PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, ražmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
(h*
Q-
O
O
1
I
5
5
L.
Z
g
*si
l>.
3>
j>
^S«toiag3tovlni Cena 650 lir - Leto XLI. št. 277 (12.309)
Trst, torek, 10. decembra 19i
0'-
Živahna razprava na seji centralnega komiteja KPI
V senatu sklepni del o finančnem
Polemike o krizi sindikata
Predsednik vlade Craxi
in predlog o »vladi v senci«
RIM — Zaključek zasedanja centralnega komiteja in nadzorne komisije KPI so preložili na danes, razprava se pa razvija čedalje bolj živahno. če so premise take, bomo bržkone spomladi priča zelo vnetemu kongresu. Tokrat ne gre zgolj za opozicijo »filosovjetskega« Cossutte, ampak za pravcato soočanje med »liberalnim« krilom pod vodstvom Napo-litana, »levico« z Ingraom na čelu, in »berlinguerjanskim centrom«, ki ga vodi sam tajnik stranke, skupaj z Occhettom in Reichlinom. Pri tem soočanju tu pa tam soglašata levica in desnica, vsaj kar zadeva pomisleke glede »programske vlade«, predloga, ki zajema dobršen del razprave.
Ingrao je trmasto ponovil predlog 0 »ustanovni vladi« vseh demokratičnih sil za prenovo države, toda njegov popravek k tezam, je bil deležen podpore samo 8 glasov in vzdr-žanja 15. Amandmaje pa so predložili tudi drugi: na koncu je sam Natta predlagal novo tolmačenje »programske vlade« kot prehodne faze k demokratični alternativi, ki terja e-nako dostojanstvo za vse politične sile: nobena podrejenost, torej, niti do PSI niti do KD. S tem je hotel j razbliniti sanje še obstoječih zagovornikov propadlega »zgodovinskega kompromisa«. Nova Nattova formu- |
lacija je zadovoljila ogromno večino OK, toda proti so glasovali začuda Ingrao z levice in Colajanni z desnice, vzdržala sta se pa tako levičar Cossutta kot Bufalini.
In prav Cossutta je razgrel razpravo s svojim popravkom o krizi sindikata, češ da ji botrujeta kriza sindikalne demokracije in pogajalna politika. Ingrao je s svojim amandmajem še zaostril oceno, češ da je pripisati zadnje poraze »subjektivnim krivdam« sindikalnih voditeljev in njihovemu oligarhičnemu vodenju. Lama je pri tem nastopil zelo ostro v obrambo sindikalistov in je zatrdil.
da so vzroki krize objektivni. V pomoč mu je priskočil Pajetta, ki je ostro polemiziral s Cossutto. »Bilo bi, kot bi trdili, da je za to, kar se dogaja v Fiatu, kriv Lama in ne Agnelli«, je pikro zavrnil obtožbe stari voditelj KPI.
Gre torej za zelo živahno razpravo, brez togih grupacij, tako da je popravek Ingraa, ki pripisuje težave KPI ne referendumu, ampak šibkosti bojev, dobil podporo tudi pri Natti in celo pri Napolitanu. Omeniti je sprejem priporočila levičarja Vac-ce glede možnosti sestave »vlade v senci«	G. R.
Bliže sporazumu o reformi plač
RIM — Predstavniki delavcev in delodajalcev so včeraj na skoraj štiri-umem razgovoru skušali premostiti nasprotujoča si stališča glede skrajšanja delovnega umika in reforme premične lestvice.
Glede delovnega umika je Confindustria pripravljena sprejeti največ 36-urno skrajšanje v letu, medtem ko sindikati zahtevajo vsaj 45 ur manj dela na leto. Delodajalci so pripravljeni sprejeti sindikalni predlog le pod pogojem, da se vsaj za eno leto zamrzne obnova delovnih pogodb.
Glede novega načina izračunavanja draginjske doklade so pogajanja nekoliko napredovala. Obeta so sporazum na podobnih osnovah kot za javne uslužbence: stoodstotno kritje dela plač (govori se o 550 tisoč lirah) in tridesetodstotno za preostali del.
Sindikati in delodajalci bodo pogajanja nadaljevali danes.
optimist o gospodarstvu
SANDOR TENCE
RIM — V vzdušju precejšnje negotovosti in prikritih polemik v vladni koaliciji je senat pozno sinoči začel odločilna glasovanja najpomembnejših členov finančnega zakona. Zakladni minister Goria je ob začetku seje podčrtal, da mora vlada na vsak način pridobiti tistih dva tisoč milijard lir, ki jih je dejansko izgubila, potem ko je opozicija v petek ob podpori prostih strelcev zavrnila načela »družbenih pasov« pri socialni in družbeni oskrbi. Ministra De Mi-chelis in Goria sta vsekakor v soboto in v nedeljo pripravila vrsto nadomestnih popravkov, ki imajo za cilj finančno izravnati znani spodrsljaj ter hkrati preprečiti, da bi državni primanjkljaj presegel 110 tisoč milijard. O tem odločilnem členu bodo vsekakor senatorji glasovali na koncu, kot je pred pričetkom razprave odločil predsednik Fanfani.
Senat bo torej v najkrajšem odobril finančni zakon, odobril pa ga bo v precejšnji zamudi z načrtovanimi roki. Poslanska zbornica bo začela ta normativ obravnavati sredi tedna in ga ne bo kljub vsej dobri volji odobrila do prvih dni januarja, upoštevajoč dejstvo, da so vmes božične in novoletne počitnice, med kate-
rimi je parlament običajno zaprt. S prvim januarjem bodo tako državne blagajne ob pomanjkanju finančnega zakona poslovale v izrednem stanju, kar gospodarsko gledano še ne pomeni katastrofe, ne predstavlja pa najboljšega političnega spričevala za Craxijevo vlado.
V večinski koaliciji pa so se vzporedno z obravnavo finančnega zakona spet pojavile polemike med tako imenovanimi katastrofisti in njihovimi nasprotniki, ki jih lahko manihejsko imenujemo optimiste. Med prve sodi zakladni minister Goria, ki je v nedeljo precej črnogledo orisal gospodarsko stanje v državi in priznal, da vlada z velikimi težavami nadzoruje državne izdatke. To’ je stalno poudarjal tudi pokojni Ugo La Malfa, njegovi pozivi pa so vedno naleteli na gluha ušesa. Vojski optimistov pa poveljuje predsednik vlade, ki je prav včeraj med obiskom milanske borze skoraj zmsgoslavno podčrtal, da je kriza dokončno mimo in da se italijanskemu gospodarstvu o-betajo kmalu boljši časi, čeprav se število nezaposlenih (zlasti med mladimi) skoraj iž dneva v dan veča. Craxi je vsekakor priznal, da je to najhujši družbeni in gospodarski problem, s katerim se trenutno sooča država.
Oktobra v Cagliariju o manjšinah in medijih
CAGLIARI — Srečanje o manjšinah in množičnih medijih, ki naj bi bilo spomladi prihodnjega leta v Trstu in ki je bilo nato dodeljeno Sardiniji, bo V začetku oktobra v Cagliariju. Tako le sklenil minulo soboto novi pripravljalni odbor, ki se je sestal v sardinskem glavnem mestu. Srečanja so se ''ned drugimi udeležili evropski poslanec Michele Columbu, predsednik deželnega odbora Melis in odbornik za kulturo Fadda, sekretar evropskega odbora za manj znane jezike Donali O’Riagain in predsednik italijanskega odbora za manjšinske skupnosti CON GEMILI Piero Ardizzone. Prisotna sta bila tudi poslanca Sebastiano Des-sanai in Umberto Cardia kot predstavnika inštituta ISTROM, ki je sprejel breme organizacije Premik srečanja na poznejši datum ie bil potreben predvsem, ker je padlo. kandidatura Trsta in so potrebni torej novi organizacijski prijemi. Ob spremembi sedeža so tudi delno spremenili koncept manifestacije, obenem To so razširili tudi število povabljenih, kar je omogočila sama EGS s ‘em, da je dvignila svoj prispevek od
prvotno predvidenih 60 na 85 milijonov lir.
Med sejo pripravljalnega odbora sta tako poslanec Columbu kot tudi predsednik sardinskega odbora Melis poudarila, da dodelitvi simpozija Caglia riju ni nasprotoval niti predsednik deželnega odbora FJK Biasutti, ki bi se sicer znašel v precepu, saj bi moral izbirati med Trstom in Vidmom. Izbira pa bi bila nujna, ker je, kot smo že obširno poročali, evropski poslanec Mizzau odločno nasprotoval Trstu kot sedežu take konference. Spor pa seveda ni zadeval le vprašanje, katero mesto bo gostilo tako pobudo, pač pa predvsem dejstvo, kdo, točneje katera narodnostna skupnost bo dejanski organizacijski nosilec simpozija.
V imenu evropskega odbora za manj znane jezike se je Donali O’Riagain v soboto zahvalil sardinskim upraviteljem za pomoč, ki so jo pripravljeni nuditi in obenem obžaloval, da so nepredvidene težave preprečile organizacijo konference v Furlaniji - Julijski krajini. Pri tem pa je tudi izrazil upanje, da bo v tej deželi mogoče prirediti drugo sorodno pobudo, (vt)
Končal se je proces proti voditeljem argentinskih hunt
Gen. Videla in admiral Massera sta obsojena na dosmrtno ječo
BUENOS AIRES — Z razsodbo, ki nima primera v zgodovini Latinske Amerike, je sodišče v Buenos Airesu obsodilo na dosmrtno ječo bivšega argentinskega predsednika Jorgeja Rafaela Videlo in admirala Eduarda Massero zaradi hudih kršitev človekovih pravic — umorov, ugrabitev, mučenj, kraje in drugih kaznivih dejanj. Na dolge zaporne kazni so bili obsojeni še drugi predstavniki bivših argentinskih vojaških hunt. Bivši predsednik general Roberto Viola je prejel 17 let zapora, admiral Armando Lambruschini osem let, medtem ko je general Orlando Agosti prejel le štiri leta. Drugi štirje obtoženci, ki so sodelovali v drugi vojaški hunti pa so bili oproščeni, in sicer: general Leopoldo Galtieri, generala aviacije Omar Graffigna Strassera in Basilio Lami Dozo ter admiral Isaac Anaja.
Sodišče je torej le v dveh primerih upoštevalo zahteve javnega tožilca Julia Caesarja Strassere, ki je za vseh pet glavnih obtožencev zahteval dosmrtno ječo, zaporne kazni pa tudi za četverico, ki so jo včeraj oprostili. Kljub temu pa lahko trdimo, da sta tako proces kot razsodba za zgled vsej Latinski Ameriki. Prvič v zgodovini Zelene celine so se na zatožni klopi znašli voditelji vojaških hunt, prvič v zgodovini jih je neko redno sodišče spoznalo za krive in obsodilo. Razsodba seveda ne bo zadovoljila tisočev, ki so trpeli pod vojaško diktaturo, prav tako bodo ostali razočarani svojci
ubitih in izginulih argentinskih rodoljubov.
Ko se je pred skoraj osmimi meseci začel proces, pa je bilo lahko vsakomur jasno, da ne bo zadovoljil nikogar, a bo nedvomno dokazal, da je Argentina resnično stopila na pot demokracije in da je vrnila sodstvu tisto svobodo in avtoriteto, ki sta značilni za demokracijo. Trenutno ni še povsem jasno, kako bp razsodbo sprejela vojska. Vsekakor pa je pozitivno znamenje, da je le nekaj ur pred razsodbo predsednik Alfonsin preklical izredno stanje, ki ga je proglasil 25. oktobra zaradi vala atentatov v državi. Vojska bi marala torej ostati v vojašnicah, včerajšnje obsodbe jo bi morale dokončno prepričati, da je njena naloga le obramba države, ne pa vmešavanje ali celo vodenje notranjepolitičnih zadev.
Golpistične teižnje pa so še vedno prisotne v argentinski armadi, da se bo moral Alfonsin potruditi, da prepreči najhujše. Prav zato bodo v bistvu z včerajšnjo razsodbo spustili zastor nad tragičnimi leti vojaške diktature. Krvnikov ne bodo iskali, saj so »izvrševali le ukaze«. Argentinski predsednik noče torej »maščevanja«, za vsako ceno išče spravo med ljudstvom in armado, saj bo le tako Argentina kos težkim nalogam, ki jo še čakajo.
Čas naj bi torej zacelil rane, pet obtožb pa naj bi bilo za opomin armadi, da njena morebitna vmešavanja v politiko ne bodo ostala nekaznovana.
Afriška akademija znanosti v Trstu
TRST — V teh dneh (mogoče že danes, če bodo pravočasno premoščene nekatere težave birokratskega značaja) bodo v Trstu ustanovili Afriško akademijo znanosti. Njen temeljni namen bo združevati intelektualne sile črne celine, ki naj ob sodelovanju mednarodnih znanstvenih u-stanov prispevajo k razvoju a-friških narodov. Važen doprinos *a to pobudo je prišel iz Mednarodnega centra za teoretično fiziko pri Miramarn, kjer že ima svoj sedež Akademija znanosti Tretjega sveta, ki ji predseduje nobelovec Abdus Salam. Ob nstanovitvi Afriške akademije Znanosti so v miramarskem centru priredili posvet
NA 4. STRANI
Na Cipru zmagal Kyprianou
NIKOZIJA — Predsednik grškega dela Cipra Spyros Kyprianou je zmagovalec nedeljskih volitev za obnovo tamkajšnjega parlamenta. Njegova demokratična stranka je od manj kot 20 odstotkov poskočila na približno trideset odstotkov glasov, zavezniki socialistične stranke Edek pa so z 11 odstotki ( + 3 odst.) utrdili predsednikovo zmago. Poraz so doživeli komunisti, ki so imeli pred volitvami relativno večino,^ z izgubo 8 odstotkov glasov pa so zdrknili na tretje mesto, za demokratično stranko in desno usmerjeno demokratično zvezo, ki je postala stranka relativne večine. Na podlagi teh rezultatov bo predsednik Kyprianou ostal na svojem mestu do zaključka mandata leta 1988.
Konec diktature v Gvatemali
CIUDAD GUATEMALA — Gvatemala bo po 50 letih vojaških diktatur imela spet demokratično izvoljenega civilnega predsednika. Kandidat krščanske demokracije, 43-letni Vinicio Cerezo je na predsedniških volitvah gladko premagal kandidata desno usmerjenega nacionalnega centra. Cerezo je prejeli milijon 200 tisoč glasov (68,5 odst.), kandidat desnice Jorge Carpio Ni-colle pa le malo več kot pol milijona glasov (31,5 odst.).
Cerezo napoveduje politiko reform, kar pa ne bo tako enostavno. Vojska in agrarne oligarhije imajo ^ v državi še veliko moč, državne blagajne so prazne, socialne razlike pa še zelo velike. Novi predsednik je zato v interesu ljudstva pozval na sodelovanje vse gvatemalske politične stranke.
Danes na naših športnih straneh
Jadranu uspel podvig
■* •
Številni Jadrano-vi navijači so bili v nedeljo v tržaški športni palači na nogah. V 10. kolu dmgoligaške-ga prvenstva so namreč Jadranovi košarkarji poskrbeli za lep podvig: s srčno, požrtvovalno in borbeno igro so tesno, toda povsem zasluženo premagali favorizirano moštvo Castorja iz Pordenona (73:71) in tako osvojili svojo drugo prvenstveno zmago. Veselje v Jadranovem taboru in med navijači je bilo po tekmi nepopisno.
Z odbojkarskim obračunom smo tudi tokrat lahko zadovoljni, čeprav je naša vodilna ekipa (Meblo) izgubila. Borovci so namreč kar prvi in
še nepremagani v tretjeligaškem prvenstvu, nekaj lepih uspehov pa so dosegla naša moštva v ostalih prvenstvih.
V 3. nogometni amaterski ligi sta bila na sporedu dva slovenska derbija. Sovodnje so premagale Juventino s 3:0, Breg in Primorje pa sta igrala brez zadetkov. Naj omenimo, da je Kras po visoki zmagi (5:0) proti ekipi CUS sam na vrhu lestvice v skupini M, medtem ko Primorec in Primorje zaostajata le za točko. V 2. amaterski ligi pa se je znova odlično odrezala bazoviška Zarja, ki iz kola v koto vse bolj preseneča in je skupaj s kriško Vesno tik pod vrhom prvenstvene lestvice.
Krasovi rokometaši ne poznajo zastoja. V tretjem kolu moške D lige so v Comeglianu zmagali.
Odlikovanje
Jugoslavije
Passionarii
MADRID — Predsednici komunistične partije Španije Dolores Ibar rari je včeraj na sedežu KP Španije v Madridu član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič izročil visoko odlikovanje, jugoslovansko zvezdo z lento, s katero jo je nedavno odlikovalo predsedstvo SFRJ ob njenem 90. rojstnem dnevu. Hkrati ji je Mitja Ribičič izročil priložnostno darilo predsedstva CK ZKJ.
Ob izročitvi odlikovanja je Ribičič posredoval »passionarii« tople pozdrave ZKJ, predsedstva SFRJ, vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Izrazil je posebno zadovoljstvo, ker je lahko odlikovanje »passionarii« izročil v Madridu, v njeni Španiji, za srečo katere se je nesebično borila vse življenje.
V zahvali za visoko jugoslovansko odlikovanje in darilo je Dolores Ibar-ruri zaželela velike uspehe in srečo jugoslovanskim narodom in poudarila globoke vezi med ZKJ in KP Španije ter narodi obeh držav, (dd)
Slavnostno sklenjena v baziliki sv, Petra izredna škofovska sinoda
Prevladala kontinuiteta s koncilom v sredinskem slogu poljskega papeža
RIM — Tečno dvajset let. po zaključku drugega vatikanskega koncila se je v baziliki sv. Petra v nedeljo zjutraj slavnostno' končala izredna sinoda, na kateri so škofje z vsega sveta preverili »zdravstveno stanje« Cerkve in ocenili veljavnost koncilskih načel. Kot je razvidno iz sklepnih dokumentov, so škofje potrdili, da je bil koncil, za katerega je dal pobudo Janez XXIII., izjemno zgodovinsko zasedanje in da pomeni še vedno' mejnik ter vodilo za vse, ki se prepoznavajo v Kristusovem nauku. Poslanica, ki jo je papež naslovil vernikom (»Bog je ustvaril človeka za življenje in ne za smrt in za pogubo«, piše med drugim v njej), je prežeta z zmernim optimizmom v Cerkev in v človeka ter dejansko obnavlja osnovne smernice znane koncilske spomenice, ki jo je pred dvajsetimi leti prebral Pavel VI., ki je prav med koncilom prevzel mesto Janeza XXIII. Ta izredna škofijska sinoda bo torej izzvenela kot dosledna in premočrtna kontinuiteta koncila, tako kot si je o-sebno želel papež Janez Pavel II., ki ostaja še dalje centralna figura katolicizma in posrednik raznih duš, ki prevevajo in včasih vznemirjajo svetovno katoliško gibanje.
V sklepni poslanici, neke vrste resoluciji sinode, so škofje popolnoma prezrli alarmistične in pesimistične teze nemškega kardinala Ratzin-gerja, ki je s tipičnimi reakcionarnimi in ustrahovalnimi metodami napadal odprtost določenih cerkvenih krogov do družbenih dogajanj. Znana je njegova ostra kampanja proti »teoriji osvobajanja« in proti srednjeameriškim škofom, ki podpirajo tamkajšnja osvobodilna gibanja. Z druge strani pa, kot je bilo sicer pričakovati, niso udeleženci sinode niti z eno samo besedico izrekli solidarnost npr. brazilski duhovščini, ki v prvi osebi vodi gibanje za družbeno emancipacijo najrevnejših slojev. V resoluciji je tako govor samo o zelo splošnih problematikah (borba za mir, rasizem, razorožitev), ki pa ne pomenijo otipljivih novosti. Sinoda zato ne predstavlja koraka nazaj in niti koraka naprej v sodobnih cerkvenih dogajanjih, p>omeni odločno zmago sredinske usmeritve poljskega papeža, kj je tudi tokrat zelo spretno, kot je v njegovi navadi, posredoval med številnimi razhajanji, ki so označevale to zborovanje. Mnoge tematike, s katerimi so se soočili škofje, pa verjetno ne bodo nikoli prodrle skozi tradicionalno rezerviranost vatikanskih obzidij.
Skupina kanadskih škofov je vsekakor na sinodi postavila v dvom razne papeževe enciklike, ki prepovedujejo kristjanom rabo »tablete« in drugih kontracepcijskih pripomočkov. Vsebina teh enciklik je po mnenju škofov iz Kanade v marsičem že preživela in jo je treba zato prilagoditi sodobnemu načinu življenja zlasti mladih generacij. Nekateri predstavniki nizozemske škofijske konference, ki je že po tradiciji med najbolj odprtimi na svetu, pa so spet kontesti; rali »nerazpustljivost« cerkvenega zakona, tudi zato, ker se na Nizozemskem (in ne samo tam) mnogi katoličani danes brez težav odločajo za razporoko, ne da bi s tem zapustili Cerkve ali pa se izneverili svojemu verskemu prepričanju.
SANDOR TENCE
□ LJUBLJANA — V ljubljanskem Cankarjevem domu so včeraj svečano proslavili 65-letnico začetkov študija in 40-letnico popolnega visokošolskega študija strojništva v SR Sloveniji. Na slovesnosti je govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja strojne fakultete, (dd)
Zaustavili tihotapljenje otrok iz Jugoslavije v Avstrijo in Italijo
MARIBOR — Po zaslugi tesnega sodelovanja jugo-slovanslaih in avstrijskih varnostnih organov so minuli konec tedna ujeli skupino tihotapcev otrok, predvsem romskih. V noči od četrtka na petek so na avstrijski in jugoslovanski strani prijeli 12 storilcev, ki so osumljeni, da so tihotapili otroke iz Jugoslavije v Avstrijo in Italijo. Po prvih podatkih so organizatorji tega umazanega početja od leta 1980 pretihotapili čez severno mejo 87 otrok. V letošnjem letu 35 in sicer najprej v Avstrijo, nato pa v Italijo — na Sicilijo, kjer so v posebnem »izobraževalnem centru« otroke naučili beračiti, krasti in tudi ropati, dekleta pa pripravljali na prostitucijo.
Ilegalno pot »karavan« belega blaga je uspelo pretekli teden prekiniti. Po zaslugi delavcev mariborske UNZ in dobrega sodelovanja z varnostnimi organi so pripravili tihotapcem (v glavnem) romskih otrok past na zeleni meji severno od Maribora. Pob m ko so dobili iz Maribora sporočilo, da »se nekaj pripravlja«, so avstrijski žandarji kar deset dni in noči prežali na oni strani meje. V noči med 4. in 5. decembrom so opazili skupino oseb, ki se je prikradla čez mejo pri kraju Groswalt (med Jurjem in Duhom na Ostrem vrhu) in ko so prišli do ceste, jih je tam že čakal kombibus, v katerem so bili trije možje. Skupina je vstopila in se odpeljala na avtocesto Šentilj - Gradec, nato pa se je ustavila na počivališču pri kraju Gralla (pri Lip-
nici), tam pa so jih žandarji prijeli.
Izkazalo se je, da so tihotapsko akcijo vodili štirje Romi, Mustafa Mehmedovič, 60, iz Kosovske Mitroviče (Id je bil vodja skupine), je pripeljal čez mejo 10 otrok, starih od osem do petnajst let (med njimi sta Lili de-kletci stari 10 in 11 let) ter dve Rominji, od katerih je ena nosila s seboj štirimesečnega dojenčka.
Preostala imenovana trojica pa je najela v Gradcu vozilo in čakala na »transport« belega blaga. Še isto noč so nameravali — kot so priznali — odpeljati otroke čez Koroško v bližino avstrijsko - italijanskega obmejnega prehoda pri Podkloštru, kjer naj bi prestopili znova ilegalno mejo. Na italijanski strani pa so jih že čakali partnerji v tem grozljivem poslu, ki bi otroke (kot so delali že s poprej dobavljenimi), odpeljali v kraj Gela na Siciliji, kjer je bil nekalašen »izobraževalni center«.
Organizatorji teh »transportov« otrok so prejeli za prepeljanega otroka po 35 tisoč dinarjev, od katerih so vodiču odšteli tisočaka za otroka.
Po navedbah v Avstriji aretiranih Romov, so družinskih članom, ki so »odstopili« svoje otroke, izročali za vsakega otroka okrog 60.000 dinarjev. Za kriminalna dejanja »izšolane« otroke pa je romsko podzemlje v Italiji posojalo po vsej Evropi za ceno okrog dva do tri milijona dinarjev za otroka, nekaj pa so jih prodali tudi v ZDA (dd)
Aretirali so skupino albanskih iredentistov
SFRJ v Skladu Evropskega sveta?
BEOGRAD — Jugoslavija ima velike možnosti, da prihodnje leto postane pridružena članica Sklada za reintegracijo Evropskega sveta. Če bi, po večmesečnih pogajanjih, dobila ta status, bi Jugoslavija že prihodnje leto lahko računala na posojilo 35 milijonov dolarjev. To bi bil razvojni kredit za projekte, v katerih bi zaposlili povratnike iz tujine, lahko pa bi jih uporabili tudi za odpravljanje posledic e-lementamih katastrof. Odločitev o člaestvu v skladu bo padla v prvi polovici januarja, 'potem pa bi v Beogradu lahko podpisali sporazum s predstavniki fonda. Sporazum naj bi sklenili za dobo petih let, vendar bo jugoslovanska stran predlagala, naj bi veljal dlje.
(dd)
BEOGRAD — Na Kosovu, v Makedoniji in Čmi gori so organi za notranje zadeve pred kratkim prijeli 50 ljudi, proti katerim bodo uvedli kazenski postopek, saj utemeljeno sumijo, da so na podlagi albanskega nacionalizma in iredentizma snovali rovarjenje proti ustavni ureditvi.
Kot je izvedel Tanjug v zveznem sekretariatu za notranje zadeve, je bil namen te ilegalne organizacije pritegniti večje število ljudi albanske narodnosti, ki naj bi po vsej državi sodelovali pri uresničevanju njenih ciljev.
Preiskava je doslej ugotovila, da je imela ta sovražna organizacija svoj statut in program, razpolagala pa je tudi s propagandnim gradivom. Imela je dovolj sredstev, da ga je tiskala in razmnoževala, delila je pamflete in letake, pa tudi emigrantski
in drugi sovražni tisk iz tujine. Hkrati je organizirala pobege čez mejo, beguncem pa priskrbela ponarejene dokumente in sredstva za ponarejanje.
Pri nekaterih pripadnikih organizacije so našli strelno orožje, ki je prišlo v glavnem iz tujine. Nekateri od aretiranih članov so bili, kot je dokazano, povezani z ekstremno sovražno emigracijo, tujimi obveščevalnimi službami in reakcionarnimi krogi v tujini.
Dva pripadnika te ilegalne sovražne organizacije sta se, ko so ju hoteli v Prištini prijeti, uprla s strelnim orožjem. Pri tem je bil «n delavec službe za notranje zadeve laže ranjen.
Med aretiranimi je precej takih, ki so bili zaradi podobne dejavnosti že obsojtm. (dd)
Zgodovinarji iz SFRJ in Anglije na Brdu pri Kranju
0 dogodkih oh koncu zadnje vojne
BRDO PRI KRANJU — Člani jugoslovanskega in britanskega odbora za zgodovino II. svetovne vojne, ki ju vodita predsednika odborov dr. Dušan Bider in sir William Deakin, so včeraj na Brdu pri Kranju začeli četrto srečanje jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev, posvečeno zadnjim dnevom druge svetovne vojne v Jugoslaviji.
Srečanje je odprl predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bogo Gorjan in poudaril, da je zavezništvo v boju proti nacizmu in fašizmu dragoceno tudi danes. Kovali so ga na temeljih boja za mir, svobodo in novo Jugoslavijo in na teh temeljih je treba tudi zdaj graditi in razvijati sodelovanje.
Teme referatov in razprav zajemajo utrjevanje mednarodnega položaja Jugoslavije med NOB ter v sklep-
nih operacijah druge svetovne vojne, odpoved ustvarjanju nove demokratične države in problematiko ozemeljske in nacionalne opredelitve obmejnih območij z Avstrijo in Italijo.
Udeleženci tridnevnega znanstvenega srečanja bodo proučili zgodovinske vidike vrste mednarodnih zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih dogodkov ob koncu druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Posebej bodo spregovorili tudi o sklepnih operacijah na območju Koroške, Trsta in Julijske krajine.
Srečanja jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev se udeležujejo člani britanskih vojaških misij pri vrhovnem štabu NOV in POJ ter komandanti britanskih enot, ki so se borile v sklepnih bitkah druge svetovne vojne v Jugoslaviji, (dd)

PANCALDI
izključno v Trstu pri
I vergoni pelletterie tl
^	Irff sv. Jakoba d	< £
DENAR ... JE VSE
NAJBOLJŠE
GA JE ZAUPATI V VARNE ROKE
Kadar gre za lasten prihranek, so potrebni pravi ljudje. Ljudje z zanesljivo izkušenostjo in profesionalnostjo. Svetovalce Di-val lahko vprašate za najprimernejša rešitve v zvezi s svojimi prihranki, naložbami, socialnim zavarovanjem, splošnim zavarovanjem in leasingom. Svetovali vam bodo s strokovnostjo in gotovostjo, ki sta že o-svojili preko 150 tisoč varčevalcev po celi Italiji. Razmislite. V čast nam bo, če bomo tudi za vas lahko napravili tisto, kar smo že zanje.
DIV AL. ZAUPAJTE DEJSTVOM
Distribuzione Valori DIVAL SpA
GRUPPO
Ha?
Za informacije obrnite se na
WALTERJA PERTOTA
Narodna ulica 28 — OPČINE — Tel. 213-930
Pred rednim občnim zborom Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Boj za globalno zaščito je tudi boj za gospodarski razvoj
Naš drugi sogovornik pred nedeljskim občnim zborom Slovenske kulturno - gospodarske zveze je dr. DARIJ CUPIN, predsednik odbora za gospodarstvo. Tako kot ostali odbori, je tudi gospodarski v prvi vrsti usmerjevalnega in u-sklajevalnega značaja, saj so v njem zastopane vse naše strokovne gospodarske organizacije in tiste ustanove, ki imajo kakorkoli opraviti z gospodarsko dejavnostjo v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci.
Prvo vprašanje, ki smo ga zastavili dr. Cu-pinu, je seveda zadevalo delo odbora v zadnjih dveh letih. Znano je, da odbor skrbno spremlja vsa gospodarska dogajanja v ožjem in širšem prostoru, na katerega smo vezani, poglobljeno razpravlja o njih in sprejema lastna stališča. Bistvena vprašanja splošnega gospodarskega značaja, ki jih je obravnaval, so zadevala predvsem tako imenovani »paket« za Trst in Gorico, nameravano izgradnjo premogovne termoelektrarne na Tržaškem, deželni razvojni načrt 1985-87, zakonske predloge za razvoj gospodarske kooperacije na obmejnih območjih F-JK in podrobno analizo uresničevanja gospodarskega dela osimskih sporazumov 10 let po njihovem podpisu. Veliko pozornosti so člani odbora posvetili tudi urbanističnim načrtom in problematiki teritorija nasploh, ki je bil v ospredju tudi pri obravnavi vprašanj, ki zadevajo ožjo manjšinsko gospodarsko problematiko. Tu naj v prvi vrsti omenimo občutljivo področje raz-
laščanj, raziskovalne dejavnosti in velik poudarek, ki ga je odbor namenil kadrovanju na gospodarskem področju. V zadnjem obdobju pa jo bilo največ dela vloženega v pripravo pred kratkim izdelanega gospodarskega načrta za obdobje 1986-1990.
»Našega gospodarskega razvoja, tako kot ga v temeljnih smernicah predvideva načrt, ne smemo pojmovati kot nekaj ločenega in samozadostnega,« je dejal dr. Cupin, »saj gre za del gospodarstva nasploh, za naš prispevek k splošnemu gospodarskemu napredku območja, na katerem živimo. Pri tem pa moramo priznati, da v zadnjem času opažamo večjo odprtost italijanskega okolja do našega gospodarskega življenja z ozirom na preteklost, da je razumevanja več, čeprav seveda še vedno ostajajo tudi taki, ki stvari nočejo razumeti. Naša želja in prizadevanja, da se kot gospodarski subjekt celovito vključimo v družbeno stvarnost, še vedno nemalokrat naletijo na težave pri nekaterih predstavnikih večinskega naroda, saj jih težko prepričamo, da je naše gospodarstvo avtohtono, izraz dela tukajšnjega slovenskega pre-Hvalstva.«
Med pogovorom sva se ustavila ob misli slovenskega razumnika Andreja Glosarja, ki je že leta 1921 zapisal: »Ni nobenega dvoma, da vodi jezikovna neenakopravnost k splošni narodni neenakopravnosti, iz katere izvira popolna go-
spodarska odvisnost in socialna zapostavljenost.« Naše razmere to misel v celoti potrjujejo: boj za globalno zaščito tesno sovpada s težavami pri gospodarskem razvoju manjšine. Če nam večina ne priznava rabe jezika, potem je logično, da nam ne bo priznala niti pravice do samostojnega gospodarskega razvoja, zato boj za zaščito hkrati pomeni boj za gospodarski razvoj in napredek naše skupnosti. Če smo v zadnjem desetletju uspeli razviti naše gospodarstvo do zavidljive ravni pa še ne pomeni, da smo prej to področje zanemarjali. Ideološka izhodišča so bila enaka kot danes, le da ni bilo pogojev in instrumentov za večji razmah gospodarstva, ki so ga dušile neštete ovire.
»Rekli smo, da je naše gospodarstvo del splošnega na območju, ki ga poseljujemo, in za katerega napredek se borimo, zato vztrajamo pri stališču, da je edini izhod iz gospodarske krize na obmejnem območju le v politiki odprte meje in izkoriščanju potencialnih možnosti, ki jih ponuja. Prepričani smo v to, saj nobeni posebni ukrepi, kot na primer »paket« za Trst in Gorico, ne bodo zalegli, če se ne bodo aktivno vključili v koncept odprte meje,« je odgovoril naš sogovornik.
Gospodarski odbor gre za nedeljski občni zbor zveze »oborožen« z novim gospodarskim načrtom, sestavljenim po meri, glede na objektivne pogoje, v katerih se naša skupnost in
njeno gospodarstvo nahajata in glede na realistične ocene njenih potreb in pričakovanj. Poglobljeno in realno gledanje na razmere, v katerih manjšina živi, ter zavest o lastnem potencialu in potrebah lahko pripomoreta k smotrnejšemu in stvamejšemu oblikovanju gospodarske strategije. Previsoki in preveč obsežni cilji so lahko škodljivi, saj je najstabilnejši in najboblj perspektiven prav tako gospodarski razvoj, ki je dejanski izraz sposobnosti in značilnosti narodnostne skupnosti. To pa pomeni, da mora biti manjšina razvejano prisotna v vseh gospodarskih sektorjih in da si mora z vsemi drugimi pozitivnimi silami prizadevati za gospodarski napredek obmejnega območja. Doseženi uspehi in nova delovna mesta so dokaz, da kot skupnost v znatni meri prispevamo k družbenogospodarskemu razvoju vsega prebivalstva, zato upravičeno zahtevamo, da pristojna telesa in ustanove upoštevajo našo vlogo in nas v naših prizadevanjih podprejo. Sami pa moramo odločno naprej po začrtani poti, pri iskanju novih zamisli in pobud za našo gospodarsko krepitev, za odpiranje možnosti večjega zaposlovanja in za usmerjanje pripadnikov naše skupnosti v gospodarske poklice in nove ekonomske pobude. S temi besedami je svoje misli sklenil predsednik gospodarskega odbora SKGZ, dr. Darij Cupin.
Pogovor zapisala VLASTA BERNARD
Zgodovina in kultura psihoanalize v Evropi
Psihoanaliza in psihiatrija sta zaenkrat še na barikadah
Na mednarodnem posvetu o psihoa-halitični kulturi skozi očala njenega zgodovinskega razvoja, ki se je odvijal Prejšnji teden v Trstu, je veliko pozor-nosU pritegnila konfrontacija med psihoanalizo in italijansko psihiatrijo. Tehta je izredno aktualna, saj je vedno več pritiskov za reformo zakona 180 o ukinjanju umobolnic. Ker je model alternativne psihiatrične oskrbe nastal in sd razvijal prav v Trstu, je razum-ijivo, da je bilo zanimanje za to temo Veliko. V tem okviru je še posebno pri-tegnilo gledanje psihoanalitika in psihiatra Hektorja Jogana, ki je vsa ta teta delal v strukturah alternativne Psihiatrije v Trstu. Ta dvojna vloga htu je pomagala, da je izdelal izvirno analizo o odnosu med tema »dednima« sovražnikoma. Vprašali smo ga, kakšen je pravzaprav bil njegov namen.
»Hotel sem ovrednotiti tako psihoanalizo kot alternativno psihiatrijo in obenem pokazati njune meje. Mislim namreč, da je sedaj šel mimo najbolj Vroči moment, ko so bile ostre pole-teike morda tudi umestne ali potrebne In da je prišel čas ko lahko umirjeno Razmislimo o vseh vedah in miselnih tokovih, ki vodijo k psihiatriji. Pole-hiike na nizki ravni so sedaj odveč, so sterilne im moj prispevek je hotel hiti skromna sptodbuda k temu. Banalne teze, češ da je alternativa zakona 180 psihoterapija, niso sprejemljive in so odveč, čeprav se jih sredstva javnega obveščanja zelo ra-ha poslužujejo in pri tem ustvarjajo zgrešena ali nepopolna mnenja.«
Kako pa je razvil svoje poročilo: »S pomočjo psihoanalitičnih metafor sem skušal prikazat; kulturno in idej ho povezavo med Basaglio in psihoana-htikom. V socialnem smislu je Basa-Sha naredil to, kar dela analitik ha individualni ravni. In čudno je prav te, da mu je uspelo, ne da bi bil psi-hpanalitik. Ali morda prav zato, ker n; hp. Torej je lahko neki skupni kulturni milje, drpga stvar pa so razlike, tee j e in nasprotja. Sicer lahko razu-{hem, da je mlada alternativna psihiatrija zanikala starejšo psihoanalizo, tej se v vsaki revoluciji dogaja, da hovo ostro prekine s starim in da je to Pomemben trenutek nadaljnjega razvo-te- Potem ko odkrivaš na svoji poti stvari, ki so že bile odkrite, se lahko te'ačaš in razvijaš nova spoznanja o starem. Tako je, tudi na dru-^te področjih, denimo v izgradnj; so-tealistične države, v odnosu otrok do staršev. Vendar kar bi poudaril je da se v tistem obdobju ustvarijo ,ete zaprti krogi, ki živijo razcepljeni h daleč vsaksebi. Prav tu bi morala h°seči znanost in njeni številni pri-stopj Trenutno pa smo, glede psihia-"hje in psihoanalize, zelo daleč od te-°a- To je potrdil prav ta kongres, saj uradni predstavniki psihoanalize Italiji postavili pred alternativno Psihiatrijo nepremostljiv zid.«
Pripravila NADJA FILIPČIČ
Torej smo še vedno na ravni barikad. Kakšne pa so perspektive? »Prepričan sem, da se bodo odnosi izboljšali in marsikateri nesporazumi poravnali šele v drugi generaciji. Poglejmo tu, v Trstu: »Zgodovinsko jedro« je zasidrano v svoja prepričanja in ni zaznati najmanjšega premika. Mlajši pa niso sodeloval; pri 'revoluciji’ in je zato ne doživljajo tako emotivno, predvsem pa se radovedni, hočejo spoznati vse, kar je okrog in blizu psihiatrije. Ne mislim le na psihoanalizo, ampak tudi na biološko psihiatrijo, na eksistencialistično psihiatrijo in drugo. Verjetno bodo ti mlad; psihiatri, ki so še brez predsodkov, živeli v odprtejšem kulturnem krogu in bodo dojeli komplementarnost različnih vlog teh dveh ved. Seveda, tudi psihoanalitiki morajo alternativu; psihiatriji priznati pravico, da se razvije, mimo svojih kontradikcij, mimo neuspešnost; zakona 180 in drugih po-
manjkljivosti. In ko bo psihiatrija po stala tako močna, da se ji ne bo Več treba braniti s tem, da zanika psihoanalizo, bodo morda časi zreli. Zaenkrat pa še niso.«
Razprava je vsekakor bila koristna?
»Da, prepričan sem, da bo kongres imél pozitivne učinke. Nekateri kolegi so že govorili, da bi priredili v Trstu podoben posvet o psihiatriji, in tudi drugače, če bo tisk korektno poročal, bi lahko sprožil v naslednjih dneh širšo razpravo, oziroma soočanje mnenj, ki naj bi probleme postavilo v pravo luč, brez strumentalizacij in poceni u-gotovitev. Glede splošne ocene kongresa mislim, da je bil zelo pozitiven in da se že kažejo dobri znaki. Prav s pomočjo tega prvega stika se bo namreč kmalu razvilo tesnejše sodelovanje z madžarskimi kolegi, pa tudi z jugo slovanskimi. Oni sicer načrtujejo privilegiran odnos z madžarskimi, ker so jim verjetno veliko kulturno bližji.«
DOMA
mm IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Zakaj ni bilo slovenščine
Slovenski psihoanalitiki iz Trstu so med pripravami za kongres predstavili pripravljalnemu odboru, v katerem je bil tudi bivši ravnatelj Inštituta psihologije in docent uporabne psihologije na tržaškem vse-učitelišču Riccardo Luccio, zahtevo, da bi med uradnimi jeziki bila tudi slovenščina. Kot vemo, se to ni zgodilo. Zakaj, smo vprašali Luccia.
»Naj takoj povem, da znanstveni odbor, ki je pripravljal kongres, ni imel nikakršnih predsodkov do Slovencev. Zahteva, da bi slovenščina bila med uradnimi jeziki, ni bila sprejeta iz dveh razlogov. Prvi in v bistvu edini je bil finančni: prevajalska služba stane ogromno in mi smo imeli skrajno nizek badžet. Mislim, da stane pol dneva simultanega prevajanja okrog milijon lir. Zato smo tudi črtali francoščino in so ostale le italijanščina, angleščina in nemščina. Drugi razlog pa je bil v tem, da bi nastali izredno delikatni problemi v izbiri med slovenščino in srbohrvaščino, kajti kot veste so predavali kolegi iz Trsta, Ljubljane, Beograda in Zagréba. Hrvaški kolegi bi verjetno težko razumeli, zakaj slovenščina ob odsotnosti srbohrvaščine. To zadevo smo izčrpno prede-batirali s tržaškimi psihoanalitiki, spomnim se, da sta bila prisotna Jogan in Spacal. Toda poudarjam, problem je bil izključno finančnega značaja, kajti lahko bi si tudi privoščiti stroške za še en jezik, toda absolutno ne za dva. Zdi se mi vsekakor, da sam Spacal ni bil v svojem posegu tako kritičen do organizatorjev, bolj je bil do uradnih oblasti. Mnenja pa sem, da je imel sveto pravico poudariti prisotnost slovenske manjšine in to na kongresu na katerem se je razpravljalo o psihoanalizi v Trstu, kjer mi vemo, da so edini psihoanalitiki Slovenci, še bolj pa je bilo to potrebno za Trst, ki toliko govori o Mittelevropi, pri tem pa zanika slovensko komponento, ki je vendar njen sestavni in značilni del.«
No, za kroniko naj še povemo, da se profesor Luccio že dalj časa uči slovenščine in da mu je iz aktovke kukal naš dnevnik.
Odkrivati psihodinamiko etničnih skupnosti
Pavla Fondo naša javnost gotovo dobro pozna, morda manj kot psihoanalitika in psihiatra, čeprav je delal z Basaglievo ekipo od vsega začetka, veliko let pa je bil primarij centra za umsko zdravje v Nabrežini. Verjetno pa je bolj stopil v ospredje kot politik, kot župan devinsko-nabrežinske občine. Prav zaradi te upravne obremenitve, ki se je zaradi težav pri izvolitvi novega župana zavlekla čez predvideno obdobje, ni Fonda predstavil na kongresu svojega prispevka, čeprav ga je ena tema še posebno žulila (in ga še).
Prepričan je namreč, da je v Srednji Evropi, kjer se križajo narodi in so spori med etničnimi skupinami na dnevnem redu, moč uporabit; tudi psihoanalitična sredstva za globlje razumevanje njihove dinamike. Zaenkrat je to področje skoraj povsem neraziskano, kar je precej čudno, saj so bili očetje psihoanalize v pravem vrtincu narodnostnega pretakanja. »Mislim, da bi psihodinamičen pri-stop odkril marsikaj zanimivega, za nas Slovence morda tudi kaj neprijetnega«, pravi. In pogovor nato steče na nevarnost, da se posameznik ali skupina fiksira v neko stališče ali prepričanje in določene vloge pretirava ali pa zaide v viktimizen. To zoži pogled na eno samo stvar, ostale pa izgubijo na vrednosti. Če nimamo tudi širokega pogleda, nadaljuje Fonda, je nevarno, da se kot Slovenci (pa ne le manjšinci) skristaliziramo, da okostenimo, da samo branimo oko pe, medtem ko gre razvoj dalje. Pri
tem pa nastajajo tudi tabuji, tako da se določenih vprašanj raje ne dotikamo in skrivamo glavo v pesek. Seveda, težko si je pogledati v obraz, velikokrat namreč lahko odkrijemo neznano ali neprijetno podobo, toda prav bi bilo, da bi tudi v tem smislu tekla osvežujoča razprava.
Kaj pa misli Fonda o tržaški izkušnji »alternativne« psihiatrije? »Kot vsaka revolucionarna sprememba je imela pozitivne in negativne plati. Mislim, da je treba izluščiti ene od drugih in dopolniti, kjer so vrzel; in pomanjkljivosti. Čeprav se v določenih pogledih ne strinjam s predsednikom Italijanskega psihoanalitičnega združenja Carlonijem, mu dajem prav, ko pravi, da je ta nova psihiatrija v bistvu psihologija površnosti, v kolikor se dogaja, da posamezni bolnik ne najde pravih odgovorov za svoje psihične potrebe. Kriza Ba-saglieve izkušnje, oziroma zakona 180, je vsekakor na dveh nivojih: v Trstu teritorializirana psihiatrična služba deluje dobro, dopolniti bi bilo treba psihoterapevtični pristop do posameznika, v Italiji pa do učinkovite terito-rializacije sploh ni prišlo. Umobolnice so zaprli, in marsikater; psihiatrični operaterji, ki se z zakonom, ki temeljito spreminja njihov način dela, niso strinjali, so ga enostavno bojkotirali, tako da so paciente prepustili družini in se je umobolnica preselila v domove, ali pa samim sebi. Tržaški model psihiatrične oskrbe ostaja vsekakor še vedno veljaven, treba bi ga bilo dopolniti in izboljšati.«
Tržaški kongres povezal tudi različne stvarnosti
Sano Spacal, ki ss ukvarja s čisto psihoanalizo, je menil, da je bil kongres za Trst zelo pomembno kulturno doživetje. Tu so se namreč zbrali predstavniki iz srednje Evrope, med njimi prvič tudi Madžari, Slovenci in Hrvati, ki so tako dobili stik z Avstrijci, Nemci in Italijani. To je seveda nekaj novega in edinstvenega, česar na podobnih kongresih še ni bilo. Pokazalo se je tudi, da bi bilo treba te stike še naprej gojiti in glede tega obljubljajo Madžari podoben kongres čez dve leti.
»Glede same vsebine bi povedal, da jo je teže ocenjevati, saj je bilo več kongresov v enem: obravnavali smo psihologijo, zgodovinski razvoj v posameznih državah, jasno da tudi psihoanalizo in razne umetniške dejavnosti. Skratka, za celovitejšo podobo in oceno bo treba počakati na akte kongresa in na objavo posameznih poročil.
Mogoče bi omenil tudi neko vrzel, vsaj kot se meni dozdeva: pričakoval sem več poročil o tem, kako so razni znanstveniki, ki izhajajo iz področja srednje Evrope, vplivali na sam razvoj psihoanalize. Temu aspektu bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti, saj v okviru same psihoanalize manjka neka popolnejša ocena prav tega razvoja.«
Spacala smo tudi ‘vprašali o odmevu, ki ga je imel njegov' poseg in predvsem predstavitev »slovenske razsežnosti«. Odgovoril je, da glede tega ne more dati objektivne ocene, vendar pa je prišlo v pogovorih s posameznimi udeleženci do nesporazuma, saj so nekateri menili, da se je obregnil ob psihoanalitične kroge same in ob organizatorje, kar seveda ni bilo res. Nesporazum so kmalu razčistili, saj je Spacal omenil le en aspekt krajevne stvarnosti in sicer tega, da razni krogi v Trstu hočejo zanikati znake slovenstva v mestu. Skratka, ko se je to razčistilo, so Spacalova izvajanja naletela na velik odmev in slišati je bilo veliko radovednih vprašanj o delu in življenju Slovencev. To se mu zdi zelo pomembno, da so udeleženci raznih držav seznanjeni z življenjem Slovencev v Trstu, o jeziku in šolah. Seveda pa je glede tega lahko prišlo tudi do čisto nasprotnih reakcij...
V našem mestu bodo ustanovili afriško akademijo znanosti
Trst postaja pomembno mednarodno znanstveno središče, zlasti za raz-ziskovalce iz Tretjega sveta. Zasluga za to gre predvsem mednarodnemu centru za teoretično fiziko pri Miramaru in njegovemu uglednemu buditelju, Nobelovcu Abdusu Salamu, kj poleg vrhunskega raziskovalnega opravlja tudi pomembno organizacijsko delo. Pred dvema letoma je bila v Trstu ustanovljena akademija znanosti Tretjega sveta, ki ji pakistanski fizik predseduje, od nje pa je prišla pobuda, ki jo bodo danes kronali: v Trstu bodo ustanovili afriško akademijo znanosti.
V ta namen so v teh dneh že prispele v naše mesto delegacije znanstvenikov iz Kenije, Nigerije, Maroka, Gane, Zimbabveja, Zaira, Tanzanije, Gabona, Sudana, Kameruna, Toga, Senegala in Madagaskarja, ki pa se hkrati udeležujejo posveta o suši, napredovanju puščav in prehrambenem primanjkljaju v Afriki, prt katerem sodelujejo tudi evropski in ameriški strokovnjaki. Posvet, ki se je pričel včeraj in se bo zaključil danes, se po svoji usmerjenosti naravno povezuje z ustanovitvijo a-friške akademije znanosti: temeljna misel, okrog katere se suče, namreč je, da se bo črna celina lahko u-spešno spopadla s svojimi dramatičnimi ekološkimi, gospodarskimi, družbenimi in demografskimi problemi le, če bo pri njih reševanju ob medna-
rodni pomoči nastopala kot osebek in jih obravnavala globalno, opirajoč se na sredstva, ki jih nudita sodobna znanost in tehnika.
Posvet je včeraj v imenu prirediteljev uvedel prof. Abdus Salam, ki je torej govoril kot predsednik akademije znanosti Tretjega sveta. Glavno poročilo pa je imel podpredsednik te ustanove, Kenijec Thomas R. Od-hiambo. Najprej je orisal osnovne značilnosti sedanje afriške krize, ki je posebno pereča na obsežnem področju južno od Sahare. Njen prvi element je prehrambena nesamoza-dostnost, ki bo v teku dveh desetici j prizadela 175 milijonov ljudi, če v tem času ne bo prišlo do korenitih sprememb. Ta nesamozadostnost je tesno povezana s cikličnim pojavom dolgotrajnih suš, ki prizadenejo kmetijske dejavnosti in celotna gospodarstva afriških držav. Suše pospešujejo napredovanje puščav, a glavni vzrok tega pojava je treba iskati v namernem krčenju gozdov (letno po-sečejo približno 3 milijona hektarjev tropskih pragozdov), kar za siromašna afriška gospodarstva predstavlja enega rednih sredstev, prek katerega se lahko dokopljejo do prepotrebnih deviz. Trgovinske bilance skorajda vseh afriških držav beležijo namreč strahovite primanjkljaje, njihova zunanja zadolženost pa povprečno raste za 25 od sto leto.
Mednarodna pomoč Afriki, ki ni
ravno neznatna, ni doslej kaj prida zalegla. Zakaj? Po mnenju prof. Od-hiamba predvsem zato, ker ni primerno upoštevala afriškega človeškega potenciala. Afričani morajo vzeti svojo usodo v lastne roke, kot so to storili Evropejci in Japonci v obnovi lastnih dežel, razdejanih v drugi svetovni vojni. Zunanja pomoč je seveda nujna, vendar izkoristiti jo morajo sami Afričani. V ta namen si morajo izdelati ustrezne razvojne načrte, pri čemer morajo sicer uporabiti najsodobnejše znanosti in tehnologije, a ne na račun krajevnih kultur. Prof. Odhiambo je s tem v zvezi poudaril, da je treba na črni celini razviti predvsem kmetijstvo in ne siliti v industrializacijo za vsako ceno.
Po uvodnem poročilu so se udeleženci posveta porazdelili v delovne skupine, v katerih so poglobili posamezne plati te zapletene problematike. Med vidnejšimi osebnostmi, ki sodelujejo na seminarju v miramar-skem centru, naj omenimo predstavnika Nacionalnega sveta za raziskave Rabinowicha, predstavnika italijanskega Nacionalnega sveta za raziskave Ricotto ter znanega italijanskega znanstvenika in pisatelja Roberta Vacca. Včerajšnje otvoritve bi se moral udeležiti tudi italijanski podminister za sodelovanje z državami v razvoju Francesco Forte, ki pa je bil zadržan, (mb)
Devinsko-nabrežinski občinski odbor o varianti regulacijskega načrta
Občinski odbor devinsko - nabrežin-ske občine, zbran v petek, 6. decembra pod predsedstvom župana Bojana Brezigarja je, z ozirom na pregled Variante splošnega regulacijskega načrta, ki ga bodo v prihodnjih dneh izvršili deželni tehnični organi, pregledal vsebine načrta ter poudaril veljavo le-teh. Odbor se je zaustavil na problemih v zvezi s turističnim razvojem občine ter z zaščito okolja in poudaril, da bo namenil največjo pozornost valorizaciji občinskega teritorija. Slednje pa ne smemo tolmačiti pasivno, ker bi to pripeljalo le k nadaljnjemu neravnovesju teritorija, česar uprava ne sme podpreti niti z naturalističnega vidika. V dopisu, ki ga je odbor objavil, je evidentirano, da je SRN za turistični sektor celovit razvojni program s turistično ponudbo, ki se razlikuje za različna območja, v soglasju z zahtevami za zaščito in valorizacijo naravnega okolja ter za sanacijo območij, ki so bila v zadnjih letih podvržena nenehnemu propadanju. Na podlagi teh predvidevanj, poudarja odbor, se tudi gradbene tipologije in namembe razlikujejo za različna področja.
Odbor je poleg tega podčrtal, da se razvoj turizma absolutno ne sme omejiti izključno na ureditev Sesljan-skega zaliva. Slednji pa mora predstavljati jedro, okoli katerega se turi-rizem razvija in mora zato zagotoviti tudi razvoj ostalega državnega teritorija, še posebno pa obalnega področja. V ta okvir je treba vključiti pri-
Zanimiv tridnevni kongres v
Trstu
Gospodarski razvoj Afrike neločljivo vezan na Evropo
Prejšnji teden se je zaključil tridnevni kongres o problemih ekonomskega in socialnega razvoja Afrike s posebnim ozirom na strategije sodelovanja ter o vlogi Furlanije - Julijske krajine v tem pogledu. Pobudnik in organizator je bilo združenje »Associazione italo-africana dell’università di Trieste« (AIAUT), ki od svojega nastanka 1984. leta združuje v svojih vrstah afriške in tukajšnje študente ter profesorje. Sedež te organizacije je na fakulteti političnih ved, kjer je bil med drugim izpopolnjevalni tečaj za sodelovanje v razvoju za mlade diplomirance vseh fakultet, ki želijo delati v državah v razvoju.
Najprej naj povemo, da je bil ta kongres z razliko z drugimi podobnimi posebno zanimiv zaradi števila prisotnih, predvsem študentov in no-vodiplomirancev iz cele Italije, in pa živahnih posegov, ki so omogočili, da se je govorilo o raznih perečih problemih, ki večkrat niso bili direktno omenjeni v govorih najavljenih predavateljev. Vsekakor je bil nivo izredno visok, saj so bile razprave zelo živahne in za vse udeležence večkrat spodbudne k novemu in poglobljenemu razmišljanju.
V	teku prvega dne je bil zelo važen poseg generalnega tajnika SIDA dr. Roberta Vanoreja in člana FAO Cesarinija, ki sta vzela v pretres oblike kooperacije in probleme poljedelstva in okolja, ki je utrpelo veliko škodo zaradi pomanjkljivega planiranja v minulih dvajsetih letih. Treba je koordinirati dvostranske in večstranske načrte v sodelovanju, ne samo, da se razvija poljedelstvo in poveča proizvodnja hrane, temveč tudi doseže nova sanacija dolgov s tujino in pride do novih prikladnih pro duktivnih sistemov. Posebnega pomena je delo ONG (Organizzazioni non governative), ki edine zagotavljajo kvalitetno sodelovanje, ko pa državni organizmi večinokrat delujejo le tako, da imajo od tega dobiček. Skratka te meddržavne organizacije nudijo pomoč na manjšem nivoju na direktno zahtevo zainteresirane države in v čimvečji meri skušajo spoštovati potrebe, ki izvirajo iz lokalne tradicije in realnih potreb avtohtonega prebivalstva.
V	torek je bil govor o kmetijskem razvoju in o primeru Sahela. Prav tako zanimivo je bilo predavanje o turizmu v Afriki. V teku, razprave je izšlo, da je ta preveč selektiven in masoven, zdaleč nename-njen domačemu prebivalstvu. V popoldanskih urah je inž. Grassetti, predsednik inštituta za industrijsko kulturo, govoril o tehnoloških nasel-kih. To naj bi bili majhni centri, tehnološko zelo razviti v primerjavi z okoljem, v katerih naj bi se izšolal tudi nov kader afriških tehnikov. Dalje je govoril izvedenec Afričan Development Bank, dr. Mancini, ki je nanizal veliko podatkov o tem finančnem organu, ki je značilno afriški.
Zadnji dan kongresa so jutranje
ure posvetili predavanju o kulturah v Afriki, o vlogi islama na razvoj kontinenta in o univerzah. V popoldanskih urah je bil govor o sedanji krizi in o perspektivah razvoja ter zaključki o tridnevnem zasedanju. Vsi so si bili edini, da je razvoj Afrike neločljivo vezan z Evropo, da životarjenje ali propad enega kontinenta bi pomenil konec za drugega. Tudi o tem ni bilo razhajanja, da moramo prebiti začarani obroč, ki ga je ustvaril državni sistem sodelovanja, ki ne dopušča, da bi se države v razvoju osvobodile ekonomskih in tehnoloških jarmov neokolonializma. Eden izmed zaključkov je bil ta, da je treba prekiniti trend k vse večji privatizaciji ekonomskega področja in k birokratizaciji ter okornemu državnemu planiranju. ZDA skušajo na vse kriplje ohraniti status-quo in prav temu, oziroma negativnim platem le-tega se moramo odločno zoperstaviti. Skratka, kongres je postavil temelje za boljše, bolj kvahtetno delovanje.
(Dgg)
Koprsko gledališče Brez tretjega uspešno nastopilo v Mačkoljah
KD Primorsko iz Mačkolj je v nedeljo zvečer priredilo uspešno gosto vanje gledališča Brez tretjega iz Kopra, ki je predstavilo igro »Agencija za ločitve«. To delo je nova komedija, ki jo je pred kratkim napisal Andrej Jelačin — iz našega in vašega današnjega vsakdanjega življenja — kot pravi avtor, ki je komedijo režiral in v njej skupaj z Marijo Parovan tudi nastopa. V polni dvorani ni manjkalo smeha in veselja ter so lahko tako organizatorji kot izvajalci zadovoljni z uspešnim večerom, (mm)
Na sliki: prizor iz igre, ko je protagonistka stopila z odra med občinstvo.
Problem rafinerije Aquila na današnjem sestanku tovarniškega sveta in sindikatov z Biasuttijem
Po zadnjem sestanku na sedežu rimskega ministrstva za industrijo, ki ni prinesel nobene konkretne novosti za pozitivno rešitev vprašanja rafinerije Aquila, je stanje v žaveljskem obratu še vedno napeto. Tovarniški svet je za včerajšnji dan sklical skupščino zaposlenih, vendar jo je odložil na poznejši datum, da bi medtem pridobil nove podatke, o katerih bo treba razpravljati na skupščim. Tako se bodo danes dopoldne predstavniki tovarniškega
sveta in krajevnih sindikalnih organizacij sestali s pred-sednikom deželnega odbora Biasuttijem, da bi se v vseh podrobnostih seznanili z resničnim stanjem pogajanj in o možnostih za nadaljevanja delovanja rafinerije.
Medtem pa se v njej nadaljuje razčlenjena stavka, ki je povsem ohromila izvažanje proizvoda iz rafinerije zainteresiranim dobaviteljem.
Ostra kritika družbi Fiumare s kongresa prevoznikov CGIL
LINE/V
V Domu pristaniških delavcev je prejšnji teden potekal 3. področni kongres sindikalne zveze prevoznikov FI LT-CGIL. Uvodno poročilo je podal področni tajnik Dino Fonda, po poglobljeni razpravi, v katero je poseglo 19 udeležencev, pa je zaključke povzel vsedržavni tajnik Franco Dagnano.
Udeleženci kongresa so poudarili o-srednji pomen, ki ga mora imeti ureditev oziroma izpopolnitev sistema prevozov pri nacionalizaciji celotnega gospodarstva tako na vsedržavni kot na krajevni ravni. Potrebna je reforma železnic, ki se ne sme zredu cirati na ukinitev manj uporabljenih prog. Ovrednotiti je treba pristanišča, zlasti tržaško, pri čemer je velikega pomena prenovitev Tržaškega Lloyda. V zvezi s prevozom blaga so udeleženci kongresa izrazili globoko zaskrbljenost zaradi razprševanja podjetij, ki je posledica pomanjkanja organskega načrtovanja. Udeleženci kongresa so se zavzeli tudi za overdnotenje javnih prevozov v vidiku humanizacije mestnih središč.
Na 3. področnem kongresu FILT-
CGIL so soglasno Sprejeli poseben dokument, s katerim so obsodili odločitev družbe Finmare, ki namerava u-stanoviti posebno družbo za upravljanje logistike vseh treh italijanskih javnih plovnih družb, vključno Tržaškega Lloyda. Odločitev je med drugim v nasprotju z obvezami, ki sta jih vodstvi Finmare in IRI prevzeli letošnjega 4. julija. Spričo takšnega razvoja dogodkov, je rečeno v dokumentu, je neobhodno potrebno, da v najkrajšem času pride do sestanka med predstavniki Enotnega sindikata, vlade in družbe IRI. Udeleženci kongresa so poleg tega ostro kritizirali deželno in krajevne uprave, ki niso znale primemo poseči, da bi preprečile odločitev Finmare.
Ob koncu kongresa je bil za novega področnega tajnika FILT-CGIL izvoljen Claudio Canciani.
• Tržaški občinski svet se bo ponovno sestal v petek, 13. trn., ob 18.30. Na dnevnem redu bodo tista vprašanja, o katerih občinski svet še ni u-tegnil razpravljati na prejšnjih sejah.
zadevanje uprave za zaščito okolja. Novi urbanistični dokument predvideva neomejeno zaščito približno 1/3 občinskega teritorija ter vključuje Vsa najbolj cenjena območja: obalo imenovano »Costa dei barbari«, borov gozdič v Devinu s sprehajalno stezo Rilke, črničje, izvir Timave, Grmado z bližnjim področjem ter obširna območja na celem kraškem teritoriju. Ta področja je treba valorizirati tudi v sodelovanju z raznimi združenji, vendar pa ni odbor smatral za primemoi soglašati z nadaljnjimi prošnjami za razširitev zašči-tenih območij, saj bi to škodovalo celovitemu razvoju občine. Ta stališča, potrjena v sklepu, bo uprava predstavila predsedniku deželnega odbora.
Urnik družinske posvetovalnice v Boljuncu
Upravni odbor družinske posvetovalnice iz Doline sporoča, da je posvetovalnica v Boljuncu (štev. 35, tel. 228-772) odprta za publiko z naslednjim umikom: ginekolog (dr. A. Vuga), ponedeljek od 9. do 12. ure; ginekologinja (dr. I. Schojer), sreda od 9-. do 12. ure in četrtek od 14. do 16. ure; socialna delavka (O. Zergol), ponedeljek od 9. do 13. ure in sreda od 9. do 12. ure; babica (S. Možina), sreda od 9. do 12. ure in četrtek od 14. do 17. ure; psihologinja (dr. D. Milocco), sreda od 9. do 13. ure in četrtek od 14. do 16. ure; pravnik (dr. L. Bevilacqua), po naročilu: Usluge družinske posvetovalnice so brezplačne.
Borisu Žuljanu nagrada Bastianutto
V	soboto je bilo v krožku »Fermi« v Trstu nagrajevanje umetnikov slikarjev, ki so se udeležili deželne razstave na krajinsko tematiko.
Med desetimi umetniki, ki so prejeli nagrado Bastianutto (znani tržaški slikar in pedagog), je tudi naš slikar Boris Zulian, ki je bil, kot nam je sam povedal, te nagrade še posebno vesel, saj je bil proj. Bastianutto njegov profesor, ko je obiskoval u-metnostni inštitut v Trstu.
Med umetniki, ki so se izven tekmovanja udeležili razstave so bili prof. Klavdij Palčič, Lojze Spacal, v katalogu pa, z eno grafiko, tudi pokojni Avgust Černigoj.
Prvi nastop mladih pianistov šole GM
V	petek zvečer je bil v Gallusovi dvorani klavirski večer, to je prvi interni nastop gojencev šole Glasbene matice v tem letu iz oddelka za klavir.
Na tem prvem večeru je nastopila devet gojencev iz razredov prof. Tee Košuta, prof. Pavla Kodriča in prof-Xenie Brass, ki so se predstavili 2 zelo bogatim programom skladb Pavčiča, Bartoka, Longa, Beyerja, Cie-mentija, Bacha, Boya in Beethovna-
Mladi glasbeniki, od pripravnice pa vse do 6. razreda, so svoj program izvedli lepo, brezhibno, seveda starejši že z velikim smislom tudi za interpretacijo posameznih skladb.
Večer je lepo uspel, saj so bili navzoči starši in svojci gojencev. Lep° in priporočljivo bi bilo, da bi bili na takih nastopih navzoči še drugi gojenci glasbene šole GM
Elegonca, praktičnost, ugodno počutje. To vam nudijo najnovejši modeli dežnih plaščev, površnikov in oblek AQUASCUTUM in BURBERRYS.
Za vaše dobro zimsko počutje pri
LINEA v TRSTU - Ul. Carducci 4
VATOVeC
TRST - Ul. Machiavelli 28 - Telefon: 69076
ob koncu leta Vam nudi izredne priložnosti ugodnega nakupa
TV sprejemniki, radio in videorekorderji, hi-fi glasbeni stolpi, kasetofoni, hladilniki, zmrzovalniki, pralni stroji, štedilniki na vse vrste goriva, peči na plin, olje in trdo gorivo, vsakovrstni kuhinjski pripomočki

Sklical gà je predsednik deželnega odbora
Skupinska razstava 44 članov DZL
Jutri sestanek o položaju podjetij z državno soudeležbo
Jutri se bodo na deželi sestali predstavniki deželnega odbora, krajev-nili uprav iz tržaške in goriške pokrajine in sindikalnih organizacij, da bj ocenili položaj obmctjnih podjetij z državno soud-Ježbo pred obnovitvijo srečanj z ustanovo IRI. Jutrišnje srečanje je sklical predsednik deželnega odbora Biasutti.
Na sestanku bo na dnevnem redu predvsem pregled posameznih sektorjev in podjetij, Ili delujejo z državno soudeležbo, na Tržaškem in na Tržaškem in na Goriškem. Večina teh podjetij*je že precej časa v globoki krizi, izhod iz krize pa je predvsem odvisen od odločitev, ki bi jih morala v tej zvezi podvzeti ustanova IRI. Za jutrišnje srečanje so že pred časom zaprosile sindikalne organizacije, ki jih sedanja gospodarska kriza teh podjetij še najbolj prizadeva.
Šele danes dokončna odločitev o natečaju »Božič za ostarele«
Kako bo z literarnim natečajem »Božič za ostarele«, za katerega je dala pobudo tržaška pokrajina ob sodelovanju zainteresiranih ustanov, bomo podrobneje izvedeli danes. Na včerajšnji okrogli mizi v Časnikarskem krožku, ki je bila namenjena tej pobudi, so namreč zainteresirane ustanove iznesle nekatere pomisleke, ki se nanašajo predvsem na pomanjkanje časa (za udeležence), da bi lahko pobuda imela pričakovani uspeh in pa na vsebino razpisa natečaja, ki bi moral biti točneje definiran. Zato torej sklep, da se že danes dopoldne predstavniki pokrajine in zainteresiranih ustanov Ponovno srečajo in razčistijo vse nejasnosti, da bi pobuda lahko stekla po predvidenem načrtu.
Marchio sprejel kitajsko delegacijo
Predsednik pokrajine Marchio je včeraj dopoldne sprejel delegacijo LR Kitajske, ki jo je spremljal prof. Damiani. Na srečanju so proučili razvoj znanstvenih in kulturnih izmenjav, ki lahko imajo precejšnje perspektive med Trstom in LR Kitajsko. Med pogovori je tudi prišla do izraza oportunost o prisotnosti LR Kitajske v raznih možnostih tržaške znanstvene stvarnosti, še posebej v Centru za znanstveno in tehnološko raziskovanje, ki lahko postane predmet plodnega sodelovanja med obema stvarnostima. Na pogovoru je bila nadalje nakazana možnost, da bi v Trstu ustanovili združenje Italija - LR Kitajska.
Srečanje ženskih organizacij iz treh dežel
Deželni koordinacijski odbor Zveze žensk Italije - UDI bo priredil v petek, 13. decembra, srečanje ženskih organizacij s Koroške, iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Osrednja tema srečanja bo »Ženske in ustanove«. Srečanje bo na sedežu Vrožka Salvemini (Korzo Italia 12) ob 17. uri. Sodelovale bodo predstavujce večinske in manjšinske skupnosti treh obmejnih dežel.
V rkmanjski Babni hiši dokaj popoln pregled ustvarjalnosti slovenskih zamejskih likovnikov
Sobotna otvoritev skupinske razstave v Babni hiši
V soboto zvečer so odprli v galeriji Babna hiša v Ricmanjih skvpin-sko razstavo, katere organizatorja sta bila Društvo zamejskih likovnikov in domače KD Slavec, na njej pa sodeluje s svojimi slikami 39 slikarjev s Tržaškega, Goriškega, pa tudi iz Beneške Slovenije, članov seveda DZL. Sergej Verč in Aljoša Žerjal sta se na otvoritvi predstavila s svojima filmoma, prvi s filmom »Moje večne blodnje po vsem svetu«, drugi si filmom »Zlata dekleta Krasa«, predsednik DZL Sergij Cesar pa z videom »Maske«, medtem, ko sta mlada arhitekta Boris Grgič in Miloš Jugovič uredila in pripravila galerijo.
Večer je izpopolnil še nastop Lada Jakše z lastnim solističnim jazz koncertom.
Galerija Babne hiše skorajda ne potrebuje več reklame glede svoje funkcionalnosti, saj so vse razstave in druge prireditve v njej zelo dobro obiskane. Tako je bilo tudi ob sobotni otvoritvi razstave, ko je bila galerija, čeprav dokaj prostorna, premajhna, da bi sprejela vse, ki so se želeli udeležiti te prireditve. Pripombo, ki bi jo imeli ob tem, bi zadevala mogoče domače občinstvo, ki je bilo med udeleženci še vedno premalo prisotno. Res je, da so Ric-manjci zelo zvesti in tudi redni obiskovalci vseh prireditev v tem svojem domu; bolj težko pa se privajajo prireditvam, ki so namenjene slikarski, ali glasbeni umetnosti. Moramo pa kljub temu reči, da se tudi tu nekaj premika in to v pozitivnem smislu.
Rekli smo, da sodeluje na razstavi kar 39 slikarjev, ki so se morali, zaradi velikega števila, omejiti vsak na eno samo sliko.
Pa tudi tako je bila razstava lepa, pestra in bogata in v prostoru, ki sta si ga omislila oba že navedena arhitekta tudi svojevrstna, zanimiva — rekli bi lahko razstava v prostoru, ali prostor v razstavi. To pa je tudi moto članov Društva zamejskih likovnikov, ki že dalj časa skušajo pripraviti razstave, ki so resnični prikaz dejavnosti in ustvarjalnosti vseh društvenih članov, od slikarjev, kiparjev, do arhitektov, filmskih ustvarjalcev itd.
Za tokratno otvoritev slikarske razstave bi lahko pridali še eno u-gotovitev, da je bila namreč že prava predstava. Morda nekoliko dolga za vse, ki so ji morali slediti stoje, kljub temu pa privlačna, saj so si lahko obiskovalci ogledali tri zanimive filme: Verčev film, ki ga je posvetil poletnim promenadnim koncertom orkestra »Opera giocosa« v
parku Miramarskega gradu. Žerjalov film, posvečen državnim prvakinjam v namiznem tenisu ŠD Kras, na televizijskem ekranu pa video-film Sergeja Cesarja, ki smo ga že občudovali ob odprtju obnovljene galerije v Beneški hiši v Miljah.
Zelo lep je bil na tem večeru nastop glasbenika Lada Jakše s svobodno improvizacijo raznih jazz -skladb, ki jih je sam zelo lepo izvajal na elektronski sintetizator, na klarinet, saksofon in flavto. Društvo zamejskih likovnikov, ki je prvi dve svoji skupinski razstavi povezalo, prvič z izvajanjem renesančne, lani z izvajanjem rock - glasbe, se je tokrat odločilo za jazz glasbo. Imelo je izredno srečno roko pri izbiri izvajalca, ki je s svojim solističnim nastopom žel upravičeno priznanje. Razstava bo odprta do 22. t. m.
N. L.
Obrazci za prijavo vinske proizvodnje
Po mnenju predstavnikov Zveze srednje in male industrije
Prelomno obdobje za gospodarstvo
Delegacija tržaških gospodarstvenikov na delovnem obisku na Češkoslovaškem
Vinogradniki morajo do prihodnje Nedelje, 15. decembra, prijaviti na občini količino letošnje vinske proizvod-nje. Vsi vinogradniki bodo morali letos poleg količine navesti še davčno številko IVA in katastrsko številko Parcel ter številko katastrskega lista doglio mappa), na katerem so vpi sani vinogradi
Obrazci za prijavo so končno na razpolago. Kmečka zveza bo omenjene prijave izpolnjevala na svojem sedežu in tudi v naslednjih vaseh: v Nabrežini (na občini) danes, 10. decembra, od 16. do 18. ure; v Pre-oenegu (Srenjska hiša) jutri, 11. decembra, od 15. do 17. ure; v Borštu (Srenjska hiša) prav tako jutri, 11. (-■ m., od 17. do 19. ure; v Dolini (na občini) v četrtek, 12. t. m., od (5. do 17. ure.
V Borštu (jutri, 11. t. m., ob 17. Uri) in v Dolini (na občini, v četrtek, 12. t. m., ob 15. uri) bo za Bordane in Dolihčane sestanek, na katerem se bodo dogovorili o razpo-reditvi osmič.
* Krožek za družbeno-politične Studile »Che Guevara« bo v petek, 13. t.m., Priredil predavanje evropskega po-s1anjca Renza Trivellija, ki bo govoril temo: Evropa in usoda Afrike
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice je bil sinoči občni zbor tržaške Zveze srednjih in majhnih industrijskih podjetij, strokovne organizacije, ki predstavlja enega temeljnih gospodarskih sektorjev tudi na našem območju. Zbrane sta uvodoma pozdravila tržaški župan Ric-chetti in odbornik za industrijo Fran-cescutto v imenu deželne uprave, občnega zbora pa so se udeležili tudi predstavniki drugih stanovskih organizacij, kot so zveza industrijcev, združenje obrtnikov in pokrajinska konfederacija obrtnikov CNA, medtem ko ni bilo zastopano Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki so ga prireditelji žal »pozabili« povabiti.
Osrednja referata sta imela predsednik tržaške zveze prof. Pietro Fiorii in tajnik deželne zveze za srednjo in malo industrijo dr. Nerio To-mizza, sledila pa so še nekatera sektorska poročila in poseg predstavni ka vsedržavne konfederacije za srednjo in majhno industrijo.
Predsednik Florit je v svojem poročilu nanizal probleme, ki tarejo sektor, analiziral deželno gospodarsko politiko in se nato posebej zadržal pri ožji problematiki tržaškega prostora. Dr. Tomizza pa je podal
izčrpno analizo tržaškega gospodarstva v ključnem trenutku, ko niha med zamiranjem in oživljanjem. V ospredju njegovih razmišljanj je bilo tržaško pristanišče, realna in pomembna sklicna točka za gospodar ski razvoj Trsta, na drugo mesto pa je postavil konkretno uresničitev mednarodne vloge mesta, tako potom njegovih raziskovalnih dejavnosti, kot gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo ter z Vzhodno Evropo.
Tečaj računalništva
V računalniškem centru tržaške u-niverze v Ul. del Ronco se bo 14. januarja začel tečaj za specializacijo osebja na področju elektronske obdelave podatkov. Tečaj so priredili ob gmotni podpori Tržaške hranilnice, da mladim diplomirancem na višjih srednjih šolah nudijo možnost, da se pobliže seznanijo s sektorjem, ki še vedno nudi dovolj možnosti zaposlitve.
Za vpis v tečaj bo treba polagati poseben izpit, ki bo že to soboto, 14. t. m., rok za vložitev prošenj pa zapade dva dni prej, se pravi pojutrišnjem.
Delegacija tržaških gospodarstvenikov pod vodstvom predsednika Trgovinske zbornice Tombesija se te dni mudi na Češkoslovaškem in se s tamkajšnjimi gospodarstveniki pogovarja o perspektivah razvoja gospodarskih odnosov med državama in njunimi posameznimi deželami. Trst, ki ima dolgo tradicijo odnosov s Prago, je še posebno zainteresiran za češkoslovaški promet skozi tržaško pristani-
PAVLIHOVA
PRATIKA
1986
še je čas, da si nabavite
PAVLIHOVO PRATIKO za ieto 1986
v Tržaški knjigarni ter pri raznašalcih Primorskega dnevnika.
Na sedežu SDGZ predstavitev
Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je bda g'cdstavìtev nove slovenske firme Computer pubbli System, ki deluje pdročju kompjuterizirane reklame. Novo tvrdko je v imenu obrtniške :?Je SDGZ predstavil Peter Zupan, nakar je eden od štirih nj-ladih /ribe obrazložil pomen in namen kompjuterizirane reklame. Mladi raz s so po lastni zasnovi in projekciji realizirali prototip kompju z r ,ega reklamnega napisa (imenovali so ga Tabel 768), ki omogoča ‘ (ekočimi svetlobnimi napisi.
Usoden padec 20-letnega mladeniča med plezanjem na železen žerjav
V nedeljo zjutraj je na oddelku za oživljanje kati-narske bolnišnice 20-letni Walter Lombardi iz Ul. Forti 30 podlegel hudim telesnim poškodbam. Mladenič se je usodno ponesrečil v soboto zvečer med igro v bližini obrata Italcementi pri Žavljah.
Lombardi je skupaj z nekaterimi prijatelji splezal na visok železen žerjav. Ko je priplezal že do višine sedmih metrov, mu je iz še nepojasnjenih razlogov nenadoma spodrsnilo. Fant je padel z železnega ogrodja in negibno obležal na tleh.
Njegovi prijatelji so takoj poklicali na pomoč Rdeči križ. Malo po 22. uri so ga zdravnik in bolničarji pre-katinarsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je bilo brezupno. Pri padcu se je namreč Lombardi močno udaril v glavo, imel pa je tudi hude notranje poškodbe. Zdravniki so ga sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje, ves njihov trud, da bi mu rešili življenje pa je bil zaman: Walter Lombardi je v nedeljo ob sedmih zjutraj podlegel poškodbam.
peljali z rešilcem
Mladenič ranjen v prometni nesreči
V nedeljo zvečer sta v Ul. Campo Marzio v bližini hišne številke 22 trčila fiat 126 in fiat ritmo. V nesreči se je ponesrečil sopotnik v fiatu 126, 17-letni Stefano Visintin iz Ul. Settefontane 6. Mladenič se je udaril po obrazu (zdravniki domnevajo, da si je zlomil lične kosti), ranil se je tudi nad očesom in potolkel po kolenih.
Z zasebnim avtomobilom so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na otorinološkem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Avtomobil, v katerem se je peljal Visintin, je upravljal 19-letni Pierpaolo Giordano, fiat ritmo pa 23-letni Federico Zennaro iz Ul. Madonna del Mare 4.
šče, ki je v zadnjih letih precej u-padel.
Češkoslovaška stran je v pogovorih poudarila predvsem potrebo po uvozu tehnologije in znanstvenih dosežkov, zato so jim tržaški gostje podrobno orisali možnosti tukajšnje raziskovalne dejavnosti. Pogovori so se nadaljevali nato na individualni ravni, med posameznimi podjetji, medtem ko sta Tombesija sprejela tudi pomočnik ministra za zunanjo trgovino in generalni direktor za promet in prevoze, obisk pa se bo zaključil s podpisom protokolarnega sporazuma o tesnejšem sodelovanju med tržaškim in češkoslovaškim gospodarstvom.
Preiskava o truplu s prestreljeno glavo
Agenti tržaškega letečega oddelka nadaljujejo preiskavo, da bi odkrili istovetnosti trupla 20-25 let starega mladeniča, ki so ga odkrili v soboto kakih 100 metrov nad železniško progo pri Devinu. Truplo je imelo prestreljeno glavo. Tržaška policija je o dogodku obvestila avstrijske kolege. Preiskovalci domnevajo namreč, da je bil mladenič avstrijski ali nemški državljan, saj so bila njegova oblačila nemške proizvodnje (z nemškimi etiketami).
Tržaški preiskovalci proučujejo ob tem primeru še nek dogodek, ki bi bil lahko povezan s smrtjo neznanega mladeniča. Tri dni pred odkritjem trupla so namreč v neposredni bližini, kjer je ležalo truplo, našli avtomobil brez evidenčne tablice in brez vsakršnih dokumentov, ki naj bi ga ukradli prav v Avstriji.
Tržačanki ranjeni pri Sečovljah
Z rešilcem jugoslovanskega Rdečega križa so v nedeljo zvečer prepeljali v katinarsko bolnišnico Tržačanki, ki sta se v soboto ponesrečili v prometni nesreči pri Sečovljah. 57-letna Elda Bolsi s Ceste za Čam-pore 9 (Milje) in 64-letna Miranda Ceriali iz Ul. Marcuzzi 1 sta v bližini Sečovelj z avtomobilom talbot treščili v prikolico tovornjaka jugoslovanske registracije.
V nesreči se je najhuje poškodovala Cerialijeva. Udarila se je v glavo, po čelu, v prsi, zdravniki pa domnevajo, da si je tudi zlomila koleno. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh. Bolsijeva se je tudi udarila v glavo in v trebuh.
Partizanki Nevi
Na ljubljanskih Žalah smo se dne 25. novembra, ob veliki udeležbi vaščanov, soborcev in prijateljev poslovili od tržaške rojakinje tovarišice Marije Brce vd. Pavlič, partizanke Neve.
Pokojna Marija Brce se je rodila v Gropadi pri Trstu 1924. leta v zavedni slovenski družini, po domače pri Ukovih. Kot zavedno slovensko dekle je tudi odraščala in komaj dozorela, je začela sodelovati z osvobodilnim gibanjem, že leta 1943 so jo skupaj z drugimi mladinkami aretirali bazoviški karabinjerji in jo zasliševali, vendar ji niso mogli ničesar dokazati, zato so jo izpustili.
Neva je neustrašno nadaljevala z delom za NOB. Bila je obveščevalka in kurirka na zelo delikatnem in nevarnem terenu Trsta in okolice. Leta 1944 jo najdemo v enotah Tržaškega VOS, kjer je sodelovala z narodnim herojem Darkom Munihom, Stankom Grudnom in drugimi borci na Tržaškem. Neustrašno je izpolnjevala dane naloge, hodila mimo sovražnih bunkerjev in zased od Trsta proti Krasu in Brkinom.
Začelo se je leto 1945, ko je sovražnik še bolj neusmiljeno kot kdajkoli prej ubijal in trpinčil naše ljudstvo. Dne 21. marca tega leta je bila Neva v Lonjerju pri Trstu kot kurirka in obveščevalka Pavletove skupine. Collottijevi bandi je uspelo po dolgem iskanju in zasledovanju izslediti lonjerski bunker, kjer so po hudi in neeneki borbi padli Pavle iz Koprive, Evald iz Križa pri Trstu in Angel iz Vojščice na Krasu. Nevo so ta dan v Lonjerju ujeli in jo že v Lonjerju ter nadalje v zaporu Co-roneu in na komisariatu v Ulici Cotogna pretepali in strašno mučili ter poniževali. Sovražnik ni od naše Neve zvedel ničesar. Neva ni klonila.
Posledice mučenja je Neva nosila celo življenje. Borci smo vedeli, da hudo bolna Neva ne bo ozdravela, vendar smo upali, da bo v življenju še enkrat zmagala. Ni se zgodilo.
Draga Neva, ne bomo te pozabili, saj nam boš vedno ostala v spominu kot hrabra in neustaršna partizanka Neva! (L.F.)
v slovo
včeraj-danes
Danes, TOREK, 10. decembra SMILJAN
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 5.32 in zatone ob 14.35.
Jutri, SREDA, 11. decembra DANIJEL
Vreme včeraj: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 11,7 stopinje.
Plimovanje danes: ob 1.28 najnižja —21 cm, ob 7.38 najvišja 57 cm, ob 14.37 najnižja —64 cm, ob 21.04 najvišja 28 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Guglielmo Wilfinger, Cecilia Ferluga, Andrea Zanella, Giada Zudini, Valentina Grison.
UMRLI SO: 88-letna Anna Logar, 67-letni Mario Ferfoglia, 59-letni Giovanni Verbanaz, 71-letni Bruno Ceppi, 66-letna Giuseppina Finotto, 54-letni Mario Pansa, 55-letna Delia Pulin, 78-letna Enrichetta Cataudella, 78-letni Angelo Tassini, 75-letni Vincenzo Lucia, 20-letni Walter Lombardo, 82-letna Maria Flego, 75-letna Caterina Mancino, 74-letna Giovanna Biasi, 85-letni Etrusco Carminelli, 78-letni Narciso Alberi, 73-letni Carlo Bai, 82-letni Pietro Furlani, 78-letni Ettore Stallo, 75-letna Maria Prelazzi, 88-letna Guglielmina Ja-kofcich.
Mi
SLOVENSKO
^JIledaušče
W V TRSTU
Kulturni dom
NÒEL COWARD
Hudomušna
prikazen
(komedija v treh dejanjih) Režija :
DUŠAN MLAKAR PREMIERA:
v petek, 13. decembra, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski PONOVITVE:
v soboto, 14. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B - prva so-‘ bota po premieri v nedeljo, 15. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C - prva nedelja po premieri v torek, 17. t. m., ob 16.00 ABONMA RED I - mladinski v sredo, 18. t. m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 21. t. m., ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 22. t. m., ob 16.00 ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
gledališča
VERDI
Danes, 10. t. m., ob 20.00 (red H/B) bo na sporedu četrta predstava opere »Rusalka«. V četrtek ponovitev za red F/E.
Jutri, 11. t. m., ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost (Ulica S. Carlo 2) srečanje z glavnimi interpreti opere »Rusalka«.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (premiera) bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila delo Manlia Santanellija »Le sofferenze d’amore della Radegonda e del capitano della morte«. V abonmaju odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 10. t. m., ob 19.30: Koncert orkestra akademije za glasbo, Ljubljana.
V	petek, 13. t. m., ob 20. uri: Gostovanje zagrebških simfonikov RTV Zagreb.
Mala dvorana
Danes, 10., 11., -12. in 13. t. m., ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dan.
Danes, 10. t. m., ob 18. uri: »čaj v Arhimedovem haremu«. Režija Mehdi Charef, 1984; ob 20. uri: »Ime - Karmen«, režija Jean Lue Godard, 1983.
V	petek, 13. t. m., ob 18. uri: V treh dneh iz glasu in telesa, Studio za svobodni ples Ljubljana; ob 20. uri: Prepletanja, eksperimentalni multimediatni program.
Srednja dvorana
Danes, 10. decembra, ob 20. uri: B. Brecht »Opera za tri groše«, PDG iz Nove Gorice.
Jutri, 11. t. m., ob 20. uri: Recital revolucionarnih pesmi in poezije.
Okrogla dvorana
V	petek, 20. t. m., ob 22. uri: Nočni program - M. Sherman »Mesija«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 10. decembra, ob 20. uri: B. Brecht - K. Weil »Opera za tri groše« Gostovanje PDG v srednji dvorani Cankarjevega doma.
V	četrtek, 12. t. m., ob 20. uri: M. Frayn »Hrup za odrom«; režija Boris Kobal. Predstava v Solkanu za ZKO Sežana in izven.
kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. dell’Istria 18, Ul. Alpi Giulie 2V Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Seriljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini vabi starše učencev 3. razredov na posvet o usmeritvi po končani srednji šoli, ki bo na šoli v Dolini danes, 10. t. m., ob 17. uri.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bo roditeljski sestanek jutri, 11. decembra,
Ariston 15.30—22.15 »Pranzo reale«. Režija Malcolm Mowbray. Maggie Smith, Denholm Elliott.
Eden 15.30 — 22.00 »Christine star pe-netration« in »Le avventure erotiche di un taxi driver«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.00—22.15 »Scandalosa Gilda«. Monica Guerritore. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior II. 17.15 »Interno berlinese«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Feaiice 16.00 — 22.15 »La foresta di smeraldo«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Loma, una bocca in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II pentito«.
Dvorana št. 3 17.30 — 22.00 »Cercasi Susan disperatamente«.
Mignon 16.00—22.00 »Ritorno al futuro«. Fantastični film.
Grattacielo 17.00—22.15 »Sotto il vestito niente«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 16.30 »007 : Bersaglio mobile«.
Lumiere 17.30 — 22.00 »Birdy - Le ali della libertà«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Miami su-percops«. Terrence Hill, Bud Spencer.
Alcione 16.00 »Monty Python (Il senso della vita)«.
Radio 15.30 — 21.30 »Selvagge«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986
CELOLETNA......................... 90.000 lir
MESEČNA........................... 12.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mdja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
SPREJEMAIO:
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št- 654/23.
darovi in prispevki
Ul. sv. Frančiška 20
vabi v četrtek, 12. decembra, ob-18. uri na predstavitev dveh grafičnih map
VENO PILON:
3 GRAVURES
AVGUST ČERNIGOJ:
ŽENSKI LIKI
Spregovorila bosta umetnostna zgodovinarja JURE MIKUŽ in PETER KREČIČ.
razstave
KD Vesna vabi v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križu na odprtje razstave najnovejših Černigojevih grafik. Razstavo prireja v sode-li/anju s TK Galerijo in pod pokroviteljstvom ZSKD. Nastopil bo godalni kvartet Glasbene matice.
V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja slikar Jernej Vilfan.
čestitke
Lučani in Bojanu se je pridružila prvorojenka SARA. Iskreno jima čestitamo, mali Sari pa želimo vso srečo na življenjski poti stric Marjan in družina Janežič.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev prireja izlet v Rovinj in Poreč 16. t.m. Vpisovanje danes, 10. decembra, od 10. do 11. ure v Ul. Cicerone 8.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec priredi v soboto, 14. t. m., ob 20. uri nastop seniorske dramske skupine SKD Tabor Opčine z izvimo-poučno zabavno igro posvečeno ljubezni »Beseda 85«.
Šola Glasbene matice - podružnica Prosek - Kontovel: v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku koncert harmonikarja R. Benetella.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo v petek, 13. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri ponovitev proslave ob 40-letnici osvoboditve »Ni ga drobca slovenske prsti,- kjer naša ni kanila kri«. Pripravil Drago Gorup. Sodelujejo harmonikaši Glasbene matice, recitatorji, moški in ženski zbor Tabor.
PD Slovenec prireja v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu kulturni večer. Nastopila bosta moški pevski zbor Vasilij Mirk in ženski zbor KD Prosek - Kontovel. Vabljeni!
KD F. Venturini priredi tradicionalno silvestrovanje v kulturnem cetru A. Ukmar - Miro pri Domju. Igral bo narodno-zabavni ansambel Taims. Vpisovanje samo za člane društva do 20. decembra. Pohitite!
koncerti
VERDI
Jutri, 11. t. m., in v četrtek bosta v gledališču koncerta orkestra, ki ga vodi Guerrino Gruber. Koncerta sta namenjena dijakom, šole lahko rezervirajo vstopnice po 600 lir pri blagajni gledališča, vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
razna obvestila
Zadruga »NAŠ KRAS« vabi svoje člane in njihove prijatelje na skupno večerjo, ki bo v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v restavraciji Furlan na Repen-tabru.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja sporoča, da sprejema vzorce vin za analizo vsak torek po 16. uri v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24.
V	spomin na drago Lojzko Gerlani darujeta Pepka in Karla z družino
60.000	lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na pok. Pepco Guperla daruje Danica Bajta 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Valdija Vabča darujeta Eda in Vinko Milič 20.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad.
V	spomin na Alojza Milkoviča darujeta Eda in Vinko Milič 10.000 lir za mladinski krožek Bani.
V	počastitev spomina našega dragega svaka in strica Josipa Jogana darujejo Mirko, Dorin in Thea Kralj
25.000	lir za Sklad M. čuk in 25.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Josipa Jogana daruje družina Kralj-Berdon 10.000 lir za srednjo šolo Kosovel in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Miloša Kovača darujeta Mila in Gabrijel Ferluga 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Pepija Miliča daruje Edi Persi z družino 20.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na dragega moža in očeta Pepija Mihca daruje pokojnikova družina 500.000 lir za gradnjo kulturnega doma-spomenika padkm v NOB iz Bri-ščikov, 300.000 lir za ŠD Polet-Opčine,
100.000	lir za cerkveni pevski zbor na Opčinah, 200.000 za spomenik padlim v NOB na Opčinah, 100.000 lir za KD Tabor - Opčine, 100.000 br za Sklad M. Čuk Opčine, 100.000 br za Skupnost družina Opčine, 100.000 br za knjižnico P. Tomažič in tovariši Opčine, 100.000 br za mladinski pevski zbor Vesela pomlad, 100.000 br za popravilo openske cerkve, 100.000 br za ŠZ Sloga, 100.000 br za Glasbeno matico - sekcija Opčine in 100.000 lir za Tržaški oktet.
V	spomin na pok. Mihelo Vremec daruje Angela Vremec 50.000 Ur za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na pok. Mihelo Vremec daruje Francka Peršič 20.000 br za cerkveni pevski zbor Opčine.
V	spomin na moža Pepija daruje Ma-
mali oglasi
ZAČIMBE, čreva in vse potrebno za koline ima semenarna Pri Mili v Doberdobu, ki sprejema tudi naročila za semenski krompir. Telefon (0481) 78-072.
OBRTNIK išče kvalificiranega električarja z opravljenim vojaškim rokom. Tel. od 19. do 20. ure na št. 040/ 228-423.
OSMICO ima odprto Diko (Benedikt) Žerjal, Boršt 74.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
PRODAM# trisobno stanovanje v Gorici z garažo in kletjo. Tel. 0481/33156.
PRODAM žensko kolo s koškom znamke legnano. Tel. 0481/33156.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo in črno vino.
PRODAM traktor ford 41 KS, 600 delovnih ur, v odličnem stanju in 5 cementnih sodov s stekleno prevleko od 30, 20 in 15 stotov v dobrem stanju. Tel. ob urah obedov na št. (0481) 391-165.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Bajti.
OSMICO je odprl Slavko Novak, Mač-kolje-Križpot. Toči bèlo in črno vino.
PRODAM kleparsko delavnico, 90 kv. m z orodjem in tudi nepremičnino z možnostjo oddaje v najem. Tel. 040 / 71149.
ODDAJAMO trgovino z materialom za vodovodne napeljave in gretje z dovoljenjem in ves inventar razen nepremičnine. Tel. 040/71149.
GOSPODARSKA ORGANIZACIJA V TRSTU razpisuje natečaj za več mest uradnikov — uradnic administrativne smeri. Natečaj s pismeno nalogo iz knjigovodstva, informatike in administrativnih ved bo v roku 15 dni. Prošnje je treba oddati najkasneje do 12. decembra 1985 na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »NATEČAJ«.
PRODAM KLAVIR v zelo dobrem stanju, ugodna cena, tel. 040/911824.
V NAJEM dajem lokal, 10 kv. m, voda, luč, plin. Informacije tel. 040/751684 ob urah kosila.
rija Mihč 50.000 br za zbora Vesela pomlad.
V	spomin na dragega učitelja Branka Lupinca daruje Vesna Smotlak 10.000 br za osnovno šolo F. Bevk.
V	spomin na dragega Valterja Valiča darujeta Pepka in Karla 20.000 Ur za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Za zidavo športnih objektov in ogrevanje SKD Barkovlje darujejo Meri, Nadja in Pino Brecelj 100.000 lir ter Sandrina Furlan 30.000 br.
Ob obletnici smrti drage mame Marije Brus daruje sin Savino z ženo Marino 50.000 br za zidavo športnih objektov in za ogrevanje dvorane SKD Barkovlje.
V	spomin na Marinino mamo darujejo kolegi Ireta 207.500 br za TPPZ P. Tomažič.
V	počastitev spomina Josipa Jogana darujejo Viktor, Leda in Irina Kralj 20.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Miloša Kovača daruje Korado Švab 20.000 lir za KD Vesna.
Ob 5. obletnici smrti nepozabne žene Gizele Bucik daruje Rafko 50.000 lir za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Mira Prešla darujejo Ružica, Sandro in Saško 15.000 lir za TPK Sirena.
Ob obletnici smrti drage mame in none Gizele Bucik darujejo Ružica, Saško in Saškic 20.000 lir 'za SKD Barkovlje.
V	spomin na dramo mamo Gizelo darujejo Marjan, Gaja in Katja 20.000 lir za sklad M. čuk.
Ob obletnici smrti nepozabnega moža Pina Lakoviča daruje žena Olga 20.000 br za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob obletnici smrti drage mame Gizele Bucik daruje Nadja z družino
20.000	br za sklad M. Čuk.
Ob obletnici smrti drage Gizele Bucik daruje sestra Olga 20.000 br za Dijaško matico.
V	spomin' na Mirota Prešla daruje Vilma Grgič z družino 15.000 lir za pevski zbor Lipa.
V	spomin na Josipa Jogana daruje Vilma Zoch z družino 15.000 lir za Mladinski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Svetko Trampuž daruje Angela Cijak 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivanko Calanco daruje Zmaga čuk 20.000 lir za celodnevno osnovno šolo 1. maj 1945 v Zgoniku.
V	spomin na drago Marico Dekleva darujeta Angelo in Karlo Gec 20.000 Ur za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Ervina Pi* ščanca darujejo prijatelji 355.000 lir za Center za rakasta obolenja: Rico Ferfoglia, Edi Ferfoglia, Ervino Ferluga, Marija, Silvano in Vinko Ferluga, Sergio Ferfoglia, Rudi Piščanc, Martin Lakovich, Pepi Zadnig, Guido Rebec, Mario lacopin, Mario Ferluga, Romeo Ferfoglia, Giuseppe Piščanc, Rozina Volk, Pepi Krisman, Franc Roncelb, Gino in Mario Ferluga, Pepi Pisani. Viviana, Ervino Flora, Duilio Ferluga. Loredana Marcuzzi, Nives Ferfoglia. Claudio Coslovich, Silvana in Paolo Piščanc, Dario Starc, Boris Pertot, Sil' verio Pisani, Mario Capitanio, Giorgio, Marcelo in Giordano.
Namesto cvetja na grob Ervina Piščanca darujejo prijatelji '355.000 br za TPK Sirena: Riko in Edi Ferfogba> Ervino Ferluga, Marija, Silvano in Vinko Ferluga, Sergio Ferfogba, Rudi Piščanc, Martin Lakovich, Pepi Zadnik, Guido Rebec, Mario lacopin, Mario Ferluga, Romeo Ferfogba, Giuseppe Piščanc, Rozina Volk, Pepi Križman, Franc Rončelj, Gino in Učko Ferluga. Pepi Pisani, Viviana, Ervino Flora, Duilio Ferluga, Loredana Marcuzzi, Nives Ferfoglia, Claudio Coslovich, Silvana in Paula Piščanc, Dario Starc, Boris Pertot. Silverio Pisani, Mario Ca-pitanio, Giorgio, Marčelo in Giordano-
V	spomin na Milko Radetti iz Ja' melj darujeta Antonija in Miro Čandek
10.000	lir za sklad M. Čuk in 10.00« br za Društvo slovenskih upokojencev-
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
Slike, ki niso le spomin
se boste peljali z vlakom iz Trsta, boste švignili tudi mimo te postajice, ki je odslužila svojemu namenu. Kar stisnilo vas bo pri srcu, ko boste zagledali čakalnico z razbitimi šipami. Pravijo, da jo bojo popravili, a prepričani smo, da ne bo kmalu prišlo do tega, ker pač ni denarja niti za nujne posege, kaj šele za taka popravila, ki bi bila bolj arheološka in sentimentalna zadeva.
Med prijatelji naše rubrike je tudi Mario Magajna, ki nas zalaga od časa do časa z zanimivim slikovnim gradivom. Tako nam fotografijo starih desk sov po prvi vojski. Neverjetno, Državni monopol Kraljevine Italije je imel tudi take, upravičeno dvojezične nalepke in je bil prožnejši od nekaj današnjih bolj ali manj visokih poštnih uslužbencev v Republiki Italiji. Danes bi menda ta zaboj ne prišel do naslovnika po pošti.
je postregel s zaboja iz ča-
Miramar (tudi v italijanščini; tisti »e« se je prikradel precej pozno). Slika je iz prvih let našega stoletja. Če
C. kr. poštna palača v Trstu, ko je bila slovenščina v njej doma. To je zadnja palača v Trstu, ki je zgrajena na kolih, zabitih »ročno«. Po tisti gradnji so se posluževali parne
mehanizacije velikih gradbenih podjetij. Zabivati kole in na njih graditi v tistem predelu mesta je bila nujnost, ker so bili tja nanesli material in z njimi zasuli morje, da bi Trst pridobil novih površin.
simbol te ali one strani (stolnica — italijanstvo. Narodni dom — slovenstvo), pa je vendar to naša skupna last, ki jo moramo varovati in ceniti. Vsem nam, ne glede na narodnost, ki dobro mislimo, mora biti dragocena tako stolnica kot Balkan, če ljubimo svoje mesto in ga spoštujemo, pravzaprav, če sami sebe spoštujemo.
F. F.
Tisti »živijo« na slovenski razglednici kar lepo priča o slovenskem življu v Trstu. Pri tej razglednici nam je všeč duh, ki jo preveva. Sv. Just, Veliki kanal, poštna palača. Pomol sv. Karla in Miramarski park so prikazani tako, da se moramo prepričali o enostavni resnici: vse to je last vseh Tržačanov, last obeh narodnosti. četudi je kak objekt kdaj pa kdaj
radiotelevizija
italijanska
Prvi kanal
9.30 Televideo
10.30	L’amante dell’Orsa maggiore -nadaljevanka
11.55	Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - kratke vesti
12.00	Halo. . . kdo igra? - Opoldanski program z E. Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - tri minute o. . .
14.00	Halo. . . kdo igra? - zadnji poziv
14.15 II mondo di Quark - dokumentarna oddaja
15.00	Kronike
15.30	Šola in vzgoja - zgodovina
16.00	Trije nečaki in majordom - TV film
16.30	L’amico Gipsy - TV film
17.00	Dnevnik 1 - kratke vesti 17.05 11 fiuto dl Sherlock Holmes -
risanke
17.50	Grisù il draghetto - risanka
18.10	Odprti prostor
18.30	Parola mia - neposredno iz studia 2 v Turinu
19.35 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Fantastico bis - oddaja povezana z loterijo
21.00	Night and Day - glasba in ples
22.00	Dnevnik 1
22.10	II cavaliere blu - film
23.50	Dnevnik in vremenske razmere 00.05 Šola in vzgoja - psihiatrija danes
Drugi kanal
9.30 Tele video
11.55	Cordialmente - rotocalco quotidiano
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Kako zaščititi han-
dikapirane
Ljubljana
9.00, 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.40	Poročila
17.45 Poletni festival 85 - litvanjski komorni orkester
18.05	Miti in legende - nanizanka
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Veliki in mali - dok. film 19.10 Risanka
19.15 Cik-Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenske razmere
20.05	Hiša - islandska drama 21.50 Omizje
Koper
14.20 Rinaldo Rinaldini - TV film 14H5' Mala zgodovina glasbe 15.00 Dobro zapolnjen dan - film Igrajo: J. Dufilho, Andre Fal-con; režija: Jean L. Tritisnant
16.30	Risanke
17.30	Veliki greben - TV film
CANALE 5
9.00 Peyton Place - TV film
9.50	General hospital - nadaljevanka
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	TuttinfamigMa - kviz
12.00	Bis - vodi Mike Bongiorno
12.40	II pranzo è servito - vodi Corrado
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - nadaljevanka
15.30	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	lì mio amico Ricky - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.30	Dallas - TV film
21.30	Falcon crest - TV film
22.30	Nonsolomoda - tednik
23.30	Premiere
23.50	Che fine ha fatto Baby Jeane? - film
RETEQUATTRO
9.00	Destini - novela 9.40 Lucy show - TV film
10.00	Camping - filmska komedija
11.45	Magazine - ženska rubrika
12.15	Vicini troppo vicini - TV film
12.45	Pandemonium - risanke
14.15	Destini - novela
15.00	Piume e paillettes - novela
15.40	La Maja desnuda - film
17.50	Lucy show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadaljevanka
20.30	Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio - film
23.00	Tre cuori in affitto - TV film
23.30	Alfred Hitchcock - TV film
24.00	Dick Tracy - TV film
ITALIA 1
9.50 Fantasilandia - TV film
10.30	Operatone ladro - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	La donna bionica - TV film
13.20	Help - kviz
14.15 Dee jay television
15.00	Chips - TV film
televizija
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem - aktualnosti in igre
16.00	Šola in vzgoja - Lo specchio della ragione
16.30	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Danes in jutri - neposredno iz Milana
18.30	Športna poročila
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	Toma »El grinta« - film Igrajo: John Wayne, Katharine Hepburn. . .
22.15 Dnevnik 2 - večerne vesti
22.25 Srečanje s kinematogarfijo
22.30	Dnevnik 2 - dossier
23.30	Dnevnik 2 - zadnje vesti
23.40	Nočni kino - Camilla - film
Tretji kanal
11.45	Tele video
13.50	Šola in vzgoja - ruščina
14.20	šola in vzgoja - francoščina
14.50	Cosi non è se vi pare - 1. epizoda
15.20	Šola in vzgoja - L’uomo nello spazio
15.50	Dall’eroe alla storia - 2. del
16.20	Tolentino: odbojka - svetovno prvenstvo
17.20	Dadaumpa
18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05 Speciale Orecchiocchio - Paul Young
20.55 Falstaff - lirična komedija
18.00	Na svidenje, štorklja (TV film) 18.30 Pacific intemational airport
(TV film)
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
TRST — Priprave na občni zbor SK GZ - intervju s Klavdijem Palčičem ŠPETER — Benečanski kulturni dnevi TRST — Odprli novo oljarno TRST — Jernej Vilfan razstavlja v TK Galeriji
TRST — Razprava o zakonu o vivisekciji
19.30	TVD stičišče
19.50	Rokomet
20.30	V precepu - TV film
21.40	Veliki raziskovalci (dok. oddaja)
22.40	TVD - Vse danes
22.50	Richelieu - TV nadaljevanka, 3. del
23.45 Odbojka
16.00	Bim bum barn - risanke
17.50	Quella casa nella prateria -TV film
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy days - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanke
20.30	A-Team - TV film
21.30	Simon and Simon - TV film
22.30	Hardcastle & McCormick - TV film
23.30	Tiffany Memorandum - film
TELEPADOVA
13.00	II ritorno dell’uomo tigre - risanke
13.30	Transformer - risanke
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Da qui all’eternità - nadaljevanka
16.00	Risanke	Jk
19.30	Carmin - TV ffln
20.30	Mordi e fuggi - film
22.30	Tutti gli uomini di Smiley -TV film
23.30	Šport - košarka
Segafredo Gorica - Yoga Bologna
TRIVENETA
11.30	La cavallina stoma - film
13.30	Risanke
14.00	Taxi - TV film
15.00	Monitor
15.30	Allegra gioventù - film
17.00	Risanke
18.00	Šport - Rugby
19.00	Monitor
19.30	Disperatamente tua - TV film 20.15 La femmina della giungla -
film
22.00	Combat - TV film
23.00	Superseky market - film
TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Košarka: Fermi Perugia - Fan-toni Videm
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori d’oro - TV film
19.00	Telefriuli sera
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	H sindaco e la sua gente
21.30	Nogomet: Triestina - Vicenza
22.30	Speciale discoteca
radio
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40-
10.00	Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.10 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Z mednarodnega natečaja Prix Italia;
18.45	Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: Slovenija; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja;
10.35	Prost vstop; 11.00 Kviz s Fredom Bongustom; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Sublime; 16.00 Odrska scena; 16.15 Orkester Berselli; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Dirigenti orkestrov - Arturo Toscanini; 20.00 Nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja;
9.00	Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.0 Odprti prostor; 11.10 A-mico mio; 11.30 Provenienza - radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master -glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Paginone; 17.30 Jazz na radiu; 18.00 Zeleni val; 18.05 Napoved sporeda; 18.30 II mito del tenore: da Tamagno a Pavarotti; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih;
19.25	Audibox; 20.00 Paolo Modugno predstavlja; 20.48 Glasbeni interval; 21.03 Večerna glasba: poeti pred mikrofonom .
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja;
8.00	Otroštvo - kako in zakaj; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.18 Ancora fantastico 6 - povezano z italijansko loterijo; 8.45 Matilde - soap opera all’Italiana; 9.10 Si salvi chi può!; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program;
12.45	Discogame; 15.00 - 18.30 Scusi, ha visto il pomeriggio?; 16.35 Chiamarti in causa; 18.32 Le ore della musica; 19.50 Ure ob glasbi; 21.00 Radio-due jazz; 23.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. Celjski grofje v slovenski in jugoslovanski zgodovini; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...;
11.35	Naše pesmi in plesi; 12 00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl, Mladinski pevski festival Celje - 85;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 -
15.25	Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Greentown jazz bandom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, Pesmi izpod Boča; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, Grzegorz Walczak: Kaktus, Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe.
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
Is protesta prejšnjo noč smeti pred županstvom
Že deset dni se smeti kopičijo zaradi spora med delavci in občino
Bila je že nevarnost, da bi bili člani vinskih bratovščin iz vseh pokrajin Veneta, ki so v nedeljo prišli na obisk v Gorico, našli pred vrati županstva kup vreč napolnjenih s smetmi namesto vedno nasmejanega obraza našega prvega meščana. Neznani prebivalci Gorice so namreč v noči med soboto in nedeljo prinesli pred glavni vhod županstva kup vreč polnih smeti. Pustili so jih tam v znak protesta, ker že več kot teden dni izvajajo občinski delavci tako imenovani »beli štrajk«. To pomeni, da delajo striktno po pravilih in vse v bolj počasnem ritmu. Ne napravijo namreč ničesar, kar bi bilo več od tega kar jim pravilnik določa.
Zakaj je prišlo do protestne akcije v kateri so zapopadeni mest n; redarji, delavci službe za odnašanje smeti, vrtnarji ter občinski delavci nasploh?
Večkrat je prišlo med tem osebjem do protestnih akcij. Delavci se pritožujejo, da so vedno na repu zanimanja občinskih upraviteljev. Neurejenosti se je nabralo toliko, da so sedaj pričeh z belo stavko. Mestni redarji se pritožujejo nad celo vrsto
stvari. Ne nazadnje nad svojim sedežem v Ul. Mazzini in nad dejstvom, da morajo puščati službene avtomobile ponoči parkirane na cesti. Pred časom so ponoči neznanci v enega njihovih avtomobilov vlomili in ukradli iz njega radiotelefonski aparat.
Pritožujejo se tudi delavci službe za odnašanje smeti. Kot je znano, so vreče polne smeti z dvorišč ali iz vež stanovanjskih blokov odnašali z malimi tovornjaki, takimi s katerimi so se lahko pripeljali na dvorišča. Potem pa so jih odnašali na zbirna mesta, kjer so čakali težki tovornjaki. Delavci so zahtevali izplačilo neke posebne sanitarne nagrade, kot je določeno v delovni pogodbi, talco trdijo sindikati. Občina pa jim tega noče izplačati. Zaradi tega, kot tudi zato ker jim nočejo na občini plačati vozniškega dovoljenja, so pričeli delavci protest na nov način. Smeti pobirajo s starimi tovornjaki. Na dvorišča ne gredo več z majhnimi vozili. Zaradi tega je pobiranje smeti počasnejše, zaradi tega na vsako dvorišče ne pridejo več delavci vsaka dva dni, kot je bilo prej. Povsod se nabirajo kupi neodnešenih smeti.
S posebnimi problemi so soočajo tudi drugi občinski delavci. Njihovega protesta pa prebivalstvo najbrž ne občuti v tolikšni meri kot tistega s katerim se soočamo vsi, namreč z odnašanjem smeti.
Sindikat občinskih delavcev je zahteval takojšnje pogovore z občinsko upravo, predvsem s prizadetimi odborniki. Zdi pa se, tako vsaj trdijo delavci, da je do sestanka prišlo z veliko, več kot enotedensko zamudo. Da na sestanku niso odborniki sploh bili pripravljeni na sporazum.
Zaradi tega tudi taka oblika protesta. Najbrž je bila tudi na mestu protestna akcija nekaterih občanov s tem, da so prinesli smeti pred županstvo. Najbrž je bilo prav to potrebno, da se na občini vendarle zganejo saj v mestu se smeti ne smejo kopičiti. Občani upravičeno protestirajo tudi zato ker danes je taksa za odnašanje smeti precej visoka. Sicer pa tud; drugače, v tem predprazničnem vzdušju ni moč imeti smeti na domačem dvorišču ah v domači veži. Spor je treba torej poravnati, s kopico dobre volje in razsodnosti s strani vseh prizadetih.
Doslej si jo je ogledalo več tisoč ljudi
Do 5. januarja v palači Attems podaljšana razstava L. Spacala
Do 5. januarja bo v goriški palači Attems odprta antološka razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Za podaljšek odprtja razstave, ki bi se morala zaključiti ta teden, so se v vodstvu pokrajinskega muzeja odločili zato ker je doživela izreden uspeh. Spacalove slike si je ogledalo več tisoč ljudi. Na ogled razstave niso prišli le Goričani in Tržačani ter Furlani, marveč tudi številni umetnikovi častilci iz Slovenije. 'Tako je tudi prav, saj je to doslej najbolj obširna Spacalova razstava, taka kakršne najbrž dolgo časa ne bomo več videli. Razstavljena so dela iz prvih let umetnikovega snovanja kot tistih zadnjega časa. Na voljo je tudi zajeten katalog, ki v pravi luči nam kaže tega svetovno priznanega slovenskega umetnika. Velikokrat je Lojze Spacal sam vodil obiskovalce na ogled razstave.
Smo v času predprazničnega vzdušja. To bo marsikomu dalo možnost, da si od nakupovalne mrzlice odščip-ne kako urico in pride na ogled te zares edinstvene razstave.
M. Matičetov jutri v Vidmu
V prostorih inštituta za vzhodnoevropske jezike in literature bo jutri.
Občni zbor Sindikata slovenske šole
Občni zbor goriškega dela Sindikata slovenske šole bo v četrtek, 12. decembra, v risalniej učiteljišča Simon Gregorčič. Občni zbor, ki se letos odvija že devetnajstič, bo v zadnjih-dveh urah pouka. Program občnega zbora je normalen, člani bodo poslušali poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, nadzornega odbora ter razsodišče. Po razpravi bodo sledile volitve novih odbornikov.
Člani Sindikata slovenske šole se bodo istega dne, zvečer, zbrali v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah, na družabnem srečanju. Počastili bodo njih kolege, ki so se letos upokojih.
V Pevmi
o gradbenem odpustu
O gradbenem odpustu (condono edilizio) je v zadnjem času precej govora. Stvar vse naše bralce poobliže zanima. Zaradi tega bo prav, da se prebivalci Pevme, Oslavja in štma-vra v čimvečjem številu zberejo v domači šoli v petek, 13. decembra, ob 20. uri, ko bo o tem vprašanju go* voril geometer Marino Golob. Razpravo bo vodil arh. Jože Cej. Večer prireja rajonski svet za Pevmo, 0-slavje in štmaver.
Čebela - človekova zaveznica tudi v skrbi za zdravo okolje
Že tisočletja človek vrednoti neutrudno delo čebele kot zbirateljice dragocenih snovi za prehrano, v zadnjih desetletjih so pomen teh drobnih žuželk pc % vno odkrili sadjarji, prav v zadnjem času pa postaja čebela, čeprav posredno in velikokrat za ceno- množičnega pogina, najbolj zanesljiva zaveznica v prizadevanjih za ohranitev kolikor toliko sprejemljivega (in zdravega) naravnega o-kolja.
Prav o tem je tekla beseda na nedeljskem, zelo zanimivem strokovnem posvetu, ki ga je, v okviru prireditev ob sejmu kmetijskega orodja in opreme Agricola 85, pripravil pokrajinski konzorcij čebelarjev. Posvet je bil tudi tokrat na visoki strokovni ravni in tudi tokrat ob udeležbi strokovnjakov za čebelarstvo iz Slovenije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije ter seveda Italije. Zelo velik je bil odziv publike (čebe larjev), saj je bila dvorana nabito polna. Pokazatelj, da narašča zanimanje ne samo za čebelarstvo, ampak tudi za številne probleme s področja varstva okolja. Tematsko je bil posvet razdeljen na štiri področja, ki pa so tako ali drugače povezana s čebelarstvom: izumiranje
gozdov, sodobno sadjarstvo in sodelovanje s čebelarji, uporaba pesticidov in posledice v čebelarstvu, vpliv intenzivnih nasadov kulturnih rastlin na čebelarstvo in nasploh na okolje na Koroškem.
Kot prvi je na posvetu govoril prof. Karel Lipič iz Ljubljane o odmiranju gozdov v Evropi in Sloveniji, kjer je ta pojav tudi že množično prisoten, saj je ogrožena že tretjina gozdov v teh pa najpomembnejše drevesne vrste, jelke, smreke, bori, bukve in hrasti. Predavatelj je prikazal vrsto diapozitivov zlasti z danes najbolj prizadetega območja v Srednji Evropi. Katastrofe ne bo mogoče preprečiti drugače, kakor z drastičnimi ukrepi za odpravo vzrokov, onesnaževanja z izpušnimi plini avtomobilov, tovarn, termocentral, domačih kurišč. O novih spoznanjih o koristnosti čebel v sadovnjakih (o-praševanje) je govoril zahodnonem-ški strokovnjak Franz Lampeitl in seveda naglasil pomen sodelovanja med sadjarji in čebelarji.
Zelo zanimivo je bilo izvajanje Giorgia Cellija in Claudia Porrinija z entomološkega instituta Guido Grandi v Bologni, kjer sistematično in prav s pomočjo čebel, raziskuje-
v sredo, 11. decembra, ob 15.30, govoril prof. Milko Matičetov, član SAZU. Govoril bo o rezultatih dveh stoletij raziskovanja v Reziji.
Pohod za delo
Še letos naj bi na Goriškem pri-redili množičen »pohod za delo«. Predlog je bil dan na nedavnem pokrajinskem kongresu CGIL, obrazložen pa pocebnenv dokumentu, ki so ga ob koncu kongresa tudi odobrili.
Mučenje v svetu
Na pobudo združenja Amnesty International bosta drevi v deželnem Avditoriju dve prireditvi. Ob 18. uri bosta sodelavca tržaške univerze Marco Boato in Riccardo Luccio govorila o mučenju ljudi v raznih državah sveta, ob 20. uri pa bodo odprli dokumentarno fotografsko razstavo na to temo ter nato še razstavo slikarskih del najbolj znanih gori-ških in deželnih likovnih ustvarjalcev. Obe razstavi bosta odprti do 18. t.m.
včemj-danes
jo uporabo in vpliv različnih pesticidov v kmetijstvu. Ta institut se je letos ukvarjal tudi z ugotavljanjem vzrokov za nekaj primerov množičnega pogina čebel v Goriški pokrajini. Zato je bilo izvajanje o-beh strokovnjakov še posebej zanimivo. Do množične zastrupitve čebeljih družin je prišlo zlasti na območju osrednjega dela pokrajine (območje med Gradiščem, Ramansom, Marianom), kjer so precejšnje površine sadovnjakov in vinogradov. Institut je v Emiliji - Romagni, zlasti pa na območju pokrajine For-li, postavil mrežo opazovališč, v ka: terih so čebele pravzaprav prvi, čeprav posredni pokazatelj stopnje o* kuženosti določenega področja, ali pretirane uporabe različnih kemičnih sredstev. Prvi znak je povečanje umrljivosti.
Kot zadnji je na posvetu predaval dr. Ernest Priessnitz, ki je govoril o posledicah intenzivnih kmetijskih kultur, nekaterih podivjanih, rastlin [n spreminjanja naravnega (ustaljenega) okolja v čebelarstvu.
Naj ob koncu zabeležimo, da se bo sejem Agricola 85 danes zaključil, z njim pa tudi vse letošnje prireditve na sejmišču ob ločniškem mostu.
Iz goriškega matičnega orada
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 1. decembra do 7. decembra :
RODILI SO SE: Andrea Sundas, Daniele Bogar, Andrea Fogari, Marco Corsi, Alice Nicolausig, Haris Paraschos, Alessandro Fazori, Virginia Maragna.
UMRLI SO: 95-letna upokojenka Cristina Močilnik, 76-letna upokojenka Tranquilla Gon, GHetni upokoje* nec Agostino Ruggiero, 83-letna upo* kojenka Emilia Legbissa, 82-letna u-pokojenka Emilia Žnidarčič vd. Štrukelj, 54-letni upokojenec Dario Zavadlav, 65-letni invalidski upokojenec Giuseppe Frandoli, 64-letni upokojenec Zvonko Petejan, 79-letna Maria Bergamasco vd. Spessot, 85-letni u-pokojenec Carlo Stori, 61-letna upokojenka Miriam Gerin, 85-letna upokojenka Elvira Melegari Spadarotto,
78-	letni upokojenec Donato Carratu, 62-letni invalid Mondino Antonia Simeoni, 64-letni trgovec Elio Giuliani,
79-	letni. upokojenec Valeriano Brai-da, 78-letni upokojenec Onorato Claudi, 87-letna upokojenka Giovanna Bramo vd. Depdcolzuane, 90-letni upokojenec Federico Spessot, TSJetna upokojenka Angela Mrak.
OKLICI: policijski agent Rosario Vuolo in trgovska pomočnica Agnese Marchesan, podjetnik Gaetano Fasolino in študentka Paola Forcio-ne, trgovec Giuseppe Klavcic in trgovka Silvia Paoletti, inštalater Andrea Blasig in uslužbenka Nerina Rogantini, upokojenec Albino Zotti in uslužbenka Anita Comelli, študent Marino Maligoi in uradnica Brigitte Buttkewitz.
razna obvestila
Sožalni telegram TO SKGZ ob smrti ministra Fortune
V nedeljo v Doberdobu
Popustila je naprava za dviganje Mehanik ujet pod tovornjakom
Precej socialistov iz goriške pokrajine kot tudi pokojnikovih prijateljev je bilo v soboto v Vidmu na pogrebu ministra Lorisa Fortune. V Gorici je imel Fortuna veliko prijateljev. Na naše mesto so ga vezali tudi bridki spomini, saj je bil v zaporih v Ulici Barzelhni zaprt za časa nacistične okupacije. Tu ga je posebno fašistično sodišče leta 1944 obsodilo na smrt, potem so mu smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo in nekaj mesecev, do osvoboditve, je bil zaprt v nekem taborišču n;l Bavarskem. V kasnejših letih, ko je bil poslanec, pa je Loris Fortuna večkrat prihajal v Go* rico in se zanimal za rešitev vprašanj, Ki so zanimala prebivalstvo naše pokrajine.
Goriška federacija socialistične stranke je ob smrti Lorisa Fortune dala porazdeliti letak, v katerem so omenjene vrline tega parlamentarca.
V imenu Teritorialnega odbora SK GZ je predsednik dr. Mirko Primožič poslal deželnemu odboru PSI sožalni telegram. V njem je rečeno, da pomeni izguba Lorisa Fortune izgubo za vse demokratično gibanje, za vse, ki sta jim pri srcu svoboda in demo* kracija. To velja tudi za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki z njegovo! smrtjo izgublja prijatelja. Loris Fortuna je namreč že v začetku sedemdesetih let predložil v rimskem parlamentu zakonski osnutek o globalni zaščiti za Slovence, kar je ponovno napravil tudi v kasnejših zakonodajnih dobah. Zanimal se je tudi za zakone v prid drugih jezikovnih in etničnih skupnosti v državi. TO
SKGZ izraža prepričanje, da se bo socialistična stranka tudi vnaprej zanimala za pozitivno rešitev teh vprašanj, je rečeno v telegramu.
Protest
rajonskega sveta
v
v Standrežu
V standrežu so sila nezadovoljni s stanjem cestišča na glavni ulici skozi vas, to je Ulici sv. Mihaela. Tam, kjer se ta ulica križa z Ulico Gregorčič, so pokrovi jaškov mestne kanalizacije kar 12 cm višji od tlaka na cesti. Vse to seveda povzroča težave avtomobilistom in predstavlja tudi nevarnost zanje. Občinskega odbornika za javna dela Del Bena so o tej nevarnosti člani rajonskega sveta v standrežu opozorili že na sestanku z njim letos 16. oktobra. Pred dnevi pa je predsednik rajonskega sveta Valter Reščič poslal županu Sca-ranu, odbornikoma Del Benu in Bratužu ter poveljniku mestnih redarjev Grudnu protestno pismo. V njem zahteva, da se Ulica sv. Mihaela ponovno asfaltira čimprej. Dotlej pa naj občina na ulici postavi znake, ki naj opozarjajo na nevarnost. Če občinska uprava ne bo ugodila upravičenim zahtevam štandrežcev, bo rajonski svet v Standrežu ubral drugačno pot, tudi takšno, Ki bi po sodni poti od občine zahtevala, naj ta skrbi za varnost uporabnikov cest.
Z zelo težkimi telesnimi poškodbami so v bolnišnico na Katinari v nedeljo dopoldne sprejeli 33-letne-ga Walterja Petruza iz Tržiča, Ul. Monti 2. Postal je žrtev hude in neobičajne nesreče, ki se je zgodila okrog 9. ure v Doberdobu, v Cankarjevi ulici. Petruz je bil pod tovornjakom svojega tasta, da popravi, oziroma zamenja del na prednji osovini, ko je nenadoma popustila hidravlična naprava, s katero so privzdignili ta del tovornjaka. O-gromna teža tovornjaka je Petruza, ki je menda med opravljanjem dela čepel, pritisnila k tlom. Zadobil je pri tem hude poškodbe na prsnem košu, najbolj zaskrbljujoča pa je o-kvara hrbtenice. Petruz je ostal stisnjen pod tovornjakom, zato je bilo treba vozilo najprej previdno dvigniti. To so storili sosedi, oziroma domačini s pomočjo traktorjev. Medtem pa so prihiteli tudi bolničarji in zdravniška ekipa Rdečega križa, saj je bilo že po opisu nesreče mogoče predvideti, da je ponesrečenec najbrž utrpel hude poškodbe. Petruza, k; je bil ves čas pri polni zavesti, so odpeljah najprej v tržiško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč, zatem pa, zaradi poškodb na hrbtenici in v prsnem košu, odredili njegovo premestitev v bolnišnico na Katinaro.
Petruz je, kakor smo izvedeli, zaposlen pri podjetju SIP, že v soboto popoldne je pomagal tastu pri popravilu tovornjaka. Tast je nam-
reč avtoprevoznik. Delo naj bi dokončala v nedeljo dopoldne, a se je nemara, žal, končala povsem drugače.
• Tudi v tem tednu ne velja obvezna tedenska zapora trgovin. Tako je odločilo goriško županstvo. Trgovine pa bodo lahko odprte tudi prihodnjo nedeljo.
Sama se je ranila
Policijski organi so že v soboto ponoči ugotovili ozadje dogodka, ki se je pripetil v Ul. Formica, kjer so v veži nekega poslopja našli ranjeno 20-letno Cristino Covini, ki stanuje v isti ulici na št. 6. Sprva je kazalo, da je bilo dekle žrtev napada ah celo, da jo je kdo skušal ubiti. V veži poslopja so namreč našli precej ve-iik in okrvavljen kuhinjski nož. Nekaj m- zatem je Covinijeva, ki so ji medtem v bolnišnici nudih prvo pc* moč, povedala, da se je ranila sama, potem ko se je menda sprla z zaročencem. Ozdravela bo v desetih dneh.
Covinijeva je bila pred nekaj meseci žrtev precej čudne prometne nesreče v predmestju Gorice. Pahnili naj bi jo namreč iz drvečega avtomobila. Takrat je zadobila precej hude telesne poškodbe in nekaj dni so si zdravniki celo pridržah prognozo nad njenim zdravstvenim stanjem. Takratni dogodek menda še ni bil povsem pojasnjen.
VZPI - ANPI sekcija Dol - Jami je, priredi silvestrovanje v gostilni Peric v Dolu, za člane in prijatelje. Prijave v gostilni ter pri odbornikih Et-toreju Moru in Mariu Semoliču.
V dvorani goriškega pokrajinskega sveta bo danes s pričetkom ob 15. u-ri javni posvet, ki ga pripravlja e-notni sindikat pripadnikov državne policije skupaj s sindikalnimi zvezami CGIL - CISL - UIL. Razpravljali bodo o stopnji izvajanja reforme državne policije.
razstave
V galeriji II torchio je do 24. decembra odprta razstava Egidia Calabrese j a. Umik ogleda je ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30; ob nedeljah pa od 10.30 do 13. ure.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Le pomo-liceali supersex...« Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Scherzare col fuoco«.
VERDI 17.15—22.00 »II fiore delle mille e una notte«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Fuck me«-Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 21.00 Koncert Enza Ja-naccija.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Ambasador«.
SVOBODA 19.30 »Veliki vojni karneval«.
DESKLE 19.30 »Zvezdne poti«.
Košarka: v nedeljo v Trstu pred številnimi gledalci proti Castorju iz Pordenona
Jadran - s srcem do prestižne zmage
JADRAN — CASTOR PORDENON 73:71 (45:39)
JADRAN: Žerjal 7, Gulič 6, Zarot« 12 (0:2), Ban 31 (9:11), Čuk 5 (1:2), Rauber 12 (2:2), Sosič, I. Starc, Klobas, Daneu.
CASTOR PORDENON: Brusamarello 5, Puntin 14 (2:3), Clemente, De Stefano 4 (2:2), Mossalli 13 (5:8), Turel 18 (6:9), Pieric 2, Mina, Delle Vedove 13 (1:2), Reale.
SODNIKA: Tinarelli in Mosè (Pescara). PROSTI METI: Jadran 12:17; Castor 16:24. OSEBNE NAPAKE: Jadran 16, Castor 20. PET OSEBNIH NAPAK: Mina (25), Čuk (39), Delle Vedove (40). 3. TOČKE: Gulič 2, Ban 1, Žerjal 1, Puntin 2, Brusamarello 1. GLEDALCEV: 2.500.
S srcem, veliko požrtvovalnostjo in borbenostjo so Jadranovi košarkarji v nedeljo v Trstu pred številnimi gledalci osvojili svoj drugi par točk v drugoligaškem prvenstvu. Naši fantje so namreč tesno, toda povsem zasluženo premagali favorizirano moštvo Castorja iz Pordenona. Po dramatični končnici tekme in po zasluženi zmagi je bilo veselje v tržaški športni dvorani nepopisno. Kazalo je, kot da bi jadranovci dosegli »novo napredovanje«.
Tolikšno veselje, ploskanje in glasno bodrenje »Jadran, Jadran« pa je bilo povsem upravičeno: Žagarjevi varovanci so zares dali vse od sebe (in še kaj več. . .) v tem zelo privlačnem srečanju, ki je povsem »osvojilo« prisotne in le žal, da je v sredini drugega polčasa prišlo do izgredov nekaterih posameznikov z
Jadran v številkah
METI. 2 TOČKI: Žerjal 2:3; Čuk 2:6; Zarot« 6:13; Gulič 0:1; Sosič 0:2; Rauber 5:14; Ban 9:16. 3 TOČKE: Žerjal 1:1; Gulič 2:4; Ban 1:5. SKOKI: Žerjal 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 1, 0; Zarot« 10, 4; Gulič 0, 1; Sosič 1, 0; Rauber 6, 2; Ban 6, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 3,2; Čuk 1,2; Zarot« 2,1; Sosič 2, 1; Ban 5,1. BLOKADE: Zarot« 1, Ban 1. ASISTENCE: Žerjal 3, Zarot« 1; Gulič 2; Rauber 1.
dodatnim pretepom (kje pa so bili predstavniki javne varnosti?). Na srečo pa je bil to osamljen dogodek, ki ni skalil izrednega okolja, ki je spremljal vseskozi potek tega, doslej najlepšega drugoligaškega srečanja v Trstu.
Če so za zmago zaslužni vsi naši fantje in seveda trener Žagar in njegov pomočnik Raseni, pa mislimo, da sta v tej tekmi izstopala dva ja-dranovca: Marko Ban, ki je kot
Navdušenje po tekmi je bilo izredno. Klavdij Starc, ki je z nami sedel na tribuni, je kar tekel v slačilnice, da bi se s soigralci veselil zmage. Igralci so še pod tušem dali duška svojemu veselju. Seveda nadvse zadovoljni so bili tudi odborniki in predsednik Gantar.
»Fantje so bili izredni, čudoviti!«
Trener Žagar se je že med tekmo pošteno prepotil in le s težavo je po srečanju zajel sapo in dejal: »Odločila je odlična obramba. Poleg zmage pa je tudi pomembno to, da so igralci hitro preboleli šok iz Busta Arsizia in so si še kako želeli, da bi izgubljeni točki proti Facibi nadoknadili v tem srečanju. Nasprotnik je prepotentno igral v tem
običajno zbral lepo število točk in se obenem boril v obrambi, ter Fabrizio Zarotti, ki je gotovo odigral svojo daleč najboljšo tekmo v Ja-dranovem dresu. Zarotti je bdi v prvem polčasu izredno uspešen v napadu (12 točk), skozi vso tekmo pa se je kot lev boril pod košema (10 skokov v obrambi in 4 v napadu). Nedeljski uspeh pa je bil predvsem sad izredne zbranosti in srčnosti vseh naših fantov, ki so si drugi prvenstveni par točk priborili tudi z odlično obrambo in skokom, tako da so bili nasprotnikovi strelci večkrat brez moči, »dolgini« pa so imeli zaprto pot do jadranovega koša.
Zmaga naših košarkarjev pa je še pomembnejša, če pomislimo, da so igrali brez Klavdija Starca, ki je poškodovan.
srečanju in naša tradicionalna trma jih je pokopala. Kot sem že dejal in ta tekma je tudi potrdila, je naša forma v vzponu, tako da za bodoče tudi pričakujemo boljše rezultate.«
Po drugi strani je bil trener Por-denončanov, Američan Tim Shea dokaj potrt: »Igrali smo nezbrani. Preveč smo tvegali pri metu in tudi v obrambi smo bili zelo pomanjkljivi. S tako igro nismo mogli zmagati.«
»Kaj pa o Jadranu?«
»Jadran je zasluženo zmagal. Jadranovi košarkarji so igrali značajno, požrtvovalno. Borili so se za vsako žogo. Bili so zbrani od prve do zadnje sekunde. S tako igro premagaš tudi favorita.«
Neredni spodrsljaj iz prejšnjega kola v Bustu Arsiziu pa je naše fante v nedeljo nekaj tudi naučil. V končnici srečanja se je namreč ponovila enaka slika kot s tekme proti Facibi. Naši pa niso izgubili glave. Strumno so zadrževali žogo in branili tesno prednost ter naposled slavili nepozabno zmago.
Trener Žagar je verjetno marsikoga presenetil z začetno postavo: Žerjal, Gulič, Čuk, Ban in Zarotti. Zadel pa je v črno! Gostje, ki so verjetno računali, da bodo v Trstu zlahka osvojili nov par prvenstvenih točk, so ostali kar presenečeni nad Izredno zbranostjo, požrtvovalnostjo in borbenostjo jadranovcev. Igrali so sicer rutinirano, točno so tudi zadevali Jadranov koš, jasno pa je bilo, da se v to srečanje niso »vživeli« in to jih je tudi drago stalo.
Jadranov pomožni trener Massimo Raseni je bil iz sebe: »Fantastično! Fantom čestitam za izredno požrtvovalnost, za borbenost. Zares nimam besed! Bilo je čudovito!«
Glede neljubih dogodkov na tribuni sredi drugega polčasa so se nekateri navijači iz Pordenona opravičili našim, češ da z njimi potujeta pretepača, s katerima imajo stalno težave in se ju, toda zaman, skušajo iznebiti.
Zato bi bilo tudi umestno, da naši navijači ne nasedajo provokacijam, da se izognemo takim poročilom na časopisih, ki so prikazali pretep skupinice prenapetežev kot splošno »mesarsko klanje«, (bi)
In še nekaj delnih izidov: 3’ - 4:7; 5’ - 9:14; 6’ - 14:14; 7' - 18:14; 10’ 23:23; 15’ - 31’30; 18’ - 40:33; 19’ 45:35; 25’ - 54:45; 30’ - 58:57 - 32’ 58:61; 37’ - 63:69; 18’04” - 69:71; 18’28” - 71:71; nato pa veliko slavje.
(B. Lakovič)
B LIGA
IZIDI 10. KOLA
Arese - Maltìnti		84:86
Čelana BG	. Faciba	90:82
Panapesca	- Ferrara	87:94
Kidland PD	- Victors	73:70
JADRAN -	Pordenone	73:71
Cagiva VA	. Treviglio	84:85
Citrosil - Cremona		68:84
Vicenza - Montebelluna		80:72
	LESTVICA	
Citrosil VR	10 8 2	910:780 16
Panapesca	10 8 2	939:857 16
Cremona	10 8 2	751:677 16
Cagiva VA	10 7 3	883:817 14
Ferrara	10 7 3	759:723 14
Castor PN	10 6 4	875:788 12
Maltinti	10 6 4	798:760 12
Treviglio	10 6 4	819:801 12
Arese	10 6 4	852:857 12
Kidland PD	10 4'6	818:821 8
Vicenza	10 4 6	769:832	8
Faciba	10 3 7	747:841	6
Victors	10 2 8	668:699	4
JADRAN	10 2 8	798:879	4
Čelana BG	10 2 8	800:911	4
Montebelluna	10 1 9	695:835	2
PRIHODNJE KOLO (15.12.) Čelana - Kindland PD; Facšba . A-rese Cremona - Vicenza; Ferrara - Ca-giva; Montebelluna - Citrosil; Victors -JADRAN; Maltinti - Treviglio; Castor Pordenone - Panapesca.
Jadranovi strelci
Ban 251 (51:60); Čuk 147 (13:20); Rauber 115 (26:31); Zarot« 83 (11:22); Daneu 62 (15:27); K. Starc 53 (5:11); Žerjal 40 (9:11); Gulič 38 (7:18); I. Starc 4 (2:2); Sosič 3 (3:5); Klobas 2.
»Naši fantje so bili zares izredni«
Kolo brez domačega nastopa Javen tuša
Napoli ne popušča
Po zmagi nad ekipo Argentinos
Juventus »ekipa sveta«
Juventus — Argentinos 6:4 po enajstmetrovkah (0:0, 2:2, 2:2, 2:2)
STRELCI: v 55’ Ereros, v 63’ Platini (enajst.), v 75’ Castro, v 82’ Lau-drup. Enajstmetrovke (4:2); za Juventus — Brio, Cabrini, Serena, Platini ; za Argentinos — Olguin in Lopez.
Po petih letih južnoameriške nadvlade je končno neka evropska ekipa osvojila medcelinski pokal za nogometne klube. Ta ekipa je Juventus, ki pa se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor žilavih Argentincev, ki so se izkazali za zelo močno in homogeno ekipo in med katerimi so izstopali nekateri odhčni posamezniki kot Borghi, Videla in Batista.
Napoli je izkoristil Juventusov polet v Tokio in se tako približal vodilni ekipi za nadaljnji dve točki. Doma je namreč premagal Milan z gladkim 2:0, vendar pia je bil rezultat izenačen prav do konca tekme. Igral je tudi pomiloščeni Maradona, ki pa se tokrat ni izkazal. Udinese je v Bergamu izbojeval predragoceno točko, predvsem pa je dokazal, da je temperamentna ekipa s svojo osebnostjo in igro. Spet je bil mladi Pasa odličen, saj je dosegel gol izenačenja.
Največ golov je padlo v Milanu (kar šest), vendar p>a so bili pravično razdeljeni med Interjem in Torinom. Omenili bi še gladko zmago Coma na tujem (ki je navajen takih podvigov) in zmago Verone nad Barijem
z dvema goloma Elkjeara.
IZIDI 12. KOLA: Atalanta - Udinese 1:1; Fiorentina - Avellino 1:0; Inter - Torino 3:3; Lecce - Como 1:4; Napwli - Milan 2:0; Roma - Pisa 1:0; Verona - Bari 2:0.
LESTVICA: Juventus 21, Napoli 18, Inter 16, Milan, Torino, Roma in Fiorentina 15, Avellino, Udinese in Verona 12, Sampdoria in Atalanta 11, Pisa 10, Bari 8, Lecce 6.
(Juventus in Sampdoria imata tekmo' manj).	'sfvfs.
PRIHODNJE KOLO (15. 12.); Avellino - Bari; Como - Inter; Lecce -Roma; Milan - Juventus; Pisa - Verona; Sampdoria - Napoli; Torino -Atalanta; Udinese - Fiorentina.
Tesna domača zmaga Triestine proti zelo dobri Vicenzi
Požrtvovalnost je bila poplačana
Triestina - Vicema 3:2 (1:2)
STRELCI : v 17. min. Di Giovanni, v 30. min. Nicolini, v 40. min. Ron-don, v 58. in 85. lachini (obakrat U-metrovka).
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Bagnato, Orlando, Cerone, Menichini, De Falco, Di Giovanni, Cinello (v 88’ Miele), Braghin (v 70’ Salvadè), lachini.
VICENZA: Mattiazzo, Bertozzi, Pa-sciullo. Montani, Mazzeni, Maschero-
totocalcio
Inter - Torino	X
Napoli - Milan	1
Ancona - Prato	1
Verona - Bari	1
Triestina - Vicenza	1
Cagliari - Catania	1
Atalanta - Udinese	X
Lecce - Como	2
Siracusa - Prosinone	X
Perugia - Lazio	X
Roma - Pisa	1
Fiorentina - Avellino	1
Palermo - Brescia	1
KVOTE:
13 ( 4.217 dobitnikov) - 1.758.000 lir 12 (84.078 dobitnikov) -	87.000 lir
ni, Savino, Fortunato, Lucchetti, Nicolini (v 80’ Filippi), Rondon (v 74’ Messersi).
Ko je pet minut pred koncem srečanja zgledalo, da bo Triestina, čeprav s težavo, prišla do neodločenega rezultata (ki bi bil za ekipo z ambicijami napredovanja negativen) je v poslednjih obupanih napadih lachi-ni poslal kazenski strel v sredo kazenskega prostora gostov. V gruči igralcev, ki so skušali z glavo preusmeriti žogo se je jasno videla roka branil-
totip
1.	— 1.	Beruatto	2
	2.	Belen	2
2.	— 1.	Kriss	2
	2.	Calla LP	X
3.	— 1.	Cartamo	X
	2.	Barcelo	2
4.	— 1.	Abbuono	2
	2.	Casula	2
5.	— 1.	Cabato	2
	2.	Cisnesia	X
6.	— 1.	Lady Abwah	1
	2.	Chalk Farm	2
KVOTE:			
12 (8 dobitnikov) - 59.223.000 lir 11 (284 dobitnikov) . 1.650.000 lir 10 (4.388 dobit.)	-	104.000 lir
ca Vicenze, ki je zaustavila žogo. To je videl tudi sodnik in vdrugič pokazal na belo točko.
Triestina je tako zmagala tekmo, v kateri je bila slabši nasprotnik. Res je, da je stopila na igrišče v okrnjeni postavi, res pa je tudi, da je Vicenza zaigrala zelo dobro in lahko obžaluje, da ni dokončno odločila tekme v svojo korist, ko je v desetih minutah najprej izenačila začetni gol Di Giovannija, nato pa prešla v vod-stvo. V začetku drugega polčasa je Triestina napadala in De Falco si je prislužil enajstmetrovko, s katero je lachini izenačil.
Triestina je tako po sedmih tekmah ponovno prišla do zmage, vsekakor pa, kot zgleda, svoje krize še ni prebrodila. Naj omenimo ob koncu, da je po tekmi prišlo v bližini štadiona do incidentov med razočaranimi »skrajneši« Vicenze in organi javne varnosti, črna kronika, ki se vrinja v športni dogodek... (Igor Pavletič)
IZIDI 14. KOLA: Cagliari - Catania 1:0; Catanzaro - Arezzo 2:1; Cesena - Monza 2:1; Cremonese - Ascoli 1:2; Genoa - Empoli 2:2; Palermo Brescia 2:0; Perugia - Lazio 0:0; Pescara - Campobasso 2:1; Sambe nedettese - Bologna 0:2: Triestina -Vicenza 3:2.
LESTVICA; Ascoli 20, Cesena 18, Bologna in Brescia 16, Genoa, Lazio, Triestina, Catanzaro, Sambenedette-se in Empoli 15, Vicenza 14, Cremonese, Pescara in Perugia 13, Palermo in Catania 12, Arezzo, Monza in Campobasso 11, Cagliari 10.
NEDELJSKI STOLPEC TOTOCALCIA (15.12.)
Avellino - Bari; Como - Inter; Lecce - Roma; Milan - Juventus; Pisa -Verona; Sampdoria - Napoli; Torino - Atalanta; Udinese - Fiorentina; Bologna -fogliari, Brescia - Cesena; Lazio - Pescara; Casertana - Siena; Akragas -D'apani.
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Partizan jesenski prvak
Pripravil FRANCI BOŽIČ
Pričakovati je bilo, da bo jesenski naslov prvaka v prvi jugoslovanski nogometni ligi osvojila Crvena zvezda, toda to se vendarle ni zgodilo: prvak je Partizan. V zadnjem kolu sta bili v ospredju pozornosti tekmi Beograd - Sarajevo na dveh frontah, Beograjčani pa so slavili kar z 2:0. Toda ni bila lahko, v obeh sarajevskih taborih pa menijo, da sta ju sodnika oškodovala.
V	Beogradu je Sarajevo s Crveno zvezdo po 35 minutah vodil z 2:0, strelca pa sta bila Teskeredžič in Švarakič. Mrkela in Musemič sta nato potrebovala 20 minut za izenačenje, toda oba gola sta bila sporna, ljubljanski sodnik Rupret bi pred tem moral dosoditi prekrška. Nek danji igralec Sarajeva Musemič je nato dosegel še en kol za domače, toda njegov naslednik pri Sarajevu Teskeredžič je tudi izenačil, medtem ko je končni izid postavil Milo-jevič. Tekma je bila kvalitetna in privlačna, tako da je bilo nad 30 tisoč gledalcev zadovoljnih. V Sarajevu pa je Partizan z Železničarjem z goloma Žinkoviča in Kolba že po 18 minutah vodil z 2:0. Gola sta bila pravi mojstrovini, razplet pa je bil nesrečen za Željezničarja, kajti sodnik bi lahko zanje dosodil 11-me-trovko, pa tudi njihova premoč je b la bolj kot očitna. Toda to je bil tudi končni izid, čeprav je domači dirigent Baždarevič poskušal vse, da bi se razplet spremenil. Partizanovi igralci so kot jesenski šampioni seveda visoko dvignili roke.
V	zadnjem kolu velja omeniti še poraz Hajduka v Vinkovcih z Dinamom. Splićani so dopotovali nekoliko oslabljeni. Dinamo, ki ga vodi ljubljanski trener Gugolj pa jih je povsem nadigral in vodil že s 3:0. Gugolj se je v igrah z veliko četverico zares proslavil, s Crveno zvezdo, Partizanom, Dinamom in Hajdukom je osvojil kar 7 od osmih možnih točk, čeprav je tri tekme igral v gosteh. Zanimivo je, da so Hajduka tokrat pokopali štirje igralci Dinama, ki so nekoč igrali v Spli-
tu - Budineevič, Vujičič, Čop in Bogdanovič. Zagrebški Dinamo pa je doma z zadnjeuvrščeno Vojvodino že petič zapored le remiziral.
V drugi ligi je Koper z 0:3 izgubil v Brčkem, čeprav ni igral tako podrejene vloge, kot bi lahko sklepali po izidu. Koprčani so tako jesenski del končali na 15. mestu s 14 točkami, da jih spomladi čaka hud boj za obstanek.
REZULTATI ZADNJEGA KOLA V
1.	ZNL: Crvena zvezda - Sarajevo 4:3 (1:2), Željezničar - Partizan 0:2 (0:2), Dinamo (V) - Hajduk 3:1 (1:0), Dinamo (Z) - Vojvodina 2:2 (2:2), Rijeka - Čelik 1:1 (1:0), Vardar - Priština 2:1 (0:0), Budućnost
-	Sutjeska 2:1 (1:0), Sloboda - Osijek 2:0 (1:0), Beograd - Velež 2:2 (1:1).
VRSTNI RED: Partizan 27, Crvena zvezda 25, Velež 22, Dinamo (V) 20, Sarajevo, Hajduk,- Sutjeska in Priština 18, Dinamo (Z) 17, Čelik, O-sijek, Sloboda 16, Vardar 15, Rijeka 14, Beograd 13, Budućnost in Željezničar 12, Vojvodina 9.
PARI PRVEGA SPOMLADANSKEGA KOLA: Hajduk - Sutjeska, Budućnost - Priština, Vardar - Sarajevo, Crvena zvezda - Velež, Beograd
-	Osijek, Sloboda - Partizan, Željezničar - Vojvodina, Dinamo (Z) -Čelik, Rijeka - Dinamo (V).
REZULTATI ZADNJEGA KOLA V
2.	ZVEZNI LIGI: Split - Novi Sad 0:0, Kikinda - Rudar 2:0 (0:0), I-skra - Leotar 2:0 (0:0), Jedinstvo (BR), - Koper 3:0 (1:0), Jedinstvo (BI) - Spartak 1:2 (0:0), Gosk Jug
-	Šibenik 2:1 (2:0), Vrbas - Borac 4:2 (2:2), AIK - Proleter 1:1 (0:0), Famos - Zadar preloženo.
VRSTNI RED: Spartak 25, Leotar 24, Iskra 22, Novi Sad in Rudar 19, Proleter, Šibenik, Jedinstvo (Br) 18, Vrbas, Gošk Jug in Borac 16, Famos, Kikinda, AIK in Koper 14, Split 13, Zadar 12, Jedinstvo (Bi) 12.
PARI PRVEGA SPOMLADANSKEGA KOLA: Novi Sad - Proleter, AK
-	Zadar, Famos - Borac, Vrbas - Šibenik, Gošk Jug - Spartak, Jedinstvo (BI) - Koper, Jedinstvo (BR)
Leotar, Iskra - Rudar, Kikinda -Split.
STOLPEC EVROPSKEGA TOTOCALCIA: Sporting Lisbona - Athletic Bilbao; Real Madrid - Borussia Moenchengladbach; Hajduk - Dnjepr (1. polčas); Hajduk - Dnjepr (končni izid); Neuchatel - Dundee United (1. polčas); Neuchatel -Dunde e United (končni izid); Koeln - Hammarby; Legia - Riter (1. polčas); Legla - Inter (končni izid); Nantes - Spartak Moskva (1. polčas); Nantes -Spartak Moskva (končni izid); Milan - Waregem (1. polčas); Milan - Ware-gém (končni izid).	*
Kljub dobri igri Colemana in Sheltona v Bologni proti Granarolu
Poraz Stefanela proti premočnemu nasprotniku
Granarolo - Stefanel 102:79
(52:39)
GRANAROLO: Brunamonti 20, Fantin 4, Ragazzi 10, Villalta 25, Binelli 8, Williams 18, Meriweather 10, Bo-namico 3, Trisciani, Righi 4.
STEFANEL: Francescano 4, Bo-bicchio 5, Riva 1, Vitez 7, Bertolotti 13, Shelton 26, Coleman 23, Lucanto-ni, Golmani
LESTVICA: Simac 20, Arexons 18, Granarolo, Berloni in Mogilgirgi 14, Di Varese, Scavolini, Riunite, Banco Roma 12, Marr, Silverstone in Pali. Livorno 8, Opel, Benetton in Mulat 6, Stefanel 4.
IZIDI 11. KOLA: Stame - Di Varese 96:89; Scavolini - Opel 116:93; Banco Roma - Mobilgirgi 96:92; Arexons -Berloni 89:86; Granarolo - Stefanel 102:79; Benetton - Riunite 74:68; Silverstone - Pali. Livorno 80:87; Mulat - Marr 85:69.
PRIHODNJE KOLO (15. 12.): Berloni - Benetton; Mobilgirgi - Scavolini; Di Varese - Riunite; Granarolo -Silverstone; Opel - Simac; Pali. Livorno - Arexons; Marr - Banco Roma; Stefanel - Mulat.
Za tržaški Stefanel naj bi se prvenstvo začelo komaj sedaj, po prepričljivem porazu na tujem proti Granarolu iz Bologne. Do konca prvega dela prvenstva naj bi Tržačani iztržili šest točk iz štirih tekem (začenši z »nujno« zmago proti Mulatu že to nedeljo), v povratnem delu prvenstva pa naj bi osvojili celih 14 točk in naj bi se tako rešili pred izpadom v
Edberg presenetil
Šved Stefan Edberg je v finalu prestižnega mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije v samih treh setih in v pičli uri in 33 minut s 6:4, 6:3 in 6:3 premagal favoriziranega rojaka Matsa Wilanderja, potem ko je v polfinalu še bolj presenetljivo izločil Čeha Ivana Lendla po petih setih. Edberg je star 19 let.
De Angelis in Patrese
Italijanska pilota formule ena Elio De Angelis in Riccardo Patrese bo-
A-2 ligo. Vse to je seveda gola teorija, vendar pa so Tržačani verjetno sposobni takega podviga.
Kakorkoli že, Stefanel je v Bologni igral še precej dobro, vendar pa je bil zanj nasprotnik vsekakor premočan. Brunamonti, Villalta, Bonamico, Američana in tovariši so namreč »a-tomska« ekipa, ki se bo tudi tokrat borila za sam vrh lestvice. Pri Trža-
sta v prihodnji sezoni branila barve Brabhama, ki bo še naprej razpolagal z motorji BMW in pnevmatikami pirelli. De Angelis je bil lani pri L<> tušu, Patrese pa pri Alfi.
Oliva uspešen
Boksar superlahke kategorije Patrizio Oliva je v ekshibicijskem nastopu proti Američanu Marku Lassienu v Montrealu dokazal, da lahko meri na dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Solidnega nasprotnika je zasluženo premagal po točkah.
čanih se je tokrat končno izkazal Ben Coleman in sicer prvič, odkar se je spet vrnil v Italijo. Dobro je zaigral tudi Shelton, ki je bil najboljši strelec srečanja, ostali pa so igrali na svojem normalnem standardu.
V A-2 ligi se po sobotni zmagi go-riški Segafredo nahaja v sredini lestvice, vendar pa je z zmago proti solidni Yogi iz Bologne dokazal, da lahko še poseže po vrhu razpredelnice. Videmski Fantoni pa se je po ne deljski zmagi v Perugii proti ekipi Fermi povzpel na drugo mesto na lestvici.
A-2 liga
IZIDI 11. KOLA: Lib Livorno - An nabella 86:76; Jollycolombani - San-giorgese 81:82; Segafredo - Yoga 113:94; Fermi - Fantoni 113:117; Ippodromi - Filanto 71:83; Rivestoni -Fabriano 73:86; Pepper - Mister Day 96:77; Liberti - Giorno 76:78.
LESTVICA: Libertas Livorno 20, Fantoni 16, Yoga, Filanto, Sangior-gese in Ippodromi 14, Giorno, Pepper, Segafredo in Fabriano 12, Annabella in Rivestoni 8, Mister Day in Jollycolombani 6, Liberti in Fermi 4.
Tretja zaporedna zmaga Krasa Trimac
Conegliano - Kras Trimac 8:23
KRAS: Skupek 2, Sanna 6, Raseni 3, B. Budin 2, Sardo 3, Pasculin 4, L. Budin 2, Maglica 1, Milič, Glavina, Milič.
Kras Trimac je tudi v tretji tekmi prišel do zmage. Novi točki sta seveda pomembni za Kras. Nasprotniki so predvajali hitro igro, bih pa so tehnično nekoliko pomanjkljivi, pač mlada novoustanovljena ekipa, ki u-vršča v svoje vrste nekatere dobre posameznike. Prepričani smo, da bodo drugo leto gotovo med protagonisti prvenstva. Krašovci so se na velikem igrišču težko znašli, vseeno pa so z umirjeno in premišljeno igro prišli do pozitivnega izida.
Po tekmi je bilo vzdušje na višku in trener Maglica je bil zadovoljen z vsemi igralci, posebno z Ladijem Budinom in z vratarjem Miličem. Na velikem igrišču so odpadle nekatere sheme, ki so jih ponavadi krasovci pokazali na domačih tleh. Prvenstvo bo prekinjeno do 11. 1. (A. Budin)
NAMIZNI TENIS - C LIGA
MOŠKI: Liberale B Castelfranco -Kras Globtrade 5:3.
ŽENSKE: Kras Globtrade - Dom Gorica 1:5.
kratke vesti - kratke vesti
V deželnih odbojkarskih ligah
Bor JIK banka še nepremagan
Po 5. kolu ženskega odbojkarskega prvenstva B lige
Meblo: ne gre obupati!
Peto kolo ženske odbojkarske B lige ni prineslo nobenega presenečenja, če ne upoštevamo gladke zmage Volpeja v Moglianu (toda preseneča kvečjemu razsežnost zmage, ne pa uspeh sam po sebi). Derbi kola je bil v Nabrežini, kjer je Nervesa v zelo izenačenem srečanju premagala združeno ekipo Meblo.
O sobotnem zmagovalcu v Nabrežini so res odločale malenkosti. Vsi podatki namreč pričajo o tem, da sta si bili ekipi enakovredni. Kako sta dosegali točke? Blok; Meblo 5, Nervosa 4; protinapad: Meblo 13, Nervesa 15; po napakah nasprotnika: Meblo 13, Nervesa 13. Seštevek točk je 56:54 za Nerveso, razmerje zgrešenih servisov je 20:21 v korist Mebla. Zakaj je torej zmagala Nervesa? Najbrž tiči zajec v podatku, da je Nervesa dosegla neposredno iz servisa 17 točk, Meblo le 11. To je tudi e lini podatek, kjer je Nervesa odločno boljša od Mebla, odločali so torej boljši servisi oziroma slabši sprejem servisa, vendar tudi obramba.
Vprašanje je seveda, kaj sedaj? Je visoka uvrstitev splahnela? Nikakor ni, saj manjka do konca še celih 17 kol in možna so še velika presenečenja. Na dlani pa je, da mora se-
Lav. Porto - Breg Adriatherm 67:60 (40:34)
BREG ADRIATHERM: Koren 6 (2:3), R. Žerjal 7 (1:3), Meneghetti 2, I. Pertot, Race 10 (2:4), Sosič, B. Žerjal 3 (1:2), Slavec, Mezzavil la 23 (1:3), Zobec 9 (1:2).
PM: 8:17. ON: 14. PON: R. Žerjal in Mezza villa (40).
Brežani so v nedeljo izgubili proti skromni peterki Lavoratori del Porto predvsem po lastni krivdi. Tekma je bila vseskozi dokaj izenačena in le v zadnjih dveh minutah je Bregovim nasprotnikom uspeta doseči majhno prednost in nato tudi zmagati.
Čeprav so bili košarkarji Lav. Porta objektivna slabši, gre poraz pripisati nekaterim Bregovim posameznikom, ki so igrah daleč pod svojimi sposobnostmi in so z nekaterimi neodgovornimi akcijami v napadu oško-
IZIDI 7. KOLA
Ferroviario - Alabarda	78:103
Intermuggia - Scoglietto	80:79
Santos - Libertas	58:92
Saba - Kontovel El. Shop	76:98
Bor Radenska - Fruttetna	95:102
Lav. Porto - Breg Adriatherm 67:60 PRIHODNJE KOLO (4. in 15. 12.) Breg Adriatherm - Alabarda; Santos - Itermuggia; Libertas - Bor Radenska; Ferroviario - Lavoratori del Porto; Fruttetna - Saba; Scoglietto -Kontovel Electronic Shop.
daj Meblo upati tudi na spodrsljaje svojih neposrednih nasprotnikov, če želi še doseči vsaj drugo mesto. Naša dekleta so dokazala, da jih od Nervose ne loči brezno, isto velja v odnosu s presenetljivim Cotneglianom, medtem ko je s Pordenonom vse še
IZIDI 5. KOLA
Meblo - Nervesa 1:3 (15:9, 11:15, 14:16, 14:16); Mobilcatalogo Pordenone - OMA Armes Trst 3:0 (15:6, 15:10, 15:4); Tregarofani Padova . Putinati Ferrara 3:0 ((15:2, 15:7, 15:12), Fiamma Vicenza - Spinea 3:1 (9:15, 15:13, 15:8, 15:11); Volley Conegliano - Fratte 3:0 (15:7, 15:5, 15:10); Mogliano Veneto - Volpi Fiesso 0:3 (10:15, 7:15, 3:15).
PRIHODNJE KOLO (14.12.)
Fratte - Meblo; Volpe Fiesso -Fiamma Vicenza; OMA Armes - Tregarofani Padova; Spinea . Mobilcata-
dovali svojo ekipo. Po drugi strani pa je treba pohvaliti Roberta Žerjala, ki je sam in zeta dobro vodil igro svojega moštva (odsotna sta bila poškodovani Kapdč in »vojak« čok), ter Mezzaviho, ki je imel odličen odstotek v metu (11:12) in se je odlikoval tudi v obrambi z 9 skoki. Bil je najboljši na igrišču. (L. Koren)
Virtus Julia Auto - Dom 70:68 (40:33)
DOM: M. Dornik 6, Coretti 10 (2:2), Cej 10, Uršič 18 (1:2), U. Dornik 4 (0:2), Corsi 5 (1:2), Orzan 9 (1:1), Ziani 7 (1:3).
PON: M. Dornik (40). ON: Dom 28, Virtus 12. 3 TOČKE: Uršič 2.
Tudi v 4. kx>lu letošnjega promocijskega prvenstva so »belo-rdeči« nerodno izgubih na tujem proti skromni ekipi Virtus Julia Auto. Porazu sta
LESTVICA
Alabarda	7	7	0	672:576	14
Libertas	7	5	2	560:509	10
Scoghetto	7	5	2	548:505	10
Fruttetna	7	5	2	597:565	10
Kontovel E.S.	7	4	3	556:533	8
Intermuggia	7	4	3	553:564	8
Bor Radenska	7	3	4	583:589	6
Santos	7	3	4	519:551	6
Ferroviario	7	2	5	539:572	4
Lav. Porto	7	2	5	511:570	4
Saba	7	1	6	540:577	2
Breg Adriath.	7	1	6	461:529	2
odprto. Ne gre torej obupati, neposrednih dvobojev je še in še, za sedaj pa treba seveda osvojiti čim več točk proti ekipam, ki ne sodijo v zgornji kakovostni razred, začenši s sobotnim gostovanjem pri zadnjeuvršče-netnu Fratteju.
logo Pordenone; Nervesa - Volley Conegliano; Putinati Ferrara - Mogliano Veneto.
Pordenone	LESTVICA 5 5 0 15:1		238:125	10
Conegliano	5 5 0	15:4	259:183	10
Nervesa	5 4 1	13:6	252:210	8
MEBLO	5 3 2	12:7	246:198	6
Tregarofani	5 3 2	12:7	240:193	6
Volpe Fiesso	5 2 3	7:10	188:193	4
Spinea	5 2 3	9:13	254:284	4
Vicenza	5 2 3	6:10	157:203	4
Mogliano	5 2 3	6:11	189:214	4
OMA Armes	5 1 4	5:13	173:242	2
Ferrara	5 1 4	5:13	171:253	2
Fratte	5 0 5	3:15	161:247	S
nedvomno botrovala slab odstotek v metih na koš in katastrofalna obramba skozi vse srečanje. Domovci so igrali v okrnjeni postavi — manjkala sta kar oba standardna centra Golob in Kristjančič — to pa se je poznalo zlasti pri lovljenju odbitih žog. Ekipi sta prikazah dokaj neorganizirano igro, toda domači so imeli več sreče, saj so dosegh prav neverjetne koše, in to v ključnih trenutkih srečanja. Tri minute pred koncem so Gojkovičevi varovanci zaostajali že za enajst točk. Kljub ostremu »pressingu« pa našim ni uspeta nadoknaditi zamujenega. V ostahh srečanjih je Edera poskrbela za pravo presenečenje, saj je po treh neuspešnih kolih premagala kar pr-vouvrščeno Ardito.
IZIDI 4. KOLA: Virtus Juha Auto -Dom 70:68, Corridoni - Petrohfera Goriziana 76:72, Ardita - Edera 109 proti 115, Grado - Pom 81:82, Alba Mobilcasa - Pohsontina 85:53.
LESTVICA: Pom 8, Ardita 6, Grado, Petrolifera Goriziana, Corridoni, Alb,a Mobilcasa, Virtus Juha Auto 4, Doni, Edera, Pohsontina 2.
PRIHODNJE KOLO: Edera - Virtus Juha Auto, Petrolifera Goriziana -Grado, Dom - Corridoni (21.12. v Kulturnem domu ob 20.00); Pom - Alba Mobilcasa, Pohsontina - Ardita.
DOMOVI STRELCI: M. Dornik 52, Coretti 50, Uršič 48, Cej 37, Kristjančič 31, Golob 14, Ziani 13, U. Dornik in Corsi 12, Orzan 9. (M. Čubej)
obvestila
ZSŠĐI
obvešča, da bo danes, 10., in 17. t. m. zaradi popravil v bazenu odpadel plavalni tečaj v Lipici.
Pripravil G. FURLANIČ
Minulo kota je bilo za slovenske deželne odbojkarske ekipe dokaj uspešno in razburljivo. V devetih srečanjih smo beležih šest zmag, čeprav je šlo v enem primeru za derbi. Vsekakor spodbuden obračun.
Daleč najugodnejše presenečenje začetnega dela prvenstva so odbojkarji Bora JEK banke, ki so na čelu lestvice v moški C-2 ligi in so po štirih kolih še edina nepremagana slovenska odbojkarska ekipa sploh. Grilanc in tovariši so.v tekmi z NPT, kjer so že zgubljali z 2:0, dokazali, da znajo premostiti še tako kritične trenutke. Skratka, gre za zrelo ekipo, ki bo najbrž še boljša, ko bo nastopila v popolni postavi in lahko počasi začenja celo razmišljati o napredovanju.
Čeprav ju od vrha ločijo že štiri točke pa niti obračun Vala in Olympie Terpin ni tako s!ab. Ekipi imata za sabo že derbi in nekaj neugodnih tekem proti močnejšim ekipam lige, tako da bo treba počakati še nekaj tednov, preden bo razvidno, kam lahko letos merijo.
Dosti bolj razburljivo in izenačeno je žensko prvenstvo C-2 hge, kjer ni izrazitega favorita za napredovanje, iz lige pa. bo izpadlo kar pet ekip. Ogorčen boj za vrh in dno brez vmesne oaze miru! Pa še zapleti, kot v derbiju med Slogo in Sovodnjami Cen-tralsped. Zmagale so Sovodenjke, toda Sloga je vložila priziv, ker sodnik ni dovohl trenerju Peterhnu, da sedi na klopi, ker ni imel s sabo trenerske izkaznice, čeprav je razpolagal s potrdilom o plačanih pristojbinah. Pozanimali smo se pri odboj karski zvezi za mnenje, a nam niso hoteli povedati nič konkretnega, tako da se bo o prizivu izrekla tekmovalna komisija. Vsekakor sodeč po dosedanji praksi in lanskih dispozicijah ima vodstvo Sloge prav. Lani so v podobnih primerih vsakič ponovili tekmo, letos pa je baje nekaj nejasnosti in spornih interpretacij. Kakorkoli že, menimo, da je za zaplet kriv edino sodnik, ki je Slogi preprečil, da bi imela enakovredne tekmovalne pogoje (zato je priziv logičen), Sovodenj-kam pa ogroža zmago, ki so jo na igrišču povsem legitimno dosegle.
V moški D hgi se obe naši goriški šesterki nahajata na-spodnjem delu lestvice, vendar je položaj še skrajno nejasen. Isto velja tudi za žensko D hgo.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 4. KOLA
Volley Bah Maniago _ Rozzol Trst 1:3; Val Štandrež - Volley Bah Videm 3:0; Nuova Pallavolo Trst _ Bor JIK banka 2:3; Libertas Sacile - Olympia Terpin Gorica 3:2; Inter 1904 Trst -CUS Trst 1:3 (Vivil je počival).
LESTVICA
CUS Trst	4	4	0	12:3	8
Bor JIK banka	4	4	0	12:7	8
inter 1904 Trst	3	2	1	7:4	4
Rozzol Trst	3	2	1	8:6	4
Olympia Terpin	4	2	2	9:7	4
Val‘Štandrež	2	2	2	7:7	. 4
Libertas Sacile	4	2	2	8:9	4
Nuova Pah. Trst	4	1	3	7:10	2
Volley Maniago	4	1	3	6:9	2
Villey Bali Videm	3	0	3	2:9	0
Vivil	3	0	3	2:9	0
PRIHODNJE KOLO (14. 12.)
CUS - Vivil; Olympia Terpin GO -Inter 1904; Bor JIK banka - Libertas
Sacile; Volley Bali Videm - Nuova Pali. Trst; Rozzol - Val Štandrež (Počiva Volley Bali Maniago).
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 4. KOLA
Sangiorgina - Ceramiche d’Arte Vivil 3:1; Fontanafredda - Virtus Vigonovo 0:3; Bor Friulexport _ Libertas Kr-min 3:0; Sloga - Sovodnje Centralsped 2:3; Gorian Tržič - Pastificio Crisci Gorica 3:1; Colori Latisana - Killjoy Trst 3:0 (Celinia iz Maniaga je počivala).
LESTVICA
Cehnia Maniago	3	3	0	9:4	6
Sangiorgina	4	3	1	11:5	fi
Bor Friulexport	4	3	1	9:5	6
Libertas Krmin	4	3	1	9:6	6
Colori Latisana	4	2	2	8:4	4
Pastificio Crisci	4	2	2	8:6	4
Gorian Tržič	4	2	2	9:7	4
Virtus Vigonovo	3	2	1	6:5	4
Sovodnje Central.	4	2	2	8:8	4
Sloga	4	1	3	5:11	2
Fontanafredda	4	1	3	4:10	2
Ceramiche d’Arte	3	0	3	3:9	0
Killjoy Trst	4	0	4	3:12	0
PRIHODNJE KOLO (14. in 15.12.)
Killjoy Trst Cehnia; Pastificio Cri-Kci - Colori Latisana; Sovodnje Centralsped _ Gorian Tržič; Libertas Kr-min - Sloga; Virtus Vigonovo . Friulexport; Ceramiche d’Arte - Fontanafredda (počiva Sangiorgina).
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 4. KOLA
CUS Trst - Le Volpi Trst 3:0; Corridoni - Pieris 0:3; Canon Tržič - Sloga 3:0; Intrepida _ Kontovel Electronic Shop 2:3; Breg Agrar - Nuova Pallavolo Trst 3:1 (Dom Agorest je počival) .
LESTVICA
Canon Tržič	4 4 0	12:2	8
Pieris	3 3 0	9:1	6
CUS Trst	4 3 1	10:5	6
Breg Agrar	3 2 1	7:6	4
Corridoni	4 2 2	8:7	4
Doni Agorest	3 2 1	6:6	4
Kontovel Elee. Shop	4 2 2	8:10	4
Nuova Pah. Trst	4 1 3	6:9	2
Sloga	4 1 3	4:11	2
Le Volpi Trst	3 0 3	2:9	0
Intrepida	4 0 4	6:12	0
PRIHODNJE KOLO (14. 12.)
Nuova Pallavolo Trst - Dom Agorest; Kontovel Electronic Shop - Breg Agrag; Sloga - Intrepida; Pieris -Canon Tržič; Le Volpi - Corridoni (počiva CUS iz Trsta).
MOŠKA D LIGA
IZIDI 4. KOLA
San Sergio Trst _ Naš prapor 3:L Sikkens Trst - Pallavolo Mossa 3:0; Fincantieri Tržič - Crisci Gorica 3:2; Libertas Turjak - Julia Auto Torria-na 3:0; Katalan Trst - Pallavolo Grado 3:0 (Val iz Štandreža je počival)-
LESTVICA
Libertas Turjak	4 4 0	12:2	8
Cotarif. Sikkens	4 4 0	12:3	8
Mossa	4 3 1	9:5	6
Katalan Trst	4 2 2	9:7	4
Juha Torriana	4 2 2	7:6	4
Crisci Gorica	4 1 3	0:10	2
San Sergio	3 1 2	5:7	2
Naš prapor	3 1 2	4:8"	2
Val Štandrež	3 1 2	4:8	2
Fincantieri Tržič	4 1 3	4:11	2
Pallavolo Grado	3 0 3	2:9	0
PRIHODNJE KOLO (14. 12.) Juha Auto - Katalan Trst; Pastificio Crisci - Libertas Turjak; Mossa ' Fincantieri Tržič; Naš prapor - Vai Štandrež; Pallavolo Grado - CG San Sergio (počiva Sikkens iz Trsta).
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 150; Pieri (Bor Radenska) 108; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 103; Zobec (Breg Adriatherm) in Štoka (Kontovel Electronic Shop) 101; Korošec (Bor Radenska) 91; Starec (Kontovel Electronic Shop) 87; Čuk (Kontovel Electronic Shop) 83; Barvit (Bor Radenska) 73; Race (Breg Adriatherm) 72.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Markovič 34; Maver 29; Kralj 28; Klem-še 27; Žerjal 25; N. Grige 9, M. Grgič 8, Garbini 3. (Upoštevajo se točke, ki jih igralka doseže s servisom, blokom ah napadom).
Košarka: promocijska liga na Goriškem in Tržaškem
Domovcem in Brežanom tokrat ni šlo
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
Smučarski skoki: za SP v Kanadi
ULAGA IMENITEN
Nogomet: v 2. amaterski ligi
ZARJA VSE BOLJ PRESENEČA
THUNDER BAY — Jugoslovani so imenitno _ pričeli novo sezono v smučarskih skokih za svetovni pokal. V uvodni tekmi kanadsko - ameriške skakalne turneje v Thunder Bayu je bil Primož Ulaga izreden. Zmagal je namreč tako na 90-, kot na 120-me-trsld skakalnici. Na slednji je s skokom 125 m celo izboljšal rekord skakalnice. Dober deveti pa je bil Tepeš na 90-metrski skakalnici.
Na lestvici za SP Ulaga vodi s 50 točkami pred Avstrijcem Neulandtner-jem (31 točk) in Opaasom (Norveška). Tepeš je z 11 točkami deseti.
ŽENSKI SLALOM ZA SP
Steinerjeva prva
SESTRIERES — Zmagovalka prvega slaloma v novi sezoni svetovnega pokala je Avstrijka Roswitha Steiner, ki si je odločilno prednost priborila že na prvi progi in jo zatem zadržala še na drugi. Za njo sta pristali Švicarki Erika Hess in Brigitte Oertli.
Breg — Primorje	0:0
BREG: Hrvatin, Peroša (od 80’ Buffa), V. Olenik, Lavriha, Pavletič, Strnad, Jež, Mondo, S. Olenik (od 60’ Martini), Klun, Sancin.
PRIMORJE:	Colautti, Lombardo,
Roiaz, Milani, Sanese, Martin (od 20’ Antoni), D. Olivo, Husu, Starc, S. Olivo, Pascot.
Nedeljski derbi med Bregom in Primorjem se je končal neodločeno. Srečanje si je ogledalo veliko število navijačev, ki so bili s prikazano igro zadovoljni.
Že v uvodni potezi je bilo jasno, da bo derbi živahen in dopadljiv. O-be moštvi sta zelo »občutili« to srečanje, zato sta prikazali precej moško igro, grobih prekrškov pa vendarle nismo zabeležih.
Igra se je odvijala predvsem na sredini. V prvem polčasu so imeli Prosečani rahlo terensko premoč, toda njihovi napadi so se skoraj vsakokrat končali pred kazenskim prostorom domačinov, ki so se precej dobro odrezali v obrambi, a v napadu tudi oni niso bili prodorni.
V drugem delu srečanja se podoba na igrišču ni spremenila. Gostje so imeli pobudo, a vratar Brežanov Hrvatin je bil vedno na pravem mestu. Najugodnejšo priložnost za zadetek pa so imeli Brežani z Ježem, ki pa je ni znal pravilno izkoristiti. Primorje je s prikazano igro utemeljilo, da u-pravičeno spada v sam vrh lestvice, Breg pa je še enkrat dokazal, da se lahko enakovredno meri z vsako ekipo te skupine: če bi bil vedno tako borben in zanesljiv kot v nedeljo, bi lahko že bil med temi, ki so najresnejši kandidati za napredovanje.
(V. Olenik)
Najboljša med Italijankami je bila Magonijeva, ki je pristala na šestem mestu.
Jugoslovankam tokrat ni šlo, saj se nobena na prvi progi ni uvrstila med trideset smučark, ki po novi formuh lahko nastopijo tudi na drugi progi. Najboljša jugoslovanska predstavnica, Mateja Svet, je sicer začela zelo odločno, vendar je že po desetih sekundah zadela vrata in je morala odstopiti.
VRSTNI RED: 1. Steiner (Av.) 1’30”02; 2. E. Hess (Švi.) 1’30”22; 3. Oertli (Švi.) 1’30”32; 4. Twardo-kens (ZDA) 1’30”74; 5. Nilsson (šve.) 1’30”76; 6. Magoni (It.) 1’30”91; 7. Schneider (Švi.) 1’31”25; 8. Pelen (Fr.) 1’31”46; 9. M. Hess (Švi.) 1 minuta 31”63;	10. McKinney (ZDA)
1’31”72; 11. Buder (Av.) 1’31”95; 12. Beer (Av.) 1’32”Q2; 13. Bonfini (It.) 1’32”04; 14. Maierhofer (Av.) 1’32”21; 15. Frigo (It.) 1’32”48.
SKUPNO ZA SP: 1. Kiehl in Steiner 25; 3. Twardokens in E. Hess 23; 5. Gerg 20; 6. Svet in Oertli 15; 8. Schneider 14.
Kras — CUS	5:0 (2:0)
STRELCI: v 8’ Gnezda, v 14’ in 62’ Košuta, v 47’ Terčon, v 75’ Villalta.
KRAS: Mezzavilla, Sugan, Gnezda, Purič, Šuc, Cinque, Blažina (v 68’ Škrk), Puntar, Košuta, Villalta, Terčon (v 71’ Milič).
Rezultat ni bil nikoli v dvomu, saj so domačini odločno pričeli in že v 8’ prvič zatresli nasprotnikovo mrežo, kar je bilo odločilnega pomena, saj niso v nadaljevanju naleteli na nikakršne težave s strani nasprotnika. Poleg petih zadetkov so krasovci zamudili še številne priložnosti s Košuto, ki kar dvakrat s samih petih metrov ni zadel vrat, vendar je v 29’ pri rezultatu 2:0 njegov strel u-stavila vratnica. Že v 2. minuti drugega polčasa je Terčon s kakih 30 m dosegel krasen zadetek, ki je Krasu vlil novega elana, tako da je po-
3. AMATERSKA LIGA
Skupina M IZIDI 11. KOLA
San Nazario - Aurisina	3:3
Campanelle - Gaja	0:0
Kras - CUS	5:0
Union - Chiarbola	1:1
Breg - Primorje	0:0
San Marco - Primorec	2:1
LESTVICA
Kras 16; Primorec in Primorje 15; Aurisina in San Marco 12; San Na-zario 11; Breg 10; Campanelle, Chiar-bola in Gaja 9; Union 6; CUS 2.
PRIHODNJE KOLO (15. 12.) Primorec - Primorje; Breg - Chiar-bola; Union - CUS; Kras - Gaja; Campanelle - Aurisina; San Nazario - San Marco.
Muggesana — Zarja 0:1 (0:0)
STRELEC: v 53’ Tognetti
MUGGESANA:	Tolusso, Persico,
Angelini, Carli, Paolich, Ernest, Mondo (v 35’ Vascotto), Hubner, Prihaz, Depase, Derossi (v 75’ Noto).
ZARJA: Del Bello, Grgič, Tognetti, Franco, Borelli, Terčon, E. Fonda, Bon, Pischianz, Sulčič, Zeugna.
SODNIK: Sarti iz Trsta
Bazoviška Zarja letos preseneča iz kola v kolo, saj je premagala že celo vrsto ekip, ki so bile med favoriti za prestop v višjo ligo, in med te nogometni poznavalci nesporno u-vrščajo Muggesano. Zmaga je tembolj pomembna, ker so marali tudi tokrat Bazovci na igrišče brez cele vrsta standardnih igralcev, ki jih pestijo poškodbe.
Toda tokrat so Zarjani igrali izredno učinkovito v obrambi, saj se niso nikoli po nepotrebnem odpirali. Ko pa so odhajali v protinapade, so bili vedno zelo nevarni. Tekmo so začeli oprezno in so odlično zaustavljali vse poskuse nasprotnika. Le proti sredini polčasa so Bazovci poskušali
vsem zasenčil sicer požrtvovalne goste in je s Košuto in Villalto zaokrožil na 5:0. (Z.S.)
Campanelle — Gaja	0:0
GAJA: Zemanek, Kalc, M. Grgič, M. Rismondo, Stranščak, Gabrielli, Vrše, Dubani, B. Grgič (v 80’ B. Rismondo), Pečar, Somma.
Tokrat si je Gaja v gosteh priborila točko proti šibkim Campanellam. »Zeleno-rumeni« so imeli izredne priložnosti, da povedejo, in bi lahko odnesli celotni izkupiček, a niso imeli sreče. Poleg tega pa so bili v zelo okrnjeni postavi, kar brez petih standardnih igralcev.
Že od vsega začetka je Gaja pokazala dobro igro in bi s Pečarjem lahko dvakrat povedla. Tudi v drugem polčasu so gropajsko - padriški nogometaši pritisnili na nasprotnika, vendar žoga ni hotela v mrežo, tako da neodločen izid ni povsem zadovoljil Gaje. Odrezali so se vratar Zemanek, Gabrielli, Pečar in napadalec Branko Grgič. (Kalc)
S. Marco — Primorec 2:1 (1:0)
STRELEC za Primorca: Fakin v 78. minuti.
PRIMOREC: Leone, Carota, Marko Kralj, Florean, lannarelli, Valter Milkovič, Edvin Kralj, Canziani (v 60’ Mauro Kralj), Bachia (v 60’ Igor Milkovič), Fakin, Husu.
Morda prav v najlepši tekmi prvenstva je Primorec doživel nezaslu žen poraz. Domačini so se izkazah za zelo nevarnega nasprotnika, ki meri visoko na končni lestvici, še predno so se Trebenci uigrah, so
z nekaj streh od daletč presenetiti domačega vratarja, ki pa je bil vedno na mestu. Domačini so si zapra-vih lepo priložnost v zadnjih minutah prvega polčasa.
V drug;em polčasu je Zarja pritisnila in izbojevala nekaj zaporednih kotov, ter v 53’ povedla z lepim strelom Tognettija in zasluženo zmagala. Tokrat moramo pohvahti predvsem mladega Zeugno. (Big)
Vesna — Opicina 1:1 (0:1)
STRELEC za Vesno: v 80’ Potasse (11-m.etrovka).
VESNA: Negrini, N. Sedmak (Tuc-ci), Pisani, Verbich, Penco, Pipan, R. Candotti, Potasse, Floridan, F. Candotti, Picchierri.
Kriška Vesna je po dopadljivi tekmi odnesla samo točko in to zgolj zaradi netočnosti in prevelike površnosti, predvsem v napadu. Pravi protagonisti srečanja so bili tokrat prav gotovo vezni igralci obeh ekip, ki so predvajah zelo učinkovito in privlačno igro, s katero pa jim vendar ni uspelo priti do zadetkov, tako da je
sicer z veliko mero sreče povedh. Odtlej smo bili priča lepi in odločni reakciji Trebencev, ki so domačine spravili na njihovo polovico igrišča, a so žal zapravili številne priložnosti.
Za remi je z lepim zadetkom poskrbel Fakin. Morda bi se bil moral Primorec zadovoljiti s točko, vendar je nadaljeval z napadi, ker nasprotnik za zadetek ni reagiral. Tako smo prišh do zadnje minute, v kateri se je Primorcu zgodila huda krivica, saj je San Marco osvojil celotni izkupiček. (Kralj)
Meddeželna liga
Gorizia — Benacense 1:0
STRELEC: D reolini.
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Ru go, Bertolutti, Macugha, Grillo, Voljč (Lazzara), Giacometti, Dreolini, Beltrame, Grop.
Gorizia je na domačih tleh ponovno dosegla zmago, s katero je vsaj za sedaj odpravila krizni trenutek. Domačini so v tem srečanju igrali zelo srčno in. videti je bilo, da si želijo oba točki.
Že od prve minute dalje so Fedele-jevi varovanci zaigrah napadalno in spravili v težave gostujočo postavo, ki ni znala zaustaviti razigrane domačine, ki so kljub temu dosegli le en zadetek.
LESTVICA: Chievo 18, Valdagno 17, Bassano in Pescantina 16, Opitergi-na 15, Fontanafredda in Tombolo 14, Cittadeha 13, Benacense 12, Gorizia 11, Manzanese in Coneghano 10, Passino in Vitt. Veneto 9, Rovereto 5, Trivignano 3.
rezultat glede na prikazano igro, precej skromen. Vesna je že v prvem polčasu imela dve veliki priložnosti s F. Candottijem in s Floridanom. Gostje so bili prisebnejši od Križanov in so tudi prvi prišh v vodstvo. Odlikovala sta se zlasti Vecchio pri gostih in Potasso pri Vesni.
V drugem polčasu je Vesna vzpostavila ravnotežje, potem ko so R. Candottija zrušili v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Potasso in tako si je Vesna
2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 12. KOLA
Fogliano - Isonzo	1:1
San Luigi - Domio	2:1
Muggesana - Zarja	0:1
Vesna - Opicina	1:1
Begliano - San Sergio	2:1
Libertas - Fortitudo	0:3
Vivai Busà - C.E. Prisco	0:2
Stock - Arrigosport	1:2
LESTVICA
Fortitudo	12	6	4	2	14:9	16
Vesna	12	4	7	1	19:11	15
Zarja	12	7	1	4	13:11	15
Opicina	12	6	2	4	16:13	14
Muggesana	12	4	5	3	19:14	13
Fogliano	12	4	5	3	14:10	13
San Sergio	11	4	4	3	14:11	12
Vivai Busà	12	4	4	4	16:16	12
Stock	12	4	4	4	13:13	12
Libertas	12	5	2	5	11:15	12
C.E. Prisco	11	4	3	4	11:9	11
Isonzo	12	4	3	5	14:15	11
Begliano	12	2	6	4	11:15	10
San Luigi	12	1	6	5	12:16	8
Arrigosport	12	2	4	6	15:29	8
Domio	12	1	4	7	10:20	6
PRIHODNJE KOLO (15. 12.)
Arrigosport - Libertas; San Luigi -Opicina; Vesna - Fogliano; Zarja -Domio; Begliano - C. E. Prisco, For-titudo - San Sergio; Isonzo - Muggesana, Vivai Busa - Stock.
priborila točko, s katero pa se ne bi smela zadovoljiti, saj bi si s konkretnejšo in borbenejšo tekmo lahko zagotovila obe. (A.K.)
Priznanje
Primorskega dnevnika
Po zmagi na tujem so Sovodenjci dohiteli Doberdobce na posebni lestvici, ki upošteva slovenska srečanja. Obe ekipi imata po 3 točke, Ju-ventina pa ima eno negativno točko. Verjetno bosta Mladost in Sovodnje v povratnem delu odločala o naslovu prvaka.
DOSEDANJI IZIDI:
Sovodnje - Mladost	0:0
Mladost - Ju ventina	1:0
Juventina - Sovodnje	0:3
LESTVICA
Sovodnje	2	110	3	točke
Mladost	2	110	3	točke
Juventina	2	0 0 2	—1 točka
Za bruseljske žrtve
RIM — Prihodnji teden bo italijanska nogometna zveza porazdelila 500 milijonov lir, ki jih je zbrala za žrtve tragičnih dogodkov na bruseljskem stadionu.
Breg-Primorje brez zmagovalca, Kras v vodstvu
V'
Sovodenjci boljši od Standrežcev
Juventina - Sovodnje 0:3 (0:1)
STRELCI: v 45’ Butkovič, v 60’ Fajt, v 64’ Čevdek (11-metrovka).
JUVENTINA: Kuštrin (DiDionisio), Travagin, Caiazzo, Medeot, Costa, Firmino, Del Negro, Chizzohni, Palico (Sturm), Lauri, Ohvo.
SOVODNJE: S. Gergolet, Hmeljak, Vižintin, Bicciato, Marson, E. Pete-ian, Sambo, Čevdek, E. Gergolet (Gomišček), Butkovič, Fajt.
V tretjem glovenskem derbiju tega Prvenstva so Sovodenjci visoko prelagali Juventino, ki je domačo tek-too odigrala v Štražicah zaradi pre-
3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 11. KOLA
Juventina - Sovodnje	0:3
Poggio - Mladost	2:1
Piedimonte - Staranzano	0:0
Medea - Fossalon	2:2
Torriana - Azzurra	2:0
Sagrado - San Lorenzo	1:1
Romana - Fincantieri LESTVICA	1:1
San Lorenzo in Torriana 16; Sta-JAnzano 15; Poggio 14; Sagrado 13; "°vodnje, Fincantieri, Fossalon 12; jtoventina in Medea 11; Mladost 10; ^'edimonte 9; Romana 2; Azzurra 1.
PRIHODNJE KOLO (15. 12.) Fincantieri - Poggio; Mladost - Fos-^alaij; Azzurra - Piedimonte; Sagra-?? ' Sovodnje; Torriana - Juventina; Vl“dea . Romana; Staranzano - San ,'0rcnzo.
povedi nastopanja na lastnem igrišču. Povedati je treba, da srečanje ni bilo na najvišji kakovostni ravna in da sta obe ekipi naredili precej napak. To velja v prvi vrsti za Štan-drežce, ki so povsem izgubili tisto odločnost, ki so jo pokazali v začetku prvenstva.
Sovodenjci so srečanje pričeli dokaj umirjeno in so se le redkokdaj podali v napad. Njihova igra je težila predvsem na sredini, kjer se je z iznajdljivostjo izkazal Fabjan Čevdek, tokrat gotovo eden boljših. Poleg gola z 11-metrovke je namreč poskrbel za odločilno podajo pri drugih dveh zadetkih.
Povedati pa je tudi treba, da so oboji bili v nepopolni postavi, kar se je seveda odražalo na poteku tekme, ki si jo je kljub slabemu vremenu ogledalo lepo število navijačev.
Kronika srečanja je dokaj skopa. Prvo zanimivo akcijo smo zabeležili v 22. minuti, ko je Ohvo žogo predložil Paniču, ki je priložnost slabo izkoristil. Nekaj minut kasneje se je vratar Gergolet izkazal po strelu Del Negra. Edino nevarno priložnost so Sovodenjci imeli v 35. minuti z Marsonom.
Zadetek je padel v zadnji minuti polčasa: Sambo je podal čevdeku, ta pa prostemu Butkoviču, ki je brez težav zatresel mrežo.
V drugem polčasu smo pričakovali reakcijo Juventine, ki pa je ni bilo. Nasprotno, Sovodenjci so s Fajtom dosegh zares lep gol, ki je pokopal vse upe domače enajsterice. Tretji
zadetek je padel iz 11-metrov, potem ko je domači branilec v kazenskem prostoru zrušil E. Gergoleta. (R.P.)
Poggio — Mladost 2:1 (0:0)
STRELEC za Mladost: Sclausero v 70. minuti
MLADOST: Zamer, Lakovič, Pahor, Gergolet, D. Devetak, F. Devetak, Ferfolja, Sclausero, Delutti, Lavrenčič (Marušič), Černič (Kosič).
Kraševci so tudi tokrat zapravili veliko priložnost, da s sicer težkega gostovanja v Zdravščini odnesejo točko. Oba gola, s katerima so si domačini priborih zmago, sta prišla po napakah doberdobske obrambe.
V prvem delu igre sta obe moštvi prikazali zelo hitro in dopadljivo i-gro, čeprav so domačini imeli lažjo terensko premoč. Matiussijevi varovanci pa so dobro odgovarjah s hitrimi protinapadi.
Prvi zadetek je padel takoj v L minuti drugega polčasa. Takojšnja reakcija Kraševcev ni rodila sadov in tako so gostje zopet imeli sicer lažjo terensko premoč. Ko se je Mladosti znova slabo pisalo, je vendarle izenačila in je že kazalo, da bo o-stalo- pri neodločenem izidu. Toda tudi tokrat je doberdobska obramba dobesedno darovala žogo nasprotnemu igralcu, ki se je znašel sam pred Zanierom in ga premagal. Kraševci niso imeh več časa, da bi poskušali nov napad. »Enkrat toliko« lahko rečemo, da ni bil sodnik kriv poraza, kajti sodnik je bil morda najboljši na igrišču, (zf)


4* ti

S TOTOCALCIOM ZADENEŠ TUDI V SREDO
nasle?gr£ //. decembra
totocalcio
»V SLU2BI SPORTA«
999 §§■
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 tel. 775275, tlx. 460270 EST' I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 finije) - Tlx 460270
GOBICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481 )83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JzTT	&«, mirrai,
m tiska T -1 Trst	IMI ji] mm Ea»opkn»i
I 1	založrikov FIEG
10. decembra 1985
Veliko dela za policijo na Oloku
Francoski
NASILJE V NOGOMETU
LONDON — Nasilje v angleškem nogometu ne pozna predaha: pred prvenstveno tekmo prve lige v Londonu so aretirali 24 navijačev, v Frog-moru pa celo ekipo, ker je opustošila supermarket. Pretep na parkirišču pred stadionom lokalne ekipe v Highu Wykombu (London) je prekinlo več kot 100 policajev, štiriindvajsetim pretepačem bodo sodili prihodnji teden.
Kot smo že zapisali, je v Frogmoru šla v zapor vsa mladinska el!'pa skupno z navijači. Aretiranci so po tekmi odšli v supermarket po pijačo. Ker jim je lastnik ni hotel prodati, so s pultov pobrali pivo, likerje in viski, potem pa lokal dodobra opustošili. Na poziv lastnika je prišla policija in aretirala 30 oseb.
Spiska nasilnih dejanj pa s tem še nismo izčrpali. V soboto so prekinili dve nogometni tekmi, ker so neznanci po telefonu sporočili, da bosta na igriščih eksplodirala dva peklenska stroja; v obeh primerih je šlo za grdo potegavščino.
Ponarejeni sovjetski filmi o Saharovu
NEWTON (ZDA) — Jelena Bonn er se je »zelo razjezila«, ko je včeraj po televiziji videla »ponarejene« filmske posnetke svojega moža, nobelovca Andreja Saharova, na katerih je jedel, medtem ko je takrat dejansko gladova! iz protesta. To je povedal njen vnuk Jefrem Jankelevič.
Po njegovih besedah so bili tisti filmi posneti avgusta 1984, junija in julija letos, kupila pa so jih zahodna komunikacijska sredstva, je izjavil Jankelevič v Newtonu, predmestju Bostona, kjer je Bonnerjeva nastanjena in kjer ji bodo pregledali srce. Po izjavah vnuka je bila Bonnerjeva še zlasti jezna, ker so tajnemu snemanju prisostvovali tudi zdravniki.
Kot potovanje po Italiji, talco tudi bivanje žene sovjetskega disidenta v Ameriki spremlja poplava slik in informacij. Svoj delež k takšnemu obnašanju zahodnih virov informacij je prispevala tudi Sovjetska zveza sama, ki je Bonnerjevi med njenim bivanjem na Zahodu prepovedala kakršno koli izjavo političnega značaja. Bonnerjeva je prišla na Zahod na zdravljenje k specialistom.
milijarderji
PARIZ — Petnajstdnevnih »L’Ex-pansion« je izvršil poizvedovanje o tem, koliko je v Franciji milijarderjev (izračunano v jrankih, seveda). No, medtem ko je prevladovalo prepričanje, da jih je kvečjemu kakih deset, je anketa pokazala, da jih je natanko 16, pa še, da se premoženje 50 najbolj bogatih Francozov suče od 550 milijonov frankov (120 milijard lir) do 7,1 milijarde frankov (1.600 milijard lir).
Poizvedovalci so ugotovili, da gre pri tem prvenstveno za dohodke od industrijskih dejavnosti in da so na drugem mestu, a precej oddaljeni, dohodki od nepremičnin. Zlasti zanimivo pa je razodetje, da je več kot 20 od 50 najbolj bogatih Francozov »samorastnikov«, da se je torej polovica bogatinov povzpela do takšne ravni z lastnimi močmi; samo 10 naj bi bilo deležnih zajetne dediščine.
Najbogatejši Francozi: Marcel Das sault (letalska industrija), Liliane Bettencourt (L’Oreal), Marcel Bich (nalivna peresa in cigaretni vžigalniki, ki jih po uporabi odvržeš), Ed-mond de Rotschild (bančništvo in »razno«), Robert Hersant (založništvo), Michel David - Weill (hazard France in hazard Freres), Genevie-ve Seydoux (Schlamberger), Jean -Noel Bongrain (sirarne) in Sylvain Floirat (radio, založništvo, Matra).
V Nigeriji predsednika generala Babangida
Naraščajoči val nezadovoljstva
LAGOS — Pod vse hujšim pritiskom delavcev in njihovih sindikalnih organizacij, ki vsak dan bučneje protestirajo zaradi državne gospodarske politike, je bil novi nigerijski predsednik, general Ibrahim Babangida, prisiljen zaprositi vrhovni vojaški svet, da mu dodeli popolno oblast. Najvišji vojaški organizem je državnemu poglavarju in njegovi vladi ugodil zadnje dni novembra, torej tik pred iztekom ultimata, ki so ga sindikati dali Babangidi; to pomeni, da imata slednji in vlada do decembra 1986 »proste roke« kar zadeva gospodarske posege in odnose do sindikatov. Dejansko gre za nekakšen dekret, ki mimo ustavnih določil pooblašča vlado, da poravnava morebitne sindikalne spore, deli globe in snuje pravila o delovanju javnih in zasebnih podjetij, viša carinske pristojbine in, skratka, sprejema vse tiste u-krepe, ki se ji zdijo potrebni za uspešnejše vodenje gospodarstva.
Resnici na ljubo zahodni opazovalci menijo, da pri vsem tem ne gre toliko za gospodarski kolikor zlasti za političen manever, saj je uperjen v zajezovanje naraščajočega vala nezadovoljstva med prebivalstvom; slednjemu botrujejo omejitveni ukrepi na
gospodarskem področju, sprejeti dan po državnem iidaru, s katerim je 27. avgusta gen. Babangida strmoglavil generala Muhamaduja Buharija. Babangida se je že v svojem prvem u-radnem govoru po prevzemu državne oblasti obvezal, da bo od Mednarodnega denarnega sklada izposloval posojilo najmanj 2,5 milijarde dolarjev in reprogramacijo vračila več kot 21 milijard dolarjev dolga s tujino, ki si ga je Nigerija nakopičila v poslednjih letih. Toda zahteve MDS, naj nigerijska vlada med drugim zniža mezde in plače, podraži bencin in razvrednoti nairo, so med Nigerijci izzvale negodovanje. In kaj je ukrenil Babangida? Dal je znižati plače vojaščini in javnim uslužbencem.
Sindikatov s tem ni pretental: očitali so mu demagogijo, kajti kljub o-mejitvi prejemkov je oboroženim silam pustil neokrnjene vse privilegije. Odtod sindikalni ultimat 20 dni in odtod tudi najširša pooblastila državnemu poglavarju iz vojaških vrst.
Prvi ukrep, ki ga je Babangida tedaj sprejel, je bilo znižanje plač tudi uslužbencem v privatnem sektorju, in to za 2,5 do 20 od sto; tako privarčevana sredstva pojdejo v poseben sklad državne banke; tako je vsaj
napovedal Babangida. Le ta je z druge strani začasno prepovedal uvoz riža in koruze, kaj pa še namerava ukreniti, ni znano.
Mafijec agent FBI
NEW YORK — Mafijski veljak A-niello Dellacroce, ki je prejšnji teden. umrl v starosti 71 let, je bil dvajset let informator FBI, ameriške federalne policije. Odkril je številne mafijske posle z mamili in je njegova zasluga, če so odkrili tolpo imenovano »pizza connection«, proti kateri je prav sedaj v teku sodna obravnava. Vest je sporočil Time. Dellacroce naj bi raziskal tudi zagonetno smrt voditelja sindikata kamionistov Jimmyja Hoffe.
Po pisanju ameriškega tednika je Dellacroce ves ta čas imel dvojno življenje. Postal je eden izmed vodilnih mafijcev družine Bambino, a hkrati dober informator komisije, ki nadzoruje organizirano podzemlje v ZDA. Pogostoma je potoval po Ameriki, oblečen v duhovnika. Obiskoval je mafijske organizacije, prenašal odločitve in jih skušal pobotati, kadar so bile v sporu.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
FIERA Dl PORDENONE
PORDENONSKI SEJEM
8.-15. DECEMBER 1985
iv:.'.I i .-jìsva ■ /
PRODAJNA RAZSTAVA
DEŽELNIH
OBRTI
OBLAČILA PREHRANA OPREMA VZGOJA IGRE ŠPORT
/WoRup
Cassa di Risparm di Udine e Perder
URNIK:
ob delavnikih: 14.30 - 20.00 sobota in nedelja: 9.30 - 22.00
Rimski mlini aktualna proza
Petriča Kerempuh zgodbe Življenje brez bolečin priročnik Stenski koledar 10 umetnikov
samo 25.000 lir
Ker izide do 14. decembra,
POHITITE Z NAROČILI!
Naročila s predplačilom:
•	Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 13512348 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika
•	Osebno:
v Trstu
v Gorici v Čedadu
na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Franči ška 20
na uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. 24 maja 1
na uredništvu Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20
•	Preko raznašalcev Primorskega dnevnika
•	Po telefonu od 8. do 14. ure 040/794672 (ekspedit)