dogovorita o meji. Od osamosvojitve obeh držav je minilo že 16 let in v tem času je bilo ribarij res veliko, večina od teh je bila funkcionalna trenutnim interesom ene ali druge strani, pravega dogovora pa ni bilo, če izvzamemo sporazum Drnovšek - Račan, ki pa ga, kot znano, Hrvaška ni potrdila. V tem času je bilo z obeh strani izrečenih veliko sovražnih besed, bilo je tudi nekaj sovražnih dejanj, od manjših incidentov do policijskih specialcev na meji; skratka, to je bila poldrugo desetletje vroča tema, s katero sije marsikateri politik (ali marsikatera stranka) koval svojo volilno srečo. To seveda sodi k politiki, in še na kraj pameti nam ne pade, da bi se zaradi tega zgražali. Politika ima pač svoja pravila, ki niso vselej kristalno čista; eno izmed teh pravil je, da cilj posvečuje sredstvo. Kar nekaj politikov na eni in na drugi strani meje se lahko prav temu pravilu zahvali za svojo izvolitev.
Sedaj pa naj bi napočil čas, ko bi morali prevladati splošni interesi. Slednji v obeh državah govorijo v prid dogovoru, ki naj bi ga državi čimprej sklenili. Ta nevihta v kozarcu vode namreč ni funkcionalna ne Sloveniji in ne Hrvaški; dejstvo, da se evropski tisk s to temo ne ukvarja, jasno kaže, da mednarodna sredina tega spora ne jemlje resno, ker gre -če pomislimo, kaj vse je sedaj na mizah evropske in svetovne diplomacije - za res marginalno vprašanje.
Komu je sploh rešitev problema funkcionalna? Zagotovo obema državama, pa tudi politikom. Nekoč bo sporazum sprejet, v prvem trenutku bo deležen vala kritik, nato pa se bodo umirile in stanje se bo normaliziralo. Nekako tako je bilo s So-lanovim dokumentom in enako bi bilo tudi z Oglejskim sporazum, ki ga je (Drnovškova) vlada zavrnila predvsem zharadi trenutne notra-njopolitične funkcionalnosti.
Navsezadnje, kaj zares potrebuje Slovenija, o čem se prav ne more pogovarjati? Edini pogoj, mimo katerega ne more, je dostop na odprto morje, z drugimi besedami, koridor med koprskim pristaniščem in mednarodnimi vodami. Pošteno razsojanje ne bo moglo obiti tega dejstva; tudi zato ne, ker je bila po koncu 2. svetovne vojne Slovenija, glede na nacionalno ozemlje, prizadeta, Hrvaška pa sploh ne. Skratka, samo Slovenija je plačala ozemeljski davek za skupno državo.
Prav ob teh ugotovitvah pa velja poudariti, da bi politična enotnost slovenskih strank samo okrepila pogajalsko moč Slovenije, njeno mednarodno uveljavitev in tudi njen nastop na haaškemu sodišču. Ampak za nekatere to očitno ni splošni interes.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€ (191,71 SIT)
SLOVENIJA - HRVAŠKA - Po dogovoru med Janšo in Sanaderjem o sodišču v Haagu
Podpora hrvaških strank, v Sloveniji pa neenotnost
LDS in SNS, pa tudi vladna SLS nasprotujejo dogovoru - Janša gre naprej
REPEN - 23. Kraška ohcet
Vso srečo, Jana in Tom!
V sončnem vremenu se je na poroki zbralo okrog 600 noš - Organizatorji zadovoljni
I J
mmm
V nedeljo je bila vesela in sončna ohcet
kroma
LJUBLJANA - Potem ko sta slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sa-nader v nedeljo objavila načelni dogovor, da bosta državi za vprašanje meje na morju in spornih točk kopenske meje rešitev poiskali na Meddržavnem sodišču v Haagu, so hrvaške parlamentarne stranke v ponedeljek na sestanku s svojim premierom to možnost podprle, slovenske pa ne. Po sestanku z Janšo so nasprotovanje izrazile opozicijski LDS in SNS, skupina nepovezanih poslancev in vladna SLS.
Premier Janša je po sestanku povedal, da slovenska politika ostaja »dokaj enotna«, da je glede meje pripravljena na posredovanje tretje strani in da haaško sodišče ostaja »realna opcija pod določenimi pogoji«. »Kar se tiče realizacije, se bo na naši strani delalo na tem, da tiste stvari, ki niso popolnoma jasne, še nadalje razčistimo, vendar pa je, ne soglasna, ampak večinska odločitev, da nadaljujemo po tej poti«.
Na 4. strani
Amato in Mate podpisala sporazum o sodelovanju policij
Na 3. strani
V	okviru Drage 2007 tudi pogled »od zunaj« na slovensko manjšino
Na 5. strani
Stanovnik: Ne bo »spopada« proslav
Na 14. strani
V	Števerjanu sanirali zemeljski plaz
Na 16. strani
gradnja in prenova
GRADBENO PODJETJE
Mob. 338.8313006 Tel. Fax 040.220573 Križ, 175 - Trst
www.crismanidavid.it
2
Torek, 28. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
ISTRSKI ZORNI KOT
Korak naprej je storjen, vendar ...
Miro Kocjan_
Korak naprej, korak nazaj, ne vem kaj bi zdaj napovedal. Mika me ocena, da bomo o odnosih med Slovenijo in Hrvaško še kar nekaj časa doživljali refren pol naprej in pol nazaj. Roko na srce, bolj nazaj kot naprej neglede na blejska srečanja in na druge stike, ki do bili te dni. Določeni dogovori ali pa predlogi, da predstavniki dveh držav ne bodo objavljali svojih morebiti novih ali celo spravnih stališč, namesto njih pa napisali poročilo o rezultatih, kažejo, da ni bilo kaj veliko pričakovati. Volja sicer je, razglašajo jo predstavniki dveh držav zagotovo tudi zavoljo pričakovanj, če ne kar pritiska evropskih dejavnikov, naj dve državi vsaj deloma naredita ko nec spo rom.
V bistvu pa smo še zmeraj tam kjer smo bili naglede na srečanje na eni in na drugi strani tudi z vsemi predstavniki parlamentov. Hrvaški gre za ločeno obravnavo, Sloveniji pa za celovito, pri čemer Hrvaška nenehno poudarja, daje najbolj pereč piranski zaliv in je, kakor se zdi, pripravljena na kompromis v zvezi z ostalima dvema, to sta hrvaški denar na ljubljanski banki in pa odpadki jedrske centrale pri Krškem.
Nesporno je, da je Slovenija tokrat končno prišla na dan z dragoceno pobudo za Badinterja kot osrednjega posrednika na pogovorih in da je to bilo, tudi skozi diplomatsko prizmo, pomembno napredno znamenje. Spet pa se je kmalu zatem zavozlalo, ker bi moral takoimenovani del diskretne diplomacije vedeti že prej, pojavile so se nove različice, zdaj smo prispeli na mednarodno sodišče v Haagu.
Pot bo sicer razmeroma dolga, vsaj dve leti, trdijo, vendar finančno cenejša, sodna presoja pa utegne dejansko biti najbolj takorekoč pravična že zavoljo sestave sodnega senata in dragocenih mednarodnih izkušenj te sodne institucije. Kaj so si stvarno dejali na srečanju s parlamentarci ni znano, ne izključujem, da so res v glavnem soglašali, toda pričakovanje hitre rešitve je po moji sodbi vsaj za zdaj iluzija. Tudi po Bledu. Preprosto: čez mesec dni bodo v Sloveniji volitve predsednika države, čez dva na Hrvaškem pa poslanske volitve, se pravi dva dogodka, ki neglede na nekatere optimistične napovedi, pri obeh straneh narekujeta previdnost predvsem zavoljo notranje reakcije v dveh državah.
To pišem v nedeljo zvečer in še ne vem, kako so natanko potekli stiki na Bledu. Vzlic temu je klima še tako motna, da si težko zamišljamo končen izid kljub novejšemu sporazumu, da bo Haag reševal problem zaliva. Korak naprej bo tudi, če bosta predstavnika dveh držav »evropsko« pa tudi širše obvezala, da bodo določen čas mirovali, nato pa končno, na temelju sprva bolj tehničnih kakor političnih spoznanj, predlagala spodobno rešitev. Če primerjamo te razmere z nekdanjimi v zvezi s tržaškim vprašanjem, bi lahko sodili, da naj zdaj obvelja nekak Memorandum kot je bil denimo Londonski, pozneje pa naj bi stanje »pravno in pravic« sankcioniral slovensko-hrvaški »Osimo«.
Res je pri tem razglabljanju nekaj fantazije, vendar tudi ta je, nemalokrat, rešilna bilka. Zanesljivo je, da bo stanje, ko bo tudi Hrvaška v Evropski uniji, drugačno od zdajšnjega. Sloveniji bo resda zmanjkal vzvod morebitnega pritiska pred vključitvijo Hrvaške, toda imajo njeni predstavniki še kako svoj prav, če ne udarjajo na to tipko, ki utegne ustvariti med dvema državama v prihodnje neznosne razmere. Evropska klima utegne utrditi poglede na to, kakšno je bilo (v mislih imam predvsem piranski zaliv) objektivno stanje v polpretekli zgodovini v duhu takratne Badinterjeve listine o pravici dveh držav, da postaneta suvereni.
/
Glede bližnje aplikacije schen-genskega določila o mejah pa izstopa sicer bolj drobno in krajevno, pa vendar le širše pomembno vprašanje navodila, da je treba odpraviti vse mejne prehode, ki jih schengen ne predvideva, skratka tudi mostove, bolje mostičke in stezičke, ki so se jih posluževali krajevni prebivalci za svoja dela in stike on stran meje, Slovenija je namreč v duhu tradicionalnega spoštljivega odnosa do navodila z določenega vrha te prehode brž zaprla, pri prebivalcih pa je seveda nastala zmeda, izražena z glasnim negodovanjem, češ, »kakšna je, oziroma bo to Evropa«. Kar pogosto se dogaja, da hitenje ni naj bolj dob ro do šlo.
Pozornost pa zasluži tudi stališče glavnega moža Italijanske unije na Hrvaškem (pa tudi v Sloveniji) Furia Radina o zdajšnjih razčiščevanjih slo-vensko-hrvaških odnosov, ki zadevajo tudi Istro (piranski zaliv). Izhaja sicer iz tega, da je svojčas bil menda še najbolj posrečen predlog o kondomi-niju (vendar ga javno ne podpira), zdaj pa sodi, da je mednarodna arbitraža še najbolj pametna odločitev. Nagla-ša pa še, da mora z zadovoljstvom ugotoviti, da italijanska skupnost nima kaj opraviti pri tem »cigumigu«, pričakuje pa, da bo Evropa kmalu naredila svoje. To pa tudi v zvezi z ribolovom, ki ga vztrajno enostransko zastopa hrvaška stran, saj bodo čez nekaj let stopila v veljavo evropska določila in bo s tem ta problem likvidiran.
Prejšnje dni pa je, pa ne samo v Istri, odmeval dogodek v Vrgaroli, ki je puljska četrt ob mori u, kjer so 18. avgusta imeli žalno in ganljivo spominsko slovesnost v zvezi s tragedijo, ki se je pripetila leta 1947, ko je 22 morskih min, nekako deponiranih ob plaži, eksplodiralo, saj očitno odgovorni niso odstranili detonatorje. Še danes ni jasno in ni znano, kdo je zakrivil tragedijo. Velja pojasniti, da je tedaj v Pulju (pred Mirovno pogodbo) bila, kakor tudi v Trstu in Gorici ter oko li ci, an glo-ame riš ka voj na uprava. Ta se o tragediji nikoli ni izrekla, kljub nepopisno žalostnemu dogodku, ki je odmeval po Evropi. Med glasovi je bilo tudi prisluhniti, da so zastopniki skrajnega nacionalizma sosedne jadranske države namenoma povzročili nesrečo, da bi spodbudili eksodus (ki se je kmalu zatem tudi začel). Pulj in puljščina sta bila globoko prizadeta.
Eksplozija je povezana tudi z nepopisno človeško požrtvovalnostjo puljskega zdravila M. Michelettija, ki se je ves krvav podajal od ranjenca do ranjenca (med temi je menda od več kot 60 mrtvih in ranjencev bilo blizu 20 otrok), da bi jim za silo pomagal. Žal je zdravnik v tej tragediji izgubil svoje dvoje otrok in še nekaj svojcev. Junaku so te dni, v prisotnosti množice, v kateri so bili tudi predstavniki oblasti, cerkve in Italijanske skupnosti, odkrili spominsko ploščo. Nesramno in skrajno nečloveško pa je na slovesnosti odrezala skupina neofašis-tov iz Trsta z nastopom in gesli nekdanjega zločinskega režima. Navzoči so se skupaj z Italijansko unijo brž distancirali od takega krutega politično vulgarnega početja.
Čas je, da branje preusmerim na mirnejša dogajanja. V Rovinju se nadaljuje polemika med mladimi zgodovinarji in oblastjo, češ, da bo novi hotel »Rovinj«, ki ga nameravajo zgraditi sredi mesta, skazilo njegovo dragoceno, izvirno podobo. Zdi se, da bo stališče mladih prevladovalo. V Pazi-nu so ustanovili Istrsko turistično skupnost, ki se bo zavzemala za turistični napredek tudi znotraj polotoka. V Piranu pa se je začel že sloviti »Tar-tinijev festival«, ki ga bo bogatilo osem koncertov s 30-imi glasbeniki iz 12 evropskih držav. Obseg Festivala naj bi razširili na vso slovensko obalo in na sosedno Furlanijo-Julijsko krajino.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Pri nas zelo pogosto slišim, največkrat pa tudi berem, da je kdo zapeljal v križišče z rdečo lučjo. Ker se vo zi mo z av tom ne z lučjo, in ker luč tudi ni ne sredstvo ne pri po mo ček, s ka te rim za -peljemo v križišče, bi se morali za mis li ti, pre den za pi še mo tak ne smi sel. Ze le na luč je na se ma -forju, ne v našem avtu. Pravilno bi torej morali zapisati: voznik je zapeljal v križišče pri rdeči luči, kar je seveda kazniv prekršek. Sme pa zapeljati v križišče pri zeleni luči.
Kadar se na zaporednih semaforjih luči druga za drugo usklajeno prižigajo in ugašajo,
da lahko voznik ob upoštevanju predpisane hitrosti določen del poti prevozi brez ustavljanja,
uporabljamo v slovenskem pogovornem jeziku (SP piše celo v žargonu) izraz zeleni val. Ne razumem zakaj tega splošno rabljenega zelenega vala ne blagoslovimo in uradno ne sprejmemo v svoje besedišče, ko vemo, da je v SP cela vrsta nepotrebnih spak, (kot pravi SP 1962).
V publicistiki se zelo pogosto uporablja tudi zveza »prižgati za kaj zeleno luč«, kar pomeni, da so izvajalci kakega naročila ali dela dobili zanj dovoljenje, da torej ne delajo nezakonito. Pri tem pa
moramo vedeti, da prižgemo zeleno luč za kaj, nikakor pa ne komu ali čemu, kar pri nas kar
prevečkrat zapišemo, verjetno pod vplivom zelo pogosto rabljene zveze »prižgati komu cigareto«, kar je seveda pravilno. Dajal-nik lahko uporabimo, kadar gre za živa bitja, ne moremo pa ničesar prižgati čemu, ampak prižgemo kaj le za določen namen. In prav to nemogočo zvezo sem prebrala v našem tisku. Namesto zelena luč za metan je bilo na veliko zapisano zelena luč metanu, kar je kar huda napaka.
Dajalnik oz. 3. sklon je pri nas pod vplivom italijanščine zelo »v časteh«. Kadar kje popravljajo cesto, radi zapišemo, da so cesto zaprli prometu, čeprav cesto zapremo za promet z vozili,
voziti po njej torej prepovemo voznikom, saj prometu ne moremo ukazovati. Pa tudi pismom radi odgovarjamo, namesto, da bi pravilno rekli, da smo odgovorili n. pr. na prijateljevo pismo. Pisma pišemo znancem, prijateljem ali komu drugemu, in njim tudi odgovarjamo, pisma so pri tem le posredniki. Prav tako ne odgovarjamo vprašanju, ampak na vprašanje.
O tem sem sicer že pisala, kakor še o marsičem drugem, vendar na žalost brez večjega uspeha; le tu pa tam kdo upošteva moje pripombe.
Če rečemo, da smo pisali ali poslali pismo prijatelju, je vse v redu in prav, vendar mo-
ramo vedeti, da pošljemo pismo, dopis, vlogo ali prošnjo na urad, na občino ali kak drug oblastni organ, saj se ne bomo pogovarjali s stoli in mizami, ampak s tam zaposlenimi uradnimi osebami. Sicer pa, ko gre za oblasti, uporabljamo samo uradni naslov. Pri raznih razpisih je po navadi zapisan tudi naslov, kamor je treba ponudbo poslati. Zato rečemo, da prošnjo ali vlogo naslovimo na koga. Pri nas pa skoraj vsak dan berem, da je kak politik ali javni delavec naslovil pismo županu namesto na župana.
Zasebno sicer lahko vsak človek piše županu, uradno pismo, dopis ali tudi vprašanja pa mora nasloviti nanj (torej na župana, na ministra ali na katerokoli uradno osebo).
Za vse te zgoraj napisane napake lahko mirne duše obdolžimo italijanščino in njen vpliv na naš govor. Ne velja pa to za zeleno luč, ker je v našem pomenu v italijanskem jeziku sploh ni. A o tem, in še več o zelenem, prihodnji teden.
Lelja Rehar Sancin
ODPRTA TRIBUNA
Slovenci in Demokratska stranka: zakaj pa ne z novim političnim subjektom?
Julijan Caudek*

Spodbude k razpravi, ki so v prejšnjih dneh prišle na dan na straneh Primorskega dnevnika izpod peresa časnikarjev Martina Breclja, Sandorja Tenceja ter Aceta Mermolja glede vloge Slovencev v nastajajoči Demokratski stranki, so dobrodošle, saj opozarjajo na resno problematiko, ki je v naši skupnosti aktualna že nekaj desetletij. Rešitve, ki jih bomo sprejeli v tem posebnem političnem trenutku, pa bodo odločilno vplivale na prihodnji celostni in ne samo politični razvoj naše narodne skupnosti v Italiji.
Združitev dveh večjih italijanskih strank, Marjetice in Levih demokratov, v nov politični subjekt - v Demokratsko stranko - postavlja narodno stranko Slovencev v Italiji, Slovensko skupnost, in slovensko komponento Levih demokratov pred velik izziv. Nova stranka naj bi postala za Slovence v Italiji nekakšen referenčni politični subjekt v prihodnjem razvoju italijanske politike. Glede na dejstvo, da Slovenska skupnost in Slovenska komponenta Levih demokratov predstavljata veliko večino slovenskega zamejskega volilnega telesa, bi bilo primerno, da razmislimo, kakšna bi lahko bila najboljša strategija v korist naše narodne skupnosti v Italiji, preden sprejmemo kako obveznost z nastajajočim političnim subjektom.
Po padcu berlinskega zidu in razpadu SFR Jugoslavije ter po nastanku samostojne države Slovenije, kije prinesel njen vsestranski družbeni razvoj, vstop v Evropsko unijo, sprejetje skupne evropske valute in bližnji vstop v schengensko območje, se je tudi med Slovenci v Italiji ideološka razdelitev znatno ošibila. Toliko bolj pa je pri tem stopil v ospredje narodni vidik našega bivanja in naše prihodnosti v tem delu slovenskega etničnega prostora. Upam si trditi, da ostaja danes samo ena velika razlika, ki je Slovenci v Italiji še ne uspemo premostiti. To je vprašanje samostojnega političnega nastopanja oz. vključevanja v italijanske stranke. Pri tem pa ne mislim samo na stranke leve opcije, ampak želim upoštevati celoten italijanski strankarski spekter, kajti stvarnost nam z vsakimi
volitvami pokaže, da smo Slovenci prisotni skoraj povsod.
Slovenska skupnost sloni na narodni osnovi in želi odražati težnje celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njeno načelo o samostojnem političnem nastopanju, ki ga ne opušča kljub zavezništvom, koalicijskim listam ipd., odraža prepričanje, da Slovenci v Italiji nismo le seštevek državljanov drugačnega jezika, temveč tudi posebna skupnost, ki ima svoje potrebe in težnje ter zato potrebuje politično telo, ki o njih avtentično razmišlja in samostojno odloča.
Zelo površinske so zato ocene, ki jih od časa do časa zasledimo, da je stranka katoliško usmerjenih Slovencev, saj tudi konkretno ni res. Seveda je bil katoliški del vedno zelo pomembna sestavina SSk, nikakor pa ne edina. Po drugi strani se SSk nikoli ni spuščala v ideološke konfrontacije, saj to tudi ni njen namen, če ne upoštevamo obrambe temeljnih demokratičnih načel, ki so bila sicer včasih za koga sporna, a nanje danes prisegajo čisto vsi.
SSk si je vedno prizadevala, ob spoštovanju načel pluralizma in demokracije, da na najvišji italijanski, a tudi slovenski in mednarodni politični in institucionalni ravni predstavlja koristi Slovencev in se zanje zavzema. In to je temeljni program, na katerem sloni delovanje stranke, njenih članov in izvoljenih predstavnikov.
Predstavljam si, daje cilj slovenske komponente LD podoben, čeprav je pot bistveno različna, saj zahteva vključitev v italijansko stranko podreditev njenemu statutu in notranjim pravilom ter širšim, deželnim in državnim odločitvam in strategijam, ki enostavno niso in ne morejo biti vedno v sozvočju z interesi naše manjšine. Potreba po »samostojnem nastopanju« pa je dejansko na določen način prisotna tudi v slovenski komponenti LD, saj bi drugače organizirana Slovenska komponenta ne bila potrebna in bi ne brali o razpravah med slovenskimi člani LD, da je treba v nastajajoči Demokratski stranki zagotoviti slovensko zastopstvo v vodstvenih organih in podobno.
V Slovenski skupnosti je bilo
sprejeto stališče, da SSk - tako kot pri nastajanju Marjetice - pozorno sledi rojevanju Demokratske stranke in ponekod tudi sodeluje v pripravljalnih odborih. SSk želi skleniti federalni dogovor o sodelovanju z novo stranko, kot svoj čas z Marjetico, obenem pa ohraniti popolno avtonomijo in organizacijo samostojne stranke. Moje mnenje, ki ga preverjam tudi v pogovoru z nekaterimi strankarskimi kolegi, pa je, da bi morali vsaj skušati preseči temeljni razkol med Slovenci in dati ob tej priliki naši zamejski politiki novih razsežnosti. In to morda še pred nastankom Demokratske stranke.
Zakaj si ne drznemo razmisliti o takem načinu političnega udejstvova-nja, ki bi nam po eni strani zagotavljal samostojnost, po drugi pa omogočal tesno povezavo (npr. federacijo ali morda še kaj tesnejšega) z nastajajočo Demokratsko stranko? Tako bi po Slovenci uživali svojo avtonomijo političnega organiziranja in nastopanja, ohranili pa bi tudi tisto povezavo z vse-državnim italijanskim strankarskim življenjem, ki je bila doslej značilna zlasti za levico.
Zakaj ne torej ideji o združitvi v novo samostojno politično organizacijo s tesnim dogovorom z Demokratsko stranko, ki bo nastala 14. oktobra? Model sodelovanja bi lahko bil podoben tistemu, ki veže dve v bistvu zelo podobni stranki v Nemčiji: bavarsko kr-ščanskosocialno in vsedržavno nemško krščanskodemokratsko stranko. Prva predstavlja avtonomijo Bavarcev v sodelovanju s sorodno, ideološko in programsko zelo podobno vsedržavno stranko.
Če pa iz novih iskanj in razmišljanj ne bi bilo nič, se bojim, da bodoča Demokratska stranka tvega, da se izmed Slovencev vanjo vključi le del Slovenske komponente LD, nova stranka pa bo najbrž težje kot Marjetica sklenila federalni dogovor s SSk. Glavnina Slovencev bo ostala tako rekoč pri starem, kar najbrž za prihodnost naše manjšine ni ravno najboljša perspektiva.
*Julijan Čaudek je član Slovenske skupnosti
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 26. avgusta 2007
28
LJUBLJANA - Včeraj na notranjem ministrstvu
Amato in Mate podpisala sporazum o sodelovanju policij
Sodelovanje do 30 km v sosednji državi, mešane patrulje pa do 10 kilometrov
LJUBLJANA - Slovenski notranji minister Dragutin Mate je včeraj v Ljubljani z italijanskim kolegom Giulianom Amatom podpisal sporazum med Slovenijo in Italijo o čez-mejnem policijskem sodelovanju. Kot je po podpisu poudaril Mate, je sporazum »nadgradnja dosedanjih sporazumov in dogovorov«, omogočil pa bo še boljše sodelovanje policij in to predvsem pri preprečevanju čezmej-nega kriminala. Sporazum gre korak dalje kot dosedanji dogovori in pomeni, da bosta lahko policiji obeh držav sodelovali še bolj učinkovito, je poudaril Mate Pojasnil je, da bosta lahko policiji zdaj med drugim izvajali slednje na območju druge države pogodbenice, globina prostora, v katerem bosta delovali policiji, pa se poglablja na 30 kilometrov. Sporazum prav tako omogoča delovanje mešanih patrulj, ki lahko delujejo v globino do 10 kilometrov ene ali druge države.
Sporazum bo po besedah ministra omogočil še boljše sodelovanje, predvsem pri preprečevanju čezmejnega kriminala in to tako organiziranega kot drugega kriminala. S širitvijo Evropske unije in schengenskega prostora, tako Mate, se namreč pojavlja čezmej-ni kriminal, kjer se zgodijo kriminalna dejanja na območju ene države, storilci pa se zatečejo na območje druge države. »Samo dobro in učinkovito sodelovanje obeh policij lahko pripomore k temu, da smo tudi pri zatiranju takšen kriminalitete uspešni,« je dejal Mate.
Zadovoljstvo nad sodelovanjem med državama je izrazil tudi Amato. Poudaril je, da sta Slovenija in Italija že dlje časa članici istega gospodarskega prostora, z vstopom v schengensko območje pa bodo meje med država povsem odpravljene. »Z odpravo nadzora nad notranjimi mejami bo problem nezakonitih migracij in kriminala postal skupni problem. Policiji obeh držav bosta morali razpolagati z istimi informacijami, da bosta lahko ustrezno odgovorili na ta izziv. In danes podpisani sporazum bo v prvi vrsti služil prav temu,« je dejal Amato. Med najbolj perečimi problemi v zvezi s čezmejnim kriminalom je italijanski minister izpostavil problem drog.
Sporazum o čezmejnem policijskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo bo torej urejal vprašanja sodelovanja obeh policij na področju čezmejnega tajnega opazovanja in sledenja, čezmejnega zasledovanja, kontroliranih pošiljk, tajnega delovanja zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, skupne delovne in preiskovalne skupine, mešane patrulje vzdolž skupne državne meje in napotitev uradnika za zveze.
Ministra Mate in Amato sta sicer na srečanju pred podpisom sporazuma govorila tudi o prednostnih nalogah Slovenije med predsedovanjem EU v prvi polovici leta 2008 in o širitvi schnegenskega območja.
Giuliano Amato in Dragutin Mate podpisujeta sporazum o policijskem sodelovanju
TESINI
Furlanski prevod verskih knjig
VIDEM - Predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini je včeraj poslal 500 župnijam Furlanije-Julijske krajine tri knjige z versko vsebino v furlanskem jeziku. Župnikom je poslal tudi spremno pismo (v italijanskem in furlanskem jeziku), v katerem pravi, da se pobuda, ob versko-pastoralnem pomenu, uvršča tudi v sklop prizadevanj za poznavanje in ovrednotenje furlanišči-ne.
Gre za Gnuf Testament, Sto rie Sac re in Pas si un, ki jih je v furlanščini napisal duhovnik An to ni Be line. Gnuf Tes ta ment je svetopisemsko besedilo, Sto-rie Sac re je pes niš ka ob li ka sve -topisemskih zgodb, Passiun pa je gledališča predstava, kije bila izvirno napisana v ladinskem jeziku (avot je Ursicin Derungs), Beline pa je de lo pri re dil v fur lan -ski jezik.
LJUBLJANA - V nedeljo zvečer trčenje med romunskim in slovenskim avtom
Sedem mrtvih na obvoznici
Od romunskega avtomobila, v katerem je bilo pet potnikov, je ostalo le nekaj pločevine
KOROŠKA - Novo škandalozno podžiganje nestrpnosti
Haider proti minaretom
Desničarski populist očitno že pripravlja politični teren za deželne volitve 2009
CELOVEC - Deželni glavar Jorg Haider očitno že pripravlja politični teren za deželne volitve na Koroškem, ki bodo najkasneje marca 2009, morda že čez leto dni. Kot kaže, mu pri tem očitno ne zadostuje več kampanja proti dvojezičnim krajevnim tablam oz. slovenski manjšini, kajti za dodatno tarčo si je izbral dodatno skupino, muslimane, ki živijo na Koroškem.
Kot je Haider konec tedna napovedal, »na Koroškem noče vojne kultur in radikalno-islamskih tendenc«, zato bo dežela spremenila zakon o gradnji, ter zakon o občinskem prostorskem načrtovanju, s čimer bi onemogočili gradnjo džamij in minaretov. Brez posebne namem-be tudi ne bo džamije, je še dejal Haider, ki je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu džamije in minarete označil za »vidna znamenja oblasti«. Kot že pri dvojezičnih tablah, je Haider tudi v zvezi z džamijami in minareti Korošcem obljubil, da le-teh ne bo, »dokler bo on deželni glavar na Koroškem«.
Osnova Haiderjeve najnovejše kampanje proti gradnji džamij in minaretov na Koroškem je prošnja muslimanske verske skupnosti v Špitalu ob Dravi, ki je v tem zgornjekoroškem mestu kupila neko hišo in pri občini zaprosila za ureditev prostorov za verske obrede. »Pri tem pa nikdar ni bilo govora o gradnji džami-ije ali minareta«, je v prvi reakciji poudaril socialdemokratski župan mesta Gerhard Kofer. Slednji je tudi izpostavil, da ima muslimanska verska skupnost v Špitalu že več let svoje prostore za verske obrede in da je pri novi prošnji šlo edinole za razširitev ponudbe.
»Najnovejša napoved deželnega glavarja Jorga Haiderja je škandal«, je v prvi reakciji ugotovil Omar Al-Rawi, predstavnik za integracijo verskih skupnosti v Avstriji. Ob tem je govoril o »populizmu« deželnega glavarja pri povsem nesmiselni, proti islamu naperjeni izjavi. Dodal je še, da je Koroška - za zveznima deželama Gradiščansko in Štajersko - tista zvezna dežela, v kateri je najmanj Muslima-
nov. »11.000 oseb zagotovo ne more izzvati kulturnega boja«, je poudaril predstavnik za integracijo verskih skupnosti v Avstriji Omar Al-Rawi in ob tem opozoril, da sploh ni nobenega načrta za gradnjo neke džamije ali nekega minareta na Ko roš kem.
Predstavnik ustavne službe pri koroški deželni vladi pa je v pogovoru za avstrijski radio pojasnil, da Haider oz. dežela Koroška gradnje džamij in minaretov sploh ne more preprečiti, saj je muslimanska vera že od leta 1924 dalje državno priznana vera v Avstriji. Možne so le omejitve z zakoni, s katerimi bi zakonodajalec lahko preko gradbenih dovoljenj vplival na višino džamij in minaretov.
Muslimani so v Avstriji trenutno tretja največja verska skupnost - po katoličanih (5,9 milijonov) in protestantih (376.000). Po ljudskem štetju 2001 jih j e 4,2 odstotka prebivalcev oz. 339.000, največ njih pa živi na Dunaju in na Predarl-skem. V Avstriji zaenkrat obstaja samo ena džamija in sicer na Dunaju, drugo pa
hočejo zgraditi v kraju Telfs na Tirolskem. Na Koroškem znaša delež muslimanov dva odstotka.
Ivan Lukan
Mazaška akcija na Vrhu, »gori Korošcev«
CELOVEC - Neznani storilci so v noči od nedelje na ponedeljek pomazali spominsko obeležje na Vrhu oz. »gori Korošcev« blizu Celovca z nacionalsociali-stičnimi simboli in parolami. Gasilci so obeležje več ur dolgo čistili, policija pa storilce še išče. »Gora Korošcev« je vsako leto zbirališče vojnih veteranov, med njimi tudi številnimi nekdanjimi nacisti in neonacisti. Del njih se udeležuje tudi vsakoletnega srečanje nekdanjih ss-ovcev v Krivi Vrbi ob Vrbskem jezeru. Prireditev na Vrhu zato vsako leto spremljajo tudi protesti, ki opozarjajo na sporno družbo, ki se vsako leto zbira pri spominskem obeležju. (I.L.)
LJUBLJANA - Po nedeljski prometni nesreči na ljubljanski obvoznici pred predorom Golovec, v kateri je umrlo sedem oseb, so v ponedeljek odgovorni tako na Darsu kot na Policiji zagotovili, da se nesreča ni zgodila zaradi prometne signalizacije. Še vedno pa ni v celoti pojasnjen potek nesreče: po podatkih policistov naj bi voznik enega od vozil skušal spremeniti smer vožnje, nekateri očividci pa nasprotno navajajo, da naj bi bil razlog prehitra vožnja. Ni še znano, ali je nesrečo posnela cestna kamera. V nedeljo okrog 20. ure se je na Ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec zgodila prometna nesreča, v kateri je umrlo sedem oseb. Trčila sta dva avtomobila-
BMW in audi, v nesreči pa je bilo udeleženo tudi tretje vozilo, ki je peljalo za audijem. Vozniku tretjega vozila se je z umikanjem uspelo izogniti trčenju.
Obe umrli osebi iz osebnega vozila znamke audi sta bila slovenska državljana iz Ljubljane, vseh pet umrlih udeležencev nesreče v osebnem vozilu znamke BMW tuje registracije pa je bilo romunskih državljanov.
Policisti so pri ogledu kraja nesreče ugotovili, dajo je povzročil 27-letni romunski voznik, ki je vozil iz smeri predora Strmec proti predoru Golovec. Po navedbah policistov je med predoroma, kjer se izvajajo dela na cesti, med tablami za usmerjanje prometa pričel polkrožno obračati, tako da je zapeljal levo na nasprotno smerno vozišče. Tedaj je iz smeri predora Golovec pravilno pripeljal 64-letni slovenski voznik, ki je s prednjim delom svojega vozila silovito trčil v bočni del vozila povzročitelja.
Vodja oddelka za cestni promet pri Policijski upravi Ljubljana Ivan Kapun in predsednik uprave Darsa Rajko Siročič sta v ponedeljek zatrdila, da je prometna signalizacija na ljubljanski obvoznici pri prodoru Golovec ustrezna. Po Siročičevem mnenju je celoten potek zapore na vzhodni ljubljanski obvoznici urejen v skladu s pravilnikom o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu.
Kapun je zanikal informacije, da naj bi bil vzrok za nesrečo trčenje romunska voznika v pokončno zaporo na sredi ceste, ki otežuje zavijanje voznikov na nasprotni pas. Pojasnil je, da plastična pokončna zapora ni mogla povzročiti nesreče, saj ni trdna. Potrdil pa je, da je povzročitelj nesreče pri obračanju zadel vanjo, a je kljub temu nadaljeval z obračanjem.
Na delu ceste, kjer se je zgodila prometna nesreča, potekajo vzdrževalna dela in je promet urejen s prometno signalizacijo.
28
Nedelja, 26. avgusta 2007
ALPE-JADRAN
/
BLED - Predsednika vlad Janez Janša in Ivo Sanader dosegla okvirni dogovor
Meddržavno sodišče v Haagu bo odločalo o slovensko-hrvaški meji
Vladi bosta dogovor v prihodnjih dneh formalno potrdili - Do konca leta predlog sporazuma za sodišče
BLED - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader sta na nedeljskem srečanju ob robu Strateškega foruma Bled dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje med državama na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. V ta namen bosta državi oblikovali meddržavni komisiji za mejo in pravnih strokovnjakov. Slednji naj bi po pričakovanjih Janše do konca leta pripravili predlog sporazuma za haaško sodišče, ki ga bosta morala potrditi še oba parlamenta. Vprašanje dolga zagrebške podružnice Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in Nuklearne elektrarne Krško bosta državi še naprej skušali reševati dvostransko, v ta namen pa se bodo v prihodnjih dneh in tednih srečali pristojni ministri, je v izjavi po pogovorih povedal Janša. Izpostavil je tudi, da ne gre za reševanje vprašanj v paketu. »Reševanje enega problema ni vezano na kakršnokoli koncesijo s katerekoli strani pri drugem odprtem vprašanju,« je dejal, čemur je pritrdil tudi Sanader.
Premiera sta napovedala, da bosta imela pred formalnim dogovorom sestanek s predsedniki parlamentarnih strank, ki jih bosta seznanila s podrobnostmi pogovora, »šele nato pa bosta obe vladi potegnili ustrezne formalne poteze«, je povedal Janša. »Oboji želimo, da bi imel dogovor, do katerega naj bi prišlo, široko politično podporo v obeh državah. To je garancija, da bo na koncu ta pot reševanja, ki jo sedaj ubiramo, tudi uspešna«, in da bodo rešitve trajne, je dejal.
Potem ko sta meddržavne diplomatska komisija in komisija za mejo v 90. letih prejšnjega stoletja že naredili veliko dela, narejen pa je tudi seznam spornih točk, bosta državi za reševanje vprašanje meje »delo mešane komisije za mejo obnovili, tako da bo naredila natančen spisek spornih točk na meji, ki bo nato posredovan v reševanje sodišču«, je dejal Janša po uro in pol dolgem pogovoru s hrvaškim kolegom. »Za mejo na morju se ve, da ni rešena,« pa je v izjavi dodal Sanader in Janši pritrdil, da bo komisija ugotovila samo »točke na kopnem, ki še niso usklajene«.
Janša je še povedal, da so pri razsojanju glede meje dosegli »načelno soglasje, da bodo izhajali iz stanja na 25. junij 1991, tako kot smo se o tem dogovorili v brionski izjavi o izogibanju incidentom«. Sana-der je dodal, da so se dogovorili, da bodo »spoštovali načela, o katerih so se že prej dogovarjali«. Pri tem je navedel mnenje Ba-dinterjeve komisije, »da so meje bivših republik meje suverenih držav«, kar velja tudi za meje Slovenije in Hrvaške.
Na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija pri razsojanju na haaškem sodišču vztrajala pri zahtevi, da sodišče upošteva tudi načelo pravičnosti, je Janša izpostavil, da bo »modalitete razsojanja, tiste, ki jih morata državi predložiti haaškemu sodišču, določila skupna komisija pravnih strokovnjakov«, in izpostavil, da gre še za druga pravna vprašanja. Sanader je poudaril, da sta se dogovorila »o načelih in o skupnih odločitvah«, o vprašanju načela pravičnosti in drugih podrobnostih pa nista govorila.
Na novinarsko vprašanje, ali bo hrvaška zaščitna ekološko-ribolovna cona tudi za članice EU začela veljati 1. januarja 2008, kot je bilo slišati iz Zagreba po petkovem srečanju Sanaderja s parlamentarnimi strankami, je Sanader dejal le, da Hrvaška v skladu z evropsko prakso »z Italijo in Slovenijo nadaljuje pogovore o tem, jih informira o hrvaških namerah, pravilih, ki bodo veljala v ERC«. Pogovori se še nadaljujejo in pričakujem dober rezultat, je dodal.
Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je skupaj z državnim sekretarjem na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hidom Biščevičem udeležil pogovora premierov, je po srečanju izrazil optimizem v možnost rešitve vprašanja meje. »Mislim, da je potrebno biti optimist, dali smo si nekaj več
časa, mislim, da do novega leta, v tem letu bodo strokovnjaki pretehtali vse možnosti,« je dejal Rupel.
Opozicija je dogovor premierov ocenila previdno, pri tem pa opozorila na problematiko uveljavitve hrvaške ERC tudi za članice EU s 1. januarjem 2008 in nujnost upoštevanja načela pravičnosti pri odločanju o meji na sodišču v Haagu.
Vodja SD Borut Pahor je dejal, da zanj dogovor premierov o iskanju rešitve za mejo na sodišču v Haagu ni sporen, vprašanje pa je, »ali je hrvaška stran sprejela tri načela, ki jih je slovenska politika oblikovala kot svoje soglasje«.
Član LDS Kacin je v izjavi na Bledu menil, da dogovor o reševanju meje v Haagu »ni odgovor«, saj »če bi se želeli pogovarjati o arbitraži, bi morala hrvaška stran najprej odstopiti od namere, da razglasi ERC s 1. januarjem 2008« za članice EU.
Vodja SNS in predsedniški kandidat Zmago Jelinčič je v komentarju dogovora premierov dejal, da je »Slovenija, kot kaže, pokleknila«. (STA)
Ivo Sanader in Janez Janša v nedeljo na Bledu
bobo
LJUBLJANA - Srečanje pri Janši
Različni pogledi slovenskih strank
LJUBLJANA - Premier Janez Janša včeraj na triurnem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank, na katerem jih je seznanil s podrobnostmi nedeljskega pogovora s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, ni dobil podpore vseh strank za posredovanje Meddržavnega sodišča v Haagu glede vprašanja meje. Temu so nasprotovale opozicijska LDS in SNS ter vladna SLS. Po besedah Janše sicer Haag še naprej ostaja »realna opcija pod določenimi pogoji«. Dogovorili pa so se, da bodo pred novimi odločitvami pridobili pravna mnenja.Kot je povedal premier, po današnjem sestanku »slovenska politika dokaj enotno ostaja v okvirih, ki smo jih začrtali na prejšnjem sestanku, to pomeni, da je Slovenija glede določitve meje med Slovenijo in Hrvaško na točkah, kjer ni soglasja, pripravljena na posredovanje tretje strani«. Kot je dejal, je predsednike strank po nedeljskem sestanku s Sanaderjem na Bledu seznanil s podrobnostmi, vsebino, variantami in možnostmi, ki so na voljo v prihodnosti. »Tudi v zvezi s temi smo dosegli visoko stopnjo soglasja, ne popolno, vendar dovolj visoko, da lahko nadaljujemo z določenimi aktivnostmi,« je dejal.
Med možnostmi je navedel sodišče v Haagu, o katerem sta govorila s Sanaderjem. »Kar se tiče realizacije, se bo na naši strani delalo na tem, da tiste stvari, ki niso popolnoma jasne, še nadalje razčistimo, vendar pa je, ne soglasna, ampak daleč večinska odločitev, da nadaljujemo po tej poti«. Haaško sodišče po njegovih besedah ostaja »realna opcija pod določenimi pogoji«.
Med pogoji je ponovil odločanje o spornih točkah na celotni meji, morski in kopenski, izhodišče, definirano v brionski izjavi, torej stanje na 25. junij 1991, ter sprejemljiv pravni okvir, »v katerem je treba določiti številne podrobnosti«, sprejeti pa ga morata tudi parlamenta obeh držav. »Šele na tej podlagi je možno to vprašanje delegirati Haagu,« je poudaril.
Glede načela pravičnosti je premier dejal, da je »iz preučene prakse haaške-ga sodišča jasno, da to sodišče pri svojih odločitvah upošteva načelo pravičnosti«;
pri tem je naštel primere glede meje med ZDA in Kanado, med Dansko, Nizozemsko, Nemčijo.
Glede vprašanj dolga zagrebške podružnice Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in Nuklearne elektrarne Krško ostaja »načelen dogovor« za dvostransko reševanje. »Dilema v zvezi z veljavnostjo ERC tudi za članice EU pa se rešuje tudi v širšem okviru, ker je tukaj ključna Evropska unija.«
Glede včeraj doseženega soglasja hrvaških parlamentarnih strank, da gresta državi glede meje pred sodišče v Haagu, pa je Janša dejal, da se je »očitno hrvaška politika glede tega poenotila« in da je ta enotnost »pričakovana«.
Dolžino sestanka je utemeljil s tem, da je bilo veliko dejavnostmi, s katerimi je moral seznaniti predstavnike strank. Glede trditve Marjana Podobnika, da je nedeljski načelni dogovor s Sanaderjem o Haagu za Slovenijo škodljiv, ker postavlja pod vprašanje celovitost Piranskega zaliva, je premier dejal, da »to ne drži in da tega ne bi komentiral«.
Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je včeraj na novinarski konferenci na Bledu menil, da Hrvaška ne bo vztrajala pri uveljavitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) tudi za članice EU do 1. januarja 2008. »Mislim, da je datum domnevne uveljavitve ERC pomaknjen na ta način - na 1. januar -, da bodo minile volitve in da se bo lahko medtem kaj spremenilo. Težko verjamem, da bi Hrvaška tvegala uveljavitev te cone, kljub temu da se je zavezala (...), da ta cona za članice EU ne bo veljala,« je dejal. Pri tem je poudaril, da je tudi Slovenija zainteresirana za varstvo narave in morja, ki naj bi ga prinesla uveljavitev hrvaške ERC, vendar pa Slovenija tukaj po Ruplovih besedah vidi tudi »problem z zemljevidi, ki so priloženi tej coni«. »Eden od njih sega precej daleč v področje, ki je slovensko, tako da s temi zemljevidi ne bo šlo. Tu bo Slovenija naredila vse, da do teh (... ) dejanj ne bo prišlo,« je zatrdil Rupel.
Sicer pa je Rupel poudaril, da je nerešenih vprašanj s Hrvaško več - od problema meje, do varčevalcev Ljubljanske banke, problema ribolova in nuklearke v Krškem. »Skratka, gre za mnogo širše in mnogo bolj komplicirane, bolj kompleksne probleme. Včeraj (v nedeljo) je bilo nekaj potez v pravo smer, ampak smo še daleč od tega, da bi prišli do končne odločitve; vmes bo treba izdelati okvir, s katerim bi se pojavili pred morebitnim arbitrom,« je opozoril.
ZAGREB
Srečanje pri Sanaderju
Hrvaške stranke podpirajo dogovor
ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader se je včeraj na sedežu vlade sešel s predsedniki parlamentarnih strank in jih seznanil s podrobnostmi dogovora, ki ga je sklenil s slovenskim kolegom Janezom Janšo v nedeljo na Bledu. »Hrvaške parlamentarne	stranke
popolnoma podpirajo ta dogovor in so nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami pokazale visoko stopnjo politične odgovornosti, ker nacionalnih vprašanj ne podrejajo strankarskim interesom,« je dejal Sanader. Na novinarski konferenci po včerajšnjem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank, ki je trajalo slabo uro, je Sanader še ponovil, da sta na nedeljskem srečanju ob robu Strateškega foruma Bled z Janšo dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško reševalo Meddržavno sodišče v Haagu.
V ta namen bosta državi oblikovali meddržavno komisijo strokovnjakov za mejo, ki bo ugotovila, katere so še sporne točke na kopenski meji, podobno kot je to počela meddržavna komisija za vprašanje meje, ki je v prejšnjem desetletju usklajevala mejo med Slovenijo in Hrvaško. Sanader ni hotel komentirati izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da obstaja 19 spornih obmejnih točk, ampak je dejal, da bodo vse sporne točke najprej določili strokovnjaki iz omenjene komisije.
Državi bosta oblikovali tudi skupno komisijo pravnih strokovnjakov, ki naj bi po Sana-
derjevih besedah pripravili okvirni predlog sporazuma za sodišče v Haagu; kot je dodal, bosta okvir morala potrditi še oba parlamenta. Preden predlog pride v obravnavo na hrvaško vlado in v razpravo v sabor, je Sa-nader napovedal novo srečanje s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank zaradi usklajevanja okvira.
Sanader je dodal, da je četrti
del dogovora z Janšo stanje in ne režim ob meji, kot je bilo 25. junija 1991, ki ga je potrdila mednarodna komisija Roberta Ba-dinterja. Na novinarsko vprašanje o morebitnem uveljavljanju načela pravičnosti, ki ga poudarja slovenska stran, je predsednik hrvaške vlade dejal, da se o tem z Janšo nista pogovarjala.
Napovedal je, da se bosta ministra za gospodarstvo Hrvaške in Slovenije, Branko Vukelič in Andrej Vizjak, srečala glede dogovora o Nuklearni elektrarni Krško, ter poudaril, da bo tudi predlog tega bilateralnega sporazuma najprej tema srečanja s predsedniki parlamentarnih strank, potem pa ga bosta obravnavala vlada in sabor.
»Obstaja dogovor le o preliminarnih vprašanjih, sicer pa komisiji ne moreta prevzeti odgovornosti, ki jo bo na koncu imela politika,« je po srečanju s Sanaderjem ocenil potek pogajanj s Slovenijo predsednik največje hrvaške opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovič. Dodal je, da morata obe strani sprejeti odločbo Meddržavnega sodišča v Haagu in biti pripravljeni na »razumsko tveganje«.
Predsednik Istrskega demokratskega zbora (IDS) Ivan Ja-kovčič je ocenil, da predstavlja blejski dogovor »celo dva koraka naprej«, ker sta državi sprejeli način za urejanje meja na kopnem in morju. Dodal je, da je garancija dobrososedskih odnosov tudi dejstvo, da vodilne politične stranke z obe strani meje poskušajo doseči konsenz glede odprtih vprašanj. Poudaril je, da si je 16 let tudi sam prizadeval za to.
Po njegovem mnenju je najpomembneje, da bo odločba sodišča v Haagu obvezujoča za obe strani. »Pričakujem, da bo potem gospod Joras spoštoval odločbo sodišča in umaknil napis, ki ga ima na svoji hiši, če bo sodišče presodilo drugače, bo zelo boleče za hrvaško stran, ampak treba bo spoštovati presojo sodišča,« je zaključil Ja-kovčič. (STA)
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
10	Četrtek, 5. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
DRAGA 2007 - Včeraj v DSI predstavili letošnjo, že 42. izvedbo študijskih dnevov
Tokrat o manjšini s pogledom »od zunaj«
Od petka do nedelje bodo stekla štiri predavanja - Ob Dragi tudi Draga mladih - Zbornik lanske Drage
Le nekaj dni nas ločuje od začetka 42. izvedbe študijskih dnevov Draga 2007, ki bodo v organizaciji Društva slovenskih izobražencev potekali od petka do nedelje pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Draga se tudi tokrat posveča nekaterim svojim »večnim temam«, kot so slovenska manjšina v Italiji, slovenščina, verski trenutek in stanje duha pri slovenskem narodu. O letošnjem sporedu je na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na sedežu v Ul. Donizetti spregovoril predsednik DSI Sergij Pahor, poleg njega pa je predstavnica Mladih v odkrivanju skupnih poti Patrizia Jurincic orisala zaključni del Drage mladih, Nadia Roncelli pa je predstavila zbornik lanske Drage 2006.
Novost letošnje Drage predstavlja verjetno uvodna okrogla miza Manjšina v očeh opazovalcev, ki bo v petek ob 16.30. Kot je dejal Pahor, je tokrat manjšinska problematika zaupana ljudem iz osrednje Slovenije, ki so preživeli več let med Slovenci v Italiji. Nastopili bodo namreč urednica notranjepolitične redakcije pri mariborskem dnevniku Večer Darka Zvonar Predan, ki je svojčas opravila več intervjujev s predstavniki naše manjšine, dalje upokojeni novinar Anton Rupnik, ki se je pred leti v Trstu mudil v funkciji namestnika direktorja Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude, in Peter Brumen, znani košarkarski trener, ki s slovenskimi športniki v Italiji deluje že od leta 1976.
Draga se je večkrat - zadnjič prav lani - dotaknila vprašanja slovenskega jezika, pri čemer organizatorji radi zbirajo mnenja opazovalcev slovenskega javnega življenja. Tokrat bodo udeleženci v soboto ob 16.30 prisluhnili zgodovinarju Igorju Grdini, ki bo govoril na temo Slovenščina danes in jutri. V ospredju bo soočanje slovenščine s pritiski, ki jih izraža današnje globalizirano življenje.
»Neskončna zgodba« je po besedah Sergija Pahorja tudi verska oz. duhovna problematika: religiozna in duhovna kriza se pozna tudi pri nas, zato imamo dolžnost se stalno soočati s tem. To bo prišlo do izraza na nedeljskem dopoldanskem predavanju ob 10. uri. Govoril bo filozof in teolog Robert Petkovšek na temo Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?
Stanje duha na Slovenskem je naslov zaključnega predavanja Drage 2007, ki bo v nedeljo popoldne ob 16. uri, govoril pa bo eden najpomembnejših slovenskih filozofov Tine Hribar. Predavanje bo posvečeno 300. številki Nove revije, s katero se je Draga po besedah Sergija Pahorja dopolnjevala, saj je pripravljala teren za razne sodelavce Nove revije, kot npr. za Franceta Bučarja.
V nedeljo zjutraj bo ob 9. uri tudi tradicionalna maša za udeležence Drage, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravig-nani. Bogoslužje, pri katerem bo sodelovala tudi Zveza cerkvenih pevskih zborov, bo prenašal Radio Trst A. Kot vsako leto, bodo udeleženci imeli na voljo tudi stojnice s tiskom in publikacijami, ali bo prišlo do javnih predstavitev novih knjig, pa ni še znano. Ob Dragi bo potekala tudi 17. izvedba Drage mladih, katere uvodni del s Festivalom mladinske ustvarjalnosti se je pričel ravno včeraj popoldne (o tem poročamo na drugem mestu).
Pred začetkom študijskih dnevov pa je pri založbi Mladika izšel zbornik lanske Drage 2006 z naslovom V vrtincu družbenih sprememb, ki vsebuje nastope predavateljev in diskutantov. Kot je dejala urednica Nadia Roncelli, je zbornik pomemben tako za tiste, ki se lanske Drage niso udeležili, kot za njene udeležence: prvi se namreč lahko seznanijo z njihovo vsebino, drugi pa lahko dodatno poglobijo stvari, ki so jih slišali. Publikacija obsega 160 strani, oblikoval jo je Matej Susič, tiskala pa tiskarna Graphart.
Ivan Žerjal
Organizatorji Drage in Drage mladih (z desne: Sergij Pahor, Patrizia Jurincic in Nadia Roncelli) optimistično gledajo na začetek študijskih dnevov
kroma
NOVA STRANKA
Pristaši Bindijeve začenjajo kampanjo
Tudi v naši pokrajini se počasi začenjajo priprave na primarne volitve v Demokratski stranki, ki bodo v nedeljo, 14. oktobra. Danes med 17. in 19. uro se bodo tako pristaši Rosy Bin-di, kandidatke za vsedržavno tajnico stranke, zbrali na vogalu med Ulicama Dante in S. Nico-lo ter delili propagandno gradivo. Zbirali bodo tudi podpore v ko rist kan di da tu re mi nis tri ce v Prodijevi vladi. Poleg Bindijeve sta glavna kandidata za tajniško mes to no ve stran ke rim ski žu -pan Walter Veltroni in Enrico Letta, podtajnik na preddsed-stvu vlade.
V četrtek ob 18. uri pa se bodo v dvorani Milo v Miljah zbrali tamkajšnji pristaši nove le-vosredinske stranke. To bo prva pobuda nastajajoče nove stranke v Miljah. Četrtkovega srečanja se bo udeležil tudi Franco Codega, vodja pripravljalnega od bo ra no ve stran ke na po kra -jinski ravni.
OPČINE - Draga mladih
V tretji festival mladinske ustvarjalnosti z odbojkarskim turnirjem
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah se je včeraj popoldne z odbojkarskim turnirjem začel že 3. festival mladinske ustvarjalnosti, ki poteka v sklopu jesenskega dela letošnje Drage mladih (KROMA). Njen spored je seveda zelo pester, saj organizatorji udeležencem ponujajo celo vrsto delavnic.
A pojdimo po vrsti. Sinočnjo otvoritev letošnjega festivala mladinske ustvarjalnosti so popestrili mladi plesalci skupine Go breakers iz Nove Gorice, ki plešejo sodobne tipe plesa, po večini break dance. Skupino sestavlja pet plesalcev, od teh so nekateri šele na začetku svoje umetniške poti, drugi pa so že doživeli pomembne uspehe in prejeli laskava priznanja. S plesom pa se ukvarjajo tudi pri SKK in MOSP-u, pod okriljem katerih deluje ženska plesna skupina Light, ki se je tudi predstavila sinoči.
Draga mladih oziroma njen ustvarjalni festival sta seveda občutljiva tudi na socialna vprašanja. Prispevke, ki jih bodo zbrali letos, bodo namenili Misijonskemu krožku iz Rojana, ki pomaga slovenskim misijonarjem širom po svetu.
Kot smo že zapisali, bodo na letošnjem festivalu mladinske ustvarjalnosti na sporedu številne delavnice. Likovno bo vodil Matej Susič, ki se je v našem prostoru že večkrat predstavil s samostojnimi razstavami. Raffaella Petronio, ki se lahko pohvali z bogatimi mednarodnimi študijskimi izkušnjami bo pod svoje okrilje vzela tiste, ki jim je pri srcu ples. Bodoči časnikarji pa bodo svoje sposobnosti lahko preizkusili pod mentorstvom Brede Susič. Kolesarji se bodo na pot po kraški gmajni odpravili s Sašo Žer-jalom, bodoči igralci pa bodo pod vodstvom Lučke Susič pripravili krajšo gledališko igro oziroma kabaret. Letošnja novost je delavnica ustvarjalnega ličenja ali make upa, ki jo bo vodila Živa Kušče.
Višek bo letošnja Draga mladih doživela v soboto, ko bo na vrsti še zadnja okrogla miza pod geslom »Duhovnost in iskanje hitrega ozdravljenja«, ki bo potekala v belem šotoru na igrišču v parku Finžgarjevega doma. Isti dan zvečer se bodo pod isto streho z izdelki, plesom, kabaretom in marsičem drugim predstavili udeleženci letošnjih delavnic. (ps)
10
Četrtek, 6. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
PRISTANIŠČE - Po neformalnem pogovoru Boniciolli-Babič na Bledu
Trst - Koper:
kmalu uradno srečanje
Podtajnik Miloš Budin: Potreba po sodelovanju in sistemski koordinaciji med lukama
V bližnji prihodnosti bo prišlo do uradnega srečanja med vodstvoma tržaškega pristanišča in Luke Koper. Tako sta se na blejskem Forumu dogovorila predsed nik tr žaš ke pri sta ni ške oblasti Claudio Boniciolli in namestnik predsednika uprave Luke Koper Aldo Babič.
Blejsko srečanje je bilo povsem neformalnega značaja, je poudaril Babič. Podtajnik pri ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin (ki sije močno pri zade val, da je do pogo vo ra pri -šlo) ga je ocenil kot »vsebinski razgovor brez for mal nih okvirov, ki je podkrepil potrebo po sodelovanju in sistemski koordinaciji med obema lukama«. Bil pa je to sploh prvi stik med vod stva ma obeh pri sta nišč, odkar je Boniciolli prevzel v svoje roke krmilo tržaškega pristanišča.
Predsednik Boniciolli si je sicer prizadeval, da bi se na blejskem forumu srečali predstavniki vseh treh največjih severnojadranskih pristanišč: ob Trstu in Kopru tudi Reke. Zastopnikov hrvaškega pristanišča pa ni bilo na Bled.
»Živimo na istem območju, drug drugemu smo zelo blizu, zato se je treba pogovarjati,« je menil Babič. V neformalnem pogovoru sta z Boniciolli-jem spre go vo rila predvsem o sode lo -vanju, tako pri zaščiti morja, kot tudi o »skupnih sinergičnih momentih«. »Po memb no je bi lo, da sva se z Boni -ciollijem spoznala. Predsednik tržaškega pristanišča je prijazen možakar, ima izkušnje. Pogovor pa je bil zelo splošnega značaja. Nismo se pogovarjali o konkretnem, kot so na primer železniške povezave, ker o tem ni bilo časa. Tak sestanek, ki bi imel konkretne, ope ra tiv ne okvire, je reba na mreč do -bro pripraviti in mora biti na uradni, formalni ravni,« je pojasnil Aldo Babič. Po njegovem mnenju je treba sedaj poiskati »pozitivne sinergije«, kajti bo že res, da živimo v konkurenčnem sistemu, dobro pa se je pogovarjati,« da se iz tega kaj pametnega izcimi«.
Pod taj nik Mi loš Bu din se je stri -njal: »Luki delujeta zelo blizu, zato je ne izo gib no, da se zač ne ta kon kretno pogovarjati o sistemski koordinaciji, sicer pos tane vsak dan za obe zamujena priložnost, če ne bosta pristanišči stopili na to pot. Ta zavest je prisotna ne le pri upraviteljih, temveč tudi pri političnih predstavnikih.«
Bu din je ob tem ome nil ob bliž -njem srečanju med upravama prista-
UL. UDINE
Ženska pregnala dva goljufa
Verjetno sta se že veselila, da sta našla pravo žrtev. Vendar priletna ženska ni nasedla in je začela kričati, kar je priklicalo pozornost mimoidočih, ki so se pognali za moškima ter ju zadržali do prihoda policije.
Do spodletelega poskusa prevare je prišlo včeraj zjutraj v Ul. Udi-ne. V veži poslopja na hišni številki 31 se je 86-letni stanovalki približal 53-letni C.V., doma iz Neaplja. Predstavil se je kot uslužbenec Acegasa, dejal je, da mora kontrolirati števce. Ženska je razumela, da neznanec laže in ga je s kriki pregnala. Skupaj s C.V. se je v beg pognal tudi paj daš, 35-letni E.R., prav tako iz Neaplja. Zatekla pa sta se v garažo, iz katere nis ta ime la izho da in kjer so ju mi -moidoči zadržali do prihoda izvidnice z openskega komisariata. Osumljena sta poskusa goljufije. Policija pa preverja, če sta vpletena še v druge podobne dogodke, ki so se v zadnjem času pri peti li v Trstu.
Na Bledu korak naprej na poti sodelovanja med tržaškim in koprskim pristaniščem
kroma
nišč tudi srečanje z javnimi upravitelji, saj nekateri prijemi - na primer raz-ši ritev lo gis ti ke izven luš ke ga kon tek -sta (be ri: sežan ski ter mi nal na slo ven -ski in tovor no pos taja liš če pri Fer ne -tičih na italijanski strani) - potrebujejo tudi poseg krajevnih javnih uprav.
Pod taj nik pri mi nis tr stvu za zu -nanjo trgovino je namignil, da bo sodelovanje med pristaniščema tudi argument, ki bo na dnev nem redu bliž -njih pogovorov med vladama, italijansko in slovensko. Severni Jadran že sam po sebi kliče k temu sodelovanju, predvsem v funkciji srednje Evrope, ki je naravno zaledje tega območja, pomemben pa je tudi v okviru celotne Evropske unije.
Predsednik tržaške pristaniške uprave Boniciolli je - po blejskem neformalnem pogovoru - že nakazal nekatera kon kretna področja med seboj -nega sodelovanja. Tako naj bi pristanišči pripravili tržno raziskavo o razvoj nih smer ni cah, ki naj bi na kazali razvojne možnosti celotnega pristaniškega območja, poleg tega pa naj bi nakazali možnost poenotenja informativnih sis temov.
ZNANOST - Od danes do petka na Lošinju
Konferenca Znanost za kulturno dediščino
Vrsta tržaških znanstvenih ustanov sodeluje pri organizaciji mednarodne konference Znanost za kulturno dediščino, ki bo od danes do petka potekalo na Lošinju na Hrvaškem. Tema srečanja bo uporab nost zna nos ti na področju ar he -ologije in drugih dejavnikov vrednotenja kulturnega bogastva, pri čemer se bodo številni prisotni strokovnjaki ukvarjali zlasti z raziskavami na območju Jadranskega in Jonskega morja. To v skladu z duhom glavnega organizatorja konference, Evropskega centra za znanost, umetnosti in kulturo (Ecsac), katerega cilj je promocija medsebojnega spoznavanja ljudstev na jadransko-jonskem območju preko meddisciplinskega
dialoga. Govor bo tudi o dragoceni antični najdbi, bronastem kipu, ki so ga leta 1999 odkrili v lošinjskem morju in restavrirali na Hrvaškem restavratorskem zavodu v sodelovanju z ustanovo Opificio delle pietre dure iz Firenc. Pri organizaciji lošinj-ske konference s centrom Ecsac sodelujejo miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko, Znanstveni park na Padričah, univerzi v Trstu in Zagrebu, Konzorcij za fiziko Univerze v Trstu, Mednarodna fundacija za na pre dek in svo bodo zna nos ti iz Trsta, Italijanski kulturni inštitut iz Zagreba, Inštitut Ruderja Boško-vica iz Zagreba, visoka šola Sissa iz Trsta in Virtualna univerza jadran-sko-jonskega bazena UniAdrion.
PREISKAVA - Donosnih poslov je konec
Kradli velike bagre
Eden je bil vreden celo 330 tisoč evrov - Prodajali so jih v Italiji in tujini, predvsem na Hrvaškem
Eden od ukradenih bagrov je bil vreden kar 330 tisoč evrov: že ta podatek zgovorno priča o škodi, ki so jo povzročali raz nim podjetjem. Bagre so zatem prodajali bodisi v Italiji kot v tujini, zlasti na Hrvaškem. Sedaj je tega do nos ne ga posla ko nec, vče raj zjutraj se je zaključila večmesečna preiskava, ki je v zapor pripeljala štiri osebe, prave specialiste na področju kraje in prekupčevanje z velikimi bagri. Enega od članov tolpe, 65-let-nega Luciana Zorzija iz kraja Casti-glione delle Stiviere (Mantova), je prijela tukajšnja policija.
Preiskavo je februarja letos pričel leteči oddelek iz Reggio Emilie, poleg znanstvene policije so sodelovali še leteči oddelki iz Trsta, Reggio Calabrie, Benetk, Padove, Lucce ter komisariati iz Siderna, Palmija, Polistene in oddelek prometne policije iz Siderna. Tedaj so na gradbišču za hitro železnico v Reggio Emilii ukradli dva bagra znamke Caterpillar, vredna skupno
350 tisoč evrov. Pozornost so takoj usmerili na skupino iz Kalabrije. Ugotovili so, da ukradene bajre zatem druge osebe nekaj časa skrivajo bodisi Ka-labriji kot v Venetu in v naši deželi. Ko so pripravili ponarejeno dokumentacijo (spremenili so eno od številk na šasiji v primeru, da bi se kupci lahko odločili za kontrolo preko datoteke Caterpillar - Italia), so stroje prodali.
Pri zasledovanju osumljencev so se poleg telefonskega prisluškovanja posluževali tudi satelitov, z njihovo pomočjo so ugotavljali, kje se nahajajo. Zelo hitro so ugotovili, da so vpleteni člani mafijske skupine, ki pripada družini Mazzaferro iz kraja Gi-oiosa Jonica (Reggio Calabria). Bili so aktivni na celotnem državnem ozemlju, še posebej na severovzhodu. Vodilno vlogo je imel 30-letni Luca Mazzaferro, medtem ko je bil 36-let-ni Antonio Monteleone zadolžen za krajo strojev, Zorzi in 48-letni Domenico Mercuri pa sta skrbela za proda-
jo. Tudi Mazzaferro, Monteleone in Marcuri (vsi so doma iz pokrajine Reggio Calabria) so zaprti, poleg tega je osumljenih še 18 drugih oseb.
Zorzija so aretirali julija, za njim je izdalo zaporni nalog tukajšnje državno tožilstvo, prijela pa ga je prometna policija. V Trstu in pokrajini so samo julija zaplenili 14 bagrov, v Salernu so marca zaplenili štiri, junija pa so pri Fanu, na avtoces ti A14, opa zili ome nje ni 330 ti soč evrov ome nje ni bager.
Mazzaferro so prijeli v petek. Bili so mu že me sec dni za petami in na -posled so mu nataknili lisice na plaži v kraju Marina di Gioiosa Jonica, bil je v družbi neke ženske. Presenetilo ga je osebje letečega oddelka iz Reggio Calabrie, skupaj s kolegi s komisariata iz Siderna, letečega oddelka iz Reggio Calabrie ter znanstvenega oddelka rimske policije - sekcija elektronske preiskave. Kmalu zatem so v petek prijeli še Antonia Monteleona.
Promet: občina Trst naredi malo ali nič za invalide
Ob razpravah o prometnem načrtu v mestu se pri stranki Nova Psi sprašujejo, kaj občina Trst naredi, da bi se lahko tudi hendi-kepirane osebe v najboljših pogojih premikale po mestu. Odgovor je, da naredi bolj malo ali pa tudi nič, začenši z arhitektonskimi ovirami. Socialisti so se z resolucijo, ki jo je predstavil svetovalec »Občanov« Roberto Do-carli, že obrnili do župana z zahtevo, naj sprejme konkretno obvezo za spoštovanje pravic hen-dikepiranih oseb.
Razstava o špediterski hiši Parisi do 9. septembra
Glede na veliko zanimanje za razstavo o špediterski hiši Parisi, ustanovljeni leta 1807, so se odločili, da bo odprta do 9. septembra. Razstava je v palači Gop-cevich v Ul. Rossini 4, obiski so vsak dan od 9. do 19. ure. Vstop je prost.
Sejem TriesEspresso odslej mednarodni
Prihodnja izvedba TriestEspres-so Expo (13.-15. november 2008) bo mednarodnega značaja. Sejem, ki je povsem posvečen kavi in ki ga vsaki dve leti prireja družba Fiera Trieste, je ustrezno potrdilo dobil s strani inštituta ISF (Istituto di Certificazione dati statistici fieristici). Komisar ISF, ki se je udeležil lanske 3. izvedbe, na kateri je bilo zastopanih 72 držav, je priznanje tudi uradno potrdil glede na pomembne dosežke sejma.
Naložili 30 glob
Izvidnice mestne policije, sestavljene iz prostovoljcev, so v petek ponoči opravile okrog 50 kontrol. Namestile so se v ulicah Costa-lunga, della Pace, DAlviano, v Ul. Flavia, na Trgu Liberta, na Mira-marskem drevoredu. Naložili so okrog 30 glob. Niso pa mogli uporabljati naprav za merjenje hitrosti, ker najnovejši zakonski dekret z začetka meseca predpisuje, da morajo mesto, kjer merijo hitrost, primerno označiti.
Naravovarstveniki obtožujejo
Avtonomni klub tržaških članov naravovarstvenega združenja Friends of the Earth (prijatelji zemlje) so se obrnili do kvesture in prijavili sistematično kršenje zakona Seveso v tržaški pokrajini. Za ta korak so se odločili po preiskavi, ki so jo vodili dve leti in pol. Kot pravijo naravovarstveni-ki, naj bi bili zlasti pomanjkljivi načrti za primere nesreč v rizičnih obratih, poleg tega manjka obvezno informiranje prebivalstva. Po njihovih ugotovitvah so sedanje razmere neverjetne: inšti-tucije naj bi si prelagale odgovornost, pri čemer naj bi se na vseh nivojih opravičevale, da prebivalstva ni mogoče informirati, kot predpisuje zakon. Po mnenju na-ravovarstvenikov ima takšno pojmovanje uničujoče posledice, ker bi pomenilo, da država ni dolžna spoštovati ne svojih zakonov in niti mednarodnih pogodb, ki jih je podpisala.
Omejitve pri stadionu Rocco
Občina Trst je za celotno nogometno prvenstvo 2007-2008 odredila nekatere prometne omejitve pri stadionu Nereo Roc-co. Omejitve, ki bodo primerno označene in na katere bodo opozarjali tudi mestni redarji, se nanašajo na območje parkirišča v Ul. dei Macelli in Ul. Miani. Sodijo pa v okvir ukrepov, ki jih predvideva pokrajinska nadzorna komisija in katerih namen je ustvarili predhodni filter za dostop na stadion.
10
TRST
Četrtek, 7. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
PROSEK - Predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel
Kdo bo opravil dela na zahodnem Krasu?
Ceste neočiščene, dela na kontovelskem pokopališču nedokončana, Mlaka usiha
Na zahodnem Krasu - nič novega. Tako je po počitniškem premoru, žal, ugotovil, predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel.
Ceste ostajajo neočiščene, dela na kontovelskem pokopališču po več mesecih še niso končana, vzdrževanje pokopališč je nično, ceste in poti, ki vodijo v kontovelski breg, so zaraščene in polne lukenj.
Tudi pri iskanju odgovornosti - nič novega. Tržaška občinska uprava zvrača krivdo na podjetje AcegasAps, le-to pa na občinsko upravo.
Že prvi kratek bežen sprehod po vaseh je bil razorožujoč. Ob cestah sta se bohotila trava, čemur pa se ne gre čuditi. Podjetje AcegasAps, ki bi moralo po pogodbi skrbeti za urejenost cest, je dodelilo le eno uslužbenko za čiščenje v treh vaseh, na Kon-tovelu, Proseku in v Križu. Kar je očitno premalo, saj ena delovna moč ne more skrbeti za lepo podobo treh vasi.
Položaj na pokopališčih je vedno hujši. Trava raste, nihče pa je ne odstranjuje. Ob vhodih na kontovelsko, proseško in kriško pokopališče sicer napis opozarja na prisotnost enega od uslužbencev podjetja Acegas, in sicer ob sredah in petkih. Ampak: že mesece ga ni na spregled, je ugotovil Rupel, in o tem tudi opozoril podjetje Acegas. Odgovora ni dobil.
Pač pa mu je občinska uprava sporočila, da »so se končala dela na kontovelskem pokopališču.« Sporočilo je presenetljivo, saj na primer vhodna vrata še vedno čakajo, da nanje spet namestijo preklado, kije padla z obstranskih stebrov, potem ko je pred meseci med delom vanjo zadel bager. Ruplu so na občini odgovorili, da naj bi bila dokončana prva vrsta del. Drugo podjetje naj bi v kratkem začelo z gradnjo pokopaliških niš.
Tudi to pojasnilo pa ni prepričljivo. Podjetje, ki je »dela dokončalo«, je pustilo ob ploščah, ki vodijo do križa sredi pokopališča, vrsto globokih lukenj. Kar predstavlja nevarnost, predvsem za priletne domačinke, ki obiskujejo pokopališče.
Cesta, ki vodi s kontovelske Mlake proti pešpoti za Miramar je že »kronično« neočiščena. Prav tako pa stopnice, ki vodijo na Miramar.
Podobno je tudi s cesto, ki pelje na Skdjanc. Ob straneh rastejo trava, grmičevje in osat, na neasfaltiranem cestišču zevajo luknje. Rupel je opozoril na bližnjo trgatev. Vse kaže, da bodo imeli kontovelski vinogradniki tudi letos težave s prevozom grozdja v kleti.
Tudi s kontovelsko Mlako ni nič bolje. Vode je vedno manj, vodna gladina vedno nižja in voda je tudi vedno bolj umazana. Pred kakim mesecem je sicer tržaška po-
Kontovel, cesta za Skdjanc: ob straneh nepokošena trava, v sredini luknje...
kroma
krajina napovedala svoj poseg: s črpalko naj bi dolili Mlaki novo vodo. To naj bi opravili pokrajinski delavci v sodelovanju z gozdno stražo, je takrat napovedal pokrajinski odbornik za okolje Dennis Visioli. Pa se je zgodilo, da so imeli gozdni stražarji na dan posega drugo obveznost in z novo vodo v Mlaki ni bilo nič.
Predsednik Rupel seje ob tem dogodku vprašal, kdo je sedaj sploh pristojen za vzdrževanje kontovelske Mlake. Po transakciji med kontovelskim jusom in tržaško občino je postala le-ta last tržaške občine. Ni pa znano, kdo naj skrbi za njeno upravljanje: oddelek za javno zelenje ali kak drug občinski oddelek? V pričakovanju na odgovor Mlaka počasi a nezadržno usiha...
Na Proseku ostaja odprto vprašanje pločnika od središča vasi do pokopališča, namestitev semaforjev ob vhodih v vas za upočasnitev hitrosti vozil in križišče pri zgoniš-ki obrtni coni. To križišče so pred nekaj meseci asfaltirali, delo pa naj bi bilo zelo slabo opravljeno, saj se je začel asfalt kmalu luščiti, zaradi česar bi ga morali odstraniti in položiti novega. O teh vprašanjih naj bi se vodstvo rajonskega sveta v kratkem dogovorilo s pokrajinskim odbornikom za javna dela Maurom Tommasinijem.
ŠOLA - Projekt nadzorništva za gozdove
»
Spoznajgozd
«
Za osnovne šole iz tržaške in goriške pokrajine
Tudi za letošnje šolsko leto bo osnovnim šolam iz tržaške in goriške pokrajine dana možnost slediti naravoslovnemu didaktičnemu projektu »Spoznajgozd«. Oddelčno nad zor niš tvo za goz do ve v Trstu in Gorici, v sodelovanju z drugimi deželnimi ustanovami in društvi, ponuja projekt, ki ga bodo vodili gozdni čuvaji Naravoslovnega didaktičnega centra in postaj gozdne straže, na ka te rem bo do zain te re si ra nim šolam predstavili, tako v razredu kot nato na ekskurziji, gozdni ekosistem in njegovo naravno ravnovesje, gozdove iz tržaške in goriške pokrajine (gozd Igovca v Bazovici, Deželni naravni rezervat doline Glinščice -predvsem predel od Drage do Gri-
že - gozd Nadvojvode v Cindisu pri Miljah, gozd Črničje v Devinu, gozd na Šanci v Gorici ter gozd na Pleši-vem v Krminu), živalstvo ter rastlinstvo na izbranih področjih, zgodovinski pregled pogozdovanja Krasa, gozd in druge predele naravnega okolja, gojenje in varstvo gozdov, traj nost upo ra be gozd nih in na rav -nih vi rov ter za šči te na na rav na ob -močja v obeh pokrajinah. Do 28.septembra je čas za vpis, za podrobnejše informacije in za vpisno polo pa lahko šole pišejo na elektronski naslov didatticonaturalisti-co.agrifor@regione.fvg.it oziroma pokličejo na telefonsko številko 335-8459035 (od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure).
STROŠKI ZA UČBENIKE - Nasveti združenja potrošnikov Confconsumatori
Knjig ne kupujmo takoj
Starši lahko predlagajo tudi uporabo fotokopij in drugega gradiva - Pomen rabljenih učbenikov - Občinske podpore manj premožnim družinam
V tednih in dnevih, ki potekajo neposredno pred začetkom novega šolskega leta, se vsako leto nepogrešljivo pojavlja vprašanje stroškov, ki bremenijo družinski proračun zaradi nakupa šolskih potrebščin in učbenikov. Nekaj nasvetov s tem v zvezi v sporočilu za javnost posreduje združenje potrošnikov Confconsumatori, ki pričakuje večje sodelovanje med ministrstvom za šolstvo, šolami, družinami, proizvajalci in prodajalci šolskih potrebščin, izdajatelji učbenikov in združenji potrošnikov. Gre namreč za področje, je prepričano združenje Confconsumatori, kjer so potrebni večji nadzor s strani vlade, popusti in določanje zgornje meje stroškov proizvodov, v pričakovanju dobrih praks, kot je npr. »najem« učbenikov, ki ga predvideva zadnji finančni zakon.
Poglejmo, kateri so nasveti, ki jih priporoča združenje Confconsumatori. Prvi je ta, naj se učbeniki ne kupijo takoj, saj se je z učiteljem oz. učiteljico mogoče dogovoriti o tem, katere knjige so dejansko potrebne. Dalje lahko starši učiteljem
predlagajo, naj poleg učbenikov uporabijo tudi dopolnila, kot so npr. fotokopije, in-formatski pripomočki idr. Didaktični material določajo učitelji in bi bilo zato zanimivo se dogovoriti za to, da tudi starši sodelujejo pri izbiri slednjega. Poleg tega ministrstvo za šolstvo vsako leto določi splošno zgornjo mejo stroškov za učbenike za vsak letnik osnovne in nižje srednje šole, učiteljski zbori pa se morajo temu prilagoditi. Od leta 1994 so osnovnošolski učbeniki na podlagi vladnega sklepa popolnoma brezplačni in jih zato nudijo občinske uprave. Sklepi o določanju učbenikov so objavljeni na oglasnih deskah šol, slednje pa jih posredujejo Združenju italijanskih založnikov.
Dalje združenje Confconsumatori poziva h krepitvi dobre prakse, ki sestoji v uporabi rabljenih učbenikov, pri čemer naj ustanove in založniki ne spodbujajo novih izdaj, ampak naj v čimmanjši meri posodobijo vsebino in platnice starih izdaj. Pozorni je treba biti tudi na podpore, kijih občinske uprave lahko vsako leto nudijo v prid družinam z nizkimi dohodki.
LUČI IN ZVOKI
Poletne predstave v vili
Revoltella
Trst je mesto z najdaljšo in najbolj uspešno tradicijo predstav luči in zvokov. V drugih krajih so bile tovrstne pobude kratkotrajne, pri nas pa se poletni običaj obnavlja skoraj neprekinjeno od leta 1959, najprej
v	parku Miramarskega gradu (sedež prve tovrstne produkcije na državnem teritoriju), nato na de vinskem gra du, po sle -dovih najbolj sugestivnih zgodb tržaške preteklosti. Občina Trst in drušivo AIRSAC sta včeraj predstavila pobudo, ki bo pro-movirala novo lokacijo, vilo barona Revoltelle.
Ob čin ski od bor nik za ko -or di na ci jo ve li kih do god kov Franco Bandelli je predstavil po bu do z dvoj ne ga vi di ka is ka -nja raznolikosti pri planiranju raz ved ril nih in kul tur nih pro -gramov iztekajočega se počitniškega obdobja ter vrednotenja poletne rezidence tržaškega barona. Ob tej prilložnosti je od bor nik raz kril ob čin ske pro -jekte za prihodnjo sezono, ko bo grad sv. Justa odprl vrata Tr-žačanom in turistom po skorajšnjem koncu obnovitvenih del. Vila Revoltella pa naj bi po tej pre mi e ri lah ko pos ta la se dež gledaliških predstav in izvrstnih kulturnih večerov. V načrtu so tudi večjezične prireditve, predvsem v slovenščini, hrvaščini in angleščini, saj so tovrstni večeri namenjeni predvsem turistični promociji krajevnih znamenitosti in bi morali biti dostopni tu di med na rod ni pu bli ki.
Serafino Marchio, dolgoletni avtor predstav luči in zvokov, je predstavil vsebino proste priredbe iz spisa »Skrivnosti vile Revoltella« Ignazia Universa, ki naj bi izhajal iz rokopisa s spomini zdravnika družine Revoltella. Na tej osnovi se je razvila zgodba, ki zaobjame zgodovino vile, družine in mesta, z zgodovinskimi in tudi nepričakovanimi eksoteričnimi aspekti, s katerimi je avtor, v tem primeru skozi interpretacijo režiserke Marielle Terragni, za či nil sce na rij in ga raz vil s podnaslovom »Večna neznanka med življenjem in smrtjo«. Po obliki bo tipična predstava luči in zvokov, z dvema nastopoma v živo igralca Francesca Gusmitte in plesalke Alessie Bo e mo. Med pos ne ti mi gla so -
vi	bodo obiskovalci lahko prepoznali tudi tista Adriana Gi-raldija in Franka Korošca. Sveto va lec za glas be ne iz bi re pa je bil dirigent Severino Zannerini.
»Zidovi zgodovinskih vil ohranjajo spomine na epske zgodbe, nemogoče ljubezni, legen de in pu sto lov šči ne« in bo -do to krat za ži ve li z bar va mi in efekti, ki bodo pripovedovali javne in skrite aspekte zgodbe ekscentričnega gospodarja, enega od podpornikov velikega projekta Sueškega prekopa. Po njem sta se poimenovala vila s par kom in mu zej, ma lo kdo pa pozna njegov lik ali se je poglobil v sence njegovega zasebnega življenja, po katerih se bodo sprehajali gledalci priredbe Universovega teksta, med antičnimi miti, skrivnostnimi prikaznimi in kronikami iz prve polovice 19.stoletja. Predstava, na sporedu vsak večer od 29. do 31. avgusta s pričetkom ob 20.30, bo na prostem in gledalci bodo imeii na voijo 200 sede žev pred fa sa do ba ro no ve vi le. ( ROP)
8
Torek, 2B. avgusta 2007
TRST
/
MUZEJ SARTORIO - Muzeji zvečer
Vodeni ogledi vile in zbirk s koncertom še danes in jutri
Muzeji zvečer, posrečena pobuda tržaških Mestnih muzejev, bodo v letošnjem poletju odprti še dvakrat, in sicer drevi in jutri. V prenovljenem muzeju Sartorio bodo kot vsak torek in sredo avgusta med 20. in 24. uro na voljo vodeni ogledi številnih zbirk, ki do-mujejo v tej nekdanji meščanski vili in pa seveda sama vila. Kot je že ustaljena navada, pa bo ob 21. uri koncert, za katere letos skrbi Dom glasbe - Glasbena šola 55: drevi bo prireditev, ki so ji dali naslov Fer-merommi, o Sire, in Trieste - Ov-vero le avventure di Lorenzo Da Ponte all' ombra di San Giusto, oblikovali jo bodo pianist Federico Consoli, pevci Miriam Spano, Laura Rizzetto in Luca Tittoto in igral ci Fran ces ca Cam pel lo, Gi u li -o Morgan in Fabio Musco.
V SPOMIN - MoPZ Tabor z Opčin
Zadnje slovo od dolgoletnega zvestega pevca Adrijana Mosettija
V ponedeljek, 27. avgusta, se je MoPZ Tabor z Opčin na nabrežin-skem pokopališču s pesmijo poslovil od svojega pevca, tenorista Adrijana Mosettija, ki je v 62. letu umrl v nabrežinski bolnišnici v soboto, 11. avgusta.
Nenadna, žalostna vest, da Adrijana ni več med nami, nas je vse pevce zbora hudo in bridko pri-za de la. Ve de li smo si cer, da je bo -lan, saj nas je spomladi obvestil, da ga za nekaj časa ne bo pri vajah, ker mora na operacijo, vendar še zdaleč nis mo mis li li, da je stvar ta ko resna. Tudi zato, ker je po operaciji prišel na vajo, čeprav samo zato, da nas obvesti, da so mu zdravniki svetovali, da mora še nekaj časa po-
Včeraj danes
Danes, TOREK, 28. avgusta
AV GUŠ TIN
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.31. Luna vzide ob 19.55 in zatone ob 6.04.
Jutri, SREDA, 29. avgusta 2007
JANEZ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,3 stopinje C, zračni tlak 10149,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje C.
čivati. Vsi smo bili prepričani, da je naj huj še že mi mo, saj je bil z na mi še 26. junija v Povirju na večerji, ki jo je zbor priredil ob zaključku sezone in smo v toplem poletnem večeru skupaj prepevali.
Adrijano Mosetti je bil poštni uslužbenec. Po upokojitvi je začel zbirati stare razglednice, slike in sta re pred me te. Te raz gled ni ce in predmete, ki so priča zgodovine naših krajev, je prodajal na sejmih raznim zbirateljem. Spominjamo se, da je vse to, kar je zbi ral, pred le ti raz -stavil tudi v Prosvetnem domu na Opči nah.
MoPZ Tabor z Opčin se je Ad-rijano pridružil pred približno desetimi leti. V naši sredi se je lepo
na služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garo fo lo.
U Kino
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia (040 631661), Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).
Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nuj nim re cep tom.
Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božl e polje 1 (040 225596)-samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim re cep tom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 (040 635368).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstve-
ALCIONE- Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI- 16.45,18.30,20.20, 22.15 »Il bacio che aspettavo«.
ARISTON - (poletna arena) 21.00 »La Vie en Rose«.
CINECITY -16.30,19.40,22.05 »Sicko«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Pathfinder: la leggenda del gu-erriero vichingo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disturbia«; 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.05, 20.00, 22.00 »Material girls«; 16.30, 19.15, 22.00 »Harry Potter e l' ordine della fenice«; 16.30 »Transformers«.
EXCELSIOR - 18.30, 21.15 »Fast Food Nation«.
EXCELSIOR AZZURRA-
16.00, 18.15, 21.00 »4 mesi, 3 settima-ne, 2 giorni«.
FELLINI - 16.15 »Il cane pompiere«; 17.50, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Sic-ko«.
GI OTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 15.45 »The reef: amici per le pinne«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Distur-bia«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40,
počutil. Čeprav je stanoval v Trstu, je k vajam prihajal vedno redno in toč no.
Skupaj smo pri vajah preživeli ne šte to ve če rov ter se ve se li li na -ših pevskih uspehov pri nastopih in na gos to va njih. 4. sep tem bra bo imel zbor Tabor prvo vajo v novi sezoni in tokrat Adrijana z nami ne bo. Vsi ga bomo hudo pogrešali. Naš zbor je spet zgu bil zves te ga pevca, mi vsi pa dobrega in iskrenega prijatelja, ki je znal s polnimi rokami razdajati okrog sebe prijaznost. Vsi ga bomo hranili v najlepšem spo mi nu.
Ženi, sinu in hčerki izražamo iskreno in občuteno sožalje.
Armando Škerlavaj
21.00, »Ratatouille«; 16.00, 18.00 »Divji valovi«; 19.50, 22.00 »Izdajalec«; 16.10, 19.00, 21.50 »Transfor-merji«.
NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matrimonio«; Dvorana 3: 16.15, 20.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.30, 22.00 »Alla deriva«; Dvorana 4: 16.00, 19.00, 22.15 »Prova a volare«; Dvorana 5: 17.30, 19.00, 20.30 »Il matrimonio di Tuya«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.45, 20.00, 22.15 »Sicko«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.10 »Prova a volare«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Il bacio che aspettavo«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Disturbia«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »4 mesi, 3 settima-ne e 2 giorni«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta.
DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA V TRSTU sporočajo, da bodo imenova-
nja suplentov iz ravnateljskih lestvic za osnovne šole danes, 28. avgusta 2007 ob 10. uri na sedežu Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio, 4.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča koledar imenovanj za suplence neučnega osebja v Trstu za š. l. 2007/08: tehnični sodelavci: 28.08.2007 ob 9. uri na sedežu Zavoda Volta, Ul. Monte Grappa 1; upravni sodelavci: 28.08.2007 ob 10. uri na sedežu Zavoda Volta, Ul. Monte Grappa 1; šolski pomočniki: 29.08.2007 ob 8.30 in ob 15. uri na sedežu na sedežu Zavoda Volta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE OBVEŠČA da bodo danes, 28. avgusta 2007 pri podelitvi letnih suplenc prišli v upoštev samo kandidati, ki so polnopravno vključeni v pokrajinsko (bivšo permanentno) lestvico.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo danes, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JA KO BU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 9. uri, na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN ME TODA v Trstu sporoča, da bo prva redna seja profesorskega zbora v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 8.30 v šolskih prostorih na sedežu pri Sv. Ivanu.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja za š.l. 2007/08 v sredo, 5. septembra 2007, ob 10. uri, v prostorih OŠ. Bevk na Opčinah.
RAVNATELJSTVO DTTZG Ž. ZOIS obvešča, da se bo podporni pouk začel v četrtek, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šole. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8.
M Izleti
Naš bivši dolgoletni predsednik
Ivan (Nino) Brass
je v teh dneh praznoval svoj 80. rojstni dan. Tople čestitke in vse najboljše mu iskreno vošči
AŠD Zarja
Danes praznuje okrogla leta naš pevec
Slavko Žerjal
Še veliko sreče, zdravja in veselega petja mu želi
MePZ Slovenec-Slavec
Včeraj je v Križu slavila 60 let
Nadia Uhmar Sirk
Veliko sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo
Mari, Sonja, Walter, Ivan, Goran in Albert
AŠDCHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so še prosta mesta za izlet v Gardaland 1. septembra. Vpise sprejemamo vsak dan do torka, 28. avgusta na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah, jutri od 18.00 do 19.00 ter v pon. in tor. od 9.00 do 17.00.
KD FRAN VENTURINI sporoča svojim članom, da bo odhod avtobusa za društveni izlet v nedeljo, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danieli ali g. Aleksandru.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne ve-černice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom!
SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št 040-220155 Livio ali 0402176855 Vojka.
KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072.
0 Prireditve
ZA DRU GA NAŠ KRAS V SO DE LO -VA NJU Z ZA DRUŽ NO KRAŠ KO BANKO vabi v petek, 31. avgusta ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje fotografske razstave Sergia Ferrarija »Ljudje-Gente«. Avtorja bo predstavil Marij Čuk. V okviru večera bo potekala tudi predstavitev dvojezične pesniške zbirke Roberta Dedenara »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje«. O pesniku in njegovi poeziji bo spregovoril Marko Kravos. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ulični glasbenik Fabio Zo-ratti.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Br-dih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
[H Osmice
OS MI CO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21.
OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah.
OSMICO so odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450.
OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Mi-lič.
10
TRST
Četrtek, 9. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
□ Obvestila
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v
Dolini sporoča, da bo I. zbor učnega osebja za učitelje in vzgojiteljice dne 3. septembra ob 11.30.
KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije promocijsko-prodajno prireditev na osrednji ljubljanski tržnici, kjer bodo zamejske in slovenske kmetije lahko ponudile svoje izdelke v pokušino in prodajo. Ponudbo bo popestril kulturni program. KZ vabi slovenske zamejske kmete, da se ji pridružijo in s promocijo ter prodajo svojih pridelkov in izdelkov popestrijo prireditev, ki bo odmevna in dobro obiskana. Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju z Ljubljanskimi tržnicami štirikrat letno poskrbi za predstavitev kmetij ter društev s slovenskega podeželja. Ljubljančanom in drugim obiskovalcem želi zveza s temi prireditvami približati pestro ponudbo kulinaričnih dobrot Slovenije in zamejstva, življenje na podeželju ter domače obrti. Kmetije se obiskovalcem predstavljajo s krušnimi izdelki, domačimi siri, medom, mesnimi izdelki, vrhunskimi vini, oljem in drugimi domačimi dobrotami, ki spadajo med tradicionalne izdelke slovenskega podeželja. Ljubljančanom obisk tržnice predvsem ob sobotah pomeni preživljanje časa z družino in srečanje z znanci, zato KGZS s prireditvijo Podeželje v mestu ponudi priložnost za ogled in pokušino najboljšega, kar premore slovensko podeželje, tokrat v sodelovanju s Kmečko zvezo tudi zamejsko iz Furlanije Julijske Krajine in Koroške.KZ vabi člane, ki želijo sodelovati na prireditvi, da se najkasneje do petka 7. septembra 2007 prijavijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu.
VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLU-GI-PIŠČANCI prireja v sredo, 29. avgusta, slovesnost, s katero se bodo poklonili spominu devetih tovarišev, ki so jih Nemci pred 63. leti ustrelili v Kraški dolinici na Opčinah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, nato polaganje cvetja ob spomeniku v parku na Mandriji ob ulicah Carsia in San Isidoro. Vabljeni!
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKEGA OBVEŠČA, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040567751, 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta: »mailto:franmilcinsk@libe-ro.it«.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opči-ne, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom od 9. do 13. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. Od danes do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). V sredo, 29. avgusta, ob
19.30 improvizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen MANJŠINA
V	OČEH OPAZOVALCEV (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina SLOVENŠČINA DANES IN JUTRI; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek KRŠČANSTVO V DIALOGU S SODOBNO MISLIJO: KAJ LAHKO KRŠČANSTVO PONUDI SODOBNEMU SVETU?, ob 16.uri: prof. Tine Hribar STANJE DUHA NA SLOVENSKEM (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 370846, faks 040 633307, el.naslov : redakcija@mladi-ka.com
LIKOVNA DELAVNICA vokviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra, ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
PLESNA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. Danes, 28. avgusta, od 19.30 do 21. ure, v sredo, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Vodi Raffa-ella Petronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »-www.dragamladih.org«, »rast_mla-dika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
SEČNJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo v torek, 28. avgusta, 4. in 11. septembra, na upravnem sedežu v Proseški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem jusu jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenj-skih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa državnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega.
TEHNIKI KZ BODO V TOREK MERILI ZRELOST GROZDJA Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča vinogradnike, da bo merjenje zrelosti grozdja (stopnje kisline in vsebnost sladkorja) danes, 28. avgusta v kleti Robija Ote v Boljuncu. Strokovno osebje zveze bo na razpolago od 14. do 16. ure. Službo omogoča prispevek Zadružna kraška banka.
USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNI CA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskira-nja. V sredo, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Živa Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040/370846 (Raffaella, Patrizia).
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v
Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
42. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007. Park Finžgarjevega doma, Opčine, Dunajska cesta 35. Spored: petek, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen »Manjšina v očeh opazovalcev« (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina »Slovenščina danes in jutri«; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek »Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?«, ob 16. uri: prof. Tine Hribar »Stanje duha na slovenskem« (Ob 300. številki Nove revije).
V	nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo
bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846, faks 040633307, el. naslov: »redakcija@mla-dika.com«.
ANED - ZDRU ŽE NJE BIV ŠIH DE -PORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opči-nah. Vodi Saša Žerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragam-ladih.org«, »rast_mladika@hotmail.-com«, 040-370846 (Raffaella, Patri-zia).
KRUT obvešča, da bo do 31. avgusta pisarna odprta v jutranjih urah od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-
CU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psiho-terapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni reli-giolog dr. Lenart Škof.
KO LE SAR SKI KLUB AD RI A prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379.
AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Vse podrobnejše informacije bomo nudili na začetnem srečanju.
AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motori-ki, mini basketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
ZDRUŽENJE STARŠEV osnovne šole Frana Milčinskega obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠKA prične v ponedeljek 3. septembra, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo na Trgovskem Tehničnem Zavodu Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Čakamo vas!
SKD VIGRED vabi v torek, 4. septembra ob 20.30 na šolsko dvorišče v Šempolaju, na gostovanje dramske skupine kulturnega prosvetnega društva Franc Zgonik iz Branika, ki bo uprizorila »Kadar se ženski jezik ne suče«.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR mani, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pričetkom v sredo 5. septembra ob 19. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TO MA ŽIČ obvešča, da bo na sedežu v Padričah, ob 20.45: v sredo, 5. septembra generalka za koncert v poklon bazoviškim junakom (Bazovica, sobota, 8. septembra ob 20. uri), v torek, 11. septembra prva redna vaja v novi sezoni, na to vajo
so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši.
AMATERSKI IN PROFESIONALNI FOTOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.-com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP.OPČINE V nedeljo popoldne, 9. septembra 2007 bo na Opčinah 59. MARIJANSKI SHOD. Ob 16. uri bo skupna molitev svetlega dela rožnega vencaz branjem odlomkov iz posinodalne apostolske spodbude EVHARISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI papeža Benedikta XVI.in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri bo procesija s kipom Fatimske MB. Sledila bo sv. maša v župnijski ce-kvi sv. Jerneja. Shod bo vodil tržaški škof msrg. Evgen Ravignani. Sodelovali bodo združeni zbor ZCPZ iz Trsta, tržaski skavti in skavtinje, šolske setre in narodne noše. Prisrčno vabljeni!
ME ŠA NI PEV SKI ZBOR IGO GRUDEN vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v torek, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Michela Ši-mac iz Sežane.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanje.org«.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Na-brežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Na-brežini 158 (tel. 040-200824).
KNJIŽNICA PINKOTOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
H Mali oglasi
29-LETNO DEKLE išče delo kotvaruš-ka ali hišna pomočnica. Tel. 040229335.
IŠČEM KNJIGE B. Beckett - R.M. Gallagher (Biologija) in D. Kapko (Od-vozlanke). Tel. na št.: 338-6036203.
IŠČEM KNJIGE V. Benedetto - Latinska slovnica in vadnica 1, B. Beckett, R.M. Gallagher - Biologija, D. Kap-ko - Odvozlanke, S. Pople - Naravoslovje: Fizika. Tel. na št. 3356507397.
MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. št. 335-285063.
NUJ NO rabim fante - punce za raz-našanje letakov na mejnem prehodu. Ugodno plačilo! Tel. št. 348-9312987.
OBRTNA CONA ZGONIK, prvonad-stropje, 120 kv.m (v najem ali v prodajo). Tel. na št.: 338-4719734.
POD JET JE V DO LIN SKI CO NI išče mladega vajenca. Tel. 040-8325141.
PRODAM domač krompir. Tel. 040200882.
PRODAM FIAT TIPO 16v, letnik 1991, rdeče barve, cena 500,00 evrov. Tel. št. 348-5183106.
PRODAM grozdje na trti. Cena po dogovoru. Tel. št 040-225123.
PRO DAM knjige za bienij liceja F. Prešeren - jezikovna smer. Tel. 3331890739.
PRODAM knjige za vse razrede jezikovne smeri. Tel. 340-4802439.
PRODAM PEUGEOT 206 v odličnem stanju za 3000,00 evrov. Tel. 3481204566 v večernih urah.
PRODAM KNJIGE za srednjo šolo Frana Levstika. Klicati ob večernih urah na tel. št. 040-220729.
PRODAM STEKLENICE za osmico, tel. 335-6322701
PRODAM razno vinsko posodo (tudi iz murvinega lesa). Tel. na št.: 040228447.
PRO DAM skoraj nov stroj za izkopavanje krompirja. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 333-2331049.
PRODAMO pasjo hišico za pse velike pasme, malo rabljeno. Tel. 040231054 ali 338-8912640.
RESNA GOSPA z izkušnjami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št. 328-8161372.
RESNA GOSPA stara nad 50 let bi rada spoznala resnega in poštenega moškega svojih let za preživetje mirnih uric skupaj. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro RESNA.
SKLADIŠČE v občini Dolina oddam v najem v izmeri 240 kv.m z uradom, prostorom za vozila, wc, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel št. 040828861.
SLOVENSKO PODJETJE išče osebo za komercialno-tehnično dejavnost. Zahtevana je delna ali celotna univerzitetna izobrazba, poznavanje slovenščine, italijanščine in angleščine. Prošnje s curriculum vitae pošljite na fax 040-2529063.
VINSKO POSODO rabljeno, prodam po ugodni ceni: leseni plavnik (bedenj) 7hl in spodnja posoda za izto-čenje (sempla). Tel. 040-54390 ali 040-575145 ali 348-2801144.
Prispevki
Ob priliki Kraške ohceti daruje Alojz Purič - Gigi 60,00 evorv za KD Kraški dom.
V	spomin na drago prijateljico Eleno Terčon darujeta Elena in Klarisa 40,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na Zorota Starca daruje družina 30,00 evrov za SKD Barkov-
lje.
Namesto cvetja na grob Vilka Rebule darujeta Darko in Mirella 15,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor.
Ob obletnici smrti Viktorja Miliča daruje žena Marija z družino 50,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Emilijo Gorela por. De-vetak darujeta Bruna in Pepi (Bajta) 30,00 evrov za AŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Zdenke Pertot Gruden darujeta Damijan Gruden in Mil a Katana 30,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na gospo Grozdano Grego-ri daruje Liliana Berginc z družino 20,00 evrov za AŠD Polet.
V	spomin na pokojno kolegico Maro Kenda daruje Bruno Kralj 15,00 ev-rov za SKD Pri mo rec.
V	spomin na pokojno kolegico Maro Kenda daruje Bruno Kralj 15,00 evrov za župnijo sv. Andreja v Trebčah.
Namesto cvetja na grob pok. Vilka Rebule daruje Drago Sedmak z družino 50,00 evrov za KD Vigred.
V	spo min na Ales san dra Bra tuž da ru-je dru žina Batič (Re pnič) 50,00 ev-rov za NK Kras.
V	spomin na Bernarda Bandija darujeta Neva in Fabio Pečar 20,00 evrov za center za rakasta obolenja.
V	spomin na Vilka Rebula, darujejo Gaby, Mirko in Darjo 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
Ob prerani smrti prijatelja, sošolca in zbiralca starin, vedno prijaznega Adriana Mosettija, izražam družini globoko sožalje.
Igor Tuta
Ob boleči izgubi očeta Sveta Čufar-ja izrekajo Mileni in svojcem iskreno sožalje
upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke
Ob izgubi dragega nonota izreka iskreno sožalje Katerini in Martinu
OPZ Slomšek
10
Četrtek, 10. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
TOMIZZOV DUH
Instant mornari
Milan Rakovac_
Po Jadranu, vzdolž obale Istre in Dalmacije, trenutno kroži kakih 150.000 (!!!) ladjic, jaht, jadrnic, gliser-jev. Tem je treba prišteti na desetine tisoč domačih plovil; potniške ladje in trajekti, ribiške ladje in gumenjaki in najrazličnejša nezanesljiva plovila prirejena za prevoz turistov. Po Jadranu je promet tak kot na avtocesti pri Mestrah, le da »instant mornarji« vozijo, kot se jim zljubi, in to je kaos. Povsem razumljivo je, da so nesreče neizbežne.
»Skiper«, bogataš iz Veneta, je is-plovio iz Malog Lošinja u svojoj luksu-znoj i močnoj motornoj jahti, po sun-cu i blagom maestralu, dosegao brzinu od tridesetak čvorova, uključio automatski pilot, i zaigrao video-game, ili li-stao novine, ili pripremao marendu, ili jednostavno zaboravio da na moru gospodari more, a ne novac i tehnologija. Desetak minuta kasnije, kod Unija, njegov je brod jednostavno pregazio, razbio i potopio jedrilicu pred sobom, ubivši mladu Istranku, i nastavio vož-nju kao da se ništa nije dogodilo...
Gave intuido che lui el xe un veneto, e ela la iera istriana. Ma con qu-esto no volessi implicar questioni etni-che; che ne le vien fora de 'recia da an-ni annorum. Anssi! Tutti e do i iera gente nostrana-domacia, voio dir - gente del mar, con tuta 'sta gloriosa tradissi-on millenaria maritima che noi altri se femo maraveie.
Gledan te instant-mornare kako jedre uz obale Iža, maestral za lipo bor-dižati, ma jedan neoprezan manevar, i jedrilica se prevrnula, a onda lokalni ribari psujuči te priučene pomorce od-vezuju barke i hitaju pružiti pomoč.
Brevet mornarski ti daju za male bieče i još manje znanje. Trapulade svake fuoze, pero, forši največ če biti kriv ta virtualni svit: Gledaš televiziju i zu-oge elektronske, i zajno pensaš da si el pirata Rosso o Nero del bon Salgari, os-sia Johny Weissmueller, plivač kampion ča je u činu bija največi Tarzan. I tako su uvega lita pulski pompijer-i (!) i scuba-divers (palombari legeri, a la americana) morali spašavati iz mu-ora nego četrnajst plivači (!) ča su gledali čine i pošli plivati po orkansken muoru; piet-šiest jahti je nevera hitila na sike; gliser talijanski poli Šibenika je namrtvo spešta ronioca; piet-šiest njih se je poli Lastovo utopilo roneči potle ča su finili u Pragu škuolu ronjenja...
Nevjerojatni Vrli Novi Svijet, al-troke Huxley; lakomost i lakoumnost, površnost i nemarnost, priučenost i neznanje njegova su obilježja.
»Hvali more - drž' se kraja«, re-ču naši Dalmatinci. Sječam se vlastitih pomorskih početaka, u Vojnopomor-skoj akademiji učili su nas, naravno, sve-mu, ali najvažniji nastavnik bio nam je kapetan fregate, barba Ante Mihovilo-vič, sa Šolte, koji nas je naprosto mal-tretirao, kao venetski kapetani naše galeote, »banalnim« vježbanjem malih mornarskih znanja; svakodnevno ves-
/
lanje i jedrenje, pristajanje, isplovljenje, sidrenje; učenje imena i položaja zvijez-da, i osobito vezanje čvorova i uzlova. Nosili smo svi u džepu komadic konopa, i zauzlavali i oduzlavali tridesetak vrsta uzlova i čvorova, jer svaki je ima-
0	svoju preciznu namjenu.
Jednom prilikom, vec mladi za-povjednici brodova, bili smo krmom vezani uz divlju obalu na Korčuli, sa sid-rima de prova, nekih dvanaest američ-kih torpednih čamaca tipa Higgins. Od-jednom je zapuhala snažna lebicada, i tko zna što bi bilo, možda bi nas oluja bacila na hridine, da naš komandant barba Joso Dundov, iskusan ribar i partizan, nije dao jedinu spasonosnu ko-mandu, koju ne učiš u školi; sjekire u ru-ke, sijeci sidrene lance, pali motore i van na more!
Čekamo po Istri i Dalamaciji da zapuše »Jugo, siromaška mati«, i donie-se daž, malo je porosilo, toliko da posadimo kumpir, ma rabi dobar daž za loze i zielje i masline. Čekajuci daž, gledan jahte kako lagodno križaju morem:
Blažena demokracija i prosperi-tet! Ne moraš biti tycoon da familiji pri-uštiš jahtu; za nekoliko stotina Eura tjedno, možeš unajmiti motornu jahtu, gliser ili jedrilicu, položiti za nevelik novac ispit za skipera u lokalnoj Pomor-skoj kapetaniji, i krenuti u krasnu avanturu. Ali, čeka te opasno more; re-ful bure u sekundi te hiti na siku, grbi-nada ti prikine idra i slomi jarbol, i ti si sam a spod tebe i mari profondi.
Sjecam se, nedavno je jedan dje-čak obukao kostim Spidermana i - po-letio sa newyorških nebodera. OK, di-ca su dica, ma ako i stariji počnu viro-vati u realnost virtualnosti, evo problema.
A onda, tu je nezamisliva kvantiteta, mahnita hiperprodukcija svega, pa tako i brodova, nema konca, a neman globalizacije ima jednu jedinu ide-ju - svijet kao otvoreno tržište. I neizb-ježno slijedi jedna jedina božja zapovi-jed; BUY MORE! Kupi, Kupi, kupi!
Najezda je ovo nezabilježena u historiji, tih stopedeset tisuca plovila na Jadranu, pa pokušajte dodati samo obale Mediterana i približno pobroja-ti brodove - sigurno cemo doci do nekoliko milijuna plovila, od Gibraltara do Latakije, od Trsta do Aleksandrije. Da se skupe sve flote koje su ikada plovi-le, od Feničana i Egipčana, starih Grka
1	Rimljana, do Genove i Serenissime, španjolskih i portugalskih eskadri, Istoč-noindijske i Zapadnoindijske kompani-je, do flotila admirala Nelsona i Teget-thofa; ne bismo mogli skupiti toliko brodova.
Površnost in neznanje priučenih mornarjev (buy more!) sta izrazito stimulirani od grabežljivih izdelovalcev najrazličnejših ladij in ladjarskih družb (sell more!). To je circulus vitiosus, ki se vrti v začaranem krogu, a nesreče in izgube so samo »kolateralna škoda«; vsi mi smo »kolateralna škoda«.
BENEČIJA - Postaja Topolove
Projekt Koderjana gosti ugledne goste
Letošnji gost Topolovega je bil Drago Jančar, lanski pa Iztok Osojnik
»Projekt Koderjana« je nastal v okviru umetniške prireditve Postaja Topolove. Koderjana je potok, ki teče pod omenjeno vasjo. Topolovski aktivisti so si projekt zamislili ob zgledu projekta »RanitzDruk« avstrijskega založnika Christiana Thanhauserja.
Gre za to, da umetnika, do sedaj pesnika in pisatelja, povabijo v Topo-lovo. Tu za daljši čas prebiva v eni izmed rezidenčnih hiš, se srečuje z ljudmi in okoljem ter ustvarja. Prireditelji-gostitelji si od gostov povsem naravno pričakujejo nek izdelek, konkretno sled o umetnikovem bivanju v Topolo-vem.
Letošnji gost Topolovega je bil znani slovenski pisatelj, esejist, dramatik in vsestranski pisec Drago Jančar. V Topolovem je kaj kmalu prejel za pero in ljubljansko Delo je že objavilo njegova razmišljala, ki gredo iz Benečije v Slovenijo in preko. Drago Jančar je v Sloveniji trenutno najbolj čislan pisatelj. Med slovenskimi besednimi ustvarjalci pa je tudi tisti, ki je v Evropi najbolj prevajan. Prejel je pomembne nagrade v Sloveniji in Evropi. V Italiji sta letos izšli dve njegovi prevedeni knjigi.
Lani pa je bil v Topolovem gost slovenski pesnik, pisatelj, publicist, esejist, prevajalec, slikar in še marsikaj Iztok Osojnik. V Topolovem je bival od 13. do 19. novembra 2006. Iz te izkušnje je nastala knjiga »111 ur«. Osojnik objavlja v knjigi svoje pesmi, ki jih je v
italijanščino prevedel urednik Michele Obit. Publikacijo bogatijo fotografije Antona Roce »Projekt roka«. Katalonski umetnik, ki živi v Ceseni, je slikal dlani roke 28 oseb v Topolovem. Del teh fotografij je objavljen v knjigi. Naj-veji prispevbek v zbirki »111 ur« je seveda Osojnikov. Bralcu poezije, ki ni ne literarni zgodovinar in niti kritik se seveda odpirajo le nekateri aspekti njegove poezije. Pesniki pa itak niso najboljši ocenjevalci dela drugih. Kljub temu nekaj besed o vsebini. Iztok Osojnik ima v svoji pesniški izpovedi nekatere povsem očitne znailnosti, ki jih ni potrebno iskati s povečevalno lečo. Značilnosti so opazne, sčemer je poročevalčevo delo bistveno olajšano (veliko je pesniških zbirk brez osebnega pečata in ne veš, kaj bi o njih povedal).
Tudi v zbirki iz Topolovega uporablja Osojnik dolg verz. Slednji je funkcionalen avtorjevemu načinu pesnjen-ja. Včasih je verz isto konkreten, pripoveden: »Ja, bili so/televizijci. Posneli so pogovor z mano. /Reporterka je bila simpatična. Je rekla, da je imela tak štedilnik njena nona.«/
Od tod se pesnik spusti v nadrealistične metafore: » čeprav mi je tisto v gozdu nad vasjo vše. Recimo/akvarij v stari omari, ali pa duraluminijast kanuist v pesku v grapi, / ki me spomni na pol sežgano truplo v Indiji/in tistega zlobnega jogija ob njem. Zunaj slišim glasove v puhovkah...«
V mešanju stilov, ki gredo od kon-
kretnega zapisa do nadrealistične podobe je tudi Osojnikovo duhovno stanje razpeto med bivanjsko samoto in konkretno družbeno kritiko. Pesnik za-piše:»Koga pa slišim, kadar z molečimi beseda mi sežem pod vo do po zrak?/Nikogar. In vendar se v naslednjem trenutku potapljam še globlje/. V pesmi »Prihod v Slovenijo« pa piči takole: »Vem, kako je to./Izbirajo ljudje,/ povezani med sabo, /in če nisi z njimi, ko popivajo v gostilni,/te ni,/ ne obsta-jaš,/izbrišejo te/. Tu misli Osojnik na konkretno literarno srenjo v Ljubljani, ki deluje kot lobi ter te po vezeh in koristih določenega avtorja ali poviša ali izbriše mimo kakovosti njegovega dela. O tem je Osojnik pisal tudi v časo-pi sih.
Vsekakor so torej Osojnikovi verzi značilni, večkrat rezki in tudi cinini. Obit jih je učinkovito prevedel v italijanščino in s tem še enkrat vložil trud v svojo posredniško vlogo. Projekt Koderjana je namreč koristen, ker vabi v Benečijo vidnejše slovenske (vsaj doslej) intelektualce, da se lahko seznanijo z našo stvarnostjo neposredno. Po drugi strani nudi italijanskim bralcem dodatno možnost, da se srečajo z osrednjim slovenskim umetniškim ustvarjanjem. Zal je tudi ta krog še vedno pretesen. Vasih živimo kot sosedi v stanovanjskem bloku sredi Milana, kjer eden ne ve za drugega. Topolovo je morda primernejši prostor za medčloveške stike. (A.M).
PIRAN - Križni hodnik
Uspešen začetek Tartini festivala 2007
Oblikovalci otvoritvenega koncerta
Britanski violončelist Charles Watt ter nizozemski glasbenici, violinistka Nadia Wijzenbeek in pianistka Daria van den Bercken so v soboto v velikem slogu otvo-rili Tartini festival 2007 ter z izjemnim igranjem navdušili občinstvo v Križnem hodniku. V tem tednu se bo festivalsko dogajanje nadaljevalo z dvema koncertoma. Drevi se bo v galeriji Gasspar predstavil italijanski baročni flavtist Stefano Bet, v soboto pa bodo na dobrodelnem gala koncertu zbirali sredstva za mladinski Epicenter Piran.
120 ljubiteljev klasične glasbe je v soboto, v Križnem hodniku navdušeno pozdravilo violinistko Nadio Wijzenbeek, violončelista Charlesa Watta in pianistko Dario van den Bercken. V prijetnem am-bientu Minoritskega samostana so zbranim najprej postregli s Triom v G-duru (Trio all'Ongarese) J. Haydna, sledil je Fauréjev Klavirski trio v d-molu op.120. Po premoru sta Nizozemka Nadia Wijzenbeek in Britanec Charles Watt občinstvo osvojila s Tartinijevo Sonato za violino in violončelo v g-molu št. 8, za konec pa so vsi skupaj
zaigrali še Klavirski trio v d-molu op.49 F. Mendelssohna.
Obiskovalce sta pozdravila piranski župan in častni pokrovitelj festivala, Tomaž Gantar, in direktor British Councila, Robert Monro. Umetniška direktorica festivala Jasna Nadles je po koncertu dejala, da je izjemno zadovoljna z začetkom festivala. Kot že rečeno, bo drevi v galeriji Gasspar v Piranu nastopil vodilni baročni flavtist iz Italije Stefano Bet, ki se intenzivno ukvarja z raziskovanjem in interpretacijo historičnega repertoarja baročne flavte. Vrhunski glasbenik, doma iz Benečije, je diplomiral iz sodobne flavte, nato pa se je samoiniciativno izpopolnjeval v igranju na historičnih inštrumentih. Uspešno je sodeloval na številnih tekmovanjih in posnel vrsto zgoščenk za priznane založbe. Z različnimi baročnimi flavtami bo v okviru programa Zvoki in plesi iz drugega tisočletja evropske inštrumentalne glasbe zaigral dela G. P. Telemanna, J. J. Quantza, J. M. Hotteter-ra, M. Blaveta, J. S. Bacha, J. van Eycka, zaključil pa bo s tremi arijami iz Čarobne pi-ščali W. A. Mozarta.
10
SVET
Četrtek, 479. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
BLED - Posebni odposlanec Združenih narodov za Kosovo govoril udeležencem Foruma
Ahtisaari: Skrajni čas je za rešitev kosovskega vprašanja
»Nerešen status Kosova ogroža stabilnost na Zahodnem Balkanu«- Srbski minister polemično odšel iz dvorane
BLED - Posebni odposlanec Združenih narodov za Kosovo Martti Ahtisaari je v nedeljo v okviru Strateškega foruma Bled opozoril, da nerešen status Kosova ogroža stabilnost na Zahodnem Balkanu. Pri tem je poudaril, daje že skrajni čas, da se to vprašanje reši in da bi moralo biti rešeno čimprej po 10. decembru, ko naj bi kontaktna skupina za Kosovo predstavila doseženo na novih pogajanjih med Beogradom in Prištino. Ahtisaari je sicer izrazil pesimizem, da bi v tem zadnjem poskusu pogajanj še lahko rešili kosovsko vprašanje. Kot je dejal, po letu in pol intenzivnih pogajanj Beograd in Priština nista zbližala stališč, razlike pa so po njegovem mnenju prevelike, da bi do tega sploh lahko prišlo. »Že kmalu je postalo jasno, da vsakršni poskusi, da bi zmanjšali razlike, ne bodo pripeljali nikamor,« je dejal Ahtisaari.
Priznal je sicer, da je bilo nekaj doseženega na tehničnem področju, vendar pa glede glavnega vprašanja - določitve prihodnjega statusa Kosova - ni bilo volje ne Beograda ne Prištine, da bi odstopila od prvotnih stališč. »Beograd je vztrajal, da Kosovo ostane avtonomna pokrajina v okviru Srbije, Priština pa je vztrajala pri neodvisnosti Kosova. In ocenil sem, da dodatna pogajanja tega ne bodo spremenila,« je dejal Ahtisaari in menil, da podobno tudi dodatna pogajanja najverjetneje ne bodo spremenila globokega nezaupanja med stranema.
Po drugi strani pa »nerešen status Kosova ogroža siceršnji napredek v stabilnosti na Balkanu, ostaja še zadnji delček v razpadu nekdanje Jugoslavije«. Pogajalska trojka kontaktne skupine bo morala to vprašanje rešiti čimprej. »Ne vrnitev Kosova pod srbsko oblast, česar prebivalci tako ali tako z veliko večino ne bi sprejeli, ne nadaljevanje politične in pravne nejasnosti pod vodstvom mednarodne skupnosti nista pravi izbiri, vendar pa mora mednarodna skupnost zapreti to poglavje, v katerem je bila zgodovina izkoriščana za vzpodbujanje sovraštva in nasilja,« je še dejal Ahtisaari.
Poudaril je še, da je kosovsko vprašanje večinoma evropsko vprašanje.
»Zastoj se ne sme nadaljevati, Kosovo ne sme postati zgolj še en zamrznjen konflikt. Potrebujemo rešitev,« je še dodal.
Kontaktna skupina bi zato morala po njegovem mnenju pripraviti rešitev takoj, ko bo generalni sekretar ZN sprejel poročilo o zadnjem poskusu pogajanj, ki naj bi se končala do 10. decembra. »Da ne storimo ničesar, ni izbira,« je dejal in pripomnil, da rešitev, ki jo je za kosovsko vprašanje predlagal on, ponuja »izhod ZN in vhod EU«. »To pa v prihodnjih mesecih od Evrope zahteva močna, enotna in vztrajna prizadevanja,« je še dodal.
Na Bledu se je sicer v soboto mudil tudi kosovski premier Agim Ceku, ki se je udeležil neformalnega dela blejskega foruma. Na Bled je v nedeljo prišel tudi srbski zunanji minister Vuk Jeremič, ki pa se s Cekujem ni srečal.
Po koncu Ahtisaarijevega nagovora na slavnostni večerji blejskega foruma je sicer prišlo do manjšega zapleta. Ker se srbski minister Jeremič ni smel odzvati na Ahtisaarijeve besede, čeprav naj bi bilo to sprva predvideno, je zapustil dvorano, v kateri je bilo zbranih prek sto uglednih gostov foruma. (STA)
ZDA: odstopil pravosodni minister Gonzales
WASHINGTON - Ameriški pravosodni minister Alberto Gonzales, ki se je moral zadnje mesece braniti očitkov zaradi domnevnega političnega ozadja odpuščanja skupine zveznih tožilcev, je sporočil svoj odstop s položaja.
Verodostojnost Gonzalesa je prišla pod vprašaj potem, ko je bil obtožen, da je iz političnih razlogov odpustil skupino zveznih tožilcev. Prav tako so mu očitali, da je zavajal ameriški kongres v svojem pričanju o programih prisluškovanja Busheve administracije in da naj odobril agresivnejše ravnanje s prijetimi v okviru vojne proti terorizmu. Odmevala pa je tudi njegova ocena, da osumljenci, zaprti v Guanatanamu na Kubi, nimajo pravic iz Ženevskih konvencij.
Martti Ahtisaari med posegom na Blejskem forumu
bobo
PARIZ - Predsednik republike govoril zbranim francoskim veleposlanikom
Sarkozy: Evropa je absolutna prioriteta Skupaj načrtovati vojaški umik iz Iraka
PARIZ - Evropa je »absolutna prioriteta« francoske zunanje politike, je včeraj v nastopu pred francoskimi veleposlaniki, zbranimi v Parizu, dejal francoski predsednik Nicolas Sarkozy. V svojem prvem govoru, posvečenem zunanji politiki po majski izvolitvi na predsedniški položaj, je Sar-kozy izpostavil še »prijateljstvo z ZDA«. »Prepričan sem, da brez močne Francije ni močne Evrope. Evropska integracija ostaja absolutna prioriteta,« je dejal Sarkozy. Napovedal je, da si bo prizadeval, da bi do konca leta članice EU oblikovale »odbor desetih do dvanajstih modrecev na zelo visoki ravni«, ki bi razmislil o prihodnosti Evrope. Odbor, ki naj bi odgovoril na vprašanje, kakšna naj bo Evropa v obdobju 2020-2030 in kakšni naj bodo njeni cilji, naj bi svoje predloge predstavil do evropskih volitev leta 2009.
S premislekom o evropski prihodnosti je po Sarkozyjevih besedah povezano tudi nadaljevanje pogajanj med Turčijo in EU. Francoski predsednik se je zavzel za nadaljevanje pogajanj, vendar pa je izrazil željo, da bi bil njihov cilj »pridruženo partnerstvo«
Francoski
PREDSEDNIK
Nicolas Sarkozy
ansa
Turčije in unije. Za takšno obliko sodelovanja z Ankaro sem se zavzemal že med predvolilno kampanjo in odtlej nisem spremenil mnenja, je dodal.
Francoski predsednik se je v nagovoru veleposlanikom zavzel tudi za prijateljstvo Francije z ZDA, ki je po njegovem mnenju »danes prav tako pomembno, kot je bilo v zadnjih dveh desetletjih«.
Rusijo pa je pozval, naj se odpove »brutalnosti«, ki jo kaže na svetovnem odru, ter skuša pozitivno prispevati k reševanju mednarodnih problemov.
»Rusija se na svetovno sceno vrača z
določeno brutalnostjo zaradi svojih adutov, kot so zaloge nafte in plina, medtem ko svet, in Evropa še posebej, od nje pričakuje pozitiven prispevek,« je dejal Sarkozy.
Sicer pa je francoski predsednik tudi dejal, da je »potrebno definirati jasen potek umika tujih enot« Iz Iraka. Ob tem je spomnil, daje Francija leta 2003 nasprotovala ameriški invaziji Iraka, vendar je sedaj pripravljena pomagati mednarodni skupnosti pri iskanju politične rešitve situacije. V govoru se je Sarkozy dotaknil še iranskega jedrskega programa in situacije na Bližnjem vzhodu. Odločitev o jasnem urniku umika tujih sil iz Iraka je »tista odločitev, ki bo prisilila glavne akterje, da presodijo, kakšne so njihove obveznosti, in se skladno s tem tudi organizirajo«, je v svojem prvem govoru, posvečenem zunanji politiki, po majski izvolitvi na predsedniški položaj dejal Sarkozy.
V povezavi z iranskim jedrskim programom je Sarkozy menil, da gre »nedvomno za najresnejšo krizo, s katero se soočamo danes«. Ob tem je poudaril odločenost Francije, da ne bo dopustila, da se Iran
dokoplje do jedrskega orožja, in dejal, da je z jedrskim orožjem oborožen Iran »nesprejemljiv«.
S to izjavo je Sarkozy zaostril stališče Francije do iranskega jedrskega vprašanja, saj je njegov predhodnik Jacques Chirac februarja v nekem intervjuju dejal, da se jedrskemu Iranu morebiti ne bo mogoče izogniti, ter s tem osupnil vse zahodne voditelje, ki so odločno nastopali proti Iranu.
Po drugi strani je Sarakozy namignil, da bi se denuklearizacija Iranu lahko obrestovala. »Francija bo storila vse, da bi prepričala Iran, da lahko z resnimi pogajanji z EU, ZDA, Kitajsko in Rusijo mnogo pridobi,« j e dejal.
Sarkozy se je dotaknil tudi situacije na Bližnjem vzhodu in poudaril, da je »prijatelj Izraela«, vendar pa ima hkrati tudi dobre odnose z arabskimi vladami v regiji. Zatrdil je, da Francija ne bo dopustila nastanka »Hamastana« na palestinskih ozemljih, potem ko je skrajno gibanje Hamas junija prevzelo nadzor nad območjem Gaze. »Ne moremo se vdati v takšno usodo,« je bil odločen Sarkozy. (STA)
MOSKVA - Državni tožilec Jurij Čajka poročal predsedniku Putinu
Za umornovinarke Ane Politkovske osumili Čečene, ki naj bi delali za destabilizacijo
MOSKVA - Ruske oblasti so v zvezi z odmevnim umorom ruske novinarke Ane Politkovske aretirale deset oseb, je včeraj sporočil tožilec Jurij Čajka. »Naredili smo velik napredek v kriminalni preiskavi umora novinarke Politkovske,« je tožilec sporočil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v Kremlju. »Do zdaj smo aretirali deset ljudi. V bližnji prihodnosti bodo obtoženi tega resnega zločina,« je dejal. Raziskovalna novinarka in glasna kritičar-ka Kremlja je bila brutalno umorjena 7. oktobra lani na stopnišču svojega bloka v središču Moskve. Novinarka neodvisnega tednika Nova Gazeta je bila ena redkih v Rusiji, ki je preiskovala vojne zločine v Čečeniji. Poleg tega je napisala vrsto knjig, kritičnih do Putinove vladavine.
Umor Politkovske je odmeval tudi v tujini, mednarodna skupnost pa je začela opozarjati na nevarnosti, s katerimi se med svojim delom soočajo ruski novinarji. Po podatkih Mednarodne zveze novinarjev je bilo od leta 1993 za-
Ana Politkovska
ansa
radi svojega dela ubitih več kot 80 ruskih novinarjev. V Rusiji je večina najpomembnejših medijev pod nadzorom države, zato so kritike na račun Kremlja zelo redke.
Putin je decembra lani izjavil, da umor Politkovske preiskujejo »najboljši strokovnjaki ruskega pravosodja, ki so že dosegli določene rezultate«. Njen nekdanji šef Dmitrij Muratov pa je maja dejal, da je vse bolj zaskrbljen, da preiskavo vodijo politični vzgibi.
Za odmevni umor ruske novinarke Ane Politkovske in druge umore
Tožilec Jurij Čajka
ansa
znanih osebnosti v Rusiji je generalni tožilec Jurij Čajka včeraj okrivil tujo kriminalno združbo, katere glavni namen je po njegovih besedah predvsem destabilizacija vlade ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Posamezniki, zainteresirani za umor Politkovske, so lahko samo tisti, ki živijo zunaj meja Rusije,« je novinarjem v Moskvi dejal Čajka. Odstranitev Politkovske »je koristila predvsem ljudem in strukturam, katerih glavni namen je destabilizacija države in uničenje ustavnega reda Rusije«, je dejal Čajka in dodal, da so Polit-
kovsko oktobra lani umorili pripadniki skupine, katere člani so bili tudi osumljenci za umor ameriškega novinarja Paula Klebnikova leta 2004.
Poleg tega naj bi bil po trditvah Čajke z obema primeroma povezan tudi lanski umor prvega namestnika guvernerja ruske centralne banke Andreja Kozlova. »Kot je pokazala naša preiskava, gre pri vrsti umorov, ki so se zgodili, za isto vrsto provokacije,« je dejal.
Kot je pojasnil Čajka, umore izvaja skupina pod vodstvom etničnega Če-čena, namen umora Politkovske pa naj bi bil »predvsem izzvanje zunanjega pritiska na vodstvo države«.
Pred tem je si cer Čaj ka spo ro čil, da so rus ke ob las ti v zve zi z umo rom Politkovske aretirale deset oseb. »Naredili smo velik napredek v kriminalni preiskavi umora novinarke Politkovske,« je tožilec sporočil Putinu v Kremlju. »Do zdaj smo aretirali deset ljudi. V bližnji prihodnosti bodo obtoženi tega resnega zločina,« je dejal. (STA)
10	Četrtek, 480. avgusta 
2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
REPEN - Uspešno se je zaključila 23. Kraška ohcet
Jana in Tom v objemu
Sončno vreme privabilo v Repen nepregledno množico obiskovalcev - Bedenčič: »Vsaka
bavajo, za fotografe, za Kras, za Trst. Tako lep, da bi Ciril Kosmač najbrž dejal, da je kot iz živega srebra ulit«,je bil njegov navdušen komentar ob pogledu na tolikšno veselje. »Organizatorjem lahko samo čestitamo in pohvalimo njihovo požrtvovalno delo.«
Nad Kraško ohcetjo je bila navdušena tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. »Ta praznik je v zadnjih letih doživel veliko evolucijo, tako na področju narodnih noš kot udeležbe: Kraška ohcet je priložnost za druženje, ki je pri srcu tako Slovencem kot Italijanom, a tudi priložnost za ovrednotenje teritorija. Zaradi pobud kot je Kraška ohcet je naša pokrajina nekaj po seb ne ga: prav za to si bom pri za -devala, da bo Pokrajina tudi v turističnem smislu ovrednotila kulturno dedi-šči no Kra sa. Kaj ti Kras ni za ni miv sa mo zaradi svojih naravnih pojavov, ampak tudi zaradi svoje kulture in običajev.«
Da je Kraš ka oh cet do go dek, ki ga ne gre zamuditi, se je očitno razvedelo tudi zunaj tržaške pokrajine. »Za to ima najbrž zaslugo tudi nova spletna stran www.kras ka hi sa. com, ki je v zad njih dneh doživela pravi naval obiskovalcev,« je pojasnila Martina Repinc, predsednica Zadruge naš Kras. »Med parkiranimi avtomobili sem opazila tudi veliko slovenskih tablic, kar dokazuje, da nas je obiskalo veliko ljudi iz Slovenije. Kraška ohcet se uspešno širi, zato bi bi-
Organizatorji so obetali množično udeležbo, vremenoslovci sončno vreme, mladoporočenca, da bi tudi njuno poroko zaznamovalo tisto posebno vzdušje, ki obi čaj no vla da na Kraš ki oh ce ti: in prav vsem je bilo zadoščeno! Jana Ban in Tom Oberdan sta si v nedeljo obljubila večno zvestobo v čudovitem sončnem vre me nu in ob pri sot nos ti okrog šes to na rod nih noš: tri in dvaj se ta Kraš ka oh -cet je ta ko na naj lep ši na čin do ča ka la svoj vi šek, z njim pa tu di svoj le toš nji epilog. Po večtedenskih pripravah, izrednem or ga ni za cij skem na po ru in ne delj -ski slavnostni ter razposajeni svatbi, je v noči na ponedeljek tudi nad letošnjo ohcet končno lahko padel zastor.
Veliki dan se je začel že navsezgodaj, ko so se v re pen ski Kraš ki hi ši za -če le zbi ra ti na rod ne no še, ki so na to v sprevodu krenile do nevestinega simbolne ga do ma na Co lu. Vi so ke tem pe ra tu -re niso prestrašile ljubiteljev starodavnih, a nič kaj poletnih oblačil: na Tabor se je nekaj pred deseto uro vzpenjala velika mno ži ca na rod nih noš. Na če lu sta sto -pala Jana in Tom: njuni poročni noši je mojstrsko sešila Silvana Škabar. Ženin je nosil rjavo-modro nošo, nevesta pa bogat »tabin«, ki so ga sestavljali črna jopa, modro krilo in prav tak predpasnik z rožicami roza in drap (beige) barve. Okrog pasu je imela zavezan roza trak, s katerim so bili obrobljeni tudi rokavi in ovratnik. Nevesta je na glavi nosila tudi venček cvetja, ki je baje razburil marsikatero (pre)kritično oko. Da ne bo nesporazumov: cvetlice niso bile plastične, ampak iz blaga, podobne tistim, ki so jih naše prednice nosile na dan svetega obhajila ...
Med tem ko se je v kam ni ti cer kvi Marije Vnebovzete odvijal poročni obred, je pod Tabrom ekipa deželnega sede ža Rai sne ma la vi de ospot z an sam -blom Eno urco al pej dvej, ki je posebej za to priložnost posnel pesem Kraška ohcets (na besedilo Aleksija Pregarca in glasbo Aleksandra Vodopivca). Pred cerkvijo pa se je večala množica noš in drugih obiskovalcev. Na velikem dvorišču je mrgolelo živobarvnih kril, svilenih šalov, nežnih belih rut, črnih in rja-
vih klobukov s širokimi krajci, volnenih moš kih jop s sre br ni mi gum bi. Med nji -mi so prevladovali mladi obrazi: ena od značilnosti letošnje Kraške ohceti je bila ravno ta, da je celotno dogajanje spremljalo veliko mladih, ki so s svojo zagnanostjo in evforijo dodatno popestrili repenski teden.
Vsa ka po ro ka je od lo či tev za bo -dočnost: za vajino in za bodočnost naroda, je medtem v cerkvi poudarjal repen tabr ski žup nik To ne Be den čič. Ja ni in Tomu je zaželel, da bi njuna poroka temeljila na ljubezni in zvestobi. »Brez zvestobe ni ljubezni. Ljubezen temelji na popolnem darovanju samega sebe drugim. Ljubezen ne išče svojega, se ne da raz dra ži ti, se ne po na ša, ne mis li, be ži od krivice, ljubezen prenaša drug drugega, ljubezen odpušča. Ljubezen ni v besedi in ne v jeziku. Ljubezen je v dejanju in resnici.«
Jana in Tom sta si v družbi sorodnikov in prijateljev zamenjala poročna prstana ter svečano obljubila, da si bosta zves ta. Ob iz ho du iz cer kve ju je pri -čakal špalir narodnih noš: repentabrski župan Aleksij Križman je ocenil, da jih je bilo vsaj šesto! Poročni sprevod se je z nasmejanima mladoporočencema na
ji j,- lr
V J
I
»7'
r
C
ri . ti
Iz srca najlepša hvaCa vsemi Tom m Jana
10
KRAŠKA OHCET
Četrtek, 13. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
600 nos
poroka je odločitev za bodočnost«
lo dobro v prihodnjih mesecih temeljito razmisliti, kako naprej.«
Po skoraj enournem postanku je poročni sprevod krenil proti Repnu. Resnici na ljubo je na borjač Kraške hiše prišla le manjša skupina noš, saj sta vročina in posledična žeja najbrž marsikoga »zapeljali« v senco. Svatje so, tako kot veleva tradicija, ženinovim staršem najprej ponudili dve ne ravno rosno mladi nevesti, naposled pa je prišla na vrsto tudi Jana in z obljubo, da zna kuhati, mesti, šivati, štikati, molsti in še marsikaj zraven, le prepričala zahtevno taščo. Svoje sta najbrž prispevala tudi velik po-roč ni ko lač in pred pas nik, ki ju je ne ve -sta podarila svoji novi družini.
Jana in Tom sta se po »obredni« fo-
tografiji na »ganku« odpravila na poročno kosilo v restavracijo na repenskem trgu, ostale noše in obiskovalci pa so se zatekli v senco številnih osmic, kjer so člani raznih kulturnih in športnih društev ponujali najrazličnejšo hrano in pijačo. Odlično so šli v promet tudi kuhani štru-klji, prava institucija vsake Kraške ohce-ti: pridne roke članic Kulturnega društva Kraški dom so samo v nedeljo zame-sile osemdeset kilogramov moke! V njihovem »generalštabu« pod trgom je v tednu Kraške ohceti »za Repen, za druš tvo in za skup nost« de la lo okrog petdeset prostovoljk, tako da lahko najbrž brez pretiravanja zapišemo, da je v kioskih in osmicah delalo kakih petsto ljudi! Njihovega truda, a tudi velike za-
vzetosti, s katero so k delu pristopili mladi, je bil posebno vesel župan Aleksij Križ man, ki ga je bi lo v druž bi zgo niš -kega kolege Mirka Sardoča mogoče srečati v tej ali oni osmici. Tudi župani ostalih okoliških občin so v nedeljo obiskali Repen: Giorgio Ret kot gledalec, Ful-vi a Pre mo lin pa v briš ki no ši, ki jo je po -sebej za to priložnost sešila skupina njenih občank s Franko Slavec na čelu. Hvaležna županja je obljubila, da bo v zameno sku ša la ure di ti mu zej, v ka te rem bi
bile na ogled briške oziroma istrske noše. Ko bi ve de la za nje no za mi sel, bi ji najbrž čestitala tudi etnologinja in velika raziskovalka kulture oblačenja dr. Marija Makarovič, ki se je v nedeljo prav tako mudila v Repnu in bila nad nošami naravnost navdušena. »Z društvenim delovanjem je tržaškim Slovencem uspelo ohraniti in ovrednotiti narodne noše, zaradi česar jim moram čestitati. Slovencem na Koroškem to žal ni uspelo: nošo iz Ziljske doline so si na primer prisvojili Nemci, ki se danes radi ponašajo z njo. Taka je dvoličnost večinskega naroda: po eni strani bi radi zbrisali slovenski jezik, po drugi strani pa si Nemci prisvajajo slovensko nošo in arhitekturo ... «
In prav ta je najbrž ena največjih zaslug Kraške ohceti: da ji je uspelo vzbuditi zanimanje okrog stoletja starih oblačil. Da je mlade prepričala, da se udeležujejo šivalnih tečajev, da si dajo sešiti nošo, da nočejo zamuditi Kraške oh ce ti. In ta ko je tu di Ja nin in To mov dan minil v znamenju mladostniškega veselega vzdušja. V družbi svojih svatov in gos tov sta sre di po pold ne va od pr la ples na vaškem trgu, nato pa obhodila re pen ske os mi ce in se ve se li la s šte vil -ni mi obis ko val ci. Vse do kler ji ma ni an -sambel Kraški kvintet okrog polnoči posvetil še zadnji valček.
V dolini tihi je vasica mala ...
Na svidenje avgusta 2009 na 24. kraš ki oh ce ti: v Re pnu, se ve da!
Poljanka Dolhar
Fotografije KROMA
Davorin Križmančič Damjan Balbi
1 4 Torek, 28. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
ROMJAN - Začel se je dvajseti tečaj za učence slovenske osnovne šole in vrtca
S »prešolo« vstopajo v obnovljene prostore
Sedemdeset otrok bo slovenščino utrjevalo tudi z igro, s petjem in športom
Z leve Damiana Kobal, Sonja Klanjšček, Karlo Mucci in Marina Cuzzi na včerajšnjem odprtju prešole, spodaj pa pogled na »malo« občinstvo v šolskih klopeh
coco
GRADEŽ - Festival
Romjanskim staršem tokrat nagrada žirije
Starši Ensemble - pevski zbor, ki deluje v okviru združenja staršev otrok slovenske osnovne šole in vrtca v Romjanu - s solistkama Ado Facchin in Laro Černic je prejel nagrado žirije na deželni glasbeni prireditvi, ki je namenjena narečnemu petju. Tekmovanje je potekalo v soboto na prireditvenem prostoru Parco delle rose v Gradežu, za uvrstitev na festival, ki bo potekal na ravni Triveneta, pa se je potegovalo dvanajst pesmi. Romjanski starši so priznanje prejeli za pesem »Le viole dela Roca«, avtor katere je Mario Furioso, uglasbila pa jo je Silvia Pierotti, ki pevski zbor vodi. Poleg omenjene pesmi je zbor s Fac-chinovo in Černičevo zapel še »Il rock dela nona« z glasbo Pierotti-jeve in besedilom Marine Zucco. Z obema pesmima so romjanski starši nastopili na zadnjem festivalu bezjaške pesmi v Tržiču in osvojili prvo in drugo mesto.
Slovenska prešola je včeraj začela dejavnosti v obnovljenih šolskih prostorih v ulici Capitello v Romjanu. Ob osmi uri se je zbralo približno sedemdeset otrok iz Ronk, Tržiča, Štarancana in drugih krajev Laškega, ki bodo do konca prihodnjega tedna utrjevali svoje znanje slovenščine.
Pred pričetkom dvajsete izvedbe tečaja za učence slovenske šole in zadnjega letnika vrtca so zbrane otroke in njihove starše nagovorili koordinatorka tečaja Damiana Kobal, predsednik društva Jadro Karlo Mucci, ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in ronška podžupanja Marina Cuzzi, ki so poudarili izreden pomen prešole za utrjevanje slovenščine v narodnostno mešanem območju, kjer stikov s slovenskim jezikom ni ravno veliko. Cuzzijeva je poudarila, da ronška občina želi po svojih močeh stati ob strani pri vseh pobudah, ki si prizadevajo za utrjevanje sožitja, obenem pa je potrdila, da bo odprtje prenovljenih prostorov v ulici Capitello v soboto, 8. septembra. Ob skorajšnjem vstopu v obnovljene prostore je Cuzzijeva izrazila željo, da bi se otroci čim prej veselili nove pridobitve - izgradnje slovenskega šolskega centra, do katere naj bi prišlo v roku enega leta in pol, dveh let. Ronška občina ima namreč že na razpolago finančno kritje za poseg, ki bi se lahko začel že prihodnjo pomlad.
Damiana Kobal je nato posredovala staršem vse potrebne informacije o tečaju, ki bo potekal vsak dan med 8. in 12.30, vodile pa ga bodo univerzitetne in višješolske študentke Karen Pe-teani, Ester Paoli, Valentina Sivec, Martina Croselli, Martina Qu-aggiato, Ivana Černic, Daniela Štekar in Elena Agostini. V okviru prešole bodo otroci utrjevali slovenski jezik tudi z igro, prepevanjem, gledališčem, seveda pa tudi s športom. Novost letošnje izvedbe je prav sodelovanje s športnim združenjem Govolley in z odbojkarskim klubom Val, s katerima bodo priredili tečaj minio-dbojke. Otrokom bo dvakrat tedensko posredoval odbojkarske prvine strokovnjak Zoran Jerončič, ki je treniral tudi v A-ligi, sploh pa je izkušen športni pedagog. Prešolo prirejajo občina Ronke, knjižnica Sandra Pertinija, društvo Jadro in Združenje staršev otrok slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu. (dr)
NOVA GORICA
Ne bo
spopada
proslav
»Ne le dve, temveč tri proslave bodo ob 60. obletnici priključitve Primorske k matični domovini. In brez oportunizma, temveč iz globokega prepričanja se bom udeležil vseh treh,« je včeraj v Novi Gorici napovedal Janez Stanovnik, predsednik Zveze borcev NOB Slovenije. Na pisanje nekaterih medijev, češ da bo praznovanje jubileja razdelilo Primorce, je odgovoril s pojasnilom: državna proslava, ki bo 15. septembra na Tatrah, je državno slavje ob uveljavitvi Pariške mirovne pogodbe leta 1947. Pri novogoriški proslavi, ki bo 8. septembra, pa gre za narodno slavje ob narodni odločitvi za priključitev slovenskega Primorja k matični domovini, ki ga je leta 1943 sprejel vrhovni plenum OF. »Ne gre torej za nikakršno kontraproslavo,« je zatrdil Stanovnik. Tretja proslava bo TIGR-ova akademija v Sežani 7. septembra, ko bo organizacija proslavila svojo 80. obletnico. Potem ko je razložil, da gre pri državni proslavi za državno slavje ob mednarodni odločitvi, pri novogoriški proslavi, poimenovani Na svoji zemlji, pa za narodno slavje ob narodni odločitvi, je Stanovnik dodal: »Pariška mirovna pogodba je bila kompromis, po katerem je bil sicer velik del Primorske priključen k matični domovini, vendar je 100.000 Slovencev ostalo pod Italijo. Zato ne vidimo razloga za narodno slavje ob tej priložnosti.« Poudaril je, da novogoriška proslava ni znak nasprotovanja državni. »Gre za ljudsko prireditev, posvečeno dejstvu, da je Primorsko osvobodilo primorsko ljudstvo,« pravi Stanovnik, ki v tem duhu razume tudi častno pokroviteljstvo predsednika države Janeza Drnovška nad novogoriško proslavo: Drnovšek je kot predsednik Slovencev ljudski predsednik, v Novi Gorici pa bo ljudska prireditev.
Komentiral je tudi izjave Aleksandra Zorna, predsednika koordinacijskega odbora za proslave, po katerih je novogoriška proslava stara partizanska proslava, značilna za totalitarne režime. Stanovnik meni, da so izjave nespodobne, saj borce, ki so osvobodili Slovenijo, identificira s totalitarnim režimom. Glede povojnih pobojev pa je povedal: »Do mrtvih in njihovih posmrtnih ostankov smo dolžni imeti pietetni odnos. Nič ni bolj zavrženega od tega, da se jih izkorišča za določeno politično promocijo. Nepošteno pa je pripisati dogajanje v okviru JLA, ki je poboje vodila, partizan-stvu,« je prepričan Stanovnik, ki dodaja, da so jih Zveza borcev in on osebno že večkrat ostro obsodili in obžalovali.
GORICA - Fanica Venika por. Bensa v objemu svojcev
Z odločnim značajem pričakala
devetdeseti življenjski jubilej
Fanica Venika je prvič zagledala briški svet pred 90 leti na Noznem. Žlahtno gričevje v opustošenju prve svetovne vojne, kjer sta starša delila revne pridelke z devetimi malčki, je vanje vtisnilo odločen značaj. Še kot otrok je odpotovala v Palermo, kjer jo je premožna družina hranila v zameno za varstvo otrok in hišna opravila. Fanica pa je vseskozi sanjala vrnitev v domovino, kjer je v naslednjih letih služila samo za kruh in streho. Preobrat je doživela družina s prihodom v Pevmo. Fanica je tu stopila v zakon z Romanom Benso in se preselila na domačijo J'vanovih na Solinah, kjer sta se jima rodila sinova.
Pred upokojitvijo smo jo Goričani srečevali ob zori, ko je že opravila delovne dolžnosti vestne čistilke na starem sedežu Kmečke banke ter odhajala na delo na njivo in dom. Sorodniki in znanci jo v zadnjih letih obiskujejo pri Sv. Družini na Cingrofu, kjer ji starost in bolezen naročata drugačna življenjska pravila. Sinova Dario in Dušan z družinama sta ji pripravila praznovanje v bližnji gostilni pri Primožiču, kjer se bo Fanica veselila v objemu vnukov in pravnukov.	S lavlje n ka
NOVA GORICA - Študija o učinkih megazabavišča
Brez ukrepov bo družbeni strošek krepko poskočil navzgor
Fakulteta za uporabne družbene študije iz Nove Gorice je včeraj v Ljubljani predstavila študijo družbenih vplivov igralništva v Sloveniji. Če bi prišlo do izgradnje megazabavišča na Goriškem, bi se stroški, ki bi jih imela družba zaradi vplivov igralništva, močno povečali, ugotavljajo. Ti stroški se po ocenah gibljejo med 0,7 in 2,4 milijona evrov letno za Goriško in 11,8 do 33,3 milijona evrov letno za celotno Slovenijo. Kot je zatrdil dekan fakultete in vodja raziskave, Borut Rončevič, je fakulteta študijo izvedla na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi. Ni pa zanemarljiv podatek, da ima fakulteta s podjetjem HIT, ki je eden od partnerjev pri izgradnji megazabavišča, pogodbo o financiranju raziskav.
Raziskava ugotavlja, daje na Goriškem eden do tri odstotke problematičnih in patoloških igralcev iger na srečo. Za primerjavo: v celotni Sloveniji jih je od enega do 2,5 odstotka. Stroški, ki jih ima družba zaradi igralništva, so posledica ravnanja teh problematičnih in patoloških igralcev izven igralnic. Sem sodijo dolgovi, nižja produktivnost v službi, težave z zaposlitvijo in stroški kriminala, kot so policijsko posredovanje in sodni stroški. Poleg tega pa so tu še osebni in družinski stroški zaradi duševnih bolečin in ločitev,
stroški zdravljenja »odvisnikov« z igro in terapij.
Če bi na Goriškem postavili megazabavišče in bi le-to delovalo brez vzpostavljenega sistema »družbeno odgovornega igralništva«, bi po petih letih družbene stroške zvišali za do 0,8 milijona evrov na Goriškem in do 13 milijonov evrov v celotni Sloveniji, navajajo v raziskavi. Številke se sicer rahlo razlikujejo glede na uporabljeno metodologijo. »Če pa bi obstajal omenjeni sistem ukrepov, bi se ti stroški, kljub postavitvi megazabavišča, zmanjšali: do 0,8 milijona evrov za Goriško in do 6,7 milijona evrov za celotno Slovenijo,« ugotavlja raziskava, ki jo bodo jutri ob 16. uri predstavili javnosti v sejni dvorani mestne občine Nova Gorica.
Raziskovalci predlagajo naslednje ukrepe za zmanjševanje družbenih stroškov zaradi igralništva: informiranje obiskovalcev centra o možnosti samo-prepovedi vstopa; kdor bi delal v igralnici, bi imel prepoved vstopa v druge igralnice. Vzpostaviti bi se morala centralna evidenca o prepovedih vstopa, v šolah pa bi morali izobraževati o nevarnostih odvisnosti. Poleg tega bi po njihovem mnenju kazalo ponuditi še brezplačno zdravljenje odvisnosti od iger na srečo, vzpostaviti mrežo terapevtov in organizirati strokovne posvete na to temo.
10
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 15. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
GORICA - Folklorne skupine že sedemintridesetič oživile mestno središče
Pettisočglava množica za še vedno privlačni festival
Rekordna udeležba na sobotnem in nedeljskem nastopu - Leseni rogisti prava atrakcija
GORICA - V okviru folklorne prireditve
Goriški šport
se je postavil v izložbo
ZSŠDI je svojo stojnico »okrasilo« s kajakoma
Vzporedno z nedeljskim vrhuncem folklorne prireditve so na povabilo občinske uprave in goriške zveze CONI razna športna društva in organizacije prikazale svojo dejavnost. V ljudskem vrtu, ob prireditvenem prostoru, so postavile stojnice z različnimi načini prikaza bogate goriške telesno-kulturne ponudbe. Številnim ljudem, ki so prišli v mesto na ogled folklornih skupin, so športna društva predstavila telovadne in košarkarske veščine, igranje namiznega tenisa, basabal-la in borilnih športov, na voljo pa so bile tudi stojnice, namenjene plavanju in hokeju na kotalkah.
Stojnico je postavilo tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki je s plakati, številnimi knjigami in prospekti prikazalo svojo bogato dejavnost v mestu in predmestju. Posebno pozornost je namenilo ka-jakaštvu, to se pravi panogi, ki je bila ravno te dni zelo prisotna na Soči. Vrteli so tudi kratek video-film, ki je bil posnet med nedavno vadbo veslanja po goriški reki. Tokrat ni bilo prvič, da so goriški športni krogi, med katerimi odigravajo slovenska društva vidno vlogo, na podoben način prikazali svojo dejavnost. Svoje stojnice so društva že velikokrat postavila tako v ljudskem vrtu kot tudi na sejemskem razstavišču in so vsakokrat naletela na lep sprejem in zanimanje obiskovalcev. Zaradi dopustniškega časa tokratni prikaz ni bil tako bogat kot v nekaterih minulih priložnostih, vsekakor pa so obiskovalci dobili precej zgovorno sliko vraščenosti telesne kulture in športa v mestno tkivo. (vip)
foto vip
Obračun 37. festivala folklore, ki se je v nedeljo zaključil z mimohodom po mestnih ulicah, je po besedah predsednika društva Pro Loco Sergia Piemontija pozitiven. Sprevod si ogledala več tisočglava množica, pet tisoč gledalcev pa se je na trgu Battisti zbralo v soboto in nedeljo zvečer, ko se se na odru predstavile folklorne skupine iz Sin-gapurja, Paragvaja, Južne Koreje, Bolgarije, Čileja in s Kamčatke. Po Piemontijevih navedbah so bile nastopajoče skupine navdušene nad toplim sprejemom, ki jim ga je pripravila Gorica, čeprav se na letošnjem sprevodu ni ravno trlo gledalcev.
Nedeljski sprevod dvajsetih folklornih in glasbenih skupin iz enajstih držav se je kot običajno začel pri cerkvi sv. Justa na korzu Italija in zaključila na trgu Battisti. Še največ gledalcev se je zbralo ob križišču z ulicama Diaz in Garibaldi, drugje pa je bila množica - morebiti zaradi soparne nedelje - bolj redka. Poleg folklornih skupin iz držav daljnega vzhoda so občinstvo posebej pritegnili Leseni rogisti iz Kresnic. Ob prehodu slovenskih godbenikov so se ljudje čudili nad lesenimi pihali in se spraševali, kako so pravzprav izdelana. Vsako pihalo je nastalo izpod spretne roke lesarskega mojstra iz kraja v bližini Litije, ki je tudi sam član glasbene skupine, izdelano pa naj bi bilo iz ene same veje; približno dvesto takšnih inštrumentov, kar jih je do danes izdelal, pa predstavlja v svetu nekaj edinstvenega. Med mimohodom folklornih skupin je bilo odprtih nekaj javnih lokalov, ki so ob koncu sprevo-
Leseni rogisti iz Kresnic, slovenska atrakcija letošnjega sprevoda ob koncu festivala folklore
bumbaca
da doživeli pravi naval gostov, trgovine pa so bile razen redkih izjem zaprte.
Žirija, ki so jo sestavljali Massimilia-no Marangon iz Rima, Emil Dimitrov iz Sofije, Milutin Lukič iz Beograda, Bruno Ravnikar iz Ljubljane, Natalia Samšurina iz Moskve, Peter Suhadolc iz Trsta in podpredsednica združenja Pro Loco Anna Maria Boi-leau je ob zaključku sprevoda nagradila udeležence festivala. Nagrade so bile podeljene, kot sledi: za koreografijo »Angt« z ruskega polotoka Kamčatka, za tradicionalni repertoar »Agilla e Trasimeno« iz kraja pri Tra-simenskem jezeru Castiglione al Lago, za izvirnost glasbil »Kotti« iz glavnega južnoko-rejskega mesta Seula, za kostume »Sri wa-risan som said« iz Singapurja, za ples in za folklorni vtis »Trakia« iz bolgarskega mesta Plovdiv in za folklorno petje »Bafote« iz Čileja. Priznanje je prejela tudi bolgarska godba »Berkovatska duhoba musika«, medtem ko so posebno nagrado občinstva za simpatijo - sicer najbolj prestižno nagrado - podelili skupini »Paraguay Ete«. Paragvaj -ci so navdušili z veselim in razgibanim nastopom, žirija pa jim je podelila tudi nagrado za glasbo.
Prireditelji že načrtujejo prihodnjo izvedbo festivala. Po mnenju Piemontija je koncept prireditve dober, vendar bi radi dodatno povečali število večernih nastopov. To bi zahtevalo dvig stroškov in večji organizacijski napor, za kar bi bila potrebna večja pomoč krajevnih uprav, pojasnjuje Sergio Pi-emonti. (dr)
Vesna po mestu, na občini in drevi na odru centra Bratuž
Nocoj ob 20.30 se začenja nova koncertna sezona Kulturnega centra Lojze Bratuž na drevoredu 20. septembra v Gorici. Začetek sezone je sicer zgodnejši glede na minula leta, uvodni koncert pa bo po zagotovilih prirediteljev za Gorico nekaj izjemnega. Nastopil bo namreč mladinski pevski zbor Vesna iz Moskve, ki žanje uspehe in osvaja nagrade po vsem svetu. Pred goriškim občinstvom se bo predstavil s programom, ki zajema evropsko renesanso ter skladbe iz ruske in umetne pevske zakladnice. Zahtevni spored bodo mladi pevci izvajali pod taktirko zborovodje Alexandra Ponomario-va in ob klavirski spremljavi Ivana Veli-chka. Vredna omembe je okoliščina, da si bodo člani zbora dopoldne ogledali Gorico, nakar jih bo opoldne na občini sprejel župan Ettore Romoli.
Table noče vsa večina
Odločitev, da v Tržiču ne bodo postavili table v spomin na fojbe in eksodus Italijanov, je sprejela vsa večina, ki upravlja občino. Tako je pojasnil občinski odbornik za kulturo Stefano Piredda in zavrnil očitke krajevne desnice, ki je seveda na bojni nogi, češ da se je večina pokorila dik-tatom Komunističnih prenoviteljev in Italijanskih komunistov. Piredda je tudi povedal, da je bila zavrnitev table uperjena proti predlagateljem, Odboru 10febbra-rio, in da se iskanje čim širšega soglasja okrog pobude še vedno nadaljuje. »Imel sem utvaro, da bi lahko bila postavitev table "ekumenska" manifestacija. Dogajanje zadnjega meseca pa je vsako utvaro dokončno zabrisalo,« je pristavil Piredda, pri čemer se je nanašal na žolčne polemike okrog izvajanja zaščite za Slovence in Fur-lane na Tržiškem.
Hawkinga ne bo na Bled
V svetu sloviti astrofizik Stephen Hawking iz univerze v Cambridgeu se zaradi nepredvidenih in neodložljivih zdravniških pregledov ne bo mogel udeležiti konference »Time and Matter 2007« (Čas in snov 2007), ki jo organizira Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici od 26. do 31. avgusta na Bledu. Iz slovenske univerze sporočajo še, da se s Hawkingom dogovarjajo o obisku v Sloveniji, do katerega naj bi prišlo, ko mu bo zdravstveno stanje to dopuščalo. (km)
PopRockContest v Gradežu
Danes od 12. ure dalje se bo na prireditvenem prostoru Parco delle Rose v Gra-dežu 22 rockerjev pomerilo za nastop v finalnem delu prireditve PopRockContest 2007, ki bo na istem mestu potekala v petek ob 21. uri. Manifestacija je v preteklosti vabila ljubitelje rocka v Milan, Palermo, Genovlo, Rim in Neapelj, sedaj pa je na vrsti sončni in z letoviščarji nabiti Gradež.
TURJAK - 40-letnik
Strahovito trčenje
V prometni nesreči pri Turjaku se je včeraj poškodoval 40-letni A.C. iz Škocjana. Odpeljali so ga v bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, čeprav naj ne bi bil v smrtni nevarnosti.
Pretresljiva je dinamika nesreče. Zgodila se je ob 12.55 na cesti, ki povezuje Škocjan s Foljanom, v občini Turjak. C.A. je med vožnjo nenadoma izgubil nadzor nad svojim avtomobilom tipa ford fiesta in se znašel na nasprotnem voznem pasu, koder je v smeri proti Foljanu privo-zil tovornjak z 48-letnim B.R. iz kraja Motta di Livenza za volanom; trčenje je bilo neizogibno, čelno in silovito. 40-letni domačin je ostal ukleščen v avtomobil; alarm je sprožilo dekle, ki se je peljalo za tovornjakom. Moškega, ki je ostal pri zavesti, so potegnili iz avta gasilci, nakar so ga z rešilnim vozilom odpeljali na Katinaro; ni izključeno, daje nadzor nad vozilom izgubil zaradi slabosti.
PUPPET FESTIVAL - Po Gradežu in Brdih na vrsti Gorica
Vrnile so se lutke
V napetem pričakovanju na lutke
bumbaca
Po Gradežu in Brdih se lutke vračajo v Gorico. Včeraj se je začela šestnajsta izvedba Puppet festivala, ki bo na različnih mestnih lokacijah potekal do sobote. Uradnega odprtja so se pred množico po lutkah hrepenečih otrok, ki so zasedli travnik državne knjižnice v ulici Ma-meli, udeležili podpredsednica pokrajinske uprave in hkrati odbornica za kulturo Roberta Demartin, njen občinski kolega Antonio Devetag, ravnatelj knjižnice Marco Menato ter Roberto Piaggio in Antonella Ca-ruzzi iz goriškega centra animiranega gledališča CTA, ki prireja festival. Povedali so, daje pobuda pomemben doprinos Gorice tovrstnemu umetniškemu izražanju, ki vzbuja poleg navdušenja otrok tudi naklonjenost staršev, saj število zvestih obiskovalcev festivala iz leta v leto narašča.
Vzporedno s predstavami, ki bodo potekale v državni knjižnici, centru Lenassi, vrtu palače Coronini, Kulturnem domu, centru Lojze Bratuž in parku goriškega županstva, se bodo vrstila tudi srečanja otrok z lutkarji; skupaj bodo spoznavali tehnike izdelovanja lutk in animacije. Po uspehu lanskega projekta Beckett & Puppet je letos stekel projekt Puppet & Music, v okviru katerega bo tekla beseda o novih tehnikah lutkovne govorice in njenih asociacijah z glasbo. Besedam je sledila krstna	lutkovna	predstava,	»I segreti di Pulcinella« v izvedbi AperiPuppet; danes ob 10. uri bodo v parku vile Coronini na potezi Viva Opera Circus (»Acque magiche«), ob 17. uri v vrtu županstva Laura Kibel (»Va dove ti porta il piede«), ob 18. uri v centru Lenassi Teatro Matita (»Scherzo«), ob 19. uri v državni knjižnici AperiPuppet (»Animani e piedi«), ob 21. uri v Kulturnem domu pa še Gigio Brunello e Paolo Papparotto (»Il bugiardo«). (VaS)
1 6 Torek, 28. avgusta 2007_GORIŠKI PROSTOR_
ŠTEVERJAN - Jutri na območju sanacije pri Valerišču predstavniki občine in dežele
Zemeljski plaz sanirali z okolju prijaznim posegom
Plazišče utrdili s pregradami iz lesenih debel, bregove potoka pa s kamenjem
/
Ob kmečki poti na Valerišču so pobočje utrdili z lesenimi debli, ki so vkopana v zemljo do štirih metrov in pol globine
foto v.b.
KRMIN - Občina
Ljudski
praznik
grozdja
V Krmin se vrača praznik grozdja, ki bo ob koncu prihodnjega tedna, med 7. in 9. septembrom, pripeljal v briško občino tudi sprevod alegoričnih vozov. Pobudo sta včeraj predstavila krminska odbornika Alessandro Pesaola (za kulturo) in Giorgio Cattarin (za kmetijstvo, turizem in trgovino) ter povedala, da bo letošnja izvedba tradicionalne prireditve pravi ljudski praznik, ki bo trajal tri dni in bo poživil trge, ulice in druge s sugestijo prepojene kotičke Krmina z gledališkimi predstavami, plesi in glasbo za vse okuse in starosti ter seveda še s ponudbo domačih jedi in najboljših vin krajevnih pridelovalcev; ob občini in združenju Vi-next sodeluje pri pobudi okrog petnajst krajevnih društev. Prireditveni prostor bo zaobjel vrtove občinske palače Locatelli, trg XXIV Maggio, župnišče, trga Liberta in Zorutti, dalje območje od ulice Dante do trga Pellizzari; obetajo si, da bodo gostje prišli iz vse dežele in od drugod, pritegnili pa jih bodo z briškimi dobrotami in bogatim programom prireditev. Vrhunec letošnjega praznika grozdja bo sprevod alegoričnih vozov v nedeljo, 9. septembra; startal bo ob 16. uri s trga pred veleblagovnico Coop in ga bodo spremljali trije pihalni orkestri in otroški vozovi.
Na Valerišču so sanirali zemeljski plaz, ki je lansko pomlad prekinil kmečko pot ter povzročil lastnikom okoliških zemljišč in vinogradov kar nekaj preglavic. Jutri dopoldne si bodo območje sanacijskega posega ogledali predstavniki števerjanske občine in deželne direkcije za gozdove, ki bodo nato izdali dokument o opravljenem posegu in predali namenu obnovljeno kmečko pot.
Območje plazu, ki se je sprožil v začetku lanskega leta zaradi obilnih padavin, je merilo 1.200 kvadratnih met rov, po pobočju pa je drse lo kakih 1.500 kubičnih metrov fliša.Na-črt za sanacijo je pripravil geometer Vincenzo Bordon iz goriškega urada gozdne straže. Po njegovih besedah je območje pri Valerišču, kjer so opravili poseg, zaradi flišastih tal izredno ne stabil no. Ob vsa kem moč nej šem deževju se je nabiralo veliko meteorne vo de, ki je v glo bi ni izpodjeda la pobočje. Zato so 80 metrov dolgo in 15 metrov široko plazišče utrdili z več pregradami iz lesa. Debla so vkopali do šti rih met rov in pol glo bi ne, kjer so namestili posebne cevi, ki zbirajo podtalno vodo in preprečujejo, da bi le-ta odnašala zemljo. Ob tem so vkopane cevi pre kri li s pol dru gim met -rom pro da, ki še do dat no pre pre ču-je drsenje flišastih gmot po pobočju.
Na vrhu sa ni ra ne ga pla zišča so
ponovno speljali kmečko pot, ob kateri so zgradili jašek za deževnico in postavili cev, ki vodi preprečuje iz-podjedanje tal. »Ob vznožju plazišča smo s kame njem utr di li bre go ve in strugo potoka, ki se nato izliva v Grojnico,« je še povedal Bordon in pojasnil, da se je pri načrtovanju dr-
žal na čel eko loš ke ga in že ni rin ga. Pri izgradnji pregrad je uporabil lesena de bla in kame nje, si cer pa se bo ob -močje plazu dodatno utrdilo, ko ga bo zaraslo rastlinje.
Poseg je opravilo specializirano podjetje Agriforest iz Kluž. Za sanacijo je bilo potrebnih 68.500 evrov, ki
[12 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel.
0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, trg Republike 16, tel.
0481-410341.
U Kino
GORICA - KINEMAXDvorana 1:17.50 -20.00 - 22.10 »Sicko«. / Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il bacio che as-pettavo«. / Dvorana 3: 18.00 - 20.10 -22.10 »Alla deriva«.
CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Disturbia«. / Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Prova a volare«. / Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 17.45 -20.00 - 22.15 »Sicko«. / Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Prova a volare«. / Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il bacio che aspettavo«. / Dvorana 4:18.00 - 20.15 - 22.15 »Disturbia«. / Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »4 mesi, 3 set-timane e 2 giorni«.
9 Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO UL. BROLO IN RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporočata, da bodo imenovanja suplentov iz ravnateljskih lestvic za osnovne šole v četrtek, 30. avgusta 2007, ob 8.30 na sedežu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo v Gorici (tel. 0481-531824).
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45).
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 v osnovni šoli Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob
so jih črpali iz posebnega deželnega sklada, namenjenega takojšnjim ukrepom. Po navedbah Bordona so gradbena dela trajala približno 45 dni, sploh pa je bil poseg skupno z načrtovalno fazo opravljen v dokaj hitrem času, če pomis li mo, da je plaz zdrsel v dolino lansko pomlad. (dr)
7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; Sovodnje -prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjan in Ronke -prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila.
RAVNATELJSTVO VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Cankar-Vega-Zois in liceja Trubar-Gregorčič obveščata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra; potekal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Ivan Cankar.
SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva.
S Izleti
LETNI K11947 iz občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan organizirajo enodnevni izlet na Gardsko jezero 1. septembra. Odhod avtobusa iz Doberdoba ob 6. uri s postankom v Sovodnjah pri cerkvi ob 6.30. Prosijo za točnost. Na razpolago je še nekaj mest; informacije samo še danes, 28. avgusta, na tel. 0481-882435 (Ana) in tel. 0481-78144 (Vilko).
H3 Obvestila
ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na praznovanje 30. obletnice delovanja: 31. avgusta ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah predstavitev knjige izdane ob jubileju in koncert godbe Krvodajalcev iz Vileša, v soboto, 1. septembra, ob 15. uri turnir v odbojki na igrišču ob Kulturnem domu v Sovodnjah, v nedeljo, 2. septembra, s pričetkom ob 9.30, v Sovodnjah, osrednja prireditev ob jubileju.
PRVI PRAZNIK PRITRKOVALCEV GORIŠKE bo v soboto, 1. septembra, na Sveti Gori; ob 15. uri nastop skupin pritrko-valcev iz vse Goriške, ob 17. uri slovesna maša, ob 18. uri predstavitev projekta za koordinacijo goriških pritrkovalcev.
URADI MLADINSKEGA DOMAbodoza-prti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
Prireditve
KRAJEVNI SVET PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE, v sodelovanju s KD Sabotin in župnijo Sv. Mavra in Silvestra prirejajo koncert Note v mestu 2007, ki bo v petek, 31. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru. Vstop prost.
PUPPET FESTIVAL: danes, 28. avgusta, ob 10.00 v parku Vile Coronini-Cron-berg v Gorici Via Opera Circus »Acqu-e magiche«; ob 17.00 na vrtu goriškega županstva Laura Kibel »Va dove ti porta il piede« (vstop prost); ob 18.00 v Centru Lenassi v Gorici Gledališče Matita »Scherzo«; ob 19.00 v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici »Anima-ni e piedi«, srečanje z L. Kibel in M. Sol-cejem; ob 21.00 v Kulturnem domu v Gorici Gigio Brunello in Paolo Pappa-rotto »Il bugiardo«; informacije pri CTA v Gorici na Kapucinski ulici 19/1, tel. 0481-537280.
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira obeležitev 60-letnice tragičnega izginotja časnikarja in političnega delavca Andreja (Slavka) Uršiča. Potekala bo v četrtek, 30. avgusta, ob 18. uri v Kobaridu; pri pripravah spominske svečanosti sodelujeta društvo TIGR in krožek Anton Gregorčič.
V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo danes, 28. avgusta, ob 20.30 koncert mladinskega zbora Vesna iz Moskve. Rezervacije so možne na tel. 0481-531445.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Elda Lavaroni por. Rodaro iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev sv. Ane in v Trst za upe-pelitev; 10.30, Renata Ballaben por. Mic-lausig iz cervke v Ločniku v Videm za upepelitev; 11.30, Liderico Bendettini iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče.
Primorski
dnevnik
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
Agencija TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6
URNIK:
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH samo na brezplačno št. 800.912.775
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Brezplačna številka

FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
§Mm IMOKKIDKIIBB
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki
veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure
10
ITALIJA
Četrtek, 17. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
POLITIKA - Leva sredina obsoja besede vodje Severne lige
Bossijeve puške izzvale nove polemike o davkih
Fassino in Rutelli kritična tudi do Berlusconija - Maroni: Problem davkov obstaja
RIM - »Proti davčni politiki Pro-dijeve vlade bi nekateri lahko nastopili tudi s puškami«. Umberto Bossi je s svojimi besedami spet izzval ostro polemiko o davkih in o davčnem pritisku ter si prislužil tudi grajo predsednika republike Giorgia Napolitana. Tudi kritike imajo svojo mero in mejo, pravijo na Kvirinalu.
Bossi je svoje grožnje izrekel na nedeljskem shodu v Valtellini, kjer je ostro napadel Prodijevo vlado in jo obtožil, da z davkami preganja prebivalce t.i. Pada-nije. »Ljudje na Severu vestno plačujejo davke in s tem držijo na nogah Rim in Italijo. Doslej niso nikoli uporabljali orožja, lahko pa se zgodi da bodo prej ali slej vzeli v roke puške«, je dejal vodja Severne lige in s tem izzval plaz polemik in negativnih odmevov.
To ni prvič, da Bossi (včeraj je pozval ljudi naj bojkotirajo državno loterijo...) v svojem izrazito barvitem slogu govori o orožju in o možnosti oborožene vstaje. Leta 1994 je »razkril«, da je nekaj let prej v zadnjem hipu ustavil 300 tisoč ljudi iz dolin okrog Bergama, ki so hoteli z orožjem naskočiti Rim. In še bi lahko naštevali njegove izbruhe in grožnje, ki so vsi na srečo ostali le na papirju.
Med prvimi, ki je ožigosal Bossijeve besede, je bil predsednik republike Napolitano. Kvirinal sicer Bossija ni izrecno omenil, pozval pa je vse politike, da se izognejo nevarnim besednim ekcesom in da spoštujejo ustavna načela. »Politična polemika je včasih tudi ostra, ne more pa se izroditi v apele proti pravilom demokratičnega soočenja«, je poudaril Napolitano, čigar stališče je podprl predsednik vlade Romano Prodi. Pred dnevi je predsedstvo republike takoj obsodilo tudi besede poslanca SKP Francesca Carusa, ki je obtožil od rdečih brigadistov ubitega profesorja Marca Biagija, da je soodgovoren za smrtne ne sre če pri de lu.
Bossijeve grožnje v Valtellini so torej takoj postale »politični primer«, ki povzroča obsodbe v levi sredini in precejšnjo zadrego v Domu svoboščin. Edini v opoziciji, ki je takoj jasno obsodil besede ligaškega vodje je Pier Ferdinan-do Casini (UDC), kije izkoristil priložnost, da se je še dodatno oddaljil od desne sredine. Nekdanji predsednik poslanske zbornice je tudi prepričan, da Bossi s takšnim početjem le krepi Prodija, njegovo vlado in koalicijo.
Berlusconi je v nedeljo rezko povedal, da Bossijevih besed ne želi komentirati. To je spodbudilo Piera Fassina in
Umberto Bossi je zagrozil z obroženo vstajo, če Rim ne bo omilil davčnega pritiska na severno Italijo
ansa
Francesca Rutellija, da v odprtem pismu pozivata vodjo Forza Italia, naj se javno ogradi od Bossijevih stališč, v nasprotnem primeru pomeni, da jih tako ali drugače podpira oziroma da jim ne nasprotuje. »Ko se je našel kdo v levi sredini, ki se obnaša neodgovorno ali izreče nesprejemljive besede, sva takšno početje takoj obsodila, tudi če je to potem imelo določene politične posledice«, sta v skupni izjavi napisala voditelja Levih demokratov in Marjetice.
Medtem ko vodja poslanske skupine NZ Ignazio La Russa ocenjuje Bossijeve besedo kot nesprejemljivo provoka-cijo se je v polemiki oglasil tudi pravosodni minister Clemente Mastella. Po njegovem je »senatur« tokrat resnično prekoračil mejo ne samo dobrega okusa, temveč tudi minimalne institucionalne korektnosti. Po mafijskem pokolu v nemškem Duisburgu so Bossijeve grožnje za pravosodnega ministra druga tragična novica tega italijanskega poletja.
Edini, ki tako ali drugače branijo Bossija, so ligaši. »Senatur« je zadel v živo, pravijo, saj Rim z davčnim pritiskom sam ustvarja pogoje za neposlušnost in za upor. Bossi je pred nekaj dnevi najavil »davčno« stavko, potem je to stališče nekoliko omilil, v nedeljo pa je potegnil na dan puške. Vodja poslancev Lige Roberto Maroni je sinoči dejal, da problem prevelikega davčnega pritiska obstaja in da Bossije ne gre kriminalizirati.
RIM
Kasacijsko sodišče
Obtožba prešuštva je kaznivo dejanje
RIM - Moškim ki imajo navado, da žalijo ali obrekujejo žene drugih, se pišejo slabi časi, Kdorkoli v javnosti obtoži ženo nekoga drugega prešuštvovanja, namreč tvega obsodbo zaradi žalitve ali obrekovanja.
Dogodek, o katerem so tako razsodili kasacijski sodniki, se je pripetil v Aosti. Sprožil ga je Domenico D. s prizivom proti razsodbi tamkajšnjega sodišča, ki ga je obsodilo zaradi žalitve in obrekovanja neke ženske na globo 572 evrov in na plačilo odškodnine 1.000 evrov prizadeti stranki.
Gospod Colombo je med nekim prepirom izjavil, da je žena nekega znanca izdala svojega moža in domnevnemu ljubimcu opravljena zidarska dela plačačla v naravi. Zaradi te javne izjave je bil obsojen in kasacijsko sodišče je razsodilo, da je sodišče v Aosti odločilo pravilno.
Sodniki so namreč ugotoviloi, da ni no be ne ga dvo ma, da je ob to že -
nec ob prispotnosti drugih oseb dejal možu omenjene ženske, da je imela njegova žene spolne odnose z drugim moškim; še več, »prikazal jo je kot prešuštnico in celo kot prostitutko, ki je gradbena dela plačala z lastnim telesom«. Na tej osnovi je kasacijsko sodišče razsodilo, da »obtožba omožene ženske prešuštva zagotovo škoduje njenemu ugledu«.
Kasacijsko sodišče je v zadnjem času sprerjelo kar nekaj razsodb, ki gredo v isto smer, to je v zaščito žensk. Tako je v začetku avgusta božanje prsi, pa čeprav stoprjeno v šaljivi obliki in brez spolnih namenov, označila za nasilno dejanje. Zagrešil ga je operater nekega rehabilitacijskega centra, ki se je zagovarjal, da je hotel kolegici le prikazati način oživljanja.
V marcu letos pa je kasacijsko sodišče razsodilo, da je tudi poljub spolno nasilje, pa čeprav je bil njegov namen ponovna osvojitev nekdanjega partnerja.
ATENE - Doslej življenje izgubilo že 63 ljudi
Grčija v ognjenem objemu
Milijon evrov nagrade za pomoč pri iskanju storilcev - Požari še divjajo tudi po Italiji - Aretirana brata Lamancusa na vprašanja nista odgovarjala
Požar je izbruhnil tudi na otoku Ponzi
ansa
ATENE - Siloviti požari, ki pustošijo po Grčiji, so doslej terjali vsaj 63 smrtnih žrtev, veliko oseb pa je bilo ranjenih. Oblasti domnevajo, da so bili požari podtaknjeni, zato so že ponudile milijon evrov nagrade za pomoč pri iskanju storilcev. Sicer pa požari, najhujši v zadnjih 150 letih ,ogrožajo tudi zgodovinske znamenitosti, med njimi Olimpi-jo, kjer so v antični dobi potekale prve olimpijske igre. Pogorela je tudi vsa okolica Olimpije, vendar so uspeli rešiti muzej in arheološke ostanke.
Grško državno tožilstvo pa je sprožilo preiskavo, s katero namerava ugotavljati, ali bi lahko dejanja požigalcev uvrstili med teroristična dejanja.
S požari so se tudi včeraj mučili v Italiji, gorelo je na Siciliji, v Kalabriji, Kampanji, Bazilikati, Apuliji, Laciju, Umbriji in Liguriji. Sodišče v Palermu je potrdilo zapor za brata Maria in Valeria Lamancusa, ki sta osumljena, da sta podtaknila ogenj v kmečkem turizmu, kjer so izgubile življenje štiri osebe. Med zasliševanjem na vprašanja nista odgovarjala.
Evropska centralna banka
27. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 27.08 24.08	
	ameriški dolar	1,3658	1,3508
japonski jen		158,63	154,98
	kitajski juan	10,3260	10,2534
ruski rubel		35,0479	34,9220
	danska krona	7,4423	7,4417
britanski funt		0,67770	0,68105
	švedska krona	9,3720	9,3780
norveška krona		7,9515	7,9985
	češka krona	27,808	27,668
švicarski frank		1,6436	1,6248
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		255,95	260,39
	poljski zlot	3,8265	3,8454
kanadski dolar		1,4327	1,4298
	avstralski dolar	1,6425	1,6820
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,22404	3,2727
slovaška krona		33,718	33,779
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6991	0,6965
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		87,44	90,28
	turška lira	1,7969	1,8370
hrvaška kuna		7,3255	7,3292
Zadružna Kraška banka			
		27. avgusta 2007	
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,3837	1,3553
britanski funt		0,6873	0,6715
	švicarski frank	1,6680	1,6273
japonski jen		162,7700	154,8300
	švedska krona	9,5790	9,1209
avstralski dolar		1,6814	1,6104
	kanadski dolar	1,4603	1,4047
danska krona		7,58488	7,29911
	norveška krona	8,1528	7,7551
madžarski florint		264,82925	251,91075
	češka krona	28,38532	27,00067
slovaška krona		34,58350	32,89650
	hrvaška kuna	7,51068	7,14431
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
hrvaška kuna
27. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
,3879 0,6877 7,554 ,4560 161,30 ,6677 8,064 9,500 ,6676 7,57
1,3537 0,6707 7,368 1,4202 157,33 1,6267 7,866 9,266 1,6266 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
t
Milanski borzni trg
27. avgusta 2007			
Indeks MIB 30: -0,27			
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,85	+1,30
ALLEANZA		9,37	-0,69
ATLANTIA		24,05	-0,29
BANCA ITALESE		15,9	+3,35
BANCO POPOLARE		18,8	-0,40
BPMS		4,675	-0,06
BPM		10,37	+0,95
CAPITALIA		7,025	-0,34
ENEL		7,58	-0,13
ENI		24,55	-1,25
FIAT		19,21	+0,70
FINMECCANICA		21,07	+0,38
GENERALI		29,86	+0,81
IFIL		7,135	+0,54
INTESA		5,615	-0,09
LOTTOMATICA		26,39	+0,65
LUXOTTICA		25,18	-1,06
MEDIASET		7,76	-0,58
MEDIOBANCA		15,7	+0,06
MEDIOLANUM		5,265	+0,65
PARMALAT		2,55	+0,59
PIRELLI		0,7925	+0,21
SAIPEM		26,35	-0,49
SNAM		4,2275	-1,30
STMICROELEC		12,37	-0,43
TELECOM ITA		2,065	+0,83
TENARIS		17,09	-1,39
TERNA		2,48	-1,12
UBI BANCA		18,75	+0,32
UNICREDITO		6,31	-0,28
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
10	Četrtek, 486. avgusta 
2007
KANAL - Kogojevi dnevi
Festival resne glasbe v organizaciji društva Soča letos že osemindvajsetič
Na prvem koncertu bo nastopil ansambel Gaudeamus
kroma
Prosvetno društvo Soča Kanal že 28. leto pripravlja festival resne glasbe Kogojevi dnevi, ki nosi ime primorskega skladatelja Marija Kogoja. Letošnja izvedba ohranja dosedanjo programsko usmerjenost, tj. predstavljanje novonas-talih skladb in povezovanje krajev, v katerih je Kogoj deloval, začela pa se bo
-Pavle Merku
v petek, 31. avgusta, je povedala predsednica prosvetnega društva Ljudmila Zimic. Tudi letos bodo skoraj na vsakem izmed 11 koncertov ponudili kakšno slovensko glasbeno noviteto, je obljubila. Kogojevi dnevi povezujejo kraje, ki jih je skladatelj zaznamoval: Ka-
GLEDALIŠČE
_SLOVENIJA_
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kape-tanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Danes, 28. avgusta od 17.00 do 20.00, Ploščad pri kopališču: Quichot de 8, Španija, igre iz recikliranih predmetov; ob 19.00 Trsek: Lutkovna karavana: Don Kihot.
Jutri, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	četrtek, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot.
V	petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialtea-ter, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala.
V	ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij.
nal in Gorico, kjer se je šolal, Trst, kjer se je rodil, in Ljubljano, kjer je služboval. Festival vsako leto seže še v nekatere primorske in zamejske kraje, letos bo ta ko s kon cer ti obis kal še De skle, Novo Gorico Gorenji Tarbij v Slovenski Benečiji in Zemono.
Na otvoritvenem koncertu v petek, 31. avgusta, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kanalu ob Soči bo nastopil ansambel Gaudeamus pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Aleksandar Spasica. Festival se bo pol ure pred tem na kanalski Kontradi za čel z na go vo ri pred sed ni ka sve ta Kogojevih dni, akademika Cirila Zlobca in kanalskega župana Andreja Maf-fija, slavnostni govornik pa bo pisatelj in akademik Saša Vuga. Ob tem bodo odprli tudi razstavo slik akademskega slikarja Karla Pečka.
Sicer pa bodo v okviru letošnji Kogojevih dni obeležili kar nekaj glasbenih jubilejev, je poudarila predsednica Pro svet ne ga druš tva So ča, ki le tos praznuje 140 let delovanja. Uvodni koncert je tako posvečen peti obletnici smrti skladatelja Daneta Škerla, za-
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA _SLOVENIJA_
LJUBLJANA
■ Festival Ljubljana
Danes, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«.
Danes, 28. in jutri, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera.
Jutri, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monoko-medija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija.
V	petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija.
V	soboto, 1. septembra ob 20.30, Cankarjev dom / Slavnostni zaključek festivalskega poletja 2007, Izraelska filharmonija.
V	soboto, 1. septembra ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Shirley Valentine«, monokomedija.
V	nedeljo, 2. septembra ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Ko-
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
ključni, na katerem bo 31. oktobra v Trstu nastopil orkester iz Padove in Veneta, pa 80-letnici skladatelja Pavla Merkuja, sicer rednega sodelavca festivala.
Poleg tega bodo 26. oktobra na Zemonu pripravili portretni koncert skladatelja Uroša Rojka, 5. oktobra pa se bodo v Kanalu spomnili 75-letnice ustanovitelja in umetniškega vodje festivala Antona Nanuta.
Takrat bosta nastopila violinist David Hall Johnson in pianistka Nina Prešiček, odprli pa bodo tudi razstavo Nanutove soproge Milojke, sicer akademske kiparke, z naslovom Potreti mojega moža, je še izpostavila Zimiče-va.
Tudi letos bodo v Desklah pripravili koncert za mladino, ob že omenjenih pa bodo v okviru festivala nastopili še tržaški komorni zbor Julius, akademski pevski zbor Tone Tomšič, Ju-vavum Brass Quintet iz Salzburga, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, trobilni ansambel Slovenske filharmonije in simfonični orkester RTV Slovenija. (STA)
medija pod zvezdami: »Evangelij po Čušinu«, monokomedija.
V	petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija.
V	soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk.
■ Tartini festival
Danes, 28. avgusta ob 20.30, galerija Gasspar, Piran / Stefano Bet - prečna flavta.
V	soboto, 1. septembra ob 20.00, cerkev sv. Jurija, Piran / Dobrodelni gala koncert: Sergio Azzolini - fagot, Christophe Coin - violončelo, ansambel »Il terzo suono«: Claudia Hofer - viola, Ai Ikeda - fagot, Jasna Nadles in Maria-Tecla - pračna flavta, Werner Neugebauer in Lavard Skou-Larsen - violina. Milan Vrsajkov - violončelo, Vilmos Buza - kontrabas in Nicola Reniero -čembalo.
V	nedeljo, 2. septembra ob 20.00,
Manziolijeva palača, Izola / Ansambel Kontrapunkte: Veronica Kroner - violina, Erwin Sukar - rog. Gosta: Diana Kettler - klavir in Razvan Popovici -viola.
V	sredo, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Sal-que - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir.
V	petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Balint Maroth -violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zsofia Kornyei 1. violina, Laszlo More - viola.
V	torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost.
V	soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -
Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): še danes, 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Mi-ramarskega naravnega morskega rezervata«.
Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: še danes, 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
REPEN
Kraška hiša: od petka, 31. avgusta (otvoritev ob 20.00), bo na ogled fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljud-je-Gente«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Ite-rest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedel-
-/
jah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
w
10	Četrtek, 487. avgusta 2007	ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
¿Primorski
~	dnevnik
OSAKA - Brežičan Primož Koz-mus je v metu kladiva osvojil srebrno odličje (82,29 m), dosegel najboljšo slovensko uvrstitev v zgodovini SP in le za centimeter zaostal za slovenskim rekordom (82,30 m), ki ga je dosegel 10. junija letos v Bydgoszcu na Poljskem. Kljub temu takoj po tekmi ni slavil, kot bi se pričakovalo, saj je zanesljivo vodil skoraj uro in pol, preden mu je zlato odvzel Belorus Ivan Tihon za tretji zaporedni naslov prvaka s svojim zadnjim metom (83,63 m), ki je tudi naj bolj ši izid sezo ne na sve -tu. Bronast je bil Slovak Libor Charf-reitag (81,60 m).
Slovenski junak dneva Kozmus je ob 14.32 uri po našem času stopil na drugo zmagovalno stopničko in okrog vratu dobil srebrno odličje, ki bo nagrajeno s 30.000 dolarji, polovice vsote zmagovalca (60.000 dolarjev. Kozmus pa o denarju po tekmi sploh ni razmišljal, niti o tem, da je drugo mes to na SP izjemen zgo do vin ski us -peh slovenskega športa. »Zdaj, takoj po tek mi, se sploh ne zave dam, da sem drugi. Predvsem me jezi, da me je Tihon premagal prav s svojim zadnjim metom v zadnji seriji. Vrgel je prek 83 metrov, kar je zame trenutno še pre da leč. Pred zad njim me tom na tekmi sem se zbral, vendar pa je bilo 82,29 me tra pre ma lo za vno vič ni prevzem vodstva. Zal na podelitvi ne bomo slišali slovenske himne,« je namesto veselja zmajeval z glavo Koz-mus, ki pa ni ma vzroka za raz oča ra -nje.
Dolgo pričakovani finale meta kladiva je postregel z najboljšo slovensko uvrstitvijo na SP doslej, saj je pred Kozmusom odličje na prvenstvih na prostem osvojil le Celjan Gregor Cankar leta 1999 v skoku v daljino v Se-vil li. Osem let po pr ven stvu v špan -skem mes tu je Bre žičan v de že li vzha -jajočega sonca poskrbel za novo športno dramo v finalu, v katerem je kar sed me rica pre segla osem de set-mer sko ozna ko, kar se do slej na de se-tih SP še ni primerilo. Leta 1987 na drugem SP v Rimu je šesterica vrgla prek 80 m. »Vesel sem, da sem osvojil srebrno medaljo... Sam pa sem 'skoraj osvojil zlato'... Čestitke Tihonu, ki
Primož Kozmus AK Fit iz Brežic) bo 30. septembra dopolnil 28 let. Visok je 188 cm, težek pa 106 kg. V Osaki je bil z najboljšim metom 82,29 le za centimeter krajši od svojega osebnega rekorda. Na SP v Parizu je bil leta 2003 peti, na OI v Atenah šesti, na lanskem SP v Goteborgu pa sedmi
ansa
je ostal kralj te discipline. Sam si želim, da ne bi ostal le pri tej prvi medalji na velikih tekmovanjih,« je pove dal Koz mus, ki le ne kaj odlo čil nih trenutkov ni bil na prvem mestu.
Slovenski rekorder je v prvi serij i edini presegel 80 m (80,61 m), v drugi pa ga je za hip prehitel Vadim Devjatovski (81,22 m), svetovni pod-prvak iz leta 2005. Kozmus je že v tretji seriji odgovoril z 82,12 metra ter vodil nato vse do zadnjega meta Tiho-na, ki je, kot že ne kaj krat do slej na ve -likih tekmovanjih, z zadnjim metom
osvojil zlato. Kozmus je v četrti in peti seriji prestopil, pred svojim zadnjim me tom, ko je že imel v rokah dru go mesto, pa svoje uvrstitve ni uspel popraviti. Ob tem pa se je Tihon dobesedno pretihotapil v finale najboljše osmerice, ki je imela na voljo še tri poskuse. Pred tretjim mestom dvanajstih finalistov tekme je imel namreč dva neveljavna meta. »Med kratkim pogo vo rom sem tedaj Belo rusu Vadi -mu Devjatovskemu dejal, da je dobro, da je izpadel Slo vak Mi ros lav Konop -ka na mes to Tiho na, ker se mi je zdel
Konopka močnejši, Devjatovski pa mi je odvrnil 'to sploh ni do bro ',« je utri -nek s tekme orisal Kozmus.
Četrti je bil Devjatovski (81,57), ki ga je Tihon ugnal na podo ben na -čin kot Koz musa tokrat na prejš njem SP, peti Madžar Krisztian Pars (80,93), šesti olimpijski prvak Japonec Koji Murofushi (80,46), sedmi nekdanji olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Szymon Ziolkowski iz Poljske (80,09), le Nemec Markus Esser pa med osme rico naj bolj ših ni pre segel 80 m (79,66).
MET KLADIVA - Primož Kozmus kljub srebrni medalji ni bil zadovoljen KOMENTAR
»Predvsem me jezi zadnji Tihonov met«
Slovenec »zlat« skoraj do konca - Vsekakor gre za zgodovinski uspeh
in cas reakcije
Tehnologija večkrat premočno posega v športne strasti. Finalni tek deklet na 100 metrov je bil za navadno oko na cilju nemogoča uganka. In še elektronske oči niso bile popolnoma verodostojne. Je zmagala Američanka ali Jamajčanka? Televizijski režiser je enkrat posvečal pozornost Lauryn Williams, drugič pa Veronici Campbell. Po sicer kratkem času so zmago podelili slednji. Fotofiniš bo še dolgo buril duhove. Oziroma bi jih na primer v Italiji, če bi bila vmes kaka italijanska atletinja. Ni rečeno, da niso ZDA vložile priziva in morda zadeva še ni končana. Odločali ste dve tiso-činki sekunde. Teh ne izpisujejo, jih pa aparature shranijo.
Če bo prvo mesto ostalo Veronici, bo to tudi pravično. Vsaj v odnosu do Lauryn. Na uradnih rezultatih beležijo tudi tisočinke sekunde, ki so jih atletinje porabile za start. Od strela iz pištole, ki sproži mehanizem, do dejanskega premika iz blokov. Williams je stekla po 145 tisočinkah, Campbell pa po 167. Na cilju sta bili (skoraj) istočasno, v resnici pa je bila Jamajčanka na progi za 20 tisočink (ali dve stotinki sekunde) krajši čas.
Beleženje časov odziva na start je razkrilo nekaj zanimivosti. Lauryn Williams je v teku celotnega tekmovanja že v predteku zabeležila absolutno najkrajši čas 125 tisočink. Tret-jeuvrščena Jeter pa absolutno najslabšega z 286 tisočikami v četrtini finala in zelo počasne tudi v drugih krogih.
Zbodla je v oči odsotnost (sicer že znana) Sanye Richards v teku na 400 metrov. Na izbirnih tekmah ZDA je bila samo peta. Kako je mogoče, da so jo premagale tekačice, ki včeraj niso zmogle časa pod 50 sekundami tudi, ko je šlo za nohte? Verjamem, da bo Sanya Richards normalno in zmagovito na startu ko bo šlo za zlato ligo z milijonskim (dolarskim) nagradnim skladom. Morda pa je njena odsotnost vezana na kaj drugega. K taki misli me sili diskvalifikacija Portugalca Obikweluja na 100 metrov. Kako je mogoče zgrešiti start v teku, kjer bi se v nadaljno kolo uvrstil z eno nogo tudi če bi počakal, da drugi prej pretečejo pet metrov? Pred nekaj desetletji se je na tak način vrhunski za-hodnonemški deseteroborec baje izognil nevarnemu protidopinškemu izpitu.
Bruno Križman
Izidi finalov
Včeraj
10.000 m moški: 1. Kenenisa Bekele (Eti) 27:05,90; 2. Sileshi Sihine (Eti) 27:09,03; 3. Martin Irungu Ma-thathi (Ken) 27:12,17; 4. Zersenay Ta-dese (Eri) 27:21,37; 5. Josephat M. Ndambiri (Ken) 27:31,41; 6. Gebre E. Gebremariam (Eti) 27:44,58; 7. Abdi-hakem Abdirahman (ZDA) 27:56,62; 8. Josphat Kiprono Menjo (Ken) 28:25,67
Troskok: 1. Nelson Evora (Por) 17,74; 2. Jadel Gregorio (Bra) 17,59; 3. Walter Davis (ZDA) 17,33; 4. Osniel Tosca (Kub) 17,32; 5. Aarik Wilson (ZDA) 17,31; 6. Philipps Idowu (VBr) 17,09; 7. David Giralt (Kub) 16,91; 8. Alexander Martinez (Švi) 16,85. Kladivo: 1. Ivan Tihon (Blr) 83,63; 2. Primož Kozmus (Slo) 82,29; 3. Libor Charfreitag (Slk) 81,60; 4. Vadim Dev-jatovski (Blr) 81,57; 5. Krisztian Pars (Mad) 80,93; 6. Koji Murofuši (Jap) 80,46; 7. Szymon Ziolkowski (Pol) 80,09; 8. Markus Esser (Nem) 79,66
100 m ženske (-0,2 m/s): 1. Veronica Campbell (Jam) 11,01; 2. Lauryn Williams (ZDA) 11,01; 3. Carmelita Jeter (ZDA) 11,02; 4. Torri Edwards (ZDA) 11,05; 5. Kim Gevaert (Bel) 11,05; 6. Christine Arron (Fra) 11,08;
7.	Kerron Stewart (Jam) 11,12; 8. Olu-damola Osayomi (Nig) 11,26
3.000 m zapreke ženske: 1. Je-katerina Volkova (Rus) 9:06,57; 2. Tatjana Petrova (Rus) 9:09,19; 3. Eunice Jepkorir (Ken) 9:20,09; 4. Ruth Bisibori Nyangau (Ken) 9:25,25; 5. Sophie Duarte (Fra) 9:27,51; 6. Cristina Ca-sandra (Rom) 9:29,63; 7. Gulnara Sa-mitova Galkina (Rus) 9:30,24; 8. Rosa Morato (Špa) 9:36,84
V nedeljo
100 m moški (veter: -0,5 m/s):
1. Tyson Gay (ZDa) 9,85; 2. Derrick Atkins (Bah) 9,91; 3. Asafa Powell (Jam) 9,96; 4. Olusoji Fasuba (Nig) 10,07; 5. Churandy Martina (NAn) 10,08; 6. Marlon Devonish (VBr) 10,14; 7. Matic Osovnikar (Slo) 10,23;
8.	Marc Burns (Tri) 10,29.
Hoja na 20 km: 1. Jefferson Perez (Ekv) 1:22,20; 2. Francisco Javier Fernan (Špa) 1:22,40; 3. Hatem Ghou-la (Tun) 1:22,40; 5. Giorgio Rubino (Ita) 1:23,39
Sedmeroboj: 1. Carolina Klueft (Šve) 7032, evropski rekord; 2. Ljudmila Blonska (Ukr) 6832; 3. Kelly So-therton (VBr) 6510
Krogla ženske: 1. Valerie Vili (NZl) 20,54; 2. Nadežda Ostapčuk (Blr) 20,48; 3. Nadine Kleinert (Nem) 19,77; 8. Chiara Rosa (Ita) 18,39
NAŠ POGOVOR - Predsednik AK Fit Leopold Rovan
»V Brežicah bomo Primoža sprejeli kot svetovnega prvaka«
»To je najlepša nagrada za 30-letnico našega kluba« - Na SP se je pripravljal na Bjelolasici na Hrvaškem
»Presrečni smo! To je najlepša nagrada za 30-letnico atletskega kluba Fit iz Brežič. Bravo Primož.«
Tako je včeraj, približno poldrugo uro po osvojitvi 2. mesta slovenskega metalca kladiva Primoža Kozmusa na SP v Osaki po telefonu komentiral predsednik brežiškega kluba Leopold Ro van.
»Škoda, daje Belorusu uspelo šele v zad njem me tu pre hi teti Pri mo ža. A to ni pomembno, saj mi smatramo to uvrstitev kot 1. mesto. Sprejeli ga bomo kot svetovnega prvaka,« se je veselil Rovan, profesor športne vzgoje, trener in nekdanji vsestranski športnik (ro ko me taš in ska kalec v viši no), si cer eden od glavnih ustanoviteljev kluba Fit in oče najboljšega slovenskega skakalca s palico Jureta Rovana, kije pred kratkim nas topil tudi na eks hi bi cij ski tek mi v Trstu.
Kje in s kom ste spremljali Pri-možev nastop?
»Pred domačim televizorjem skupaj s številnimi otroci (smeh). Bilo je
zabavno in napeto. Na koncu smo se vsi skupaj veselili.«
Najbrž že pripravljate slavnostni sprejem?
»Ze v sredo zvečer se bomo množično podali na Brnik, kamor bo približno ob 20.10 pristalo letalo. Primožu bomo nato pripravili slavnost v četrtek pred občinsko palačo v Brežicah.«
Primoža poznate zelo dobro. Bi nam lahko povedali kaj več o njegovem značaju?
»Primož je zelo umirjen in delaven fant. Ni poročen, saj mu je trenutno v prvem planu zgolj atletika, s katero se je začel ukvarjati v 8. razredu osnovne šole. Takoj in brez obotavljanj se je odločil za met kladiva. Na začetku sem ga najprej treniral jaz, hitro zatem pa Vladimir Kevo, ki je še sedaj Primožev trener. Ni trmast, posluša nasvete in trenira zelo marljivo. Pravi zgled za vse mlade tekmovalce in športnike.«
Kaj pa Primož najraje dela v
prostem času?
»Kot pravi športnik namenja največ časa treningu, počitku in regeneraciji. Po lanskem evropskem prvenstvu na Švedskem si je privoščil jadranje po dalmatinskih otokih. Zdajle pa še ne vem, ali bo kam odpotoval ali bo ostal doma.«
Ali se je na SP pripravljal na domači stezi v Brežicah?
»Tako je, četudi je glavni del priprav opravil v hrvaškem športnem centru na Bjelolasici.«
Za to atletsko disciplino je Primož še zelo mlad...
»Strinjam se. To pomeni, da lahko še veliko napreduje. Primož je star 28 let in v metu kladiva atlet dozori tam okrog 30. do 32. leta, na vrhunski ravni pa lahko tekmuje še dlje. Prihodnje leto ga čaka zelo pomembna življenska preizkušnja, olimpijske igre v Pekingu. Priprave nanje so se že začele. Primožu resnično želim, da ga ne bi pestile poškodbe in da bi vse teklo po načrtih.«
Jan Grgič
10	Četrtek, 488. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
ATLETIKA - V finalu teka na 100 m
Osovnikar prvi belec in drugi Evropejec
Langerholčeva danes v finalu na 800 m - Chiara Rosa 8. v krogli
OSAKA - Poleg Primoža Kozmu-sa ima Slovenija v Osaki še enega junaka, to je nedvomno Škofjeločan Matic Osovnikar, ki je v teku na 100 m izpolnil dva cilja, enega pa presegel. Že v kvalifikacijah je izboljšal lasten državni naslov 10,13, se s 3. mestom v polfinalu (10,17) uvrstil v finale, kar je več kot je pričakoval, že s tem pa postal trenutno prvi belec na svetu. Le malo je manjkalo, da bi bil na SP tudi najhitrejši Evropejec, saj je s končnim 7. mestom (10,23) le za 9 stotinik sekunde zaostal za (seveda temnpoltim) Britancem Marlonom Devonishejem. Zlato je osvojil Američan Tyson Gay (9,85), srebro Bahamčan Derrick Atkins (9,91), šele bron pa favorizirani Jamajčan Asafa Powell (9,96).
»Nisem pričakoval takega razpleta. Vprašanje, če bo še kdaj tako. Kljub temu pa mislim nadaljevati s trdim delom, saj imam že sedaj dober občutek, ko vidim, da se rezultati izboljšujejo. Do magične meje desetih sekund je še daleč, toda tudi na ta cilj še nisem pozabil. Na tem SP bom nastopil še na 200 m, vendar pa me sedaj čaka regeneracija in masaže, šele potem bom lahko kaj več rekel tudi o tej razdalji,« je pojasnil slovenski rekorder Osovnikar. Zelo dobro slovensko nedeljo je zaokrožila tudi Brigita Langer-holc, ki je bila v tretji polfinalni skupini na 800 m z osebnim rekordom (1:58,41) četrta. Elisi Cusma je za finale zmanjkalo 7 stotink sekunde. Finalni tek bo danes.
Italijanski atleti se niso odrezali najbolje. Izjemo predstavlja metalka krogle Chiara Rosa, ki se je prebila v finale, v njem pa pristala na 8. mestu, z metom 18,39 pa ni mogla biti zadovoljna.
Tudi včeraj je Italija doživela precejšnja razočaranja. Skakalca v višino Andrea Bettinelli in Nicola Ciotti, kot tudi
Matic Osovnikar v Osaki prvi belec in drugi Evropejec
ansa
Kranjčan Rožle Prezelj, se nista uvrstila v finale, čeprav se je pokazalo, da je kvalifikacijsko mejo 2,29 m preskočilo kar 15 atletov. Na 1.500 m je Christianu Obrist zmanjkalo moči v šprintu in je zelo zaostal, pot Daniele Reina nv teku na 400 m pa se je končala v polfinalu, čeprav je z izidom 51,99 dosegla svoj letošnji najbolj ši izid.
Ostali včerajšnji finali: tretje zlato na 10.000 metrov j e osvoj il Kenij ec Ke-
Spored SP
Danes
Finalne odločitve (6): 12.30 palica ženske, 12.30 disk, moški, 13.50 daljina ženske, 13.55 3000 m zapreke moški, 14.20 800 m ženske, 15.20 400 m ovire moški - predtekmovan-ja: 3.00 kladivo ženske, kvalifikacije 3.10; 400 m moški, prvi krog; 4.10 200 m moški, prvi krog; 4.25 kladivo ženske, kvalifikacije 12.35; 100 m ovire ženske, polfinale 13.10; 200 m moški, četrtfinale 14.40; 400 m ovire ženske, polfinale
Jutri
Finalne odločitve (5): 12.45 disk ženske, 13.00 višina moški, 14.05 100 m ovire ženske, 14.50400 m ženske, 15.05 1.500 m moški - predtek-movanja: 3.00 1.500 m ženske, prvi krog; 3.00 kopje ženske, kvalifikacije; 3.20 daljina moški, kvalifikacije 3.40; 200 m ženske, prvi krog; 4.25 kopje ženske, kvalifikacije; 4.40 110 m ovire moški, prvi krog; 12.30 troskok ženske, kvalifikacije; 12.40 200 m ženske, četrtfinale;13.05 5.000 m ženske, prvi krog; 14.25 400 m moški, polfinale; 15.20 200 m moški, polfinale.
Nesta spet zavrnil »azzurre«
RIM - Po porazu na prijateljski tekmi v Budimpešti in poškodbi Marca Ma-terazzija, je nogometna zveza vprašala Alessandra Nesto, ali bi bil pripravljen spet igrati za reprezentanco, vendar je Milanov branilec zavrnil prošnjo, je povedal predsednik FIGC Abete.
Puerta: stanje je resno
MADRID - Antonio Puerta, obrambni igralec španskega prvoligaškega moštva Seville, je še vedno na intenzivni negi, njegovo zdravstveno stanje pa je zelo resno, so v izjavi za javnost zapisali zdravniki lokalne bolnice v Madridu. Dvaindvajsetletni nesrečni nogometaš je na sobotni uvodni tekmi španskega prvenstva z Ge-tafejem, ki ga je andaluzijsko moštvo dobilo s 4:1, dvakrat izgubil zavest po srčnem napadu.
Alonso le še pet točk od Hamiltona
ISTANBUL - Izidi dirke formule 1 za VN Turčije: 1. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 1:26:42,161; 2. Kimi Raikkoenen (Fin/Ferrari) + 2,275; 3. Fernando Alonso (Špa/McLaren-Mercedes) 26,181; 4. Nick Heidfeld (Nem/BMW-Sauber) 39,674; 5. Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) 45,085; 6. Heikki Kovalainen (Fin/Renault) 46,169; 7. Nico Rosberg (Nem/Wil-liams) 55,778; 8. Robert Kubica (Pol/BMW-Sauber) 56,707. SP skupno (12): - dirkači: 1. Lewis Hamilton 84 ;2. Fernando Alonso 79; 3. Felipe Massa 69; 4. Kimi Raikkoenen 68; konstruktorji: 1. McLaren-Mercedes 148; 2. Ferrari 137; 3. BMW-Sauber 77.
FORMULA 1
Boj na dirkališčih in na sodišču
Primož Sturman
Navijači in tisti, ki redno sledijo dirkam Formule 1, se prav gotovo spominjajo, da je bilo pred kakim letom veliko govora o tem, kako narediti avtomobilske dirke zanimivejše za televizijske gledalce. Glavni očitek je bil seveda ta, da se na vročem asfaltu skorajda nič ne dogaja, televizijski gledalci zato vse večkrat preklapljajo svoje televizijske sprejemnike.
To bi lahko rekli tudi za nedeljsko dirko, ki se je zgodila na sorazmerno novem dirkališču nedaleč od Istanbula v Turčiji. Prehitevanja je bilo videti zelo malo, v tem pogledu se je morda še najbolje izkazal Toyotin pilot Italijan Jarno Trulli, ki je takoj po štartu zaradi manjšega spodrsljaja izgubil svoje mesto v skupini in je bil zato prisiljen pritisniti na plin.
Dirke v letošnji sezoni so monopol »velikih štirih«, in sicer Ferrari-jevih ter McLarnovih voznikov Masse, Raikonnena, Alonsa in Hamiltona, kar se seveda zrcali tudi v skupnem seštevku za naslov svetovnega prvaka. Lani sta se za to lovoriko potegovala Nemec Michael Schumacher in španec Fernando Alonso, letos pa je ta po dvanajstih dirkah na dosegu štirih pilotov. Vsak od njiju je pod streho spravil natanko tri zmage. Moštvo McLarna in njegova pilota kljub temu prednjačijo na skupnem seštevku, saj se je angleški bo-lid doslej bolje izkazal od italijanskega, še posebej kar se tiče vzdržljivosti.
Lanskega favorita in dvakratnega svetovnega prvaka Alonsa pa je v
McLarnu letos precej zasenčil njegov novi moštveni kolega, in sicer mladi temnopolti britanski voznik Hamilton. Ta na skupnem seštevku namreč še vedno vodi pred Alonsom. Svoj o prednost bi v nedeljo bržkone še povečal, če se mu v 44. krogu ne bi preluknjala guma. Pri Ferrariju, kjer so do lani favorizirali Michaela Schuma-cherja, pa se letos spopadajo z novo stvarnostjo, saj po dvanajstih dirkah njuna pilota Masso in Raikonnena na skupnem seštevku loči le točka.
Letošnje prvenstvo Formule 1 pa se seveda ne odvija samo na dirkališčih, temveč tudi na sodiščih. Vsi namreč nestrpno pričakujejo, kaj bo odločilo prizivno sodišče mednarodne avtomobilistične zveze FIA v Parizu glede nedavne vohunske afere, ki je pred dob rim me se cem raz -burkala vode v Circusu. V prvem krogu je zmago slavilo moštvo McLaren Mercedes. Ni pa to edini odprti račun, saj je bri tan sko moš tvo pri mednarodni avtomobilistični zvezi sprožilo priziv v zvezi s penalizacijo točk. Te so namreč na Madžarskem dodelili samo pilotoma, ne pa tudi ekipi.
Ferrari seveda upa, da bo sodišče razsodilo v njegovo korist, saj bi se v nasprotnem primeru razlika v točkah med ekipama zelo poglobila. Vsekakor je psihološki favorit pred naslednjo dirko, ki bo na sporedu v Monzi, zagotovo moštvo iz Maranel-la. Videli bomo, če bodo pri Ferrariju tokrat svojo teoretično prednost tudi udejanjili.
nenisa Bekele iz Etiopije (27:05,90), Ja-majčanka Veronica Campbell je bila zlata na 100 m (11,01), v troskoku je nekoliko presenetljivo zmagal Portugalec Nelson Evora (17,74 m), na 3000 m zapreke pa je bila prva Rusinja Jekaterina Volkova (9:06,57). Bekele, olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder, je v svojem osmem nastopu na 10 km ostal ne-premagan, na SP pa je bil najboljši že leta 2003 in 2005. Tokrat je z izjemnim fi-nišem v zadnjih 150 m strl odpor roj a-ka Sileshija Sihina, ki je podobno 'tola-žilno' srebro pritekel že na OI v Atenah in na prejšnjem SP (27:09,03). Bekele je še 600 m pred ciljem zaostajal nekaj metrov za Sihinejem in Mathathijem.
Campbellova je bila na 100 m v vsej sezoni najboljša in je v Osaki postala tudi uradna kraljica šprinta. Za to je morala ugnati Američanko in branilko naslova Lauryn Williams, kar je po dolgem čakanju na izide odločil fotofiniš.
Za prvo mesto v troskoku je moral Evora doseči portugalski rekord in je dodobra izkoristil odsotnost poškodovanega Šveda Christian Olssona, olimpijskega zmagovalca. Volkova je na 3000 m zapreke slavila z dvignjenimi rokami že pred prihodom v ciljno ravnino, čeprav je bila njena rojakinja Tatjana Petrova le dobrih deset metrov za njo.
Baldini vztraja
Bonton in lepo vedenje očitno nista vrlini »misterja« (sicer ni vreden tega naziva) Catanie Silvia Baldinija, ki je v nedeljo - po krajšem besednem dvoboju - brcnil v zadnjico kolego na klopi Parme Mimma Di Carla. Za nameček je včeraj iz Gradišča, kjer se mudi z ekipo v pričakovanju jutrišnje tekme za državni pokal v Trstu proti Trie-stini, dejal, da se Di Carlu ne misli opravičiti. »Nisem hinavec in sem bil
provociran. Moj poseg vsekakor ni bil nasilen (!)«, je dejal Baldini. Sicer ni prvič, da so mu popustili živci. Pred leti se je sprl s tedanjim trenerjem Udi-neseja Lucianom Spallettijem. Precej prahu so dvignile tudi njegove izjave o aferi Zoro, ko je temnopolti igralec Messine sodniku zagrozil, da bo zapustil igrišče, če ga navijači ne bodo nehali zmerjati in psovati. »V Afriki so rasistično usmerjeni proti belcem, veliko več kot mi v Italiji proti črncem,« je takrat črhnil Baldini. Brez besed!
A LIGA DAN POTEM
Za začetek kar brca v r...
Dimitrij KriZman
Je lansko prehodno leto, ki je resnici na ljubo bilo samo kaplja čez rob vseh dolgoletnih grehov italijanskega nogometa, vsaj delno obrnilo stvari na bolje? Sodeč po prvem kolu bi prej trdili nasprotno.
Dogodkov, nad katerimi se velja zamisliti, je kar precej. Niso skupne nogometu kot takemu, pač pa, to velja poudariti, predvsem, če ne samo zgolj italijanskemu nogometu.
Začnimo pri enem izmed od-mevnejših srečanj prvoligaške uverture. V Genovi so domači navijači pozdravili svojo ekipo v A ligi po desetletju mučenja med drugoligaši. Svojih ljubljencev pa niso mogli v živo gledati navijači Milana, katerim so iz preventivnih razlogov prepovedali
rizično gostovanje. Skok nazaj v nogometno zgodovino: v predzadnji sezoni igranja Genoe v A ligi so Milanovi navijači zaklali (prav tako, z nožem) pristaša plavo-rdečih. Izgnanstvo Genoe v drugi ligi in torej pomanjkanje tekem proti Milanu po tistem dogodku so pripomogli, da se napetost po predvidevanju pristojnih za mir in red ni po le gla. Bo mo vi de li, kdaj se bo...
Samo navidezno bagatelne narave je mini-spor med Empolijem in lastnim igralcem Pratalijem. Ta zo-gob rčar ski ano nim než je pred krat -kim ob no vil po god bo s klu bom, a ta -koj nato zahteval povišico. Razlog: dobil je bogatejšo ponudbo Lazia, s katero je hotel izsiliti popravek k sveži
zaobljubi. Empoli ga je kaznoval z ne-igranjem tokratne tekme. Taka izsiljevanja igralcev seveda niso novost, je pa novost ukrep kluba. Ukrep proti trendu, ki ga ustvarjajo menadžerji. Morda bodo naši vnuki imeli album Panini, na katerih ne bodo nogometaši, pač pa ravno razni mešetarji.
In kaj reci o tem, da en trener (Baldini) brcne v zadnjico trenerja nasprotnikovega moštva? Brez besed. Resda je Baldini z živci bolj na slabem, saj se je svoj cas red no kre gal s te da -njim delodajalcem Zamparinijem; toda kako bo možakar zdržal, ko bodo točke postale bistveno težje, kot te v prvem kolu? In kdaj bomo lahko poročali predvsem o dogajanju na igrišču? (dimkrizman@yahoo.it)
10
ŠPORT
Četrtek, 21. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
MOTOCIKLIZEM - Na predzadnji preizkušnji Trofeje Kawasaki
V Mugellu konec Emilijevih sanj
Potem ko je že vodil, je Prosečan padel pri hitrosti 176 km/h
Dirkališče Mugello v letošnji sezoni ni bilo pisano na kožo Mitji Emiliju. Proseški motociklist je namreč na toskanskem asfaltu padel bodisi v nedeljo kot na 13. maja
»BEACH SOCCER«
Leghissa gre v Brazilijo
Italiji in našemu nogometašu na mivki Micheleju Le-ghissi iz Medje vasi se je naposled le uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo, ki bo letos že drugo leto zapored potekalo pod pokroviteljstvom svetovne nogometne zveze (Fifa) v brazilskem Riu de Janeiru od 1. do 11. novembra. »Azzurri« so v finalu turnirja »Last chance« (zadnja priložnost) v Mar-seju z izidom 8:5 premagali Švico. Spisek evropskih repre-zen tanc, ki bo odpto val na »Fi -fa World Cup« v Brazilijo, je torej popoln. Z Italijo in zmagovalcem evrolige Portugalske bodo v začetku novembra od potovale v Juž no Ame riko še Francija, Španija in Rusija.
TURNIR V MILJAH - Polfi-nalni izid: Primorec - San Lui-gi 6:7 po 11-m (2:2).
Na predzadnji nedeljski preizkušnji Trofeje Kawasaki v Mugellu je imel proseški motociklist Mitja Emili zvrhano mero smole. Dirko je začel z drugega mesta, neposredni tekmec za naslov Zerbo je bil tretji. Mitja, ki je za končni naslov potreboval le zmago, je začel zelo napadalno in kmalu po startu prevzel vodstvo. Obeti so bili dobri vse do ovinka »Arrabbiata«, ko je Emili izgubil nad zor na mo tor nim ko le som in pri hitrosti 176 km/h končal svoj nastop ob robu dir kališ ča. »Mo tor je poškodovan, na srečo pa nisem utrpel poškodb, čeprav sem bil po padcu psihološko zelo potrt,« je povedal 32-letni Emili, ki se je tako moral dokončno odreči boju za naslov v prestižni Trofeji Kawasaki. »Tudi tokrat, že tretjič, sem imel težave s prednjim ko le som. Tre ba bo temeljito pregledati motor in čimprej rešiti problem.«
Pred zadnjo preizkušnjo na rimskem dirkališču Vallelunga, ki bo 30. septembra (istočasno z dirko svetovnega prvenstva superbike), je naslov prvaka že osvojil Zerbo. Mitja Emili bo skušal potrditi lansko 2. mesto, kar pa prav gotovo ni bilo v letošnjih načrtih Prosečana (ciljal je namreč na 1. mesto). Ta bo tudi zadnja letošnja Emilije-va dirka, saj se je pred tem - glede na to, da nima več možnosti za uspeh - že odpovedal nastopu na evropskem prvenstvu Superstock 600. (jng)
ODBOJKA - Naša reprezentanta
Vitezova 3. na Kitajskem Černic ima prosto pot v Moskvo
NINGBO - Kljub gladkemu porazu v zadnji tekmi proti Poljski s 3:0 (25:21,25:18, 25:19) je italijanska ženska odbojkarska reprezentanca na grand prixu na Kitajskem osvojila končno 3. mesto za Nizozemsko in Kitajsko, Kubanka z italijanskim potnim listom Aguero pa je bila imenovana za najboljšo tolka-čico prvenstva, dosegla je tudi največ točk.
Obračun Italijank na finalnem šesteroboju v Ningboju je vsekakor pozitiven, če vemo, da so premagale bodisi svetovne prvakinje Rusinje, med kvalifikacijami pa tudi olimpijske prvakinje Kitajske. V zadnji tekmi proti Poljski je naša Sandra Vitez (na sliki) igrala skoraj ves tretji set, kot vse ostale njene soigralke, pa se tudi ona ni posebno izkazala. Dosegla je dve točki z blokom, a imela le dva pozitivna sprejema na 11, zgrešila je tudi enega od treh servisov. Danes se bo vrnila domov, po nekajdnevnem počitku pa jo že čaka zbor reprezentance in odhod na kvalifikacije za grand prix 2008 v Turčijo.
Medtem pa vse kaže, da bo naš drugi državni reprezentant, to je Matej Černic, končno lahko dobil zeleno luč za prestop v vrste ruskega prvaka Dinama iz Moskve. Že pred nekaj dnevi je ruski klub, ki ga trenira Italijan Bagnoli, zapustil Bolgar Kazijski (gre v Trento), včeraj pa je Montichiari dal odpustnico Madžaru Meszarosu za selitev v dosedanji Matejev klub Fakel Novi Uren-goj. Krog naj bi bil sedaj sklenjen in Matej bo lahko prestopil v najuglednejši ruski klub, ki bo sodeloval tudi v ligi prvakov, eno od kvalifikacijskih tekem pa igral tudi na Bledu proti slovenskemu prvaku, za katerega bo letos igral tudi Goričan Aljoša Orel!
□ Obvestila
KOSARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bosta sestanek in prvi trening letnikov 1993, 94, 95 in 96 v torek, 4. septembra, ob 16.30 na Stadionu 1. maja. Košarkarji letnikov 1991 in 92 pa se bodo zbrali v torek, 4. septembra, ob 17.30 na Stadionu 1. maja.
AŠD POLET- Kotalkarska sekcija prireja začetniški tečaj od 3. do 14. septembra. Prijave in informacije na kotalka-liscu od 18. do 20.ure ali na tel. 339 122 41 61 (g. Mara).
AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Vse podrobnejše informacije bomo nudili na začetnem srečanju.
ŠD BREG obvešča, da bo prvi trening cicibanov (za letnike 1998 in mlajše) pod taktirko trenerja Giorgia Stojkovica 3. septembra ob 16.30 v občinskem športnem centru Silvano Klabian v Dolini. Za informacije pokličite na 040227044 po 18. uri.
ŠD KONTOVEL obvešča, da bo v četertek 30. avgusta ob 19. uri informativni sestanek za ritmično gimnastiko za starše deklic od letnika 1999 do letnika 2001. Za dodate informacije: 3498020952 (Deborah), 3385000643 (Martina).
KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 3356140379.
N K KRAS obvešča, da bo prvi trening ekip cicibanov in mlajših cicibanov (letniki od 1997 do 2002) v ponedeljek, 3. septembra na nogometnem igrišču v Repnu. Za informacije 328-9518440 (Maurizio).
ŠD DOM organizira v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič poletni kamp minikošarke pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Kamp se bo odvijal od 3. do 7. septembra (od 10.00 do 12.30) na odprtem igrišču Dijaškega doma (Svetogor-ska ul. 87), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Dodatne informacije: urad ŠZ Dom v jutranjih urah (ul. Brass 20) ali na tel. 3292718115. Možna je tudi prehodna, ustna prijava, dokončni vpis pa kar 3. septembra v Dijaškem domu pred pričetkom vadbe.
ŠD SOKOLorganizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI 4. POLETNI KAMP za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini basketu, mini vol-leyu. Kamp bo od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadni-ci.Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
ŠD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
BALINANJE - Poletov memorial C. Bellicha na Opčinah
Zanesljiva zmaga Portualeja
V finalu je premagal Sokol - Tretji Kraški dom, četrta Gaja - Priznanje zvestim balinarjem
Mednarodni turnir za Memorial Carisia Bellicha, ki ga je v nedeljo na Opčinah priredilo AŠD Polet, je povsem uspel. Vreme je bilo kot naročeno, boji na štirih baliniščih v Bazovici, Repnu, na Pad ričah in seve da na Opči nah ze lo kakovostni in napeti. Turnirja se je udeležilo 16 trojk iz tržaške pokrajine: Gaja, Portuale, Kraški dom, Sokol, Polet A, Marezige, Primorje, Trta Sv. Anton, Upokojenci Sežana, Nabrežina, Sv. Lucija, Polet B, Zarja, Mak, Kras in Polet C. Od povabljenih se edino Zarja iz Ljubljane ni predstavila na igrišče.
Turnir je zasluženo in zanesljivo osvojil Portuale, ki je v postavi Balos, Kovač in Fratte odpravila vso konkurenco in si v velikem finalu privoščil Sokola (v postavi Bagozzi, Milani in Lu-cignano), ki gaje premagal s čistim 13:2. V tem srečanju je Luca Balos z nekaterimi potezami navdušil številno občinstvo. Na tretje mesto se je uvrstil Kraški dom, četrta pa je bila Gaja.
Na jutranjem zboru balinarjev je spre go vo ril odbor nik bali nar ske sek -
Udeleženci turnirja in sorodniki pokojnega Carisia Bellicha
cije Drago Štoka, ki se je občuteno spomnil Carisia Bellicha, ki je bil odličen balinar in velik prijatelj vseh. Zahvalil se je vsem ekipam, da so se odzvali na ta turnir, in gostom, med katerimi naj ome ni mo predsed ni ka balinarske komisije pri ZSŠDI Eligia Kanteja in podpredsednika ZKB Adriana Kovačiča, saj je prav openska
ban ka ved no nudi la finanč no pomoč Poletovi balinarski sekciji. Nedeljski tur nir je bi la tudi pri lož nost, da so izročili priznanja Faustu Taučerju, Di-nu Obadu, Gigiju Rotterju in Natale-ju Visintinu, ki so ostali zvesti Poletovi balinarski sekciji vsa ta leta. Nagrajevanja se je udeležila tudi vdova pokojnega Carisia Onelia s hčerkama Gi-
u li a no in Nadio. Ob kon cu je spre go -vo ril predsed nik AŠD Polet Ma rino Koko rovec, ki se je zahva lil vsem za udeležbo in je spomnil prisotne, da bo prihodnje leto društvo slavilo 40-let-nico, openska banka pa 100-letnico. Ob tisti priložnosti nameravajo priredi ti niz ma ni fes tacij in seve da tudi večji balinarski turnir. (lako)
REZULTATI
Polfinale: Portuale - Gaja 13:3; Sokol - Kraši dom 9:7. Finale: Portuale -Sokol 13:2
PORTUALE: Balos, Kovač, Fratte; SOKOL: Bagozzi, Milani, Lucigna-no.
Vrstni red - Classifica: 1. Portuale, 2. Sokol; 3. Kraški dom, 4. Gaja
10	Četrtek, 490. avgusta 
2007
BOJAN BREZIGAR
Skrivnostni
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
Baltik ^
Estonija (2)
Iskanje ruske duše v Talinu je torej zelo zahtevna zadeva. Najdeš jo, vendar z veliko truda in veliko pazljivosti. Najvidnejša je na vrhu griča, ki kraljuje nad mestom, kjer mogočno stoji pravoslavna cerkev Aleksandr Nevskij. Izbira tega imena ni naključna, saj je bil princ Nevskij eden izmed junakov boja Rusov proti Švedom in kasneje proti tevtonskim vitezom. V zgodovino je prešla njegova zmagovita bitka proti tevtonskim vitezom, ki jih je Nevskij premagal na zaledenelem jezeru Peipus, na sedanji meji med Estonijo in Rusijo, 5. aprila 1942. Njegovo ime nosi veliko ruskih oziroma pravoslavnih znamenitosti, od glavne ulice v Sankt Peterburgu (Nevskij prospekt) do cerkva v Sofiji in v Talinu; slednja je bila zgrajena ob koncu 19. stoletja in je največja pravoslavna cerkev v Estoniji, grajena v tipičnem pravoslavnem slogu, pa čeprav brez izrazitih znamenitosti. Vsekakor je vredna ogleda, čeprav pragmatična vodička, ki nas spremlja, počaka na trgu pred vrati. Prav ta cerkev je namreč element, ki vidno izraža rusko in pravoslavno prisotnost v uradno ugrofinski in protestantski prestolnici Estonije. In če imaš nekoliko sreče, lahko prisostvuješ poročnemu obredu v stari pravoslavni tradiciji, s katero se bije velika bela ameriška limuzina, ki bo izpred cerkve odpeljala novoporočenca. Staro in novo se v Talinu vseskozi prepletata, vseskozi pa človeka tesni občutek, da je rusko pojmovano kot staro, estonsko pa kot novo.
Jezika pa zlepa ne zaslediš na ulici. Poleg nekaj že omenjenih tabel, ki opozarjajo na prisotnost znanih ruskih osebnosti v nekaterih poslopjih, sta v mestnem središču le dve veliki palači, ki opozarjata na rusko prisotnost, ruski kulturni center in rusko gledališče. Tu je potem še rusko veleposlaništvo s konzularnim uradom, pred katerim so bile v devetdesetih letih dolge vrste ruskih državljanov, danes pa tam ni več žive duše: prevladala je popolna normalizacija. Majhne tablice, s katerimi so označena zgodovinska poslopja, so resda dvojezične, vendar je ob estonščini tu še angleščina. Skratka, ruščina je izrinjena iz vsakdana.
Kot rečeno, z ruskimi napisi sta opremljeni samo dve palači. Ena je velik kulturni center, rumena palača v spodnjem delu mesta, ki pa v glavnem sameva; le na vogalu, kjer je restavracija Puškin, je nekaj ljudi ob mizah pod velikimi senčniki. Na enem glavnih zunanjih trgov, nedaleč od uradov županstva (stara mestna hiša v zgodovinskem središču je namenjena predvsem reprezentančnim dogajanjem), pa je rusko gledališče. Vene teater, kot piše na pročelju. Beseda vene v estonščini pomeni rusko.
Liidia Kaljundi ne prikriva ponosa, ko vodi goste po gledališču. »To je danes najlepše gledališče v Estoniji«, pravi. In verjetno se ne moti. Poslopje, ki je navzven videti precej nemarno, je v notranjosti naravnost čudovito: rdeč žamet in pozlačeni ornamenti spominjajo na najlepša in najbolj razkošna stara evropska gledališča. Je sicer manjše od ostalih, kakih 700 - 800 sedežev premore. Dvorana se harmonično v polkrogu dviga vse do balkona, velik oder pa je opremljen z vso sodobno teh-
nologijo. Prej je bil majhen, kakršni so bili odri nekoč. Sedaj so na nekdanjem dvorišču prizi-dali velik prostor in tako povečali oder. Obnovljeno gledališče so odprli 26. maja letos s festivalom slovanske kulture.
Liidia je odgovorna za marketing v gledališču, ki ima lastno igralsko zasedbo: 39 igralcev, ki nastopajo v Talinu in tudi drugod po Estoniji, kjer gledališče redno gostuje. Ne prikriva, da dvorana ni vedno polna in obotavljajoče besede kažejo na počutje, ki je značilno za manjšinska gledališča. Med občinstvom pa so, tako pravi, tudi ljudje, ki ne obvladajo ruščine, saj igre prevajajo v estonščino; pa ne s podnapisi, kot se to dogaja pri nas, ampak s simultanim prevajanjem, ki ga gledalci poslušajo s slušalkami. Prevajalec je seveda samo eden, in vse izzveni za nas dokaj nenavadno, ne pa za Estonce, saj Rusi tako prevajajo tudi filme: en sam prevajalec, ki prevaja v ruščino vse, kar govorijo vsi igralci. Če človek odpre televizor v tistih krajih, najprej ne razume, kaj se dogaja, ko pa razume, se zgrozi.
In zakaj prevajanje? Tu je potrebno dodatno pojasnilo: vse mora biti prevedeno v estonščino; vse pomeni vse, in tako so plakati, ki vabijo na predstavo ruskega gledališča v ruskem jeziku dvojezični. Tudi naslovi del ruskih avtorjev so prevedeni v estonščino. Eden od ukrepov, ki so prava frustracija za pripadnike ruske skupnosti. Tako, kot je frustracija izpit iz znanja estonske zgodovine in ustave za tiste, ki želijo pridobiti državljanstvo.
Ministrica Urve Palo se zaradi tega ne frustrira. »V času osamosvojitve sem bila še študentka«, blaženo odgovori na pripombo, da bi bilo treba morda upoštevati zgodovinsko stvarnost. V politiki do manjšin je Estonija v razliko od Latvije izbrala izvirno pot. Latvija se je odločila za klasični pristop države, ki ne ljubi manjšin; vse enostavno zanika, Rusom in Poljakom priznava nekaj malenkosti, vendar formalno teži k standardizaciji. Estonija pa je šla v širitev števila manjšin, naštela jih je kakih petnajst, pa čeprav k nekaterim priznava število ljudi, ki jih človek prešteje na prste. In potem pride do zaključka, da tako majhna država, ki ima vsega poldrugi milijon prebivalcev, vseh teh manjšin pač ne more zaščititi. Morda še s pripombo, da je bil v maju velik manjšinski kongres, na katerega pa ruske manjšine niso povabili.
In vendar ni mogoče kategorično trditi, da se Rusom v Estoniji godi slabo. Ko sem pred leti obiskal Narvo, mesto na meji z Rusijo, in sem prečkal mejo na mostu ter prišel v Ivangorod, rusko mesto tik za mejo, mi je tamkajšnja podžupanja na vprašanje, ali kaj pomagajo Rusom v Estoniji, odgovorila: »Res, oni imajo probleme, le da jih imamo mi še večje.« To je pač stvarnost. In dejansko so te besede blizu resnici.
Čeprav je prišlo v miselnost ljudi, da vse triu pribaltske države obravnavajo enovito, je ta miselnost zgrešena. Te države so si med seboj zelo različne; Litva in Latvija sta emotiv-ni, Estonija pa veliko racionalnejša in predvsem pragmatična. Litva in Latvija sta svojo neodvisnost izborili na barikadah, z velikim številom smrtnih žrtev, v Estoniji so boj za samostojnost začeli s petjem, 11. septembra 1988
Cerkev Aleksandr Nevskij je element, ki vidno izraža rusko in pravoslavno prisotnost v uradno ugrofinski in protestantski prestolnici Estonije.
na festivalu estonske pesmi, odkoder zbrani niso hoteli oditi, ampak so nadaljevali s petjem in tako izpričali svojo zahtevo po neodvisnosti.. V Talinu ni velikih muzejev, ki bi spominjali na sovjetski režim, in vodiči le mimogrede pokažejo poslopje, v katerem je bil sedež zloglasne KGB. Skratka, preteklost je izbrisana, ni je več, in Estonije je vsa uprta v prihodnost.
To navsezadnje zaslediš tudi v besedah drugih sogovornikov. Urednik ruskega dnevnika Ilija Nikiforov poudarja pragmatični pristop, živeti skupaj, vse je samo vprašanje časa, pa čeprav ga bo potrebno res veliko. In mar-ketinška predstavnica ruskega gledališča Lii-
dia Kaljundi, Rusinja z estonskim imenom in priimkom, sprejema kot povsem normalno danost dejstvo, da morajo biti gledališki plakati prevedeni v estonščino ter da so tudi vstopnice za rusko gledališče samo v estonskem jeziku. In tudi ministrica se ne obremenjuje z dejstvom, da je v Estoniji še veliko Rusov brez estonskega državljanstva; postopek za pridobivanje državljanstva so poenostavili; kdor ga pač ne želi, naj ohrani sedanji status; tako kot v Latviji, s posebnim potnim listom in seveda brez državljanskih pravic. Pristop, ki odseva pragmatičnost luteranske vzgoje. Estonija je namreč, kot že rečeno, izrazito protestantska
država. Cerkva je seveda veliko, poleg pravoslavne še katoliška cerkev, sinagoga in druge, vendar prevladuje protestantska miselnost in torej gledanje na življenje, pri katerem pragmatičnost presega kakršnokoli emotivnost. Zato tu ni bilo barikad in ni bilo mrtvih, zato sedaj ni žolčnega sovraštva in tudi odstranitev spomenika ruskim vojakom ni preseglo meja domovine in se je izpelo z reko romanja in prinašanja cvetja.
In vendar o Talinu lahko rečemo, da spominja na pravljico. Da, Talin je pravzaprav pravljično mesto.
(Se nadaljuje)
Levo obnovljeno rusko gledališče, desno ruski kulturni center
10
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 23. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: Ansambel Mladi kraški
muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50 15.20
17.00 17.15
18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
22.55 23.00
Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa
Dnevnik, vreme, prometne informacije
Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem - Šola škandalov (i. A. Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo Nan.: Non lasciamoci piu' - Smisel življenja (it., '99, i. Fabrizio Frizzi) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex - Zaročenka (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) TV film: La signora in giallo - Zmenek s smrtjo (krim., ZDA, '00, i. Angela Lansbury, Richard Crenna) Dnevnik
Dok.: 20. stoletje - Priče in protagonisti - Marilyn Monroe
V^ Rai Due
6.10 Tg2 Potovanja 6.40 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Nan.: Ed - Dva dneva svobode 12.10 Nan.: JAG (i. Catherine Bell) 12.25 SP v atletiki 13.00 Dnevnik 13.30 SP v atletiki
15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved , 18.30 Dnevnik, Meteo 2 19.00 Dok.: Voyager narava 19.55 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 Film: Contact (fant., ZDA, '97, r.
Robert Zemeckis, i. Jodie Foster) 23.35 Dnevnik Tg2
23.45 Nan.: 4400 - Pridigar (i. Joel Gretsch, Jacqueline McKenzie)
^ Rai Tre
6.00	Rai News, 6.30 II caffe
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: Io piaccio (kom., It., '55, i.
Walter Chiari, A. Fabrizi)
10.40	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport - Meteo
12.15	Filmski festival v Benetkah
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželni dnevnik, vreme
14.50	Variete: Trebisonda
16.00	Mladinski dnevnik Gt Ragazzi,
16.05 Melevisione
16.30	Šport: SP v atletiki
17.15	Nan.: Stargate Sg-1
18.00	Dok.: Geo magazine
18.10	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik, deželne vesti
20.00	Rai Tg Šport
20.10	Variete: Blob
20.30	Nad.: Un posto al sole
21.05	Aktualno: W l' Italia
23.10	Dnevnik, deželne vesti
23.25	Tg3 Primo Piano
23.45	Dok.: Viziati 2
0.35	Tg3 Night News
i Rete 4
Pregled tiska
Nad.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Nan.: Piu' forte ragazzi (i. Sammo Hung), 12.35 Road to justice Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich) Nad.: Steze
Film: La vera storia di jess il ban-dito (vestern, ZDA, '57, i. Robert Wagner, Hope Lange) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualn: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) Film: Lo squalo 2 - Jaws 2 (dram., ZDA, '78, r. J. Szwarc, i. Roy Scheider, Lorraine Gary) Film: Teresa (kom., It., '87, r. Dino Risi, i. S. Grandi)
9.40
11.30 11.40
13.30 14.00 15.00
16.00 16.50
17.50 18.55 19.35 20.10
21.10
23.30
8.00 8.35
9.40 11.00
13.00 13.40
14.10 14.45 15.15
16.20 16.55 17.05
18.50 20.00 20.30 21.20
23.20
i Canale 5
Na prvi strani
Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Una famiglia ritrovata (dram., ZDA, '00, i. Mercedes Ruehl)
Tg5 com/Meteo5 Nan.: Providence - Dvomi , 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: Centovetrine Nad.: Vivere
Nan.: Carabinieri 6 - Ukana (It., '06, i. Walter Nudo, M. Colombari) Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut
TV film: Dream Hotel: Južna Afrika (kom., Nem., '06, i. Christian Ko-hlund)
Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5 Variete: Moderna kultura Nan.: Ris 2 (It., '05, i. Lorenzo Flaherty, Nicole Grimaudo, Stefano Pesce, Romina Mondello) Nan.: Missing (i. Vivica A. Fox, Ca-terina Scorsone, Justin Louis), 23.20 Invasion (i. Michael Mitchell, Elizabeth Moss, Eddie Cibrian)
O Italia 1
6.05 6.20
8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
15.55 16.50 17.35 18.00
18.30 19.05 19.10
20.10 21.00
23.05 0.00
Odprti studio
Nan.: Zanzibar - Amnezija, 7.05 Lois & Clark Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith), 10.25 Hercules Nan.: Xena Odprti studio, šport Risanke: Detektiv Conan Nan.: Beverly Hills, 90210 - Volitve (i. Tori Spelling, Luke Perry, Jason Priestley) Nan.: Sleepover Club Risanke
Risanke: Creamy
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack) Nan.: Walker Texas Ranger Film: Amore con interessi (kom., ZDA, '93, r. Barry Sonnenfeld, i. Michael J. Fox, Gabrielle Anwar) Variete: Candid Camera Glasb. odd.: Festivalbar 2.0
^ Tele 4
9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.40 Nad.: I misteri della giungla nera (i.
Kabir Bedi, Virna Lisi, Stacy Keach) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Glasbena oddaja 13.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. Terence Hill, Nino Frassica)
15.35 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.55 Športna oddaja 20.50 Film: La ,liceale, il diavolo e l' ac-quasanta (kom., It., '79, i. G. Guida, Lino Banfi, A. Vitali) 23.35 Film: Soldato di ventura (pust., '87)
La 7
6.00 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.25 Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski
dotik, 13.00 Matlock 14.00 Film: Patto a tre (kom., ZDA, '65,
i. Frank Sinatra, D. Kerrr) 16.00 Nan.: Jeff & Leo - Policaja dvojčka
(i. Oliver Sitruck, E. Colberti) 18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder call - Smrt v solari-
ju (i. Lucy Bell, Gary Day) 20.30 Nan.: The Practice (i. Steve Harris,
Camryn Manheim, M. Monks) 21.30 Reality show: S.O.S. Tata 23.30 Dok.: Prepovedana zgodovina 0.30 Nan.: Two Twisted
(T Slovenija 1
6.20 7.00
7.25
8.00 8.10
8.20
8.40 9.05 9.25
9.45
10.00 10.30
10.50
11.10 12.00 13.00 13.15
13.45 14.20 15.00 15.10 15.40 16.05
16.35 16.40 17.00 17.45 18.35 18.35 18.55 19.55
21.25 22.00 22.50 23.25
0.15
Kultura/Odmevi
Ris. nan.: Marko, mavrična ribica -Selitev, 7.10 Noč čarovnic Lutkovna nan.: Bisergora - Prijateljstvo na preizkušnji Ris.: Hotel Obmorček Naučimo se pesmico z Melito Osojnik: Rak
Zlatko Zakladko: Po sledeh Martina Krpana
Nad.: Novi jutri (VB) Radovedni Taček: Palma Martina in ptičje strašilo: Ricman-je
Poučno igrana nan.: S soncem v očeh - Zmerjanje Zgodbe iz školjke Taborniki in skavti: RIT - Republiško orientacijsko tekmovanje Sprehodi v naravo: Cvet - eden in nobeden
Dok.: Hollywoodske lisice Dok.: Tone Kuntner - Moje pesmi Poročila, vreme, šport Dok.: Butan, dežela grmečega zmaja
Obzorja duha Osmi dan Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Trojčice
Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec in Bimbo Dok.: Koža, dlaka, perje Ris. nan.: Hotel Obmorček Novice, kronika, šport, vreme Dok. oddaja: Izkušnja razlike Žrebanje Astra Risanke
Vreme, dnevnik, šport Film: Kajmak in marmelada (kom., Slo, '03, r.-i. Branko Burič - Buro, Tanja Ribič, Dragan Bjelogrlič) Dok. feljton: Kje si, Vučko? Odmevi, kultura, vreme, šport Absolutno globalno Nad.: Medeja (Nizoz., '05, r. T. van Gogh, i. K. Schurman, T. Romer, C. Enklaar)
Dok.: Izkušnja razlike
(t Slovenija 2
6.30 8.30 9.00 11.20
12.25 15.30 16.00 16.25 16.55
17.25 18.00 18.05 19.00
20.00
21.30
23.10 0.10
Zabavni infokanal 10.50 TV prodaja Zabavni infokanal Glas(be)ni večeri na drugem: Brane Rončel izza odra SP v atletiki TV prodaja Dober dan, Koroška! Prisluhnimo tišini V kadru: Adi Smolar in Janja Koren
Mostovi - hidak
Poročila
Labirint
Nad.: Slon - Umor ne zastara (Nem., '04, r. Lutz Konermann, i. Thomas Sarbacher, Katharina Abt) Nan.: Van Veeteren - Lastovka, maček, vrtnica, smrt (Švedska, 5. del)
Film: Odtenki sreče (dram., Finska, '05, r. Claes Olsson, i. Tiina Lymi, Nicke Lignell) Piramida
Nad.: La cittadella (It., '03, r. Fabrizio Costa, i. Massimo Ghini, Barbora Bobulova, Anna Galiena)
14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews
15.00 Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim
Goddard, i. Sam Neil) 15.20 Sredozemlje 15.50 Pogovorimo se o... 16.30 SP v atletiki
18.00 Program v slovenskem jeziku: Biotopi 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.25 Alpe Jadran 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja 20.55 Srečanje z... (vodi Rebeka L 21.25 Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 22.10 Vsedanes - TV Dnevnik 22.25 Folkest 23.15 Arhivski posnetki 0.00 Vsedanes - TV Dnevnik 0.15 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 0.35 Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
17.55	Videospot meseca
18.00	Poletje mladih
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Rally magazin 10
19.15	Spoznajmo jih
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Kako spoštujemo kadilski zakon
21.30	Asova gibanica
22.00	Šu kham
22.30	Kultura: Tito po Titu
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje - Polona Brcar: Mladi in njihov način življenja; 12.00 Za smeh in dobro voljo; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 12. nad.); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletno delo in pol; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica s Piranskih glasbenih večerov; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo
dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 9.40, 12.30 SP v atletiki 10.00 Aktualna tema; 12.00 Huda pobuda 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine, vmes SP v veslanju
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Glasbeni antagonisti: Čajkovski in ruska peterka; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT|
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
10	Četrtek, 492. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
V prihodnjih dneh bosta pritekala proti Alpam dva tokova, prvi z mrzlim zrakom, ki prihaja iz severne Evrope in drugi s toplim zrakom iz Afrike. To bo povzročalo izrazito nestabilnost.
Nad srednjo Evropo in našimi kraji je območje enakomernega zračnega pritiska. Prva hladna fronta bo zvečer dosegla Slovenijo. Za njo bo od severovzhoda začel dotekati nad naše kraje nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.51.
Dolžina dneva 13.31.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 19.55 in zatone ob 6.04.
BIOPROGNOZA
Danes se bo vremenska obremenitev krepila. Počutje bo marsikje po nižinah poslabšal tudi občutek soparnosti pred nevihtami. Spanje bo danes ponoči moteno.

MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.43 najnižje -72 cm, ob ob 11.14 najvišje 52 cm, 17.02
najnižje -32 cm, ob 22.46 najvišje 48 cm. Jutri: ob 5.12 najnižje -68 cm, ob ob 11.42 najvišje 55 cm, 17.37 najnižje -37 cm, ob 23.23 najvišje 43 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m .....
22	2000 m.....	.....11
20	2500 m.....	.......8
15	2864 m.....	.......6
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 6,5 in v gorah 7,5.
•S V	VIDEM O
^',-S	17/30
O PORDENON 18/29
GORICA O
O N. GORICA
i ana
O
LJUBLJANA
16/24
POSTOJNA O 16/25
jJK^ KOČEVJE
. o -
ČRNOMELJ
N. MEST016/24 O
ZAGREB 16/25 O

UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O
N
'S
REKA 21/30
_,_ _(NAPOVED ZA JUTRf
> .i, i-
' Ob nižinah in ob morju bo povečini zmerno oblačno. V no-	V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v
tranjosti se bo lahko pojavila kakšna posamezna ploha ali	severni polovici Slovenije bodo plohe in nevihte.
kratkotrajna nevihta. Ob morju bodo pihali šibki krajevni
vetrovi.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
(	M J M	_ ^

NOVA GORICA SEŽANA	KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center" (LIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
GRČIJA - Medtem ko so požarti terjali že 63 življenj, so oblasti zaostrile ukrepe proti požigalcem
V	•	M	• ^ • V	I •	•
Požari so teroristična dejanja
Požare v Grčiji je zabeležil tudi vremenoslovski satelit Aqua. Desno: gašenje na območju zgodovinske Olimpije.
ansa
ATENE - V Grčiji je v hudih požarih umrlo že 63 ljudi. Oblasti domnevajo, da so bili požari podtaknjeni, zato so že ponudile milijon evrov nagrade za pomoč pri iskanju storilcev. Sicer pa požari, najhujši v zadnjih 150 letih, ogrožajo tudi zgodovinske znamenitosti, med njimi Olimpijo, kjer so v antični dobi potekale prve olimpijske igre. Gorelo naj bi le nekaj metrov od antičnega stadiona, vendar pa naj bi gasilcem po poročanju agencij v nedeljo uspelo kraj obvarovati pred ognjem. Pogorela je sicer vsa okolica Olimpije, vendar »smo uspeli rešiti muzej in arheološke ostanke,« je povedal grški minister za kulturo George Vulgarakis.
Atene so za pomoč pri gašenju požarov že za-pro si le med na rod no skup nost. Do slej je po moč poslalo že 12 evropskih držav, tudi Slovenija. V nedeljo je namreč v Grčijo poletel helikopter Slovenske vojske s šestimi člani posadke.
Požari, ki so izbruhnili v petek, naj bi bi zajeli polovico države, nastajajo pa tudi vedno novi. Širjenje požarov še pospešuje močan veter, ki na polotoku Peloponez piha s hitrostjo 70 kilometrov na uro.
Grška vlada je zato že v soboto razglasila izredne razmere, kljub temu je v javnosti slišati veliko kritik na račun ravnanja pristojnih ob izbruhu požarov.
Grško državno tožilstvo je včeraj sprožilo preiskavo, s katero namerava ugotavljali, ali bi lahko dejanja požigalcev, ki naj bi v zadnjih dneh v državi zanetili več požarov, uvrstili med teroristična dejanja, so danes sporočili z ministrstva za javni red. Obravnavanje požiga kot potencialnega terorističnega dejanja bi preiskovalcem dalo večja pooblastila pri aretacijah in zasliševanjih osumljenih. (STA)