Odmev iz Afrike
=r. ilustriran mesečnik =5=
v pospeševanje afriških misijonov
Izdaja
Družba sv. Petra Klaverja v Rimu
Ljubljana 1921
Leto XVIII.
if M h
39254
V» *** / x *
Km®!©*
Stran
Uvodniki in sestavki.
Nov dokaz naklonjenosti sv, Kongregacije de Propaganda fide........1
Duhovno pomladno veselje . 17 Slovesnost proglasitve mu-čencev iz Ugande za blažene ........22
Ako ne boste kakor otroci.
(S. Restituta.).....34
Prošnja z onega sveta ... 50
Iz Vatikana.......74
■ »Kaj pomaga človeku, če ves
svet pridobil«.....87
Sodba skušenega misijonarja 92
Povesti in popisi.
Ogled po afriških misijonih 3 Afriška sužnost in nje grozota
5, 48, b3, 92
Ubogi zamorčki.....6
Za prijatelje otrok .... 6 Spreobrnjenje črne prkicezi-
nje. (Škof Streicher.) 7, 28, 45 Velikonočni prazniki v Afriki 19 Črni kralj dežele Bazuto. (O,
Vagate.).......25
Šala in resnica.....26
Usoda žene v poganstvu. (O.
Pedron.).......28
Misijoni ob Zlatem obrežju in
češčenje sv. Antona ... 43 Razgled po Afriki .... 50 Vzgoja zamorskih redovnic.
(Sr. Teobalda.).....55
Prvi črni duhovnik v Nigeriju, Afrika........67
Stran
Cvetka Srca Jezusovega. (O.
Steinmetz.)......69
Iz požrtvovalnega življenja
misijonarjev......79
Sivolasi katehumen. (O. Pe-
drano.) ........82
Črni katehisti ob Kongu. (O.
Mortien).......84
Črni častilci Marijini. (Škof
Streicher.) ......83
Kako zamorci cenijo sv. rožni
venec. (Škof Auenau.) . . 83 Črtice iz življenja afriškega
misijonarja......90
Božič v Afriki. (Misijonska sestra.)........91
Misijonski dopisi.
Beli očetje Lavižerijevi.
Apost. xikariat Belgijski Kongo. Pismo škofa Huys . . . . 36
Apostolski vikariut Kivu. Pismo o. Donders ..... 38
Apostolski vikariat Nyasa. Pismo škofa Guilleme ... 54
Apostolska prejektura Lindi. Pismo o. Dufoys.....74
Kapucini.
Apostolski vikaria/ Eritreja. Pismo o. Angelik de Nove . 77
Očetje družbe Jezusove.
Apost. pref. Kwanno (Btlg. Kongo). Pismo brata Karla .... 94
Stran
Pismo misijonske sestre.
Sestra Pavla, oblat. sv. Frančiška Sal........12
Pisma domačinov.
Zam. bogoslovec Mihael Jawe 20
Kratki misijonski dopisi
41, 57, 78, 110, 200
Kronika Družbe sv. Petra Klaverja
14, 31, 71, 87, 100 Raznovrstno.
Dušna premija . . 1, 17, 33, 74 Pregovori in iskrice . 18, 72, 83 Križarska vojska molitve za
Afriko , -......21
Večno plačilo......26
Iz Škofje Loke......27
Ljubezen je iznajdljiva ... 32 Zahvalno pismo afriškega škofa Družbi sv. Petra Klaverja ........ 33
Izkaz po Družbi sv. Petra Klaverja podeljenih misijonskih milodarov v letu 1920. 59 Beseda papeža Leona XIII. . 83
Stran
Misijonsko delovanje Mari-
janskih dijaških kongregacij 86 Zahvalno pismo misijonarjev
Lionske misijonske družbe 90 Tretji protisuženjski shod v Rimu ........ 91
Misijonske pridige na praznik sv. treh Kraljev ..... 97
Črtice iz življenja afriškega misijonarja......95
Slike.
Sv. Peter Klaver.....1
Črna princezinja Mr. Kamu-
handa........9
Prvoobhajanci v Ugandi . . 17 Škof Streicher na svoji vizi-
taciji........_. 27
Škof Cenez pozdravi svoje
misijonarje...... 34
Malo semenišče v Kabayi . . 41 Bodoče zamorske sestre s
svojimi učiteljicami ... 49 O. Pavel, zamorski duhovnik 68 Črni semeniščniki iz Asmare 73 Osemdesetletni spreobrnjenec 82 Štirje, v Afriko odhajajoči misijonarji .......93
Misijonska sestra s svojim črnim spremljevalcem na potu k bolnikom .... 93 Osrednja hiša Družbe sv.Petra Klaverja v Rimu .... 98
rostnina plačana t goioyim.
Leto XVIII.	Zvezek 1.-2.	Jan.-febr. 1921
Ilustriran mesečnik v prospeh afriških misijonov s prilogo „Klaveriev koledar".
Izdaja
Klaverjeva družba, Ljubljana.
Stane na leto 12 K (3 din.), s koledarjem 17 K (4</< din.)
Odmev iz He.
Naročila naj se naslavljajo: Družba sv. Petra Klaverja — Ljubljana za hotelom »Union«, Miklošičeva cesta 3.
Velikodušne mladenke, ki žele vstopiti v Družbo sv. Petra Klaverja kot »pomožne misijonarke za Afriko«, naj se s prošnjo zaupno obrnejo na vrhovno voditeljico g. grofico Mr. Ter.,Led6chowsko v Rimu 23, via dell' Olmata 16, ali pa na tajništvo vrhovnega vodstva v Ljubljani, za hotelom »Union«, Miklošičeva cesta 3.
VSEBINA:
Dušna premija. — Nov dokaz naklonjenosti Sv. Kongregacije de Propaganda fide. — Iz misijonov: Ogled po afrikanskih misijonih. Afrikanska sužnost in nje grozote. Ubogi zamorčki. Za prijatelje otrok. — Spreobrnjenje črne princezinje. — Pismo afrikanske misijonske sestre. — Kronika Družbe sv. Petra Klaverja. — Usoda žene v poganstvu. — Slika: Princezinja Marija Kamuhanda.
Darovi
od dne 1. septembra do 31. oktobra 1920.
Za afrikan. misijone K 2632-90.
Za svete maše K 4673-—.
Za stradajoče K 78'—.
Za gobovce K 68-—.
Za odkup sužnjev K 627995.
Botrinski darovi K 5498 40 (Ko-dela Mat. nabral pri izletu na Svetine za dva botrinska darova, »Jožef« in »Marija«, K 50-—).
Za posinovljenje K 40-—.
Za zamorske otročiče K 515-13.
Za semeniščnike K 407'—.
Za katehiste K 1360—.
Za kruh sv. Antona K 8265-92 (Mat. Kodela nabral od celjskih dobrotnikov K 68'—).
Za Klaverjev vinar K 161*—,
Za Zvezo otrok za Afriko K 93-71.
Za mašno zvezo K 2227-20.
Za misijonsko zvezo K 4"—.
Darovi za krščence K 840"—.
Za misijonarje sv. Jožefa K 12-—.
Za afrikanske šole K 135-—.
Za nabavo katekizma K 10-30.
Za razširjanje kat. tiska v Afriki K 672-40.
Pri cerkveni slovesnosti v čast sv. Petru Klaverju nabrano za misijone K 910-77.
Darovi brez podatkov K 779-50.
Za Klaverjevo družbo K 224 40.
Podporniški prispevki K 232"—.
Popolni odpustek,
ki ga lahko, dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca januarja in
februarja:
Dne 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev. Dne 2. februarja, na praznik Marijinega češčenja. Dne 24. februarja, na praznik sv. apostola Matije.
Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. Reš. Telesa, obisk cerkve, molitev za razšir;an'e sv. vere in po namenu sv. očeta.
Odmev iz Me
ilustrovan mesečnik v pro-speh afriških misijonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. — Izdaja: Družba sv. Petra Klaverja. — Stane za celo leto K 12'—. — Uredništvo »Odmeva iz Afrike« pošilja vsako leto svojim naročnikom »Klaverjev koledar« za ceno K 5'—.
Blagoslovljen po Piju X. in Benediktu XV.
Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev, — prosi za nas!
DUŠNA PREMIJA!
V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš.
Nov dokaz naklonjenosti Sv. Kongregacije de Propaganda fide.
Kakor je razvidno iz ene prejšnjih številk »Odmeva«' je naša vrhovna voditeljica z božjo pomočjo pred kratkim ustanovila Airi-kansko tiskovno zvezo (naprava za razširjanje katoliškega tiska v Afriki), koje pravila so bila naznanjena v dotični številki. Sv. Oče, kateremu je ustanoviteljica to velevažno podjetje predložila, da ga potrdi in blagoslovi, se je o njem zelo pohvalno izrazil in obdaril z novimi odpustki. In sedaj je naša vrhovna voditeljica od sv. kongregacije de Propaganda fide prejela še sledeče pohvalno pismo, ki bo gotovo v vseh naših čitateljih zbudilo željo, pridobiti si novega blagoslova s pristopom k tej zvezi kot ustanovni ud (5000 kron), dosmrtni ud (500 kron), podporni ud (letno 20 kron) ali redni ud (letno 5 kron in z dolžnostjo, vsak dan zmoliti Očenaš, Češčena Marija in zdihlja;: »Sv. Katarina Aleksandrijska, prosi za nas in naše črne bratel«).
Odmev I-II, 21 — 7600
Sv. kongregacija de Propaganda fide.
1fH1tR#f8i«!J Rim'20"juIija 192°-
Velerodna gospa grofica!
-ovn i. . I: o r- 2 v i 11 () j . /X-'U ••! i , .	,
by. kpngregacya je izredno pri srcu razvoj vseh onih
družb in naprav, kat
ere z dobavo primernih sredstev olaj-
.iiiJr3ioilti1\. ■3[fi9JaoVJa .	r	...	.
sujejo in podpirajo razsipanje sv. evangelija med pogani.
Kajti to tru,dapo1no delovanje je vsled premajhnega števila misijonarjev združeno z nepopisnimi žrtvami in težikočaini. ]V\'ed ®Qjr^b|čin^!' kpjiti pomanjkanje misijonarji najbolj 9^(f.utij9* spada plasti ^sjtanje knjig v zamorskih jezikih; k'ajti.'j^pi. pom^irjk^|a (Is'lavcev. v vinogradu Gospodovem misijonarji ne morejo ostati vedno na enem kraju, temveč morajo kot nekoč apostoli potovati iz kraja v 'kraj, prepotovati dežele, učiti ljudstva, spreobračati pogane in utrjevati kristjane-v veri, deliti sv. zakramente ter zopet iti naprej. Kako potrebno je torej, da ona ljudstva, ki že znajo čitatij idobe za ohrahjenje sv. vere potrebnih knjig, kot n. pr. TTiali katekizem, ^ katerem najde spr^obrnjeni za-mGrec-..vse,nauk eT.... ki jih.-je slišal od., misijonarja, zgodbe sv. pisma, sv. evangelije, tako da se v njih srcih ne izgubi glas dobrega pastirja« jW^prideja jTifiid nje vo'lkovi v ovčji obleki. A tudi tamkaj, kjer ži jfe pOJstkvil stalno bivališče, ifl&hfci
ljudstvu, nudil tudi izobrazbe in omike. Kako potrebna pomožna sredstva so mu tudi v tem slučaju knjige v raznih
Tamorskih -j eztfeih-f------
Radi teh in drugih vzrokov sv. kongregacija visoko ceni dosfed3?i?r' deifo S pomožnih, piisijonark, Klaverjeve dr užbe, kr so pHpVlMf J lri%kall> & tisoč4 'khjig iri spisov
Zato izreka svf kohgregacija Klaverjevl družbi svoje najvišje priznanje in pphvajo, proseč y ?r^i,)iva|e^no5ti naj-obilnejšega blagoslova vsem njenim udom in dobrotnikom, kajti le Bog sam more poplačati <vse njih. dosedanje delo. ,yiu	spcznaVi&d€	dSif).^. if^i^jai02ia>!HškAv
zamorskih jezikih kar najbolj razvijajo in ker so tudi nasprotniki sv. vere s svojimi mogočnimi pomožnimi sredstvi ..misdjoaskp (pioljeiry tem oziru	preplavili, ,zato ste
gospa grofica z božjo pomočjo ustanovili'posebno napravo za podpiranje katoliškega tiska v zamorskih jezikih, da na ta način pomožnim misijonarkam pridobite novih moči in da tudi potom blagih dobrotnikov, ki se bodo vpisali v to zvezo, dobite novih pomožnih sredstev.
Ta, nova naprava, ki jo je sv. kongregacija pohvalila in postavila v varstvo sv. Katarine Aleksandrijske, bo gotovo	^[Sm^lP
apostolsko delovanje in ki spoznajo za svojo dolžnost, iz
hvaležn^^g^igj^^ijj&e.j^pj^ ^o^gjg^^ii rJ^btSfl^KV u.bogih poganov, pristopili k(J^PHfl&ffi^®^I^WI iflSoiP po	b 1 a g p d u š ninuib u T'
kpr. ti*di, |ne Vaših sotr,i^W,9 A? j^pffi^Va^^SfiB^ zOJ^eJ|efl^p^ jpiJjp.aKSp
fijsb Cjionšui si ,<»Iinjoidob -hq iW88fi& Wtf1®!	MlWWfhqBS ob iqo>IobuH .sltfoi
iSomoq ojaoži iaV .ibogtrib	SffŠl/ltga fc^^iJffifcKtfti
ojiaoiq oJbS .iniižvai ijlibv v sviC jxJLca «<T Wn-ifiiyfitajnik? hq v la boji ircn .oatfi jprep.^g.n tajniki J u H!j< C hi'a<V'i»'&i, oficial.
-Si hljc&c ^til J) — . /	bj la JJJUJ	Jil	1UUJ
Iz mlsliOnOVDSei s(Ein .S ni jjlhqfi .01 ,.8 .1 .0 , b i i s s i eburi BbfilviiSjMA BnborlfiS).p!ino}I ijbi do.jiJjaBo4,v' ibuT
(.osei Qgl&a (^Oc^fpiKflnskini nnsijoiwh. ^»i
-oioq-ffi^liilA cnborlsV) uisssj - BjlijaB&nBX .do. sm^ipH ,sl
Seda), ko so postne zveze z m.s.pnsk.m, deželami zopet
ji^ene^SQ^e misijonarji vrigty ^ .^koq^ohajam,raši osi^-
nji hiši v Rim tako mnogoštevilna pisma, ; da jih nikakor ne
moremo vseh priobčiti Zato podajamo blagim nas,m citateljem
ogled po miSijonih v Afriki, navajajoč le bistvene dele iz pisem
-mWmkai MnimoaMe* tast*, ie>,.paoiV3 V ttW
V	Ghardaia (Severna Afrika) je vsled sest let trajajoče su-
-	■ 1 • • i 11.	11 in nnn 1 : •!
se samo y eni zelem« lansko leto usahnilo 20.000 palmovih dreves. Misijonarji sprejemajo mnogoštevilne sirote. _ (Pise O.
lE^&li'IiK.P?žbeAtbe1,lh fetoy 27 rnajymX „m9TOjB3l.
Tudi, v Južni Afriki vlada vsled trajne suše med zamorci nepopisna beda. Ko je naposled vendar nastopilo deževje, je pa lilo tako silovito in dolgo, da j^ v mnogih krajih uničena vsa setev. V deželi Bazuto je deževalo neprestano več tednov, tako da turščica in proso nista več pred zimo dozorela. Koliko zamorcev je vsled tega. brez najpotrebnejšega živeža! Tudi v Ka-frariji je mnogo ljudstva umrlo vsled nezadostne hrane. Končno je vendar blagodejni dež puste krajine spremenil v zelene travnike in polja, ki vzbujajo upanje na dobro žetev. — (Piše sestra jSriiictjr| erj , dominikanka, 21. marca 1920.) /j,. . ^ ,
V	Heirachabisu, dežela Velika - Namakva, je dvanajst ur neprestano lilo tako silno, da je reka prestopila svoje obrežje
ter poplavila celo pokrajino ter tako ogrožala ves misijon. Uničeni so sadni vrtovi in železniške proge pokvarjene. Vsled teme, ki je vladala ves čas hudourja, so si belokožci kakor črnci mogli rešiti le golo življenje. Škodo računajo na 500 funtov šterlingov. Oblati sv. Frančiška skušajo z novimi nasadi popraviti škodo in prosijo v ta namen blagohotne podpore. — (Piše sestra Pavla, 26. aprila 1920.)
Tudi v Pelli, prestolici apostolskega vikarijata Reka Oranje, je po dolgem času zopet deževalo, kar nam daje upanje na ugodno žetev. V misijonu so otroci po pouku vsak dan dobili juhe. Pred kosilom so vselej molili očenaš in češčeno Marijo za dobrotnike. Iz južnega dela vikarijata prihajajo žalostna poročila. Rudokopi so zaprti in vsled tega so bili zamorci pri-morani, iskati si zaslužka in živeža drugodi. Vsi iščejo pomoči pri misijonarjih, ki pa sami žive v veliki revščini. Zato prosijo iskreno blagohotne podpore, da pomagajo trpečemu ljudstvu vsaj do prve žetve; s telesnimi deli usmiljenja si bodo pridobili tudi zaupanje in tako tudi srca zamorcev. — (Piše sestra T e -r e z i j a , O. I. S., 10. aprila in 2. maja 1920.)
Tudi v Loangu ob reki Kongo (Zahodna Afrika) vlada huda lakota. — (Piše O. F r i t e a u , C. S. Sp., 19. marca 1920.)
Iz Karema ob Tanganjika - jezeru (Vzhodna Afrika) poročajo istotako o veliki suši, kateri bo sledila lakota. Žito se suši kar na steblu. — (Piše O. Avon, M. A., 25. februarja 1920.)
Apostolski vikar v Loangu, škof Girord, iz Družbe očetov Sv. Duha, je dne 13. decembra 1919 umrl v svoji prestolici Lo-ango. Bil je star komaj 48 let. Že meseca julija se je hotel vrniti v Evropo, da si okrepi vsled pomankanja in naporov onemoglo zdravje. A nenadoma umre eden njegovih misijonarjev, in da bi misijonska postaja ne ostala brez duhovnika, ostane sam ondi in odloži potovanje. Nato zboli še njegov koadjutor, kateremu je več tednov sam stregel. Požar je upepelil velik del njegovega misijona in bil je primoran, precejšnje število gojencev odposlati domov. Tako je bil zadnji čas življenja blagega škofa čas bridkih skušenj. Tudi sam je trpel velike bolečine, katere pa je zelo vdano in potrpežljivo prenašal, dokler ga ni dne 13. decembra 1919 smrt rešila vseh težav.
V prefekturi Matodi, kjer delujejo preč. oo, redemptoristi, so leta 1919. podelili sledeče sv. zakramente: 1135 sv. krstov, 234 krstov v sili, 691 sv. birm, 158.928 sv. obhajil in sklenilo se je 224 krščanskih zakonov. 22 misijonarjev, 21 bratov, 6 misij, sester in 316 zamorskih katehistov si je delilo delo med 11.935 kristjani, 8956 katehumeni in 2427 krščanskimi otročiči. Šolo za katehiste obiskuje 231 učencev, ki so največja nada za bo-
dočnost misijona. Kako zelo je apostolskemu prefektu na srcu njih vzgoja, razvidimo iz njegovih besed: »In četudi zaostane vse drugo, rešimo vsaj naše katehiste!« Ti vneti pomočniki misijonarjev store nepopisno veliko dobrega," S pomočjo enega samega katehista smo v teku enega tedna krstili 52 oseb in blagoslovili osem krščanskih zakonov. Toda misijon mora svoje katehiste plačati, da ti lahko vzdržujejo svojo rodbino. Razna trgovska podjetja plačujejo svojim uslužbencem do 35 frankov na teden, medtem ko more misijon dati le 4, 7 do 15 frankov. Da katehisti kljub temu vztrajajo na svojem mestu, dokazuje njih zvestobo in gorečnost ter jih stori vredne velikodušne pod-
fore blagih dobrotnikov. — (Piše msgr. H e i n t z , 0. Ss. R.
8. maja 1920.)
Kingwilliams-Town, prej glavno mesto Kafrije, spada sedaj k južni afrikanski Uniji. Nahaja se ob Bivolovem jezeru. Obdaja ga- gorovje Amatola. Od leta 1910 je postalo cvetoče trgovsko mesto s 6000 belokožci in 4000 raznih drugih plemen, kakor: Polutanov, Kafrov, Hotentotov in Indijancev. Ondotni samostan Srca Jezusovega je ustanovil 1. 1877 msgr. Janez Fagan in je sedaj materna hiša za 14 samostanov dominikank s 400 sestrami. Msgr. Fagan je umrl 8. decembra 1919 v 82. letu svoje starosti ter je pokopan v od njega postavljeni cerkvi presv. Srca Jezusovega v Kingwilliams-Townu. Dominikanke bi sprejele okrog 100 postulantinj za vse stroke, da bi ložje nadaljevale zapričeto delo. — (Piše sestra Petitpiere, O. S. D., 21. marca 1920.)
V Angoli nimajo misijonarji nobenega blaga več, da bi oblekli nedolžne otročiče v misijonu. — (Piše msgr. C a n g e 11 s, apostolski prefekt, 13. marca 1920.)
Obleko, katero je poslala Klaverjeva družba za misijone v Pelli, so mali Hotentoti sprejeli z nepopisnim veseljem. Ravno-tako zavoj rožnih vencev in drugih nabožnih predmetov za deželo Bazuto. Ondotni kristjani so zelo vneti. Cerkev v Samariji je postala že premajhna in ima v nji prostora komaj ena tretjina vernikov, ostali morajo med sv. mašo ostati zunaj cerkve. — (Piše o. M o n t e 1, O. M. J., 25. marca 1920.)
Afrikanska sužnost in nje grozote.
Odlomki iz dopisov naših misijonarjev.
Sužnost tukaj cvete, ker uporabljajo te nesrečne ljudi na otoku sv. Tomaža ob Zelenem rtiču in drugih krajih za različna dela. Tirajo jih tja in potem so izgubljeni na duši in telesu. Če
Ift&ttMfft, 'te^eik so3 dfetežA17 BSSSjjr e ž i vsled take |l£fDzrtvo-valnosti, in bi nam gotovo šc bolj pomagali. — [P. M. Wieder,
^S^pa JUt J t< *	° J t°	, . ,
Pater Monier, predstojnik misijonske postaje, je slišal nekega dne, da je v sosednji vasi umrla stara sužnja. Misijonar je šel v vas in vprašal gospodarja, zakaj da ga ni poklical, da bi lo krstil. Mož, popolnoma osupel, je odgovoril mrzlo: »Oče, krst je vendar samo za nas; starki pa, katere celo telo je pokrito z ranami, da bi krst kaj koristil? Glej, mi takih ljudi še ne pc^Mfi|Ho0ftef/fi8mltkv jih" kfMktnfialo v r ž emo'1 A/ .vocIcl « "
(P! D&rVuillU^Bs?. 9ŽiH) '	f	•
jcbaa Bbeqa .9jhlc>I pjaam .onvclj^ jann ,qwoT-8tnisHliw§ni)I BjfibdO .urass} rns'/oiUbOglo ZtUflGrCkl, ; blanMife ioluj >i oJavogi} siolsvo olfiieoq sj 0191 slsl bO .jsIoJfimA ojvoio')
Preč., 13 i ci hjl.siT , jinisijpnftr ;Družbje Je^uscy^ vpiše Kla-verjevi družbi: »Ko bi Vi videli obleko naših črnčkov! Danes sem daroval mašo, na;tp je pledila pobožnost Srea\«Jezuso-vega; in posvetitev družin božj6}ft.U{>$r£ji ^j^pjtffljjjpjp^qnu Um-klot.Hsh^muf Med pridigo se večkrat nisem mogel ubraniti gi-njenja, zroč pred seboj kakih 100 črnih otročičev, oblečenih v cunje, ki so imele več lukenj kot blaga. Revčki so trepetali od. mraza; kajti strgana srajčka ali suknjip3,|<? bilo kar so iineli. na esebi. Srce s,e krči "človek^. pri tem pqgledu, zlasti sedaj v zimi, ko je tudi pri nas, zlasti za naše zamorčke, ob-Či}tno, mrzlo. Daj nam ljubi Bog kn^aly.trajen» fi^VAmif,' da bpj (qpges j^ej flffiftpjspiljbjaditftiotiairn v soiSoito anšlobon Halsldo
(-0S9I Boicrn ,£t ,f>bl»-iq Waloteoqfi
S Ž	jfl? 'Clftftii Ue" s^fo tf3Jr	naši
vrhovni voditeljici:
■Nahajam se v Lagos-u, največjem misijonu severnega obrežja Afrike. Šest naših sester poučuje male zamorile N^Šott^m
likati
in popravljati perilo. Naše šole obiskuje okrog 600 otrok. Nekatere izmed njih mora misijon popolnoma vzdrževati, ker so ali prerevni
Naša častita mati prednica bi Vam bila zelo hvaležna, ako bi Vam bilo mogo^^^a^,	ki nimajo
mater, poslati pomoč. Živila in obleka so se od časa vojske tako podražila, da znašajo letni izdatki za enega otroka 250 frankov. R^M^f^^W'^Mte'woff^ti-l l^jtf^rtjMPa.fS^^be^, 'nekaj efeharfa ali najd'4 morda kakega velikodušnega dobrcitnika, ki
rfMfB stteWN^lM^M, JW^Wftrt^Btttftfe
Iežni bi V^m bili tudi za ostanke blaga, iz katerih WSS'J&HftfW*
-mszo, Jo» ilabi / »i csfitda iitjanz'no.iu; m »aoloJ n^an/
Spreobrnjenje crrte princezinjej9b2i£n
7-v^Ib V .iufidimailiz/jljjo ulcrmf s«, o 3 Jvb_moJ o buč) iaX
ifriciaaiotq iniobno oz	jsn .oinabfilm letenen 9( 92
i-.btiBilb je meseca ak-tobra 1898, ko se je moral K a,-, rema, sin kralja Mtepa, premagan po krščanski vojski, kjiseaje borila ža njegovega brata Mw a ng a',! odpovedati prestolu, fo;prigodilo i$eiie, da^e v hlaremu, ki je po kralje-' vem begu postal last zmagalca, ena izmed žen Karemovih, mlada zamorka>Nabiwembayiže koj prv,^ dni svofjega ujetT ništva dala življenje deklici, katero je imenovala Kftmu-hando (rt nji rojena na cesti). Komaj je bilo dete odstavljeno, že ga Mwanga,ikalkor je to^ >Ugandi običajno, vzame#mai teji>l er aiai-oeii hekemur, pogana, j fe oHft*pt"S»i oQb mali? iprincQEmprwks Butang0jJvn<pitQies.tltfvtOY;?ki/ftftOT^yij* Kyaggwe;kotiapanažoj ,nnjIo>I monilr.b o»i;J / n> odiajr.n
DeMetCeK jehl-astlo tn : se krepko-yaizvijailo ter , se po? gostoi iMajajktu? s.vtojon frat«pjo^irrje>i8P<edjrenvi luknjah ai sta i ka fco tiškp £}šerl£Ye,3>Joi o j o rn v ofšhq uioujl/Icn
K air zapazijo protostantje. riek^ga dnebv SvojooveHko nevoljo, da ima otrok okrDg.tra^U, obešeno SVeHftjico /Vl^-t ere >b ožje inqdae jirfVsa-iz sebe ealhtev^iprotestantovska sitrnk^inji fnar;6eiuoka-tikiro1 Apolo, oficijelnega priznanja pravic nad -TOftlo princežinjo, pod pretvezo, da ima fevdna posestvH Vi njihovih pokrajinah; .Zatone! podajoils komaj,štiriletnim^ otrokom v. trdnjavico Katnpalpj kier je morilo, dekletce, izjaf, viti, da boče biti/vzgojena v protesjantiznm. ^eimudoma ji nato katikiro sname Marijino svetinjidO'ter (Oi;Vr,?e svojemu katoliškemu' tovariš«,cq-ekocbzatii^ljiVq^ ^uiirriAš ta kosčekr pločevinbj <prittce2mja ;pa ijostane prn uas'«;'/) v>i<v: ojovNalo;Uzriooei Karemovcn bčerkbnnekiirproltestantovski žehi z imenota iBama'/ila, vowzgojoi Jiživsi ib»} orjmr.fi ifgfi Jnrikoiise: je «jBstir^-,lwalja(iMi4,ai^gak,l:SatbfiNalittga,-jpri?s družila-'svojemtk Upornemu bratnci^^
, . . ,	,o*i9v olšrlotejl Bno rbtrl amjaiqa
1 prvi minister.
mestnico kraljevega rodu, določijo to čast, ki je združena s častitljivi^ naslovom »rubuga« (kraljica-sestra), mladi Kamuhandi.
Bila je Kamuhanda takrat stara osem let. Sedaj v svojem štirinajstem letu je naša junakinja deklica zelo prikup-ljive zunanjosti. Mimo nje oko izraža razum;, njeno obnašanje je dostojanstveno, in prikupno obenem. Krasno razvitega telesa in miloresnega obraza je videti kot osem-najstletna mladenka.
Kaj čudo torej, da so se kmalu oglasili snubači. V glavnem stanu družbe »Church-Mission-Society« v Namirembe se je nahajal mladenič, na katerega so ondotni protestanti stavili velike nade. S svojo bistroumnostjo je mladi Juda že kot otrolk vzbudil pozornost svojih pastorjev. Spočetka njihov služabnik, je postal pozneje njih učenec in drug. Vzgojen v strogo protikatoliškem duhu je bil eden najboljših učencev pastorja R. v njegovem apologetičnem tečaju o odpadniku Luterju, h kateremu je imelo dostop le majhno število izbranih.
In ta mladenič je prosil za roko »rubuge« Kamuhande. Ta sjiu,bitev ni bila nič čudnega v deželi, kjer se vse prin-cezinje, brez izjeme, poročijo z navadnimi državljani. Kajti v Ugandi velja vsaka zakonska zveza s krvnimi sorodniki, najsibo še v tako daljnem kolenu, kot nekaj sramotnega. Vsi trije vladarji Ugande so bili zadovoljni s tem zakonskim predlogom. V nekem pismu z dne 13. junija, ki je po naključju prišlo v moje roke, izraža prvi minister Apolo izrecno svoje dovoljenje, kateremu sta se osem dni pozneje pridružila tudi ostala vladarja.
Že so bile končane vse priprave in bi se poroka imela v doglednem času vršiti, kar razdere nepričakovan dogodek ves načrt.
Dalj časa že je Juda imel različne pomisleke o božjem izvoru protestantizma. In ko nekega dne odkrije te svole dvome pastorju R., ga ta kaznuje s tridnevnim hišnim zaporom. Kljub temu javi neustrašeno svoji zaročenki, da hoče postati katoličan.
Nesreča je hotela, da je prišlo to poročilo pastorju v roke ter povzročilo med protestanti velikansko presenečenje, ki se je spremenilo v strastno jezo, ko je Juda svojo namero res tudi izvršil. In to sovraštvo se je še pomnožilo, ko je tudi mlada rubuga Kamuhanda, ki je v zadnjem času pogosto obiskovala misijonske sestre, odločno izjavila, da sprejme tudi ona katoliško vero.
Ne da bi hotel biti porok za njegovo stanovitnost, moram omeniti, da je mladenič sedaj prišel pri svojih predstojnikih popolnoma v nemilost. Njegovo snu,bitev so kar
Princezinja Marija Kamuhanda na dan svojega prvega sv. obhajila.
naenkrat smatrali za nekak zločin. Včeraj še ljubljenec cele hiše, je veljal danes za skrunitelja dekliške časti. Vklenjenega v železje ga vržejo v ječo ter ga ne izpuste
-om ,hiO|£ilivoncia ovQ£§injss >[qtoo jjid. tajorf.-icffib S&.1 • prej, dokler se ni pismeno odpovedal svoji zaročenki.
Enako izjavo je morala dati tudi mlada princezinja.
teh Ha^/šJidrjtv oyOW/T Taojuirert v. crftoplogog'rMiqo la la uvod, s katerim smo seznanili cenjene citatelje z
našo junakinjo, naj služi v pojasnilo sledečim dogodkom, ki tvorijo prvi del izpreobrnjenja princezinje Kamuhande h katoliški veri. Priobčujem jih v obliki dnevnika po verodostojnih virih očividcev.
17J avgusta. — Dospel sem k prazniku Marijinega vnebovzetja v svojo navadno prestolico v St. Maria de Rubag^, kjer sem zvedel o nameravani poroki kraljice^ sl^tre in njeni prošnji za sprejem V katoliško cerikeV. »iDekliške muhe,« pravim sam pri sebi ter na njeno dvakratno prošnjo v enem dnevu mladi princezinji ne dovolim avdijence. ,	"',..
<tv Drugi dan, 10. avgusta, pride Kamuhanda zopet iil sedaj sem sprejel njen obisk. Toda poznavajoč lahkomiselnost in ponosni značaj teh zamorskih princezinj, sem sprejel deklico zelo hladno. Mesto spodbude, katero je brezdvomno pričakovala, ji rečem, da zelo dvomim nad odkritosrčnostjo njene izpreobrnitve, v katero bi verjel š&le po večletni poskušnji. Kajti ako misli, da bo s svojŽ^j pristopom v katoliško vero gotoveje dosegla zakonsko! zfttezo ž ljubljenim mladeničem, se pač zelo moti. — Na te moje, vse prej kot pogum vzbujajoče besede mi mladeniča Odgovori s ponižnostjo in odločnostjo, ki me je presenetila, č£š da se je popolnoma odpovedala oni možitvi in da ima ltoSe samo eno željo: vrniti se nazaj k veri svoje detinslfe dobe, kateri odpovedati so jo prisilili kot nerazsodnega štiriletnega otroka. Pripravljena pa je, podvreči se vsakSi še tako, strogi poskušnji.
Želeč omiliti vtis, ki ga je na njo napravil moj hladm sprejem, ji ob slovesu ponudim 'lično škatljico iz dišečega ljfcSa. Toda deklica jo odkloni, rekoč: »Ako mi hočeš na-plaviti v veselje, daruj mi svetinjico preblažene Devici« A boječ se, da bi ji tak katoliški znak utegnil, povzročiti neprijetnosti, nisem ustregel njeni želji. Od tega dne naprVj je bila Kamuhaiida ena najpridnejših učenk naših misijonskih sester. Nikd^R^j^^ajgiik^^o^i	™ brez strahu ali mržnje se je.,ponieša'kt^p©d^r^.vBa, lesV borne cunje oblečena, dekleta. In ,ko &0 drugi otroci mplili, je tudi ona, posnemajoč svoje tovarišice, pobožno pokleknila ter sk-le-
Mjoč mm	b*, še9#eŽr'M
umelk', pdvždigoVard s'voje'^ci k Bogii.' -	•'n->!>!7
6d VrtiitiTprikdžžiMjb.>6žPUjetih 'filariifere,- ^o^tati^kaloližiiiikij' zato ukaže predštojttlkpttč ih^fbyiW v Ru^'i^i, n&jlji pr,£pb-vejo obiskovanje krščanskega nauka. V nasprotnem slu-Čajti sre "hoče pritožiti pri' vladnem komisarju; v Katnpali. Na to predrzno zahtevo je prejel, odgovor, kakršnega' je zaslužil: ;»Vržit& hiojega misijona,« tako 1niu je1 pisal veleč. 1. Moull.ec, »so odprta v?em, Nikogar še nisem odpodil
iti kra'ljic&-šestra bo dobrodošla "vselej,1 kadar pride.i
T. , ,	.orpunspci 9»
28. avgusta, -n- Kamuhando pokhcejp pred komisarja
v Kampalo. Naj sledi poročilo te obravnave, kakor pripo-
amvbo /lojuburl sa ,rM Spreifliljeva^lj sta jo njepi mladi sestričini, .Marta in
M&JWiflk« PKPf|	Qdpj>vedRHjprpt^f^riq
tizmu. Dospevši v Kampalo, sprejmp Hpnjisar princ^zinjo ter jo. odvede v svojo sobo; njeni tovari^gvp^ g^jjj^fkati pred vrati. If^^agJjl^^a jj^ij^^s-l^ji
»Je li resy«/prične Mr, T. .u, »da zahajaš k misijonarjem v Rubago moJi:t?> Česa se.učiš tamkaj;?« ,oido(I
»Sestre me uče pisati in moliti,« odvrne deklica prostodušno.	,isi>y«nmq aj svb ,ib.v u;2iiiio.:i o)(
Častnik nadaljuje: »Apolo mi je cekel, da mu odrekaš pokorščino, ter me prosil, "hap ti ukažemi,: vrniti' se k protestantom; Bodi^torej pametna-in ubogaj1 mel^b.o ;-)Vi
i'»sTega ne storim. 'Hočem postati katoličanki« !umx;i »Kaj pa bo rekel k temu Bbloci'(komisar nj, veličanstva) v Eutebi? Zelo bo nevpljen, ko zve, da zahajaš v Rubago molit. Nič več ti ne bo naklonjen. Prejela si od njega mehke naslonjače, obleke, ogledala in toliko drugega lepetičja.'Vsi*ti diarbt4fb:od<5?V boddčB.pttlifehadijiJfa^ve, da hočeš postati.kfttpliČFtnltfM jni)r,M . ;..>i)n/ ,.,<j
»Mar mi je vse to, če le morem moliti, kjer sama
m9a ll3>,bo «8,s71 95 9< B0B:> °§onM
&Hšfkavf« OŽBtI 6S clBvr,dob,{1 OYOaea ojSonioq ojšod s mod 913i ; -*Moj 'Iubtigti (blago iž drevaki: 'škofje) mi1 pbfifctlhbtfi'a
zžd6fstiiVfev:«'9'd3ndo	3m6n oIc'/obb ol3ob VBlfl »t
ijorn	ob ,tj§o9 bIbvi! ,iz maz jfibS .olfiqojl
•'"'^tWa'M Iffa
-°!Z9m 3<oVž fin f'* <a ■tndVVem to in sem 1%	,Iin9m
»Toda čemu torej hočeš pri onih-le tamkaj moliti? Vrni se zopet k nam! Glej, tu je Jožef, čeden dečko! Tudi on je kraljevi princ — dobiš ga za moža!«
Pri teh besedah se mladenka glasno zasmeje. »To je vendar moj brat,« odvrne živahno. (Bil je v resnici njen bratranec.)
»Kaj zato,« pravi Mr. T ..., »preskrbimo ti potrebni spregled.«
»To ni v navadi pri nas Bagandcih; takih običajev tu ne poznamo.«
»Toda kaj poreče kralj Edvard VII., ko zve o tvoji trmi? Srdil se bo nad tabo.«
»Naj se huduje!« odvrne Kamuhanda ravnodušno.
Jezen, da ne more premagati otrokove stanovitnosti, porabi častnik zadnje sredstvo v prid protestantovske stranke, katere namenom služi.
Pokaže ji veliko sliko, predstavljajočo umor srbske kraljeve dvojice, rekoč: »Tudi tebe utegne zadeti ista tragična usoda, ako vztrajaš pri svojem sklepu.«
»Dobro, pa me naj umorijo, a molila ne bom drugod kot pri katoličanih.«
Ko komisar vidi, da je premagan, poskusi še poslednje vprašanje: »In ako bi se ti dovolilo vzeti v zakon Juda, bi se li tedaj vrnila k naši veri?«
»Ne; odpovedala sem se obema: Judi in protestan-tizmu!« Nato pa naivno pristavi: »Dolgo me že izprašuješ. Se li sedaj lahko vrnem domov?«	(Dalje.)
Pismo afrikanske misijonske sestre.
Sr, Pavla Angela, oblatinja sv. Frančiška Šaleškega, piše:
Mnogo časa je že preteklo, odkar sem zadnjikrat pisala Klaverjevi družbi, danes pa morem svojim ljubim bralcem sporočiti, da sem spet v krogu svojih ljubih črnih Hotentoto/,. ka tere bom z božjo pomočjo nanovo pridobivala za našo sv. vero. Moje potovanje na Francosko in ž njim združeno menjanje ;:raka je prav dobro delovalo name. Tukajšnje obnebje, zraven pa obilo dela in trpljenja, mi je zdravje skoraj popolnoma spodkopalo. Zdaj sem si, hvala Bogu, do dobrega opomogla. V moji odsotnosti je poslala za nas Družba sv. Petra Klaverja zaboj, katerega dolgo ni bilo na svoje mesto. Najbrže se je izgubil, smo menili. Slednjič vendar srečno pride do nas, v mesecu febru-
arju, potem ko smo obljubile sveto mašo za duše v vicali. Od tistega časa ne mine nedelja, da ne bi med ljudi razdelili nekoliko oblačil, ki so nam jih poslali naši ljubi dobrotniki. Prvi so na vrsti najrevnejši v naši krščanski občini, kateri se zavoljo svoje raztrgane obleke ne upajo z drugimi pristopiti k božji mizi. Kadarkoli delimo te stvari med naše črnce, jih nikoli ne pozabimo opomniti, da naj molijo za svoje dobrotnike.
O zadnjem božiču je prejelo sedem odraslih sveti krst, nekateri so pristopili prvikrat k božji mizi in okoli osemdeset kristjanov je bilo pri polnočnici obhajanih. Naši kristjani se močno veselijo velikonočnih praznikov. Nekaj posebnega, skoraj smešnega, se je pri nas dogodilo pepelnično sredo, kar je živ dokaz, kako močna in trdna vera navdušuje naše dobre črnce. V našem misijonu je navada, da se cerkvenih obredov udeležuje cela krščanska občina. Me sestre moramo biti povsod prve, da drugi vidijo, kaj jim je storiti in kako se jim je obnašati. Omenjeni dan tedaj se vzdignejo vse sestre s svojih klopi, da se dajo pepeliti; za njimi pridejo na vrsto beli, nazadnje črni, Naša stara vrtnarica Marija je bila med zadnjimi. Toda preden je še utegnila k oltarju poklekniti, čuti, kako jo nekdo vleče za obleko. Bila je to žena, ki ni vedela, da je Marija že krščena, pa jo je hotela s silo odtegniti. Starka ne reče besedice, ampak se žalostna vrne na svoje mestoi Naglo pa spet steče k oltarju, prime svojega moža za roko in ga potegne s seboj, kakor bi mu hotela reči: Ako se jaz ne smem dati pepeliti, zakaj bi se smel dati ti?
Po sveti maši vidim, kako sta se živahno med seboj pogovarjala; oba, Marija in njen mož Apolonij, sta bila videti jako vznemirjena, skoraj popolnoma izgubljena. Ker o vsem skupaj nisem nič vedela, še mislila nisem dalje na to. Uro pozneje grem zopet na vrt, živo prepričana, da bom našla naša dobra vrtnarja že pri delu; toda močno sem se motila — na obrazu in na vsem njunem obnašanju se jima še vedno pozna ravno tista vznemirjenost, ravno tista nezadovoljnost. Približam se jima in opazim, da obema kapljajo debele solze po licih. To mi je čez-dalje bolj nerazumljivo, dokler slednjič ne vprašam Marije, naj mi vendar pove, zakaj sta tako žalostna.
Marija povzdigne roko proti nebu in reče ihteč in vsa v solzah vtoplena: »O mati moja! Kako ne bi bila žalostna, ako pomislim, da imam ravno tisto vero kakor ti, da sem ravno tak krst sprejela kakor ti, da pa pri vsem tem ne smem biti zaznamovana z blagoslovljenim pepelom? Zaradi tega sva moi mož in jaz tako žalostna, da niti delati ne moreva.« Skoraj me je malo smeh posilil, obenem pa mi je globoko v srce segla
ž^va vera teh dobrih zakonskih. JD^ j»i ppfplajjim, jjjna. namig-
pp^paj^^st^p iSi^ftRfbSfi' W JSif^M^^a^PW" jjftlj, pjp,jpifijifcyej žair	IIP njfepfil ini b^^te, iWfifJjfBft«
iPMMfehq ira&nb s ojaqu an 91Uido sni^fii ajoVa ojlovw Mpr^m ,se V a/p ti^i ,prav sr^ppj zahvaliti za vrh$ seme, ki ste nam ga poslali. Letos se je vse prijelo in nenavadno dobro
Mwifiiifc^Bfii fi^S^ft fiftfc Wt»Ii§5ffe;H?stno,
j^ftffi^milofi* hq. si ^ ,B&>a&>W J«
j^sWW	opravilo, je,, iskati
/Wiftl^W/r^Moip }H}	vodovode. Močno so
-fiftdt?	Mi
jMJSfcttfe ,t}il
'MM/f^KeJJJWrsfSfSYggjIw•
JJfffiffi^^jP/P^/' Studenec jjjjiftv
la	nT.°8Sbf P^IIO1 zfMfi
narja; morale bi'potrošiti še drugih 70 frankov, imujan^f^e-pa,rp<> zaloga, pa y,ep$lpr ne smemo, pa ia^ačjo.do fejuti iaspraz-
(Mijp^SijB BBftitojafog??	IflstffHfeg1
VtflflHMS JflfiMftatfhsfH>MS&ISJrn^rTi. v
Kronika Družbe sv. Petra Klaver|a:
DJC1J	U11U3/	Jauuj	U (UtoiSmiUU	IHyfiV J511
ni s-ffiij i(!;;StIdn*l .'?.onjlf>vJUniji	,r.'/r.i .Jaonoinniynxv
Rim. 1. junija.: Danes je ddšel nadopat; ,Nio r b e r t Weber od sy.; Otiliye, p,oročaje, o ijajsiipjlih pfl. jbenedik,tpi<;pv, ki ie ysdno.zelo trpe vsled posledic strašne vojske, fkof S g r e i t z e r je moral s svojimi misijonarji in misijonskimi sestrami žalibog zapustiti misijon v D a r - 6's -'yS 1 a^Siii -%[	Skftf^^i^ti^e^z^flrUiafe oče-
tov Sv. Duha kljub svojemu kratkemu bivanju v Rimu vendar ni hotel opustiti obiska, naše vrhovne,-voditeljice. t-t/Zvečer ob Šesti uri je iroel škpf S t r e i c h e r o ugandških mučencih velezanimivo predavanje, katerega se je udeležil tudi njega eminenca kardinal C o m o s e i. Spremljal ga je njegov tajnik o. Woltcrs in dva tovariša blaženih mučenceiv, zamorca Jožef N s i r i n g i s i r a; in Dionizrj Ka. m iu k a- 5. junija. Obisk škofa Roelens-a, apostolskega vikarja v
14
ODMEV IZ AFRIKE
Zgornjem Kongu, ki ga je spremljal črni duhovnik Štefan K a o z e. — 6. junija. Danes se jfe vršila slovesna proglasitev črnih mu6enc^v i/. Ugande blaženim, o kateri drugod natančneje'poročamo. Slovesnost se jc vršila v cerkvi sv. Petra deloma predpoldnem, deloma po-"jSol&BeS. rfiSa?wTio^narnftSiMfMji£a •ife,}jc,:!<ideležila '	'tudi
(Stali udje družbe so imeli srečo, udeležiti se deloma ene, deloma druge slovesnosti. —' 7. junija. Z veliko, spodbudno poroznostjo je danes črni duhovnik Š t e f a h K a o z e V naši Klaverjevi kapeli tral sveto mašo, kateri je razen domačih članov družbe prisostvovala ttfdi hčerka poljskega ministra pri sv. Stolici s svojo vzgojiteljico. — 11, junija. Obisk treh članov družbe belih sester, vrhovna asistentinja sestra B o r o m e j a. i j	prednica1 »S $jiBnde, sestra Hono-
r a t a in krajevna prednica' Zgornjega Konga, sestra J e r o n i m a.
Predale	V*a.?dc-
k]er se nahaja že veliko črnili sester-domacink, ki delovanie misijonskih sestfer ?H8	'^^dtnVtfl'HeidW-nem žiVljfeH)u: ^'!l4. funija. OWtk^apoStolskega vikarja iz K air iUliftra , škofa G <?y ea>k-4 , ki.ifeMpo mnogih ;po vd WM> .piolvJsročfeajliirtWflifJft&h in,- po večmesečni boječi v. ^i^ujep, lstu.^kflirtnR, \end,a^(1Jiog^lj nastopiti potovanie v večno mesto. Premilostl ivi gospod !e bil 'v. teku vojske popolnomi odrezan od svojih dobrotnikov in prijateljev.' Zato se$af «u!tfd^btrtbfi^ftchfttte jiidpozri > ^bl4Htj<ž' prenlnttgih potrebščin'svojega vik&Ti?qtai!inj ie niači! vjphovni svioditeljioi] zjašti ptiporooel milijon-#i<?4iMfjm^SilpHov,;-Kerjjft«, to,b^iW^^P
kar pa pomenja nujno potrebo
'^ptfHipS-MS.2	VrooSfia^aaitilifoft'i irfieta čatt
obiskati 'prdviviš. .škofk;jz.St;'Gallcnia,!j4r'^ ojb eaoit/Biihr kle.r «i<a, k; stanuje pri ingenbolskih sestrah ob cesti sv. Bazilija. Milostljivi gospod je z velikim zanimanjem poizvedoval o napredku družbe med voinim cason> ter se blagohotno spominjal predavala nase vrhovne Wdrt^ic^M katoliškem: shidu V'Sti Calient''Dra'^e Voljfe jfe uslišal prošnjo za potrditev pravil naše družbe ter pristavil sledeče be»ade;
M . fi iYi.Pi S 'rs & M' 3 A>^Frf r)S^ flg one
Rimu. Naša vrhovna voditeljica, je-želela govoriti z njim, a ga ni bilo doma. Danes pa jo je prevzvišeni cerkveni knez sam počastil s svojim
liSu°šno	£tXnX
družbo ter iz celega srca blagoslovil našo vrhovno voditelijco in n'eno — Žft^uiaiB^ari^ftfe jfev oblškal ap69fWškv vikar iz Be-talja',; migr. D a n t i n Spremljah od enega svojih mibijonarjev: in i>reč. o. G.r o g e t - a , gen. prokuratorja njegove foqibft&gftoiuJty ^ftU^ se je prisrčno zahvalil naši vrhovni voditeljici za naklonjeno mu pomoč ter porpča.1 veliko veselega iz svojih misijonov.
Zlasti ga vesele
duhovski poklici'med domačini-zamorči: Prečastiti gospod1 se je tudi z^lo 'pohvalno izrkzil oi'tiskanju nedeljskih evangelijev in evangelijev za apostolski vikarijat Tananariva, ki ga je i prevzel^ i naša vrhovna voditeljica, ter iskreno prosil, naj blagovoli izda:o povišati še za pet tisoč izvodov, da bo tudi njegov vikarijat imel kaj deleža od te s tolikim hrepenenjem pričakovane knjige. Ko so si visoki gostje ogledali še muzei, so se poslovili z obljubo, doposlati mu ptičev in žuželk z Madagaskarja. — 22. juni'a. Preč. o. Delom, S. J., predstojnik misi-jona Tananariva, je,'jč^tudi se je mudil le kratko časa v Rimu, porabil
priliko, da poseti našo vrhovno voditeljico in se ji zahvali za prejete dobrote. — 23. junija. Velikega veselja je bila danes deležna naša vrhovna voditeljica in z n;o cela družba vsled blagonaklonjenega pisma kongregacije de Propaganda tide, v katerem se zelo pohvalno izraža. Iz njega črpamo novega poguma za vztrajno delo; kajti hvala, s katero na,višja cerkvena oblast odlikuje naše in naših dobrotnikov nepristransko delovanje, nam daje veselo upanje, da delamo po volji božji.	•
O. Lebreton, iz Družbe oblatov Brezmadežnega spočetja, misijonar v deželi Bazuto (Južna Afrika), piše z dne 2. nov. 1. 1. grofici Ledochowski, vrhovni voditeljici Klaverjeve družbe: »Še nikdar ni bil za katoliške misijonarje položaj tako ugoden kot sedaj; toda če se hočemo okoristiti z njim, moramo na vsak način imeti društvo za podporo afrikanskega tiska. Ljudstvo Bazutov ni več ono neolikano, divje, kot nekdaj, ampak hrepeni po izobrazbi, po čitanju knjig. Kalvinci in protestanti iz Švice in Francije delujejo na tem polju procvita s silovito agitacijo. V imenu svojih sobratov in tisočev duš, ki koprne po resnici, pa so v nevarnosti, da jih pridobe krivoverci, se z zaupanjem obračam na Vas, gospa grofica. Pomagate nam lahko na dva načina: s tiskanjem naših knjig v Vaših tiskarnah ali z denarno podporo. Priznam pa, da bi nam bil prvi način podpore koristnejši; kajti molitveniki, ki ste jih tiskali za nas v Vaši tiskarni, so res v vsakem oziru izvrstni.«
Ljubi prijatelji misijonov, odzovite se iskrenim prošnjam čč. misijonarjev in pristopite k »Zvezi afrikanskega tiska«!
Več misijonarjev prosi za dobre žepne ure. Predstojnik nekega zamorskega semenišča želi vsaj 10 žepnih ur, da jih da onim semeniščnikom, ki bodo v svrho poskušnje zapustili zavod. Kdo izmed naših ljubih čitateljev hoče v tem 'slučaju postati orodje v rokah božje previdnosti? — XJ»bre žepne ure za misijonarje naj velikodušni dobrotniki blagovolijo poslati Klaverjevi družbi v Ljubljano.
Knjige kot apostoli
Male želje misijonarjev
Ponatis člankov iz .Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in
poročil le z natančnim podatkom virov. 1/daja Klavcijeva družba v Rimu.	Odgovorni urednik: Dr. J JcrSe
Natisnila Jugoslovanska tiikarna v Ljubljani.
Pravila Zveze afrikanskega tiska
pod varstvom sv. Katarine Aleksandrijske. 1. NAMEN.
Zveza afrikanskega tiska ima dvojni namen: Preskrbeti misijonarjem za razširjanje svete vere prepotrebnih knjig v afrikanskih jezikih, zlasti zgodbe sv. pisma, katekizme, slovarje itd. Drugič, vernikom razložiti potrebo takega podjetja ter jih nagniti k radodarni miloščini,
2. SREDSTVA,
al Razglašenje te Zveze z besedo in tiskom.
b)	Nabiranje prostovoljnih prispevkov,
c)	Sprejemanje udov z gotovimi, rednimi prispevki.
d)	Sprejemanje darov za celo izdajo ene knjige; na ta način postanejo taki dobrotniki botri in botrice dotične knjige, na katere naslovni strani bo tiskano dobrotni-kovo ime.
3_ UDJE.
Udje Zveze afrikanskega tiska tvorijo štiri skupine: 1. ustanovniki, 2. dosmrtni udje, 3. podporni udje, in 4. redni udje.
Ustanovniki darujejo enkratni prispevek 5000 kron, ki jih darujejo sami ali naberejo pri drugih. Dosmrtni udje plačajo 500 kron.
Podporni udps plačajo letno 20 kron ter se obenem zavežejo, seznaniti ljudi z Zvezo afrikanskega tiska in jo
razširjati.
Redni udje prispevajo najmanj 5 kron letno in molijo dnevno: Očenaš in Češčenamarija s pristavkom; »Sv. Katarina, prosi za nas in naše črne brate,«
4. DUHOVNE DOBROTE.
- Udje Zveze afrikanskega tiska so deležni vseh pobožnih vaj, spokornih del, zatajevanja, zasluženja in dela notranjih udov Klaverjeve družbe (pomožnih misijonark) kakor tudi vseh sv. maš, sv, obhajil in molitev mnogoštevilnih misijonarjev in misijonskih sester, ki jih podpira Kla-verjeva družba. Ustanovniki in dosmrtni udje dobe sprejemno diplomo in ustanovniki za celo življenje tudi brezplačno mesečnik »Odmev iz Afrike«. Podporni in redni udje prejmejo podobico sv. Katarine Aleksandrijske z vpisanim dnevom pristopa v zvezo, — Vsi udje so deležni vseh sv. odpustkov, ki so jih sv. Oče podelili zvezi v znamenje svoje naklonjenosti.
5. VODSTVO.
Zveza afrikanskega tiska, ki tvori bistveni del Kla-verjeve družbe, vodi in upravlja Družba sv. Petra Klaverja. Ona sprejema miloščino in prispevke udov ter jih uporablja za nabavo knjig, kakršne potrebujejo katoliški afri-kanski misijonarji. Te knjige tiska družba bodisi v svojih lastniih tiskarnah po svojih pomožnih misijonarkah ali jih tudi izroča v tisk tujim tiskarnam.
V računskem poročilu Družbe sv. Petra Klaverja, katero vsako leto predloži sv. kongregaciji de Propaganda fide, se bodo navedli tudi darovi in prispevki za Zvezo afrikanskega tiska in njih uporaba.
Zveza afrikanskega tiska ima svoj glavni sedež v R i m u (23), via dell' Olmata 16.
Zanimiva poročila
za vse one blage duše, ki so se klicu v prid »Afrikanski tiskovni zvezi« tako radovoljno odzvale. Spoznale bodo iz tega poročila, kako dobro je obrnjen vsak v ta namen darovani prispevek.
I. V tisku se nahajajo sledeče knjige v zamorskih jezikih:
1.	Sv. evangeliji in berila v malgaškem jeziku, določeni za apostolski vijarijat Tananariva (Madagaskar). Izdaja: 15.000 izvodov. Proračunjeni stroški 10.876 švicarskih frankov.
2.	Sv. pismo stare zaveze v jeziku rodu Arioli (mnogoštevilno pleme ob Albertovem jezeru, Zgornji Nil), določeno za apostolski vikarijat Bhar-el-Ghazal. Izdaja: 10.000 izvodov. Proračunjeni stroški: 10.000 lir,
3.	Katekizem v Sezo-jeziku. Izdaja: 3000 izvodov. Proračunjeni stroški: 70—80.000 K.
4.	Besednjak v istem jeziku: Izdaja: 2000 izvodov. Proračunjeni stroški: 50—70.000 K. Oboje namenjeno za apostolski vikarijat francoska Gvineja.
II. Knjige, za koje so rokopisi že doposlani in deloma pripravljeni za tisk:
1.	Zgodbe sv. pisma (stara zaveza) v 20.000 izvodih.
2.	Nov natis zgodb sv. pisma (nova zaveza), istotako v 20.000 izvodih, oboje v Ki-Nyanja-jeziku in določeno za apostolski vikarijat Shire.
3.	Katekizem v Ozhindo-je^iku za apostolsko prefekturo Spodnja Cimbebazija (Južnozahodna Afrika).