PRIMORSKI DNEVNIK
Pofttnuia plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 266 (6553)
TRST, petek, 18. novembra 1966
PO POROČILU PREDSEDNIKA VLADE MORA V POSLANSKI ZBORNICI \ Vietnamu narašča
Živahna razprava in kritike vlade glede pomoči poplavljenim področjem
Načelno kritičen govor republikanca La Malfe - Amendola (KPI) je obdolževal «generale» in izrecno Mora za prepozno pomoč - Danes se razprava nadaljuje z govori ministrov
RIM, 17. — V poslanski zbornici je bila na zahtevo številnih poslancev burna razprava o položaju na poplavljenih področjih. Razpravo je začel predsednik vlade Moro, ki je odgovoril na vprašanja poslancev z obsežnimi izjavami o takojšnji 'pomoči in o sprejetem zakonskem odloku.
Moro je v začetku orisal takojš- -------------
nje ukrepe za pomoč, ki jih je razdelil v dva dela. Najprej je govoril o naporih civilnih oblasti in v tej zvezi omenil izredno delo, ki so ga opravili gasilci. Že pred časom so bile v okviru civilne zaščite ustanovljene gibljive kolone gasilcev, ki so bile vse mobilizirane in ki so Prispele na ogrožena področja z obsežnimi sredstvi. Vendar pa sredstva niso zadostovala, tako da so bili prisiljeni takoj kupiti razno c-premo. To delo je vodilo ministrstvo za notranje zadeve, ki ima posebno operativno dvorano. Moro je v tej zvezi tudi zelo podrobno za vsako poplavljeno področje navedel število tovornjakov, amfibijskih vozil in drugih mehanskih •redstev, ki so jih poslali na pomoč, _ kot tudi obseg pomoči v tonah živeža in drugih sredstev.
Omenil je resne zdravstvene probleme, saj so morali uničiti odnosno zagrebsti številno poginulo živino.
V tej zvezi je tudi omenil pomoč, ki je prišla iz raznih držav in predvsem pomoč strokovnjakov in specializiranih naprav.
Glede oboroženih sil je dejal, da so priskočile na pomoč že v petek, 4- novembra in da se je njin sila Ustalila na številki 44.000 mož, 4023 avtomobilov in specialnih vozil, 105 helikopterjev in druge opreme. Tuni v tej zvezi je omenil in navedel razne oblike pomoči oboroženih sil.
Nato_ je predsednik vlade prešel na način zbiranja sredstev za pomoč poplavljencem in obsežno polemiziral s predlogom, da bi se Poslužili mednarodne pomoči. Delal je, da je vlada zavrnila te premoge iz treh razlogov: 1. Zbiranje mednarodnih posojil je dolgotrajno l.n zapleteno vprašanje, pri čemer Je treba dobro proučiti pogoje taks pomoči. 2. Plačilna bilanca je aktivna in za sedaj ni bojazni, da ne bi mogli z aktivo kriti eventualnih višjih dobav v zvezi s povod-nijo. 3. Vlada je mnenja, da mora dežela sprejeti žrtve, ki so nastale 8 to nesrečo. Gre torej za stališče vlade, da je ekonomsko možno in moralno nujno, da Italijani zaupajo v lastne sile.
Zato je vlada posegla po že znanih ukrepih, katere je Moro ponovno obrazložil pred parlamentom in Jo tudi v nekaterih podrobnostih, ki so bile že včeraj objavljene v uradnem poročilu vlade. V zadnjem delu svojih izvajanj pa je Moro zanikal nujnost, da se ponovno prouči petletni gospodarski načrt, češ da so bile v načrtu že predvidene vsote tudi za rešitev vprašanja režima voda in da je treba sedaj samo proučiti ta del načrta, ki že tako ni povsem točno določena obveznost.
vo izjavi predsednika vlade se je zaključil dopoldanski del zasedanja Poslanske zbornice, v popoldanskem delu pa je pričel ostro kritiko vladnih ukrepov republikanski Predstavnik La Malfa, ki je orisal stališče PRI do resne «politike dohodkov)), češ da je potreben režim omejevanja izdatkov. Pri tem Je kritiziral tako vlado, kot tudi leve sile, ki o taki politiki v preteklosti niso hotele nič slišati. Politika dohodkov mora znižati potrošnjo, odnosno jo premestiti na ualjše iazdobje, tako da se okre-Pijo investicije in proizvodnja. Taka politika pa mora pričeti z najvišjimi dohodki in šele nato lahko Prizadene tudi nižje. Po mnenju ha Malfe pa je vlada delovala povsem obratno, saj bi lahko uveljavila izredni prispevek, ki bi bil °stro progresiven, tako da bi do-Sef?el enoletne' prejemke na primer za osebe, ki prejemajo več kot "tiri ali šest milijonov letno. Lahko m ti tudi zaostrili borbo z davčnimi Utajami in zaostrili dopolnilni da-v^k. Ukrepalo pa se je drugače, tako da se je najprej zaostril potroš-m davek in se je s tem bistveno Prizadela produktivna dejavnost, nato pa so z deset odstotnim nedi-skriminiranim zvišanjem neposrednih davkov ponovno prizadeli proiz-
l,l,lllinii„ili„llll,,11111,11111,111111111111111,ml,im,m
JVIKD SESTANKOM V SOFIJI
Šaljiv odnos bolgarskih književnikov
do makedonskega naroda, hzika in kulture
SKOPJE, n. — Uprava Združenja književnikov Makedonije je objavila danes v zvezi s pisanjem bolgarskega lista rLiteraturni front* 0 obisku in razgovorih delegacije Makedonskih književnikov z delegatu bolgarskih književnikov v Sofiji sporočilo, v katerem ugotavlja, da je list cLiteraturni front* zamolčal dejstvo, da se razgovori niso u-sPešno končal ir. da o razgovorih hi bil podpisan nikakršen dokument.
*L>o podpisa dokumenta ni prišlo, u<Jotavlja uprava društva makedon-skib književnikov, ker je predsed-n‘k zveze bolgarskih književnikov zahteval, da se podpiše dokument samo v bolgarščini in srbohrvašči-ui a ne tud' v makedonščini, v kar d-legacija nokedonskih književnikov ni mogla privoliti zakadi žalji-vega stališča do makedonskega na-r°da, njegovega jezika in kulture.*
vodne stroške. La Malfa je napovedal, da bo med razpravo o teh ukrepih predložil vrsto popravkov.
Poslanec Valori (PSIUP) je zahteval, da se ugotovi krivda za obseg tako velike nesreče, da se hkrati ugotovi krivda za počasno pomoč in končno, da se ponovno preuči način pomoči in razdeljevanja bremen. Obžaloval je, da je bila samo državna industrija prizadeta, ter je zaključil, da se revizija petletnega načrta ne more omejiti samo na premik nekaj milijard z ene postavke na drugo.
Zelo oster je bil komunistični poslanec Amendola, ki je ugotovil, da je vlada hotela «minimizirati» ob. seg nesreče in da je odločena, da ne bo motila procesa monopolističnega napredovanja in kapitalistične akumulacije.
Nato je prešel na obtožbe zaradi prepočasne pomoči in je v tej zvezi citiral izjavo nekega republikanskega predstavnika iz Firenc, ki je primerjal sedanje dogodke s tragičnimi dogodki pri Kobaridu, češ da je pravično pohvaliti vojake, ne pa «dobro plačane generale«, ki vojake vodijo.
Ob tej izjavi je Moro odločno protestiral, sledilo Je kričanje in nekateri poslanci so skušali vdreti v sredino dvorane, kar pa so sluge preprečili in seja se je pomirila šele na odločno intervencijo predsednika Rossija.
Amendola je nato obtožil predsed. nika vlade Mora, da je kriv za tako počasno pomoč, češ da je bil odsoten, ker je bjl na ((volilnem potovanju«, na kar so sledili novi ustni spopadi in kričanje.
Ob zaključku je Amendola zahteval, naj se izvede ostro nadzorstvo nad razdeljevanjem zbranih sredstev, nato pa dejal, da njegova skupina v sedanjih pogojih ne bo več sodelovala pri razpravi o petletnem gospodarskem načrtu.
Tajnik PLI Malagodi pa se je omejil na kritiko vladnih ukrepov, češ da bodo preveč prizadeli produktivne sektorje. Po njegovem bi morali najti sredstva z znižanjem državnih izdatkov.
Med zadnjimi je spregovoril socialist Ferri, ki je odobraval vse ukrepe in odločno zagovarjal, da ni treba bistveno spreminjati gospodarskega načrta. Razprava se bo nadaljevala jutri, ko bodo spregovorili predstavniki prizadetih mi-nistrstev.
Predstavnik levice v PSI-PSDI u-nificati Lombardi je ocenil vladne ukrepe, kot «dokaj dobro uravnovešene) in izjavil, da je še zlasti važno stališče, da ne bodo po 31. decembru 1966 podaljšali fiskaliza-cije socialnih dajatev.
Senatorji PSI in PSDI so danes združili skupini in izvolili za predsednika sen. Lami Starnutija. Sku-
pini so združili tudi poslanci, ki so izvolili za predsednika Maura Fer-rija, ki je bil do sedaj predsednik poslanske skupine PSI.
Podgorni o metanovodu z Avstrijo
LINZ, 17. — Predsednik sovjetskega vrhovnega sovjeta Podgorni je med obiskom državne jeklarne Voest izjavil, da je prišel med razgovori z avstrijskimi predstavniki do zaključka, da je avstrijska vlada zainteresirana za nabavo sovjetskega metana. To pa ustvarja po goje za zgraditev metanovoda po avstrijskem ozemlju in tudi služi kot primer, kako lahko Avstrija v
svojo korist izkoristi položaj nevtralnosti.
Avstrijska agencija PAP ugotavlja, da je ta izjava predstavljala za avstrijske predstavnike presenečenje, pri čemer pa ne zanika vesti o pričetku razgovorov. Presenečenje se nanaša bolj na dejstvo, da je Podgorni javno govoril o tem vprašanju. Preliminarni razgovori so že bili in so takrat s sovjetske strani zagotovili naročilo 300.000 ton jeklenih cevi za uresničenje načrta.
V Italiji se v krogih ENI vest ne komentira in se samo ugotavlja, da gre za ne povsem določene razgovore, ki pa se po vsej verjetno sti nanašajo tudi na širše vprašanj; metanovoda do Trsta.
število ameriških vojakov
PNOM PENH, 17. — Kamboški predsednik Sihanuk je sporočil, da se bo kmalu sestal v Pnom Penhu s sevemovietnamskim predsednikom Fam Van Dongom in s predsednikom Južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte. Izjavil Je, da bo ta sestanek odgovor na nedavno konferenco ZDA in njihovih za veznikih v Manili.
V	Sajgonu Je ameriški predstavnik izjavil, da je prejšnji teden število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu narastlo na 358.000 mož.
V	zadnjem času so ameriška letala začela pogosteje bombardirati tako imenovano «Hošiminhovo pot«. Na številnih sektorjih Laosa so letala spuščala kemijske snovi za uničevanje rastlinja
Včeraj so bili novi spopadi med vojaki osvobodilne fronte in ameriškimi vojaki južno od demilitariziranega področja. Na področju osrednje planote pa so sirateški bombniki «B-52» bombardirali področja, kjer domnevajo, ds se zbirajo osvobodilne čete.
BERN, 17. — Danes so v Bernu podpisali sporazum med Švico in Italijo o odpravi legalizacije listin urada za civilno stanje, da se s tem olajša izmenjava teh listin med matičnimi uradi obeh držav za poenostavljenje formalnosti za poroke.
ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Danes razprava o predstavništvu Kitajske v Združenih narodih
Italijanska resolucija o neuporabljanju sile - Zaskrbljenost zaradi izraelske napadalnosti
NEW YORK, 17. — Delegati Al banije, Alžirije, Kambodže, Konga-Brazzaville, Kube, Gvineje, Malija, Pakistana, Romunije in Sirije so predložili skupščini OZN resolucijo, s katero zahtevajo, naj se obnovijo vse pravice Kitajske in naj se priznajo predstavniki njene vlade kot edini zakoniti predstavniki namesto predstavnikov Čangkajška, ki so nezakonito v Združenih narodih in v vseh povezanih organizacijah.
Skupščina bo razpravljala o kitajskem predstavništvu v petek. ZDA so skupno z drugimi 12 državami predložile resolucijo, ki zahteva, naj bo pri glasovanju o vsaki spremembi potrebna dvotretjinska večina od 121 držav članic. Ker gre za vprašanje postopka, bo za odobritev te resolucije zadostovala navadna večina. Podobna resolucija je bila lani odobrena samo s 7 glasovi večine.
Italijanska delegacija je predložila v skupščini OZN skupno z
lll■llllllllll■llllltll■lllllllllllllllllllllllllTllllll•■lllllllllUl•lllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllll■llllll■al|||||||||||||||||||||||(||■l||||||||||«||||||||ll■|||||||||■l|||||||||||||||||||||||■|■||||||||||||||•|||l|,|,||l|||,||,|l||ll,,||llll,,l,|ll
PREDSEDNIK REPUBLIKE NA TRIDENTINSKEM IN V BELLUNU
Na področju Pol e sin e se je porušil nusip in voda je poplavila druga obširna področja
Pet tisoč ljudi je moralo znova zapustiti domove - Izredno težka borba proti močnemu pritisku vode - Sindikati in druge organizacije v Firencah pozivajo vlado, naj sprejme učinkovite ukrepe za pomoč
TRENTO, 17. — Predsednik republike Saragat je prišel danes zjutraj s posebnim vlakom v Trento, kjer sta ga sprejela minister Spagnolli in vladni komisar za Tridentinsko-Južno Tirolsko. Po govoru s predstavniki civilnih in cerkvenih oblasti si je predsednik ogledal razne kraje, ki jih je prizadela povodenj. Najprej si je ogledal mesto, zatem pa številne vasi v tej pokrajini.
Nocoj je Saragat prispel v Bel-
luno, kjer se je sestal z glavnimi predstavniki pokrajine, nakar so pripravili program za njegov obisk v raznih krajih tega področja.
ROVIGO, 16. — Ponoči se Je stanje na področju Polesine močno poslabšalo. V prvih jutranjih urah je popustil nasip, ki je branil naselja Scardovari in Bonelli. Voda iz bazena na otoku Donzella je zalila ta dva kraja. Vojaki so začeli v naglici evakuirati pet tisoč prebivalcev z ogroženih področij, ki so bila pred dnevi že evakuirana, toda ljudje so se pozneje vrnili, ker se je povrnilo lepo vreme. Na vsem področju neprestano dežuje od včeraj opoldne. Zaradi popustitve nasipa je voda poplavila 7000

TITO V SARAJEVU
Dosledno izvajanje gospodarske reforme
Grličkov opozarja na nevarnost teženj, da se doseženo ravnotežje pokvari
SARAJEVO, 17. — Sarajevo Je danes toplo pozdravilo predsednika republike maršala Tita, ki je s soprogo prispel na kratek obisk v Sarajevo in vzhodno Bosno.
V odgovoru na pozdrave meščanov na železniški postaji je Tito poudaril potrebo varovanja enotnosti jugoslovanskih narodov in premagovanja vseh slabosti, da bi se lažje gradila srečnejša bodočnost. ((Vzporedno z gradnjo naše dežele,« je poudaril Tito, »moramo, kolikor je to mogoče, prispevati k utrditvi miru, kajti samo v miru se ustvarjajo boljši življenjski pogoji in boljši odnosi med državami«. Tito je izrazil prepričanje, da bodo sile miru, katerim pripada tudi Jugoslavija, kljub zaskrbljujočim dogodkom, ohranile mir.
Tito Je obiskal tovarno električnih aparatov in naprav v Lukavcih pri Sarajevu, eno izmed osemnajstih tovarn, ki poslujejo v sklopu kombinata «Energoinvest». Po ogledu tovarne so zastopniki »Energo-investa« seznanili predsednika republike z delom, organizacijo in problemi kombinata, katerega skupna vrednost proizvodnje se bo predvidoma do leta 1970 povečala od sedanjih 40 milijard na 100 milijard dinarjev letno. V razgovoru z zastopniki podjetja je Tito izrazil mišljenje, da bi industrija nasploh morala izkoristiti dosežke znanosti in da bi se znanstvenoraziskovalna dela morala čimbolj integrirati. Gospodarska reforma se po besedah Tita mora odločno in vztrajno izvajati ne glede na težave, ki jih lahko povzroča posameznim ppdjetjem in gospodarskim vejam. Tito je obsodil poskuse, da se krši začrtana politika krčenja Investicij v nove ojjekre in dejal, da se mora odločno pre prečiti izvajanje ambicioznih inve sticijskih načrtov. ((Gospodarska reforma«, je dejal Tito, «zahteva specializacijo, modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih podje.ij. Pivi smoter v naši gospodarski reformi je bil, da se naša industrija modernizira in usposobi za izvoz, da
bi bila konkurenčna na mednarodnem trgu,« je dejal predsednik republike.
Po ogledu tovarne je Tito sprejel najprej matere padlih herojev in se zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru, nocoj pa se je sestal z zastopniki največjih gospodarskih podjetij ter prosvetnih in drugih ustanov Sarajeva, ki so ga seznanili z delom in problemi njihovih organizacij. V odgovoru na razlaganje zastopnikov prosvetnih ustanov o trenutno najbolj aktualnem vprašanju osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, Je Tito dejal, da ne gre samo za osebne dohodke, temveč za vprašanje, zakaj je prišlo do sedanjega stanja v prosveti in pri tem ugotovil, da se je do nedavno tekmovalo, kdo bo imel več fakultet, medtem pa se je število nepismenih povečalo. Zato je potrebno spremeniti politiko v prosveti ln šolstvu in jima posvetiti večjo skrb.
Član zveznega Izvršnega sveta Aleksandar Grličkov je nocoj v oddaji ((Aktualni razgovori« na jugoslovanskem radiu in televiziji dejal, da je neposredno po reformi prišlo do zmanjšanja notranje potrošnje, povečanja produktivnosti, povečanja osebnih dohodkov, boljšega Izkoriščanja notranjih rezerv in povečanja izvoza. Od polovice letošnjega leta pa se je stanje spremenilo. Javljajo se tendence, da se ustvarjeno ravnotežje pokvari. Notranja potrošnja raste hitrejše od proizvodnje, osebni dohodki rastejo nesorazmerno s povečanjem produktivnosti dela, čezmerno se večajo Investicije in proračunska potrošnja, medtem ko izvoz upada. V tekočem tromesečju so se osebni dohodki dvignili za 25 odst.
hektarov zemlje. Nasip, ki je dolg približno tisoč metrov, se je začel počasi rušiti. V njem je nastala nova razpoka in voda pritiska z vso silo na drugi manjši nasip, ki brani središče kraja Bonelli. V tem kraju je ostalo še tri sto ljudi, ki niso hoteli zapustiti domov. Postavili so majhen nasip okoli najvažnejše skupine hiš, ki ga sproti utrjujejo. Upajo, da ho veter pojenjal in da jim bo uspelo rešiti vsaj te hiše. Z veliko vztrajnostjo branijo ti ljudje vsako ped zemlje in se do sedaj niso pokorili ukazu za evakuacijo, ki je bil prvikrat izdan že 5. novembra. Od davi se na tem področju pomikajo dolge vrste tovornjakov z begunci.
Tudi v Porto Tolle je stanje zelo kritično. Tu je tovarna sladkorja, v kateri Je 185.000 stotov sladkorja, vsa poplavljena. Do sedaj niso mogli te velike količine sladkorja prepeljati drugam. V nekaterih bankah so potapljači delali ves dan, da rešijo blagajne, dokumente in denar.
V Scardovari in vseh bližnjih krajih so ljudje zbežali v zgornja nadstropja in na strehe, ko je nar sip popustil. Pozneje so mnogo ljudi prepeljali s čolni na varno. Gasilci in vojaki še vedno prevažajo z amfibijskimi sredstvi ljudi na varno. Večina otrok in starcev je te kraje zapustila že pred dnevi, ko se je povečala nevarnost.
Slabo vreme je na vsem področ ju delte. Vsa obalna obramba 90 kilometrov nasipov, ki so bili povečini že poškodovani 4. in 5. novembra, je znova v nevarnosti. Na vsem področju je bilo davi visoko blato, po katerem so se s težavo premikali delavci, tehniki, gasilci, vojaki in drugi, ki so zaposleni pri obrambi in utrjevanju nasipov in pri reševanju poplavljencev. V Scordovari Je voda v nekaterih krajih dosegla višino dveh metrov.
Znova je zelo nevarno tudi na otoku Ca’Venier. Voda ogroža tudi druge bližnje kraje. Utrjevanje poškodovanih nasipov zelo ovirata močan veter in dež.
Kritično je tudi na področju Belluna. Danes je znova slabo vreme. V višini nad 1500 metrov pa je zapadel sneg; pritisnil je tudi mraz. Oskrbovanje prizadetih krajev s helikopterji je onemogočeno. Zaradi tega prevažajo hrano in material z goseničastimi vozili ali pa ju prenašajo z mezgi. Alpinci postavljajo povsod lesene mostove, odpirajo steze in druge poti, da preprečijo popolno Izolacijo teh krajev. Hkrati se nadaljuje odstranjevanje ruševin in naplavin, zlasti na področju Cordevole, v občini Caprile in v kraju Saviner.
VIDEM, 17. — V vsej Furlaniji-Julijski krajini se je vreme znatno poslabšalo. V Kamiji je preteklo noč snežilo. Termometer je pod ničlo. V Latisani se kljub slabemu vremenu nadaljuje čiščenje cest in stanovanj. V bližini Lignar na je 1500 hektarov površine še pod vodo. Na področju Pordenona se kljub dežju nadaljuje popravljanje cest. V Valcellini postavljajo železen most med Cimolaisom in Clautom.
FIRENCE, 17. — Trinajst dni po veliki povodnji je stanje v mestu ln v pokrajini še resno, bodisi zaradi pomanjkanja pitne vode, kakor tudi zaradi blata, ki se razteza skoraj na vseh poplavljenih pod.
ne, v drugih pa so še močno vidne posledice povodnji.
Se vedno so zaskrbljeni zaradi razpok, ki so nastale v nasipih nekaterih pritokov Arna in ki niso bile še zadelane.
Številne družine (približno tristo) so se vselile v poslopja, ki jih je zgradil zavod za ljudska stanovanja v kraju Sorgane. Mnoga stanovanja niso še dokončana.
Danes popoldne so javili, da bodo za božič v Firencah znova odprti muzeji in umetniške galerije, ki so bili poplavljeni.
Številne organizacije so začele posvetovanja za koordinirano akcijo, da desežejo učinkovite ukrepe od vlade. Tajnik sindikalnih federacij CGIL, CISL in UIL so poslali predsedstvu vlade, prizadetim ministrstvom, parlamentarnim skupinam in vsedržavnim federacijam pismo, v katerem postavljajo naslednje zahteve: I. Takoj naj se izkoristijo skladi, ki znašajo nad deset milijard lir in ki so bili že zdavnaj določeni za zidanje hiš za delavce ln ki se do sedaj niso uporabili. Pri tem zahtevajo, naj se premagajo vse birokratske ovire, ki so do sedaj onemogočile investicijo omenjenega zneska. Trije sindikati zahtevajo dalje, naj vlada izvede nagel Izreden ukrep, da se lahko začne Izvajati obširen načrt za zidanje hiš za delavce. 2. Sindikati zahtevajo takojšnja posojila po ugodnih pogojih v smislu zakona, ki predvideva zidanje hiš za zadruge, ustanove in privatnike. 3. V zvezi z graditvijo javno koristnih naprav (ureditev rečnih strug, cest, mostov, vodovodov, nasipov, bolnišnic, šol itd.) poudarjajo sindikalne organizacije, da je treba v okviru petletnega načrta za gospodarski razvoj dati vso prednost financiranju za rešitev omenjenih vprašanj.
Jutri bo pri Delavski zbornici v Firencah zborovanje delavcev vseh kategorij, ki bodo razpravljali o številnih vprašanjih, zlasti pa o pobudah za gospodarsko poživitev, o zaposlitvi, o mezdah in stanovanjih.
Prihodnje dni bo delegacija, v kateri bodo predstavniki pokrajinskega odbora in vseh skupin, odšla v Rim na pogovor z notranjim ministrom Tavianijem. Zahtevali bodo takojšnje primerne ukrepe v zvezi z najnujnejšimi potrebami, ki so nastale zaradi povodnji.
Izvršna komisija izjemnega odbora za prizadete trgovske kategorije je poslala firenškemu prefektu spomenico, s katero zahteva konkretne ukrepe v korist oškodovanim podjetjem.
Tudi iz drugih krajev Italije poročajo o slabem vremenu. V Markah in v Umbriji je v več krajih zapadel sneg, drugod pa dežuje in piha močan veter. Na področju Ra-venne reka Montone, ki je pred 10 dnevi porušila nasip, sedaj znova ogroža tamkajšnje področje. Pred 10 dnevi je voda poplavila deset tisoč hektarov zemlje. Zgradili so pomožen nasip, ki je sedaj ogrožen.
Sneži tudi v Apeninih na področju Bologne. Sneg se je pojavil tudi na Južnem Tirolskem, in sicer v višjih predelih.
Slabo vreme je tudi na severni Sardiniji, kjer je temperatura precej padla in piha močan veter. Po nekod je začelo tudi snežiti.
Jev predlog, naj hi ustanovili francosko - sovjetsko trgovinsko zbornico. Debrč Je poleg tega predlagal, naj bi ustanovili delovne skupine na raznih sektorjih francosko-sovjetskega sodelovanja, zlasti pa delovno skupino za pravna vprašanja in za patente.
Mons. M. Cajna pri Vejvodi
drugimi 7 delegacijami resolucijo, ki zahteva, naj bi poseben organizem OZN proučil vprašanje neuporabi jan ja sile v odnosih med državami in pravico narodov do samoodločbe. Pristojni organ za proučevanje naj bi bil pravni odbor OZN za prijateljske odnose med državami.
Italijanska resolucija je tretja te vrste. Prvo so predložile ZDA, dru go pa ČSSR ob podpori enajstih afriških in azijskih držav. Ameri ška in italijanska resolucija imata namen blokirati češkoslovaško resolucijo.
Kakor je znano, je varnostni svet včeraj razpravljal o izraelskem na padu na jordansko ozemlje. Vsa pozornost arabskih vlad in javnosti velja sedaj položaju, ki je s tem v zvezi nastal na arabsko-iz-raelskih mejah.
V	arabskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bi utegnil biti napad na jordanske vasi pri Hebronu diverzija, s katero naj bi prikrili priprave za širši napad na Sirijo. To mnenje izražajo tudi u-radni krogi v Damasku. Kakor u-gotavljajo, so Izraelci vdrli na jordansko ozemlje nekaj dni potem, ko sta Sirija in ZAR sklenili sporazum o medsebojni obrambi.
S tem sporazumom se je ZAR zavezala, da bo neutegoma in brez poprejšnjega posvetovanja Intervenirala v primeru, da bi Sirija postala žrtev napada.
V	Izraelu zdaj Izjavljajo, da noben pakt med Kairom ln Damaskom kakor tudi podpora Sovjetske zveze Siriji ne bosta vplivala na ofenzivno politiko Izraela nas proti arabskim sosedom. Arabski politični krogi pa so prepričani, da bi se utegnil Izrael spustiti v vojaško pustolovščino proti Siriji samo v primeru, da bi se lahko zanesel na soglasje ZDA in Britanije. Dejstvo, da ameriški predstavnik v OZN ni naravnost obsodil izraelskega napada na Jordanijo, Je zbudilo precej nezadovoljstva v arabskem svetu.
Drugo, kar ustvarja zaskrbljenost, je to, da Izrael očitno podcenjuje OZN. Minulo poletje Je OZN obsodilo izraelski napad na Sirijo, kar pa ni prav nič motilo Eškolove vlade, da ne bi zdaj povzročila incidenta pri Hebronu. «A1 Ahram« poudarja, da Je Izrael napadel Jordanijo v trenutku, ko si komisija OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini z vsemi šibi preprečila
bo napadel sirijo, je zelo verjetno, da bodo druge arabske države posegle vmes. Po mnenju arabskih krogov bo v takšnem položaju razvoj dogodkov v veliki meri odvisen i tega, ali bosta Wasiiington in London brzdala Izrael ali pa ga spodbujala.
PARIZ, 17. — Konferenca parlamentarcev NATO, ki se je začela v ponedeljek In je nadaljevala delo v posameznih komisijah, se je danes znova sestala na plenarni seji.
Voditelj ameriške delegacije je predložil «izjavo o medsebojni odvisnosti«. Izjavo je podpisalo 213 osebnosti petnajstih držav atlantskega zavezništva
RIM, 17. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je priredil danes kosilo v čast mons.
Maria Cagne pred njegovim odhodom na položaj odposlanca Vati-1 lami prizadeva, da kana pri Jugoslovanski vladi v Beo-1 širši vojni požar na Srednjem vzho-
gradu. Na kosilu so bili vodja kardinalskega zbora kardinal Tisserant, dekan diplomatskega zbora v Italiji mons. Carlo Grano, visoki funkcionarji državnega tajništva Vatikana in drugi. Na kosilu je bil tudi odposlanec jugoslovanske vlade pri Vatikanu Vjekoslav Cvrlje, ki je predsinočnjim prispel v Rim.
du. Toda Izrael že od 1956, leta bojkotira sestanke mešanih komi-stij za premirje v okviru širše nadzorstvene komisije OZN.
Po mnenju opazovalcev si v arabskih prestolnicah želijo preprečiti zaostritev na Srednjem vzhodu. Toda če bo Izrael nadaljeval svojo maščevalno politiko in zlasti, če
ZARADI SNEGA
Cestni promet prekinjen
na cesti Reka-Zagreb in v zahodni Bosni
REKA, 17. — Snežni zameti V Gorskem Kotaru in Velebitu so prekinili cestni promet med Hrvaškim Primorjem in Liko in na vseh stranskih cestah v Gorskem Kotaru, na katerih je zapadlo okrog 60 cm snega. Skupine delavcev podjetij za ceste z Reke čistijo cesto Zagreb-Reka, na kateri so na mnogih mestih snežni zameti visoki dva metra. Zaradi visokega snega je začasno prekinjen promet tudi na cesti Karlovac-Plitvice.
O velikih snežnih zametih javljajo tudi iz zahodne Bosne, kjer je na področju Bihača, Bosanskega Petrovca, Drvarja in v sosednih krajih zaradi visokega snega prekinjen avtobusni promet na več cestah. Tudi iz Črne gore in severnega dela republike na področju občin Žabljak, Savnik, Plužine poročajo o prekinitvi cestnega prometa zaradi sneg.-..
Poledica je danes prizadela precej težav cestnemu prometu v Sloveniji, posebno na Štajerskem. Posebno je bil otežkočen promet med Mariborom in Dravogradom in Ma-ribor-Ravne na Koroškem ter Ma-ribor-Knežice-Ptuj.
nmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiHiimimiimimiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
POGAJANJA V BONNU
Včeraj prvi sestanek Kiesingerja z liberalci
Veliko pričakovanje za nedeljske volitve na Bavarskem - Opozorilo svetovnega združenja Židov na nevarnost poživitve nacizma
BONN, 17. — Danes sta se sesta-1 trebnih glasov, da bi bila zastopa-
111 UUIJUU1U UVtglllU Itn <-<->	vouu
medtem ko se Je produktivnost ročjlh. Nekoliko je opral ulice v
dela povečala suno za 8 odst. Kljub negativnim tendencam so po besedah Grličkova dosedanji rezultati reforme zadovoljivi. Negativnim tendencam se je treba Zoperstaviti s političnimi In gosoodsr. sitimi ukrepi, za kar obstajajo objektivni pogoji.
Debre v Moskvi
MOSKVA, 17. — Francoski minister za gospodarske ln finančne za-
Firencah dež, ki Je včeraj padal ves dan. Pri čiščenju ulic so noč i deve Michel Debrč, ki Je prišel vče-in dan zaposleni vojaki, civilisti raj v Moskvo, se je sestal davi s ter delavci, ki	prišli	iz podpredsednikom vlade in s pred-
„»,o „ setjn;j|COm državnega odbora za zna-
središču mesta so zopet odprte, razim tistih, ki so blizu reke Arno. Nekatere so že popolnoma očišče-
nost in tehniko Kirilinom. Zvedelo se ;e, da je Kirilim sprejel Debre
li komisiji liberalne in demokrist-Janske stranke, ki sta začeli pogajanja za sestavo nove koalicijske Vlade. Sestanek je trajal tri ure ln se bo nadaljeval v sredo. Po seji je kandidat za kanclerja Kieslnger izrazil upanje, da mu bo uspelo sestaviti vladno koalicijo. Izjavil Je, da je bil današnji pogovor «objektiven in odkrit«.
Kakor je znano, so socialni demokrati v začetku krize sprožili misel o novih volitvah, ki pa so Jo pozneje opustili. To misel je sedaj povzelo bavarsko krilo demokrist-janske stranke s člankom v nekem bavarskem listu.
Zmeda, ki še vedno vlada v strankah, bo po mnenju opazovalcev odstranjena po volitvah, ki bodo v nedeljo na Bavarskem za obnovitev deželnega parlamenta. Ce bodo Bavarci dali prednost velikim strankam (demokristjanska in socialdemokratska), bi to utegnil biti znak v korist «velike koalicije« med demokristjani in socialdemokrati. Ce pa bodo liberalci po razdoru z demokristjani povečali število svojih glasov, bi to utegnilo pomeniti znak za koalicijo med liberalci in socialdemokrati. (V Budenstagu Imajo demokristjani in krščanski sociale! 245 glasov, socialdemokrati 202, liberalci pa 49). V primeru, da ne bo bistvenih sprememb, pa opazovalci ne postavljajo nobenih predvidevanj. Tedaj bi utegnila pogajanja za Izvolitev novega kanclerja trajati dolgo in hi se utegnil zdeti edina pot za rešitev prav razpis splošnih volitev. Opazovalci pa so mnenja, da bodo težko razpisali splošne volitve, ker bi skrajno desničarska nacionalistična stranka u-tegnila dobiti pet odstotkov po-
na v parlamentu, in druge stranke ne želijo videti v parlamentu 25 ali 30 desničarskih skrajnežev.
V Darmstatdu je včeraj dva tisoč ljudi napravilo pohod po mestu, da opozorijo na nevarnost, ki jo predstavlja desničarski ekstremizem. Sprevod je vodil mestni župan.
Glavni ravnatelj mednarodne sekcije svetovnega združenja Zidov Easterman je izjavil v Londonu v zvezi s stanjem v Nemčiji, da bodo demokracije vsega sveta videle v vsaki obnovitvi nacizma v obliki kakršne koli aktivne politične sile veliko nevarnost za mir. Pozval Je nemške demokratične stranke, naj opozorijo nemške volivce, da bi morebitna ponovitev podobnih uspehov na nedeljskih volitvah na Bavarskem, kakršne je dosegla desničarska »narodno demokratična stranka« v Hessenu, spodkopala u-gled Zahodne Nemčije na svetu.
Letalska proga Sofija-Casablanca
TUNIS, 17. — Včeraj so odprli letalsko progo Sofija - Atene - Tunis - Alžir - Casablanca. Reden promet bo oskrbovala bolgarska letalska družba. Včeraj je prispelo prvo letalo (dljušin 18», katerega poveljnica je Marija Atanasova. Čeprav je Atanasova pilotka že osemnajst let, ni bila do sedaj znana, ker Je vedno skrivala svoje Ime. Do sedaj ima 10.000 ur letenja ln preletela Je približno tri milijone kilometrov. Leteti je začela, ko Je imela 14 let in z 18. letom je postala pilotka na letalskih progah. Poveljnica je od leta 1956.
V	poslanski zbornici je bila »vroča in burna« razprava o pomoči poplavljenim področjem, pri čemer opozicija kritizira zlasti počasnost pomoči, neorganiziranost državnih organov. Razpravo je začel predsednik vlade Moro, ki je navedel obsežne ukrepe civilnih in vojaških oblasti, nato zavrnil predloge o po. sojilu v tujini in predloge o revi-ziji petletnega gospodarskega načrta.
Predsednik republike Saragat je včeraj obiskal Trento in Belluno.
Vodstva vseh treh najvažnejših sindikatov so včeraj zahtevala od vlade, naj se takoj Izkoristijo skladi za zidanje hiš delavcem, ki znašajo nad deset milijard in ki se doslej niso uporabila. Nadalje zahtevajo takojšnja posojila po ugodnih pogojih za zidanje hiš v okviru zadrug. Za javno koristne naprave (reke, ceste, mostovi, bolnišnice, itd.) pa zahtevajo prednost v okviru petletnega načrta.
Poslabšanje vremena je povzro-čilo nadaljnje poslabšanje stanja v poplavljenih krajih. Najhujše je na področju Polesine, kjer je voj-ska začela v naglici evakuirati o-krog 5000 prebivalcev, ki so se pred dnevi vrnili spričo zboljšanja vremena. Od včeraj zjutraj se na tem področju pomikajo dolge vrste tovornjakov z begunci. Poleg tega je popustil nasip, ki je branil dve večji naselji. Precej kritično je tudi na področju Belluna, kjer je oskrbovanje prizadetih krajev tudi s helikopterji onemogočeno, tako da se alpinci trudijo z odpiranjem stez in drugih poti, da preprečijo popolno izolacijo teh krajev. V Florenci pa še vedno čistijo ulice noč in dan vojaki, civilisti in delavci iz drugih občin. Zaskrbljenost vlada zaradi razpok, ki so nastale v nasipih nekaterih pritokov Arna.
V	Južnem Vietnamu je število ameriških vojakov naraslo na 358 tisoč mož. Nadaljujejo se spopadi med partizani in ameriškimi vojaki, ameriška letala pa pogosteje bombardirajo tako imenovano «Ho-čiminhovo pot«.
Atlantski parlamentarci iz petnajstih držav skušajo omiliti krizo NATO in so včeraj razpravljali zlasti o posledicah izstopa Francije ter postavili šest zahtev, med katerimi je tudi sprememba konference parlamentarcev NATO v at-latnsko skupščino; zahtevajo pa tudi, naj se da poleg ZDA tudi drugim članom NATO širša vloga pri skupni obrambi s primernejšo integracijo, razdelitvijo bremen in odgovornosti; končno, naj bi se ustanovila posebna komisija, ld bi predložila sredstva za zboljšanje organizacije NATO.
Zdi se, da je razgrajanje «rdečih gardistov« v Pekingu presedlo tudi kitajskim voditeljem, ki so včeraj sklenili, da mora njihovo zbiranje v Pekingu čez dva dni prenehati vse do prihodnjega aprila, ko se bo »gibanje nadaljevalo v drugih oblikah«. Tudi »revolucionarna« dejavnost na ulicah se bo prenehala — »zaradi velikega mraza«.
— 2 —
18. novembra 1966
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.2, najnižja 4.1, ob 19. uri 6.4; zračni tlak 993.2 raste, vlaga 60 odst., veter severovzhodnik 30 lem s sunki 65 km na uro, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 15 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, lt. novembra
Milko
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16,32. Dolžina dneva 9.24. Luna vzide ob 12.51 in zatone ob 21.47
Jutri, SOBOTA, 19. novembra
Liza
Z ZADNJE SEJE VODSTVENEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
FIAT bo sodelovala pri postavitvi središča za sadje in zelenjavo
Poročilo predsednika dr. Caidassi/a ■ Obisk novega predsednika goričke zbornice - Preimenovanje organizacije
V sredo zvečer se je sestalo vodstvo tržaške trgovinske zbornice, na katerem je predsednik dr. Cai-dassi podal daljše poročilo o delu, ki so ga posamezni oddelki zbornice opravili v zadnjih tednih. Sam dr. Caidassi sz je sešel s predstavniki železarne Italsider ter vzel z njimi v razpravo možnost tesnejšega sodelovanja na tehničnem, industrijskem in trgovinskem področju s Češkoslovaško, ki je pokazala v tem pogledu zanimivo pripravljenost. Novi predsednik goriške zbornice Silvio Bressan je 8. t.m. opravil vljudnostni obisk pri vodstvu tukajšnje organizacije. Med obiskom so razpravljali o najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi z delovanjem tržiškega konzorcija za industrijski razvoj ter načeli vprašanje tesnejšega sodelovanja med obema zbornicama, zlasti kar se tiče razširitve napovedane industrijske dejavnosti na področju Tržiča. V zvezi s konferenco, ki jo je imel pred kratkim bavarski minister za gospodarstvo in promet dr. Schedl, je dr. Caidassi poudaril zanimanje, ki ga je pokazal zahodnonemški strokovnjak v zvezi z vestjo, da nameravajo na našem področju postaviti izhodišče poleg že obstoječega naftovoda, še za večji plinovod v smeri proti Bavarski.
Pred kratkim se je v našem mestu sestal pripravljalni odbor novega Centra za mednarodno trgovino z lesom, ki bo imel svoj sedež v Trstu. Sestanka so se udeležili številni trgovci s prizadetega področja, predstavniki tržaškega velesejma ter Centra za gospodarski razvoj. Strokovnjaki so sprejeli osnutek statuta, ki ga je v ta namen pripravila trgogvinska zbornica.
Končno besedilo statuta organizacije, pri kateri bodo sodelovali vsi prizadeti poslovni krogi z našega področja ter tudi vsedržavna zveza lesnih industrijcev, bodo v najkrajšem času poslali v potrditev pristojnemu uradu dežele Furlanije Julijske krajine in prizadetim ministrstvom. Člani odbora so izrazili svoje zadovoljstvo spričo živega zanimanja, s katerim je tukajšnji po-sVvni svet sprejel pobudo ustami-vitve nove finančne družbe pri deželni vladi, o kateri je obširno poročal na nedavni,,konferenci pred-s Ini* Berzanti. ,
Dr. Caidassi je v svojem poročilu omenil tudi težak položaj, v katerega so zašla v zadnjem času nekatera tržaška podjetja in o stikih, ki jih je navezal z namenom, da bi zagotovil pri teh podjetjih nezmanjšan obseg zaposlenosti tudi v prihodnje. Dr. Caidassi se je 14.
•IIIIIMIIHMIIIIIIIIIItliiilliilliillilllllllllllllllltiliiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllliiiiiiiiHiiiiiii
PREDAVANJE PREDSEDNIKA IRI PETRILLIJfl
Blaginja Evrope skupen smoter mednarodnih prizadevanj
Druga industrijska revolucija trka na evropska vrata • Potrebna vskladitev političnih, gospodarskih in tehnoloških posegov
t.m. v spremstvu dr. Steinbacka sešel v Turinu z glavnim tajnikom Fiat ing. L. Brinnatijem. Na sestanku so razpravljali o znani pobudi, ki predvideva postavitev večjega središča za manipulacijo in trgovino s sadjem in zelenjavo na našem področju, za katero je pripravila potrebne načrte kmetijska sekcija petrolejske družbe Shell. Ing. Brinnati je v tej zvezi poudaril, da je Fiat močno zainteresirana na tej pobudi in da namerava pristopiti k podvigu, kakor hitro bodo znani izsledki širše študije, ki se zdaj pripravlja okoli tega problema. Kolikor se je dalo razumeti iz njegovih besed, naj bi Fiat raztegnila svoje sodelovanje poleg delnega finančnega kritja podviga tudi na dobavo prevoznih sredstev, kontajnerjev in drugega potrebnega materiala.
Člani odbora so vzeli na znanje, da se je v smislu zakona št. 792 z dne 26. 9. 1966 trgovinska zbornica preimenovala v «Zbornico za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo* (Camera di commercio, industria, artigianato ed agricoltu-ra).
Posamezni odborniki so nato podali krajša poročila o delovanju prizadetih sekcij _ zbornice:	član
Frandoli je poročal o sodelovanju zbornice na občnem zboru konzorcija za julijsko letališče; dr. Gabrielu je ponovno načel vprašanje, kje naj bo poslej dovoljeno kramarjem, da postavijo stojnice za sejem sv. Miklavža. Zbornica je mnenja, da je treba prepustiti tem kramarjem le Drevored 20. septembra, tako da ne bi škodovali drugim trgovcem. Odbor je na koncu sprejel sklep sodelovati na I. evropskem srečanju o distribuciji z naslovom «Expo-CT u», ki bo v Milanu od 19. do 23. novembra.
Slovenska skupnost: ob 17.30 v Dragi, ob 18.15 na Pesku, ob 19. v Gročani, ob 20. v Bazovici. Leteča zborovanja: ob 18. v Žavljah, ob 19, na Rocolu, ob 20. na Kolonkovcu
PSI-PSDI: ob 10. Ul. Vergerio Settefontane (Varin), 10.30 Trg Pe rugino (Pierandrei), 12. Rocol, stop nišče Bonghi (Bonicciolli), 18. Rumena hiša (Catanzaro), 17.30 Skedenj, trg (Lonza), 18. Trg Goldoni (Apih).
PSIUP: 10.30 Ul. Pončana (Pin-cherle), 11.30 Trg Valmaura (Mar tone), 16. Staro pristanišče (Mon falcon), 17. Ul. della Rampa (Fran co), 19. Trg sv. Antona (Martone),
Vladni komisar sprejel konzula SFRJ Jurmana
Včeraj je vladni komisar dr. Cappellini sprejel na poslovilnem obisku konzula SFRJ v Trstu Mihaela Jurmana.
	
.......p|
SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Premiera dveh Mrožkovih enodejank na odru SG
V «Strip-teasu» in v «Čarobni noči» so nastopili Stane Starešinič, Alojz Milič in Lidija Kozlovičeva • Režija Branko Gombač
Včeraj je priplula v naše pristanišče ameriška trgovinska ladja na jedrski pogon «Savannah», ki je na svojem osmem «posIovnem» potovanju. «Savannah» je prva ladja na jedrski pogon, ki služi v trgovinske namene. Strokovnjaki trdijo, da so take ladje trgovinske enote prihodnosti, kajti plovba za jedrski pogon stane občutno manj kakor plovba na tradicionalna goriva
ZAKLJUČENA PROTESTNA AKCIJA DEMOKRATIČNIH VISOKOŠOLCEV
Akademski svet priznal tribunatu vlogo edinega demokratično izvoljenega organa
Stališče akademskega sveta predstavlja indirektno obsodbo rektorjevega protidemokratičnega zadržanja - Poročilo demokratične skupščine visokošolcev
DANAŠNJA ZBOROVANJA
KPI:	ob 11. na Trgu Vittorio
Veneto (Giuseppe Muslin), ob 12. v Industrijski coni - gostilna Scri-gna, ob 12. na Trgu Goldoni (Mario Jurisevic), ob 17. na Stari istrski cesti 10 (Bruno Zecchini), ob 17.30 v Ul. S. Cilino - gostilna Ca-puzzera (Bario Supanchic), ob 17.45 na Stari istrski cesti 80 (Bruno Zecchini), ob 18. pri Domiu-šd-la (Anton Kapelj), ob 20. v Borštu (film in Anton Kapelj ter Dušan Lovriha), ob 20. v Stramarju (Jo-le Burlo in film). Ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na 19 debata o sklepih CIPE za tržaško gospodarstvo. Predsedoval bo inž. Antonino Cuffaro.
Pred nabito polno kongresno dvorano Trgovinske zbornice je predsednik Zavoda za industrijsko obnovo Petrilli sinoči predaval o drugi fazi svetovne industrializacije in o novih ciljih, ki jih razvoj tehnologije nalaga sodobni italijanski industriji. Kvalificirano občinstvo, med katerim so bili predsednik deželnega sveta dr. Berzanti generalni vladni komisar n tržaški prefekt dr. Cappellini, predsednik Itelcantieri Ing. Tupini, predsednik tržaškega velesetma dr. Slocovich, številni predstavniki civilnih oblasti in poslovnih krogov, je z zanimanjem sledilo izvajanju rimskega strokovnjaka, ki ga je pred tem v imenu trgovinske zbornice s (opilim besedami pozdravil predsednik organizacije dr. Caidassi. Dr. Caidassi je v svojem kratkem nagovoru izrazil prepričanje, da bodo pristojni krogi, med temi zlasti IRI, poskrbeli za to, da se bo razvojni program za naše področje izvajal brez zamude in da bodo v najkrajšem času rešena tudi vprašanja prepotrebnih cestnih, železniških in pomorskih povezav z našim področjem.
Dr. Petrilli je obširno obrazložil gospodarski in socialni pomen najprej prve in potem še druge industrijske revolucije, ki je v zadnjem času zajela zlasti Združene ameriške države, in v katero se polagoma utapljajo tudi industrije v posameznih državah Evropi. Govornik je poudaril potrebo po vskladit-vi političnih, tehnoloških in gospodarskih moči da bi industrijska Evropa lahko kmalu dohitela Ameriko ali vsaj skrajšala razdaljo, ki jo zdaj loči od nje. Vskladitev prizadevanj Je toliko bolj potrebna v okviru Evropske gospodarske skupnosti in drugih organizacij, v katerih so včlanjene zahodnoevropske države, In ki niso vedno dale odličnih rezultatov. Zaradi partikularnih interesov posameznih članic in zaradi prerahle politične koordinacije med njimi je marsikatera sicer zdrava pobuda dosegla le stopnjo životarjenja in ne življenjskega razvoja. Tako se je zgodilo n. pr. z Euratomom, še prej pa z Evropsko premogovno in jeklarsko skupnostjo CECA.
Zdaj je na Evropski gospodarski skupnosti, da ustvari takšen skupen okvir premočrtnih prizadevanj vseh držav, ki so njene članice ali ki z njo drugače sodelujejo, da bi se* kakor rečeno Izpolnila huda vrzel, ki veza med ZDA in Evropo na eni ter med Evropo in Sovjetsko zvezo na drugi strani. Čeprav si le težko moremo predstavljati, da bi evropska družba kdaj dosegla takšno industrijsko razvojno stopnjo, kakršna je značilna za današnjo Ameriko, ker se evropska
gospodarska rašča oslanja na povsem drugačno zgodovinsko podlago, si moramo vendarle prizadevati, da bomo napredovali v skladu z novimi nalogami, ki jih nalaga sodobno življenje, primemo dviganje življenjske ravni in napredovanje po poti, ki pelje v neodvisen industrijski razvoj evropske celine. Da bodo naše gospodarske strukture močnejše, je nadaljeval govornik, moramo pripraviti močneje povjszana politična tla, pri vsem tem pa moramo skrbeti za to, da bomo ohranili doma kapital visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki sedaj pregosto odhajajo čez Atlantik ln pomagajo Ameriki, da dosega čedalje višjo razvojno stopnjo. Tako se zgodi, da morajo evropske države večkrat kupovati v A-merlki pravico do uporabljanja patentov, ki so jih Iznašli njihovi dr. žavljani, ki so se tja preselili. Vzporedno s tem se tudi ameriški kapital čedalje bolj uveljavlja na evropski celini. To zadnje pa je po drugi strani tudi koristno za razvoj industrijske Evrope, ki ne razpolaga zaenkrat s tako obsežnimi sredstvi, kakršne imajo nasprotno v Ameriki.
Najboljša rešitev navedenih vprašanj bi bila sklenitev primernega sporazuma o tehnološkem sodelovanju med Evropo in Združenimi ameriškimi državami. Preden pa pride do tega, se morajo evropski narodi temeljito pripraviti na sestanek z ameriškim sobesednikom. Evropa blagostanja, je zaključil govornik, ni utopija, temveč realnost, h kateri bomo prej ali slej prav gotovo dospeli. Za to imamo dovolj življenjske sile
Sestanek izvršnega
odbora PSI-PSDI
Včeraj se Je sestal Izvršni odbor PSI in PSDI glede na plenarno sejo deželnega odbora, ki bo v ponedeljek v Trstu, Za tržaške socialiste se bodo udeležili te seje pokrajinska tajnika Pierandrei in Pit-toni ter Cesare, Lonza, Medani in Pahor. Deželni odbor, katerega tajništvo vodita poslanec Fortuna in podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag, bo razpravljal in odločal med drugim o vključitvi enega socialističnega tržaškega svetovalca v odbor dežele Furlanija - Julijska krajina.
V nedeljo bo v Trstu vsedržavni socialistični tajnik posl. Prancesco De Martino, ki bo ob U. uri govoril na predvolilnem zborovanju v kino dvorani «Ritz», danes ob 19. uri pa bo za KD govoril v kinu Nazionale predsednik vlade Moro.
Sinoči se je končala protestna akcija vseučiliških študentov na filozofski fakulteti v Ul. delTUniversi-t&._ Kot je znano, so ti zasedli sedež fakultete predvčerajšnjim tik pred polnočjo v znak protesta proti akcijam desničarskih skrajnežev in zadržanju ter nekaterim izjavam rektorja vseučilišča prof. Origone-ja- .
Sinoči po 20. uri so pristojni organi vseučiliških študentov objavili poročilo o poteku in zaključkih demokratske skupščine študentov, ki se je ustanovila med protestno akcijo. Poročilo pravi dobesedno:	“
«bemof{'ral;ska skupščina, ki so jo ustanovili študenti, poverjeni in nastavljeni profesorji na tržaški filozofski fakulteti, izraža svoje zadovoljstvo spričo splošnega odobravanja na katero je akcija naletela pri krajevnih, kakor tudi vsedržavnih organizacijah študentov ter pri prosvetnih, političnih in sindikalnih organizacijah.
Skupščina izraža nadalje svoje zadovoljstvo, ker so vsi študentje, ki so sodelovali pri manifestaciji, dokazali resnost in čut odgovornosti, kar je bilo posebno razvidno iz številnih skupščin, sej in stikov, ki so zadevali številne probleme, za katere se je študentska organizacija že zavzemala in se še vedno zavzema. To kulturno obnašanje je bilo v popolnem nasprotju s pobalinskimi podvigi nekaterih skupin goliardov, katerim načelujejo skrajno desničarski vseučiliški krogi in ljudje, ki z vseučiliščem sploh nimajo opravka.
Skupščina nadalje obsoja poskus, da se izmaličijo dejstva, kar je o-čitno v poročilu, ki sta ga podpisala AGI in Rinnovamento cattolico. Ti dve skupini ponovno zapostavljata resnične koristi študentov strankarskim koristim ter na ta način sprejemata paternalistično in protidemokratsko koncepcijo vseu-čiliškega rektorja do študentovske reprezentance in do vsega študentovskega gibanja
Skupščina nadalje obvešča študente in javnost, da so se med manifestacijo razčistila naslednja vprašanja:
1.	Ne sme se motiti politično u-dejstvovanje reprezentativnega organa, ki je edina demokratska u-stanova, ki predstavlja študente tr-
žaške univerze, z nekulturnimi manifestacijami, ki škodujejo predstavniškemu ugledu O.R. (reprezentativni organ).
2.	Akademske oblasti, upravni organi in študentovsko predstavništvo morajo ponovno proučiti v celoti vprašanja pravic do pouka (študentovski dom, menza, integracija štipendij, posredne in neposredne oblike pomoči itd.).
3.	Potrebno je demokratizirati v resnici življenje na vseučilišču ter priznati študentom, poverjenim profesorjem in asistentom pravico, da dejansko sodelujejo v organih, katerim je poverjena uprava vseučilišča.
Ob zaključku manifestacije skupščina sprejema na znanje sklep a-kademskega sveta, ki je sprejel specifično zahtevo skupščine ter priznal, v nasprotju z rektorjevim nastopom, da je tribunat - reprezentativni organ edina demokratična ustanova na vseučilišču in da je potrebno, da pride do skupnega sestanka z odborom tribunata, kjer bi poiskali rešitve za vsa vprašanja, ki so prišla na dan.
Skupščina in skupine UGI, Adria, Neodvisnih in Intese menijo, da so strnili na podlagi skupnih zahtev razna politična gibanja in javno mnenje glede vprašanj višjega šolskega pouka ter še posebej, da se pomaga deželnemu vseučilišču, da se povzdigne iz svojega obrobnega položaja ter prebrodi krizo, v kateri se nahaja.
Spričo tega skupščina sklene, da se začasno prekine manifestacija ter poziva demokratske študente, naj bodo budni ter naj takoj preprečijo vsakršen poskus rektorja, akademskega sveta ali kogarkoli, da bi se spet spravila v diskusijo načela, ki so bila potrjena v teh dneh.*
Gornje poročilo so podpisali skupščina, UGI, Adria, Neodvisni in In-tesa.
Študenti so zasedli filozofsko fakulteto v Ul. deirUniversita predvčerajšnjim nekaj pred polnočjo. Pogajanja z rektorjem Origonejem so trajala več ur. Včeraj popoldne se je sestal akademski svet, ki je razpravljal o vprašanju. Predstavnik vsedržavne študentovske organizacije UNURI se je sestal s prof. Udino. Zvedelo se je hitro, da je
baje ta odobraval stališča študentov. še pred 20. uro je akademski svet zaključil svoje delo in takoj nato so študenti sklenili, da prekinejo akcijo.
Solidarnostni akciji se je včeraj pridružilo tajništvo avtonomne federacije KPI, ki je pozvalo svoje člane, naj nudijo demokratskim študentom vso svojo podporo. Sekretar prof. Paolo Šema in sekretar mladinske organizacije KP sta poslala študentom solidarnostni brzojavki. Komunistični svetovalci Bosarl, Bacicchi, Šema, Bergomas in Moschloni so nadalje vložili zadevne interpelacije predsedstvu deželnega sveta.
Solidarnostne izjave so podali nadalje že predvčerajšnjim enotna socialistična stranka, vodstvo Acll In deželni odbornik za prosveto Giust. Voditelji Krščanske demokracije Boteri, Coloni in Rinaldi pa so šli osebno na filozofsko fakulteto, kjer so izrazili manifestan. tom svojo solidarnost.
Slovensko gledališče je sinoči pripravilo svojemu izbranemu občinstvu prvi komorni večer iz letošnjega repertoarja. V mali dvorani Kulturnega doma je uprizorilo enodejanki mladega poljskega dramatika Slaioomira Mrožka «Strip-tease» in «Čarobna noč», ki ju je pripravil režiser Branko Gombač, izvajali pa člani SG Stane Starešinič ter Alojz Milič (Strip-tease) in skupno z njima Lidija Kozlovičeva (Čarobna noč).
Pa je Mrožek sodoben in pogumen dramatik, je v teh dveh delih dovolj jasno izpričal. Mrožek je vsekakor avantgardist, vendar ne v smislu iskanja novih odrskih izrazov za vsako ceno po vzoru drugih sodobnih piscev na zahodu in tudi na vzhodu, temveč v smislu kritičnega in konstruktivnega filozofsko teoretičnega razmišljanja o svobodi na splošno in človekovi individualni svobodi še posebej, v pogojih družbenega okolja, ki je izmaličilo in izrodilo v svoje nasprotje ta najvišji človeški ideal. Tako v «Strip-teasu», kjer prihaja aluzija v naslovu do izraza v grotesknem slačenju obeh akterjev na u-kaz roke (beri oblasti), kot v «čarobni nočb, kjer je jedro razmišljanja v vprašanju obstoja in priznanja individualnosti, prihaja ta Mrožkov idejni avantgardizem povsem do veljave in ob njegovem intelektualističnem razmotri-vanju nam je kljub dovolj komičnim situacijam kaj malo do smeha.
Branko Gombač nam je s svojo režijo vemo posredoval globlji smisel Mrožkove dramatike, vsi trije nastopajoči pa so bili igralsko odlični tolma.i ideje.
Občinstvo je obe deli sprejelo z očitnim razumskim doživljanjem in je izvajalce tudi nagradilo s toplim aplavzom.
Krasen koncert za poplavljence
V dokaj dobro zasedenem gledališču je bil včeraj zvečer simfonično - vokalni koncert v korist poplavljencev. Kakor je vse pohvale vredna plemenita pobuda, da tudi operni izvajalci s svojo umetnostjo pomagajo prizadetim v nesreči, tako zasluži najvišjo pohvalo tudi sama izvajalska plat te lepe prireditve. Spričo tega se nam zdi skoraj neumestno posebej govoriti o vsakem umetniku posebej, saj je razumljivo, da so se vsi pevci — Boris Hristov, Edith Martelli, Renato Cesari, Luigi Alva, Marcella de Osma, Vito Susca, Franca Mat-tiucci, Silvano Carroli, Lois Alba, Paolo Montarsolo, Ruggero Bondi-no — zbor, ki ga je pripravil Aldo Danieli, ter orkester še posebej potrudili za kar najlepši uspeh koncerta. In vsi so pod izkušenim vodstvom dirigenta Oliviera de Fa-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii 1111111111 iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiif mm ji4iiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiliiiaiiiiiiiii||||,|l||,|||||||||||
VČERAJ V RIMU NA MINISTRSTVU ZA ZUNANJO TRGOVINO
Pod predsedstvom Tolloya seja odbora za «Gornji Jadram
Predstavniki iz dežele opozorili na najbolj nujne potrebe
Včeraj je bila v Rimu na ministrstvu za zunanjo trgovino seja odbora za »Gornji Jadran«, ki ga je ustanovil minister za zunanjo trgovino Tolloy sporazumno z zakladnim ministrom Colombom. Namen odbora je, da proučuje trgovinske izmenjave z inozemstvom tudi glede tranzita na Gornjem Jadranu. Sestanku je predsedoval minister Tolloy. Navzoč pa je bil tudi podtajnik Caron. Našo deželo so zastopali odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, tržaški župan Franzil, predsednik pokrajinske turistične ustanove Terpin, ravnatelj centra za gospodarske študije in načrte Archibugi, predsednik trgovinske zbornice iz Gorice Bressan in zastopnik trgovinske zbornice iz Trsta.
Po uvodnem govoru ministra Tol-loya, M je poudaril važnost vprašanj o katerih teče razprava in nuj-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAIPRA V A ZARADI GOLJUFIJ Z MENICAMI PRED ZAKLJUČKOM
Za 33 obtoženih je državni tožilec zahteval skupaj skoraj 100 let zapora
Skupno naj bi vsi obtoženci plačali tudi 5,5 milijona lir denarne kazni * la Crala je zahteval 8 let, za Bonifacievo pa 6 let in pol
V svojem večerajšnjem govoru , obravnavi proti 33 obtožencem v zvezi s ponarejevanjem menic, javni tožilec ni prizanesel nikomur. Ostro je obsodil početje vseh žensk In posebno Bonifaciovo, ki je bila nekakšen duhovni vodja cele skupine. Svoje trditve, da je prepotrebno enkrat za vselej strogo kaznovati vse goljufe in ponarejevalce, še posebno dandanes, ko je ves svet preplavljen z vsemi mogočimi goljufijami, je javni tožilec podprl celo s citati iz Dantejevega »Pekla«, kjer se razni goljufi, ponarejevalci in stečajniki pečejo v večnem ognju v desetem krogu, kamor jih je pesnik postavil.
Dr. Tavella je bil včeraj neizprosen. še posebno, ko je orisal osebnost Crala, ki je po goljufijah zbežal v Venezuelo in se nato vrnil, toda ne z namenom, da bi popravil svoje krivice. Tožilec je šel tako daleč, da je Crala Istovetil s trotom v panju, kjer Je gospodarila «matica» Bonžtaciova z
rojem čebel v osebnostih ostalih obtoženk. In «matica se je pokazala zelo prebrisana, njene poma-galke tudi in so potem, kot se v panju pač dogaja strle trota, ki jim ni bil več potreben.
Tožilec je nato ožigosal početje vseh ostalih obtoženk ln obtožencev, ter se še posebno zaustavil pri zadevi Nicolijeve in njenega dela pri prodajanju strojev »Singer«. Prvotno se je sodišču dozdevalo, da Je Nicolijeva le nedolžna žrtev mahinacij ostalih otboženk, izkazalo pa se je, Še posebno po pričevanju uslubenca «Singer» La-tlnija, da je tudi ona sama goljufala.
Ko Je tožilec v glavnem orisal celotno zadevo s ponarejevanji menic, katerih ima sodišče na razpolago na stotine, je postavil svoje zahteve. Za vseh 33 obtožencev je zahteval skoraj celo stoletje zaporne kazni, in sicer skupno 98 let in 6 mesecev ter nad 5 milijonov lir denarne kazni. Samo za Crala
je zahteval 8 let zapora za vse obtožbe, za Bonifaciovo pa 6 let in 6 mesecev. Za ostale obtožence je zahteval kazni, ki gredo od 1 leta do največ 8 let zapora.
Med včerajšnjo obravnavo so bile v sodni dvorani porotnega sodišča prisotne skoraj vse obtoženke in obtoženci. Med čitanjem tožilčevih t zahtev je v dvorani zavladala tišina, ki pa jo je tu pa tam motilo pridušeno hlipanje In vzdihovanje prisotnih obtoženk. Tudi Bonifaciova, ki je sicer pri vsaki obravnavi pokazala, da se zna obvladovati, je včeraj bila zelo skru-
Po govoru Javnega tožilca se je sodišče umaknilo v posvetovalnico in odredilo nadaljevanje sodne obravnave v popoldanskih urah. Včeraj popoldne so govorili branilci. Razprava se bo nadaljevala danes in jutri, tokrat pa v dvorani kazenskega sodišča, ker bo danes zasedalo tudi porotno sodišče. Pričakovati je, da bo sodišče že v ponedeljek izreklo razsodbo.
nost usklajevanja akcije in funkcij tržaškega in beneškega pristanišča, da se doseže uspešna nacionalna in mednarodna politika pomorskega prometa in trgovinskih izmenjav na Gornjem Jadranu, so začeli razpravljati o najbolj nujnih in važnih vprašanjih. Kar se Trsta tiče, je župan Franzil opozoril odbor na važnost ustanovitve tržaške pristaniške ustanove ter poudaril pri tem naloge Trsta v deželnem in državnem gospodarstvu.
Deželni odbornik Marpillero Je tudi omenil mednarodno funkcijo tržaškega pristanišča ter njegovo važno vlogo za razvoj gospodarstva v Purlanlji-Julijskf krajini. Zahvalil se je ministru Tolloyu za njegovo posredovanje za pozitivno rešitev ladjedelskega vprašanja v deželi ter za priznanje pravic Trsta na tem torišču. Odvetnik Marpillero je zatem orisal zlasti tri vprašanja, ki terjajo čimprejšnjo rešitev: prilagoditev brodnin med Jadranskim morjem ter vzhodno obalo ZDA v povezavi z dogovorjenimi tarifami tudi glede izjem, ki se dovoljujejo konkurenčnim pristaniščem; potrebo okrepitve pomorskih zvez na Jadranu s preuredbo pomorskih prog družb PIN; položaj italijanskega izvoza določenih izdelkov v Zahodno Nemčijo s posebnim poudarkom na konkurenco. Razprava se je končala zadovoljivo ob upoštevanju zahtev, ki so jih postavili predstavniki iz naše de žele.
S svoje strani Je minister Tolloy poudaril potrebo, da se Trstu vrne njegova vloga velikega mednarodnega pristanišča, da pa hkrati ohra. ni tudi vlogo državnega pristanišča. Predsednik Shell Italiana je dejal, da bi morali člmprej pripraviti načrt za uresničenje prevoznega središča za containerje in posebna vozila, ki bi imelo svoj sedež v Trstu In bi služilo zlasti Podonavju. Nadalje naj bi v Trstu ustanovili veliko tržišče za sadje in povrtnine. Naloga tega tržišča bi bila pospeševati izmenjave med Vzhodnim Sredozemljem ter Srednjo in Severno Evropo. Odbor se bo kmalu zopet sestal, o raznih vprašanjih pa bodo razpravljali pododbori. Rezultate razprav bosta koordinirala glavno tajništvo in predsedstvo.
Razna obvestila:
Društvo S. Škamperle priredi v nedeljo 20. t.m. ob 16. url družabni ve. čer za člane in udeležence 9. slovenskih športnih iger.
brltiisa zares odlično prispevali k imenitnemu uspehu prireditve in dosegli so tudi zelo lepe osebne uspehe ter s tem pripravili udeležencem sijajen užitek.
Sneg in led ovirata promet proti Postojni
Dober mesec pred uradnim začetkom na koledarju je prijavila svoj prihod letošnja zima. Višje kraške obronke je včeraj prekrila tenka snežna odeja, Slavnik je ves bel in prav tako tudi Nanos. Tudi v Trstu so včeraj dopoldne tu pa tam naletavale redke snežinke, ki pa so se sproti spreminjale v kaplje. Temperatura je padla, oglasila na se je tudi burja.
Bolj hudo je bilo onstran meje od Divače proti Postojni. Okrog Postojne je zapadlo od 10 do 15 cm snega in sinoči je še rahlo snežilo, vendar se vreme ni poslabšalo. Od Divače do Postojne je bila včeraj dopoldne poledica in cesta med Razdrtim ter Postojno je bila zaprta za promet. Zaradi tega ni do popoldne prišel v Trst noben avtobus iz Ljubljane. Prav tako je bila zaprta cesta Postojna-Pivka. Prevozna pa je bila cesta Trst-Reka. Popoldne so se razmere nekoliko zboljšale in vse ceste so bile prevozne. Priporočajo pa previdnost pri vožnji.
Osebje cestnega podjetja stalno pluži ceste, zlasfi zaradi zametov, ln jo posipa s soljo, da bi preprečili poledico. Zaradi tega je priporočljivo, da avtomobilisti po končani vožnji temeljito operejo svoje vozilo. ----------——
Pokrajinska uprava odobrila 1 milijon lir za poplavljence
Na zbirnih bazah RK so do 18.30 ure včeraj nabrali za poplavljence skupno 5,766.080 lir. Med večjimi prispevki so: NN 50.000, podjetje Castiglioni 35.000, osebje omenjenega podjetja 35.000 lir. S tovornjakom so včeraj odpeljali 87 zavojev oblačil in čevljev v Pomi a Voltri.
Na vodstvu RAI TV so zbrali do 18. ure včeraj 23,153.465 lir. Podjetje Farsura je izročilo 500.000 lir, uslužbenci pa 345.610 lir. Na pošti pa so darovalci včeraj nakazali v
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefo-
43 nakazilih skupno. .599.670
Izredna komisija pri pokrajinski
sns&s tarau«
znesku en milijon lir za prizadeto prebivalstvo zaradi poplav. Na eni izmed prejšnjih sej pa je omenjena komisija sklenila, da ponudi pokrajinskim upravam v Firencah, Bellunu in Vidmu sprejem v svoje zavode pet otrok v starosti do treh let, 6 doječih ali nosečih mater ter 20 dečkov v starosti od 6. do 12. leta.
Od ponedeljka so dve socialni delavki in dve bolničarki v Latisa-ni, da pomagajo tamkajšnjim po-plavljencem.
Prva komisija razpravlja o proračunu
Prva stalna razširjena deželna komisija se je včeraj sestala pod predsedstvom svetovalca Cocianni-ja ter nadaljevala proučevanje zakonskega osnutka o deželnem proračunu za leto 1967. Seje se je u-deležil tudi odbornik za finance Tripani, ki je na prejšnji seji poročal o osnutku ter dejal, da služi ta proračun kot povezava z načrtom deželnega gospodarskega razvoja. Včeraj se je pričela splošna razprava, med katero je spregovo ril svetovalec Bacicchi (KPI). Komisija se bo zopet sestala danes in nadaljevala proučevanje proračuna.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. novembra se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Je 15 oseb.
UMRLI SO: 86-letna Ida Bartch vd. Lazarl, 80-letna Maria Godeas vd, Ferlat, 75-Ietni Ruggero Zaffirino, 56-letna Angela Vettor vd. Faroslch, 52-lebni Vittorio Giovannlni, 64-letn! Giusto Braclna, 60-letni Santo Žerjal, 57-letnl Alessandro Cattunar, 72-letna Maria Zoch por. Samez, 85-letna Em ma Andrian vd. Colautti, 53-1 etni Mas slmillano Lesti, 84-letnl Giacomo Svlz-zero, 79Jetna Clotilde Albrecht vd. Fruehauf, 58-letna Paola Cargnus por, Polsinl, 79-tetna Maria Mlakar.
Slovensko gledališče v Trstu
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
V	soboto, 19. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev, sindikalni in invalidski)
V	sredo, 23. t. m. ob 20. uri (študentski abonma)
Slawomir Mrožek
STRIP-TEASE
Prevod:
ZDENKA ŠKERLJ-JERMANOVA
Gospod I. Gospod II.
Stane Starešinič Alojz Milič
Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena: MITJA RACE
ČAROBNA NOČ
Prevod: UROŠ KRAIGHER Osebe:
Dragi gospod kolega —
Alojz Milič
Gospod kolega —
Stane Starešinič Tretja oseba —
Lidija Kozlovičeva
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Gledaljšča
Vabimo na DRUŽABNI VEČER
ki bo v soboto, 19. t. m. ob 21. url v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar.
Vabljeni člani ln udeleženci SŠI.
Nazionale 16.00 «Un uomo, una don-na» Technicolor. Anouk Aitnee. Jean Luis Tlntrignac. Prepovedano ■ mladini pod 14. letom.
Excels!or 16.00 «C*rimonia per unde-. litto« Deborah Kerr, David Ntven.
Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.45 »Ne onore ne gloria« Technicolor. Alain Delon, Claudia Catdinale.
Eden 16.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Četrti teden.
Grattacielo 16.00 »Fahrenheit 451» Technicolor. Julie Christie, Oskar Werner.
Ritz (Ul. S. Francesco 10)	16.00
«Missione speoiale Lady Chaplin« Technicolor. Ken Clark, Daniela Bianchi.
Alabarda 16.00 «11 papavero e anche un fiore« Technicolor. Yul Bryn-ner, Marcello Mastroianni, Nadia Tiller.
Fllodrammatlco 16.30 «Kindar 1’invui-nerabile« Colorscope. Mark Forrest. Cristallo 16.00 «Posta grossa a Dodge City» Technicolor. Henry Fonda. Aurora 15 30 «La caccia«.
Garibaldi 16.30 «L’uomo che non sa-peva amare« Technicolor. Alan Ladd Prepovedano mladini pod 14. 1*-tom.
Capitol 15.30 «Nevada Smith« Technicolor. Steve Mac Queen, Suzan ne Pleshette. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Per qualche dollaro in plu«.
Moderno 16.00 «1 9 dl Drykfort Cl-ty» Technicolor. Ann Margret, Van Heflin.
Vittorio Veneto 16.30 «Qualcuno ver-rž» Frank Sinatra, Shirley Mac Laine, Dean Martin.
Ideale 15.30 «Agente C07 Thunderball operazione tuono« Technicolor. Sean Connery.
Astra 16.30 «Dracula II principe u-1" le tenebre« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Tanganlca» Technicolor. Ruth Roman, Van Heflin Skedenj 16.00 «1 figll del leopardo« Technicolor. Franco Franchi, Cic-clo Ingrassla.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Blasotetto, U1. Roma 16; Centau-ro, Ul. Rossettl 33; Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanPAn-na, Erta d| S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0 30)
Davanzo, Ul. Berninl, 4; Godina, A11TGEA, Ul, Ginnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Diaz 2; Spon. za, Ul. Montorslno 9 (Rojan), niratl na it. 90-235.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob gospe Erne Hlavaty darujeta Sonja in Just Colja 1000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina gospe Bme Hlavaty darujeta Pavla in dr. Angel Kukanja 2000 lir za Dijaško matico.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - (JI. «v. Frančiška St« telefon 01-792
Novo:
Čopič:
STARI NEVERNIK 1.100 lir
Kine na Onctn

predvaja danes, 18. t. m. film:
SITUAZI0NE DISPERATA MA NON SERI A
(Brezupen položaj
vendar ne resen)
Igrajo: ALEC GUINNESS, MICHAEL CONNORS, ROBERT REDFORD in drugi
VERDI
Tretjič «Cosi fan lultep
Danes zvečer ob 20.30 bo tretja predstava Mozartove opere «Cosi lan tutte« za red C v vseh prostorih.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje tudi prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Verdijeve opere »Atila«, ki bo jutri ob 20.30 za red B v vseh prostorih.
ŽIVLJENJSKI GOSPODARSKI PROBLEMI OBČIN ČEDADSKEGA OKRAJA
S pomočjo industrializacije je treba preprečiti emigriranje
Naivno pa bi bilo pričakovati, da bi ad hoc sklicani sestanek vseh županov čedadskega okraja mogel nadomestiti uspešnost deželnega sveta, ki bo moral reševati v programiranem daljnoročnem delovanju velike probleme, ki se tičejo sleherne male občine tudi v videmski pokrajini. Vse to poudarjanje na županskem sestanku, kako je treba vpreči vse javne dejavnosti, vključiti vsa pogonska sredstva, da bi izvlekli tri četrtine ozemlja v čedadskem o-kraju iz sedanjega močvirja pasivnosti 'depresnih’ in, kar je še kuje, psihološko 'deprimiranih’ con, je le mobiliziranje vseh moči za toliko časa, dokler se resnično ne bo začelo omejevati sedanje katastrofalno emigriranje z dejanskim postavljanjem industrij na ozemlju hribovske cone in na samem vstopu v Nadiške doline. Sedanje žalostno obdobje ob velikanskih povodnjih, ki so jih razdivjani toki voda povzročili v državi, nam živo vsiljuje primero, da morata dežela in država ustvariti jezove, zaščitne mere v industrijskih objektih, ki bodo zajemali sedanje divje tokove emigracije, ki jih je sprožilo le pomanjkanje donosnega in za življenjski standard ustreznega dela v domačih krajih. Razne predlagane mere o kmetijstvu, živinoreji in turizmu so le neke vrste gospodarskega pogozdovanja, ki baj vsaj nekoliko omejujejo deroče emigrantske hudournike; prave zaščitne mere proti emigrantski povodnji pa bodo predstavljale le tako velike industrije, ki se žirijo okoli Manzana.
Ob stoletnici priključitve se je že javno in uradno ugotavljalo, da je že čas, da Italija izkorenini rakavo rano emigracije, ki jo je ob zedinjenju leta 1866 že našla v Furlaniji in Slaviji in ki je razširila svoje metastaze do zadnje Vasi. Nobena propagandna žavba In zagovarjanje ne pomagata, am-Pak je treba ustvariti tiste možnosti zaposlitve za delavca dvajsetega stoletja, ki jo furlanski in slovenski delavci najdejo v emigraciji — ne pa doma.
Obravnavali smo veliki življenj-
ski problem emigracije v okviru sestanka vseh občin čedadskega okraja, ne smemo pa ne dežela in ne mi pozabiti tudi na druge občine, ki ne gravitirajo na nobeno industrijsko cono, ki jih pripravljajo na treh ali štirih krajih Furlanije, Mislimo konkretno na občine s slovenskim materinim jezikom, na občini Tipana in Brdo v porečju Tera, na slovenske strahotno pasivne in razkrajajoče se vasi v narodnostno mešanih občinah Neme in Tarčent in končno še na samotno Rezijo, ki so jo vsi pozabili, od Karnijske skupnosti, ki jo je vključila v svojo skupnost, pa do dežele in pokrajine. Ali naj ta slovenska številna naselja izginejo popolnoma z zemeljske površine Furlanije in naj se njihovo prebivalstvo izseli v švicarske doline in nemške ravnine?
Sto let se Je celo v emigraciji, bolj pa doma v Italiji odražala diskriminacija nasproti slovenskemu materinskemu jeziku Slovencev v videmski pokrajini tudi na gospodarskem področju, ker so bili dvojno prizadeti po emigrat-skem fenomenu in po zapostavljanju zaradi svojega slovenskega narečja. Oboje mora biti sedaj po stoletnici čimprej popravljeno. Sto let se je šolska uprava mučila s šolami v Furlanski Slaviji, v katerih ni bil učni jezik, kot to zahtevajo osnovna pedagoška načela, v materinem jeziku učencev, /lato učitelji niso mogli naučiti u-čencev italijanščine, pa čeravno so jim jo zabijali na mehanični način s papagajskim ponavljanjem in s prepevanjem patriotskih pesmic v glavo. Po končani obvezni šoli niso znali slovenski absolventi ne italijanščine ne svojega materinega jezika in ne realnih predmetov za praktične življenjske potrebe, kot so na primer računanje, pisanje preprostih pisem, nekaj zemljepisa in osnovnih fizikalnih zakonov. Zato so med nekdanjo nekvalificirano ogromno maso furlanskih učencev bili za stopinjo še bolj nekvalificirani slovenski učenci na osnovnih šolah Slavije, ki niso znali uporabljati v življenju niti državnega Italijan-
Gostovanje pevcev iz Trbovelj
Mešani pevski zbor »Svobode* iz Trbovelj bo v soboto zvečer ob fc0.30 nastopil v Ljudskem domu v Križu, v nedeljo ob 16. uri pa v Kulturnem domu v Trstu
skega jezika in niso razvili svoje duševnosti v kulturnem smislu, ker so jim zatrli možnost, da bi na osnovi materinega jezika napredovali. Ta lezionizem od strani šolskih oblasti se je poznal pri vseh slovenskih učencih na šolah z učnim jezikom, ki ni bil njihov materin jezik. Zaradi te krivične stoletne diskriminacije so slovenski ljudje gospodarsko zaostali celo za zaostalimi furlanskimi hribovskimi prebivalci iz Karnije. Ko se zdaj širi povsod misel, da bo mogoče ustaviti emigracijo le tako, da se ustvari ljudem iz Furlanije in Slavije ista možnost zaposlitve v domačih krajih, kot jim jo nudi emigracija, je treba nujno poskrbeti še to, da ne bodo Slovenci gospodarsko prizadeti, ker ne znajo ne svojega in ne državnega jezika, ker je napačni nacionalizem vsilil čisto napačne pedagoške sisteme. Dati je treba Slovencem v videmski pokrajini nujno potrebno šolsko znanje v šolah z materinim učnim jezikom, da bodo z enakopravno šolsko kvalifikacijo delali skupaj s Furlani v industrijah na tleh videmske pokrajine!
A. REJEC
(Konec)
V Moderni galeriji v Ljubljani je od 11. novembra odprta posmrtna retrospektivna razstava del kiparja Petra Lobode. Delo kiparja, predstavnika druge slovenske kiparske generacije je na razstavi predstavljeno s približno 60 eksponati. Ob razstavi je Moderna galerija izdala pomemben katalog, ki ga je pripravil in uredil kustos Moderne galerije Ciril Velepič, ki je razstavo tudi postavil. Razstava bo odprta do 6. decembbra
Z MOJE POTI
Stik je vedno nekaj dobrega zlasti s podeželskimi ljudmi
s.
»Kar se tiče imen, se nam svet res lahko smeje. Kaže, da tako črtamo iz koledarja vsa naša resnično lepa in pomembna imena. Kam bomo zabredli s temi »modernimi* imeni; z Marizami, s Cin-cijami, z Diegi, s Tiberiji... Celo Sorajo so presadili v naš zeljnik, seveda v znamenju bivše kraljice in še filmske igralke. Ne moremo si tega razlagati drugače, kot da smatrajo ta imena za magična in si naše matere predstavljajo, da bodo njihovi otroci že s samim imenom nad drugimi, če ne celo slavni. Ali ni to naivna be-dastoča tudi huda bolezen?*
Tako je menila gospa kakih 50 let. Ko je drug mogoče kaj mlajši sopotnik skušal prikazati to zadevo v blažji luči, ga je s prošnjo za dovoljenje prekinil starejši sopotnik: «Tudi jaz bi ne jemal te stvari tako tragično, če bi pri tem ne pomislil, da ima vsak narod neko specifično svojino, nekaj, s čimer ra narodi kljub svoji sorodnosti med seboj ločijo, če pomislim, da vsak narod v svoji rasti zajema predvsem iz lastnih vrelcev: iz lastne zgodovine in

HUDA ZABLODA ŠE V NOVEM VEKU
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem leta 1745
Po minimalnih cenitvah je preganjanje čarovnic v Evropi zahtevalo kakih 200.000 žrtev
Človeška zgodovina je polna vsakršnega nasilja in najrazličnejših zablod. Preganjanje čarovnic pa spada med največje morije nedolžnih ljudi. In največje zablode. Ne samo zato, ker je bil to boj z neznanim sovražnikom, ki ga sploh ni bilo, temveč zato, ker je po minimalnih cenitvah preganjanje domnevnih čarovnic zahtevalo kakih 200.000 žrtev — po maksimalnih pa celo milijon — in to samo v Evropi, ki je v času največjih preganjanj štela 10-krat manj ljudi kot (ianes. Preganjanje domnevnih čarovnic, ki je slonelo na mističnih predstavah o zvezi s hudičem, pa tudi o intimnih odnosih žensk s hudičem, se je rodilo že v srednjem veku. Vendar pa je to preganjanje doseglo svoj vrh v novem veku in se razmahnilo po letu 1500. Trajalo pa je po mnogih evropskih državah do razsvetljenstva, do francoske revolucije, saj so na Slovenskem zadnjo čarovnico preganjali na čarovniškem procesu leta 1745 v Veržeju. V Zagrebu pa so zadnjo žrtev celo nekaj let kasneje obsodili na smrt, vendar so ji ukrepi Marije Terezije zoper čarovniške procese rešili življenje.
Preganjanje čarovnic se je v

Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 - Poročila - 8.00 Koledar - 11.30 Variacije na slovenske ljudske motive -11.40 Radio za šole - 12.00 Orkestri lahke glasbe - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta - 17.00 Igra harmoni-kaški ansambel «Miramare» -17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo Chaquitov orkester, pevec Dino in »The Medallion Piano Quartet* - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih - 18.50 Skladbe davnih dob - 19.10 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze - 19.25 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta -22.45 Magija glasbil v jazzu.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Duo Russo-Safred - 13.30 Mozart: »čarobna piščal* - 14.15 Pisatelji naše dežele - 14.25 Koncert.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Celentanov klan - 11.15 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije za vas - 14.00 Popularne skladbe -14.40 Zabavna glasba - 15.00 Skladatelj Ivan Matetič-Ronjgov - 15.45 Domači ansambli - 16.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme • 16.30 Simfonični koncert - 17.40 Popevke - 18.00 Prenos RL - 19.00 Melodije in ritmi za klavir - 19.30 Prenos RL - 22.15 Orkester Mi-chel Legrand - 22.35 Recital solistov iz Zagreba - 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poro-
PETEK, 18. NOVEMBRA 1966
čila - 8.30 Jutranji pozdrav - 9.00 Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 10.00 Operna antologija -10.30 Radijska šola - 11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Dva glasova
-	en mikrofon - 15.10 Nove pesmi - 15.30 Plošče - 15.45 Orkester Carlo Esposito - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Simfonična glasba - 17.45 P. Merimee: «R vicolo di madama Lucrezia* - 18.40 Komorna glasba - 19.18 Oddaja za delavce - 19.30 Vrtiljak pesmi -
20.40	Simfonični koncert - 22.10 Plesna glasba.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Poje Tony Cucchiara -9.20 Dva glasova — dva stila -
9.40	Orkester Andre Popp - 9.55 Vesela glasba - 10.20 Ansambel Gil Cuppini - 10.35 Kvartet Cetra
-	11.40 Za sam orkester - 12.00 Filmska glasba - 14.05 Pevci ■ 14.45 Za prijatelje plošč - 15.00 Nove pesmi - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija - 16.38 Varietejski program - 17.25 Oddaja za avtomobiliste - 17.35 Mala ljudska enciklopedija - 18.15 Teden v New Yorku - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Glasbeno-govorni spored - 21.00 Amnistia international - 21.20 Ansambel A. Camera - 21.40 «New York 66» - 22.10 Jazz.
III.	program
18.30 Bruno Maderna - 18.45 Religiozne študije - 19.00 Karl Ama-deus Hartmann - 19.15 Vsakove-černi koncert - 20.30 Revija revij
-	20.40 Sergej Prokofjev - 21.50 Guido Baggiani: »Pelleas et Mčli-sande* (Debussy) - 22.45 M. De Ghelderode: »I vegliardi* — enodejanka.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 četrt ure z majhnimi zabavnimi ansambli - 9.40 Pojo naši mladinski zbori - 10.15 Pri skladateljih Bredi Ščekovi in Saši Šantlu - 10.35 Naš podlistek — J.
Mikelinskas: čas - 10.55 Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Od Bacha do Straussa z velikimi interpreti - 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Igrajo domače pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.40 Aktualna mladinska oddaja - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Petkov simfonični koncert - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Priljubljeni orkestri — VVilliam Gardner - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Akademski zbor «Mo-ravan* poje pesmi mojstrov polifonije - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.10 Iz sodobne glasbe v Vzhodni Nemčiji - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Nočni mozaik jazza.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za naj mlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno -19.15 Koncert - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 I. Silone: «La volpe e le camelie* - 22.25 Iz Trsta petrolej za Evropo - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Potovanje v Etiopijo - 22.05 «Giochi in farni glia*.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV šoli - 10.40 in 15.50 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe • 17.40 Poročila - 17.45 Vaša križanka — za otroke - 18.25 Obzornik - 18.45 Poročilo s III. seje glavnega odbora SZDL Slovenije - 19.15 Režiser Vatroslav Mimica ob premieri filma »Ponedeljek ali torek* . 19.30 Na sedmi stezi — športna oddaja . 20.00 Dnevnik - 20.35 Kje je general — poljska filmska komedija - 22.00 Poročila.
dobrih dveh stoletjih razširilo zlasti po Nemčiji, Avstriji, Švici in Franciji, pa tudi na Švedskem, je pa zelo kmalu prenehalo v Španiji in na Nizozemskem. V pravoslavnih in muslimanskih deželah pa tega zla niso poznali, kar je posebej zanimivo. Prav to pa kaže, da je veliko vlogo pri tem uničevanju nedolžnih življenj odigrala Cerkev. Res je, da je bil to čas misticizma in fanatizma, res je tudi, da so si s tem skušali razlagati naravne katastrofe, bolezni in vojne, ki so takrat zahtevale veliko žrtev. Toda če ne bi Cerkev posegla vmes in borbo proti čarovnicam enačila z borbo za vero, bi čarovniški procesi še zdaleč ne imeli takega obsega niti ne takih posledic. Medtem ko se v prvi dobi krščanstva Cerkev ni bala «hudiča», so se v 12. stoletju začeli zanjo težji časi. Obogatelost in samopašnost klera je rodila razna krivoverstva, vsemu temu pa naj bi bil vzrok »hudič*. In s tem hudičem so bile po mnenju vodilnega cerkvenega klera povezane tudi čarovnice, ki jih je bilo treba zato neusmiljeno preganjati. Bula papeža Inocenca VIII. iz leta 1484 je predstavljala eno izmed teoloških osnov za čarovniške procese. Drugo temeljno delo za preganjanje čarovnic pa sta sestavila dva inkvizitorska dominikanca v Nemčiji in ga izdala pod znanim naslovom Malleus maleficarum (Gorjača za čarovnice). Tako so mnogi vodilni kleriki podlegli ljudskemu praznoverju, spodbujani od cerkvenih avtoritet pa so dodali še nekaj novih nesmislov in pripomogli k širokemu razmahu čarovniških procesov. Ker so na njih na splošno uporabljali mučenje, je seveda prihajalo do priznanj najbolj nemogočih dejanj in oblik krivde in s tem seveda tudi do smrtnih obsodb na grmadi. Najbolj znani veliki možje tedanjega časa so verjeli v čarovnice (na pr. Luther, Diirer) ali pa se niso hoteli postaviti proti večini. Le sorazmeroma redki so obsojali čarovniške procese in se sklicevali na razum. Toda mnogi od njih, med njimi celo dvomljivi sodniki, so to plačali z življenjem. Zdrava človeška pamet je slednjič le premagala preganjalski bes, čeprav tudi borci proti tem grozodejstvom niso popolnoma zanikali možnosti čaranja in so bolj nastopali proti nečloveškim procesom in metodam na njih. Polagoma pa se je svet umiril in ostal je le spomin na procese in duhovni boj, ki se je odigraval v času grmad.
Pregled tega boja med pobor-niki za zdravo pamet in preganjalci čarovnic, obseg te zablode in nje značaj, nam razkriva knjiga DOBA ČAROVNIC, ki jo je napisal profesor psihologije Kurt Baschvvitz in katere slovenski prevod je izdala Cankarjeva založba v svoji znani zbirki Bios. Gre za zanimivo zgodovinsko knjigo, za delo, ki se omejuje na zgodovinska dejstva in ki hoče obenem odgovoriti, kje je bil vir tega zla in zakaj je moglo priti do takih morij. Res je, da je avtor vseskozi stvaren in da na podlagi podatkov tedanjih knjig, letakov, zapisov o čarovniških procesih in pričevanj sodobnikov odkriva predvsem zgodovinska dejstva. Vendar pa se nujno spušča tudi v ocenjevanje vzrokov in posledic, čeprav pri tem ni tako širok, kot to ugotavlja pisec pripomb v slovenski izdaji, urednik zbirke Peter Levec. Z navajanjem številnih citatov skuša avtor dati delu značaj neposrednosti, sam pa pravi, da tak način dajanja besede ljudem tistega časa sicer ni v
prid zaželeni kratkosti, zanesljivo pa nam predočuje to, kako je nastajala neka miselnost in kaj vse je nanjo vplivalo. Knjiga je zato precej obširna. Pisatelj uvodoma obravnava nekaj uvodnih vprašanj in govori o čarodejih, ki jih začuda niso nikoli preganjali, nato o krivovercih in preide od teh na čarovnice. Potem ko obdela kot celoto 16. stoletje se v nadaljnjih delih, razdeljenih na posamezna poglavja, na široko dotika problema čarovnic in njih preganjanja v Angliji, Franciji, Nemčiji, v Švici in nazadnje v Ameriki. Zadnje poglavje pred sklepno besedo je posvečeno koncu te zablode in koncu čarovništva, pri čemer avtor ugotavlja, da je svoboda govora najučinkovitejše sredstvo zoper množično slepoto, neodvisna sodišča pa sredstvo za preprečenje množične psihoze, za zaščito človeške osebnosti in človeškega dostojanstva.
Čeprav Imamo tudi v slovenščini že nekaj literature o čarovni-
ških procesih in govore o tem nekatera zgodovinska in pravna dela, bo Baschwitzova knjiga, ki to vprašanje kompleksno obravnava in se pri tem dotika vse Evrope ter tudi Amerike, nadvse dobrodošla tudi pri nas. Je tudi dovolj jasno napisana, čeprav morda prenatrpana s podatki, predvsem pa je zanimiva, tako da bo prav prišla ne samo izobražencem temveč tudi povprečnim bralcem.
Sl. Ru.
N. Manfredi kot Dudu Girasole
v oddaji «Scala Reale*
V sobotni «Scala Reale* bo častni gost televizije filmski igralec Nino Manfredi. Pokazal se bo kot Dudu Girasole; to je njegova naj novejša vloga, iz filma »Opera zine San Gennera*. V tej vlo gi ga bodo gledalci videli po te levizlji še prej kot v filmu, ki še ni bil predvajan. — Nastopil bo tudi v baladi «30 annio, ki jo je pripravil nalašč za to televizijsko oddajo.
kulturnega žitja, skoro bi rekel iz lastnega duha, ki se odraža v tej ali oni podobi. Če se mi včasih zdi, da je ime neznatnega pomena, moram to mnenje vsaki-krat popraviti, češ kako čudno, smešno in protislovno zveni, če jemljemo iz zaloge latinskih, germanskih, arabskih in ne vem še kakšnih imen in jih dodamo našim pristnim slovenskim priimkom. Kako naravnost bolestno se sliši na primer — samo kot primer — Cincija Gabrovec, VValter Žganjar, Soraja Bogateč... Kdo naj trdi, da je to za nas častno?! A mi imamo izredno bogato izbiro lepih, primernih, blagoglasnih in smiselnih imen, ki segajo od tod prek Urala.*
»Je točno, kar pravite,* je pristavil mlajši gospod, «a vendar ne smemo te zadeve gledati s tako črnimi očali. So takšne matere, kot jih je omenila ta gospa: mnogo jih je, ki rade to in ono slepo posnemajo, ne da bi to kakorkoli preudarile, a še mnogo je v Trstu in okolici naših ljudi, ki niso pozabili, kdo in kaj so, ter od kod so doma, ljudi, ki ne zatajijo svojega narodnega porekla. Če vse pretresemo in pretehtamo kakšne sile so od raznih strani pritiskale nanje, moramo le priznati, da je bila in je njihova narodna zavest precej močna.*
«Vse to priznam,* je rekel starejši gospod. «A teh sil ni več, vsaj ne s takšno svobodo kot nekoč. Pa se človek izprašuje, kje je vzrok tolikšnega oportunizma. Saj veste, da se oportunist vrti le okrog lastnega interesa, stika za potjo najmanjšega odpora in se na vse drugo požvižga. A še najbolj tragično je dejstvo, da je oportunizem proniknil tja, kjer bi ga morali najbolj odklanjati in se proti njemu boriti. Vem za več primerov, ki odražajo tolikšno majhnost, duševno plitkost, hlapčevstvo in ne vem še kaj bi pristavil, da se poštenega občana loti mrščav. In če rečem, da gre za primere strankarsko-politične-ga značaja, je stvar za nas še bolj nevarna.*
«Še so med nami klena zrna in pravični sodniki,* sem si mislil, preden se je na to spet oglasil mlajši sobesednik.
»To so vsekakor žalostne podobe. Kaj in kakšen bi bil naš in katerikoli narod, če bi bil samo iz takih podob? Lahko pa trdim, in to je izpričala tudi naša 'preteklost in še posebno polpreteklost, da so med našim ljudstvom takšni izmečki v neznatni manjšini in med preprostim ljudstvom nepoznani. Mislim pa, da se moramo zavedati, da smo kot narodna manjšina neznatna veja na deblu 50-milijonskega naroda, gospodarsko in politično od njega odvisni; odvisni tudi od duševnosti, ki jo je rodila preteklost, polna predsodkov, podcenjevanja, poniževanja in celo zanikanja naše bitnosti. To in drugo
Nllllllllllllllllllllimilllllllllllllllll||||IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllll|||||||||||||||||U||||iiiiiiiiiiiiituilliliiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||,
Zdravnikovo mnenje |
Kako je danes s škrlatinko?
Bilo je leta 1914. Zdravnik je prišel v hišo Košarjeve družine. Povedali so mu, da je včeraj zbolela hčerka Marija, ki je naenkrat dobila visoko temperaturo in angino. Zjutraj je bruhala, telo je pordečelo ln temperatura je spet narasla. Zadostoval je en sam pogled izkušenega zdravnika: «Huda škrlatinka!* Marijo so odpeljali v bolnišnico na Infekcijski oddelek. Tam je vsak dan dobivala Injekcije seruma drugih bolnikov, ki so ravnokar preboleli škrlatinko. Po šestih tednih se je Marija končno vrnila domov. Ni pa še bila zdrava. Ko so Jo odpustili iz bolnišnice, so zdravniki rekli, da srce in ledvice še niso povsem v redu. Pol leta je morala uživati dietno hrano in ni smela skakati z drugimi otroki po dvorišču. Ko jo je zdravnik po dolgem času še enkrat temeljito preiskal, Je rekel staršem: »Srečni morate biti, da se Je vse tako dobro izteklo, če ne bi bili imeli seruma od rekonvalescentov, ne vem, kako bi bilo.
Milka danes sploh noče Jesti, toži, da Jo boli grlo. Mati je razburjena in ko hčerki izmeri temperaturo, kaže termometer 38,5 stop. Ko pritisne z žlico Milkin jezik navzdol, opazi, da Je žrelo rdeče in da mandeljna nista gnojna. Ko popoldne temperatura naraste čez 39, pokličejo zdravnika. Ta pride takoj in prične Milko pregledovati in vpraša: «Od kdaj ima deklica ta izpuščaj na koži?* Mati ga zjutraj še ni opazila. Izpuščaj je nežno rdečkast, vidi se po telesu, rokah in nogah, medtem ko ga na obrazu ni videti.
Zdravnik vstane in reče: »Milka ima škrlatinko.* Mati se prestraši: «Joj, šest tednov bo morala ležati v bolnici.* «Ne», pravi zdravnik, «danes to ni tako, kot je bilo nekoč. Ce bo šlo vse v redu, se bo čez dobrih dvanajst dni vrnila domov.* «Toda, kaj Je z Jankom, bo lahko šel v šolo?* sprašuje mati. «Ne, ostati bo moral najmanj teden dni doma. Brž ko ga bo začel boleti vrat, ali če bi se pojavil po telesu izpuščaj, me takoj pokličite*, pravi zdravnik. Cez dobro uro je prišel avto in odpeljal Milko v
bolnišnico. Cez dvanajst dni se je Milka že vrnila. «Ni bilo hudo, dobila sem nekaj injekcij penicilina, ki pa niso bolele.* Seveda se je morala Milka doma še nekaj dni čuvati, kot ji je zdravnik svetoval in morala je še pozneje na kontrolo urina, potem pa je bilo vse v najboljšem redu.
Nastane vprašanje, če škrlatinka danes ni več tako nevarna, kot je bila nekoč in če se je ni treba več bati. Poglejmo v zgodovino medicine! Veliki angleški zdravnik Sydenham je pred tristo leti oddelil škrlatinko od drugih nalezljivih bolezni, ki jih spremlja izpuščaj. Leto za letom je videl le nedolžne oblike škr-lantinke, ki so se kmalu in brez posledic ozdravile, dokler končno ni prišlo do epidemij z izredno težkim tokom bolezni. Od druge svetovne vojne dalje je krivulja škrlatinke v večini ev-vropskih državah kazala močno upadanje, težine bolezni, kar traja še danes. Takšnemu kolebanju kake nalezljive bolezni pravimo «genius epidemicus*, vzroka za to pa še ne poznamo, še vedno prištevamo škrlatinko poleg o-špic, noric, oslovskega kašlja in infekcijske zlatenice med najbolj pogoste otroške bolezni, in današnji blag potek škrlatinke nas nikakor ne sme zavesti v to, da bi škrlatinko podcenjevali. Potrebna je zgodba razpoznavanja bolezni in uporaba vseh higienskih ukrepov, da bi pravočasno preprečili komplikacije.
Povzročitelji škrlatinke so bakterije, tako imenovani hemolizi-rajoči streptokoki. Najdemo Jih lahko v žrelu vsakega bolnika. Pri komplikacijah, na primer pri vnetju srednjega ušesa, jih bomo našli v gnoju, ki teče iz ušesa. Ti streptokoki se prenašajo večinoma s kapljično infekcijo, manj s hrano in okuženimi predmeti, kot so perilo, igračke in jedilni pribor. Nevarnost za kapljično infekcijo je večja v zaprtih prostorih kot zunaj, zaradi teci se krivulja bolezni dviga v jeseni in pozimi, saj so takrat otroci v ozkem medsebojnem kontaktu. Tudi odrasli so lahko nosilci teh streptokokov, čeprav sami ne obolijo ali vsaj ne kažejo značilne bolezenske slike.
Nekateri dobijo le angino in širijo naprej povzročitelje bolezni. Inkubacija (se pravi čas od oku-žitve do izbruha bolezni) traja dva do šest dni. škrlatinka se začenja s povišano temperaturo, bolečinami v grlu in s slabim počutjem. že čez nekaj ur se lahko pojavi fin rdeč izpuščaj po telesu, ki preide tuui — .— in bedra. Obraz je zaradi vročine rdeč, v"“'lar pa na njem ni izpuščaja. Jezik je prve dni obložen z belo naslago, > se pozneje oguli, nakar postane jezik rdeč kot malina. Po nekaj dneh temperatura pade po treh tednih se začne koža lupiti, kar včasih šele omogoča diagnozo prebolele škrlatinke. Koža se lušči v velikih slojih, kar velja še posebno za roke m noge. Te luske pa niso kužne.
Od komplikacij hočemo omeniti vnetje srednjega ušesa, vnetje ledvic in srčne mišice ter bolečine v sklepih, ki sličijo revmatizmu. Te komplikacije lahko v večini primerov preprečimo, če začnemo škrlatinko pravočasno zdraviti. Največ skrbi prizadeva vnetje ledvic, ki ga po navadi ne odkrijemo pravočasno. V ta namen so potrebne stalne kontrole seča.
šarlah je lahko razpoznati, če gre za tipičen primer; sicer ga lahko zamenjamo z ošpicami ali pa tudi z rdečkami.
Zdravljenje škrlatinke je danes enostavno: antibiotik penicilin u-spešno uničuje streptokoke, vendar pa Je pri tem treba izpolniti dva pogoja. Penicilin se mora dajati v zadostnih količinah ln paziti moramo, da bolnik med zdravljenjem in tudi še nekaj časa po zdravljenju ne pride v stik s streptokoki, sicer pride do recidive (se pravi ponovnega obolenja). Seveda se pa ta dva pogoja najlažje ustvarita v bolnišnici.
Četudi se danes slika škrlatinke zelo razlikuje od klinične slike v prejšnjih časih in bolezen poteka v blažnji obliki, Je vendar potrebno, da bolezen čim prej ugotovimo. Le tako pričnemo s takoišnjim zdravljenjem, ki bo preprečilo nadaljnje širjenje bolezni.
Dr. S. B.
dediščino more odpraviti le dosledna borba, ki upošteva načelo, da ima vsaka narodna skupnost, velika ali majhna, kjerkoli že je, polno pravico za svoj razvoj in napredek. Ta borba mora biti v vsakem primeru naslonjena na našo zavest.*
»In te pogrešamo.* ga je prestregel prejšnji gospod. «Omenili ste preteklost, ki je rodila svojo duševnost. V tem se je že nekaj izboljšalo, le nekaj. Duševnost se ne da spremeniti čez noč. Marsikaj se je le potuhnilo, ker pač tako velevajo novi stiki in težnja za zbližanjem in sožitjem. Prej in hitreje se umakne dobro kot pa slabo. Na to preveč pozabljamo in se tolažimo, češ da so se razmere zboljšale. To je uspavalo našo narodno zavest. Je pa vmes še druga reč. Naša narodna manjšina je sestavljena iz delavskih in kmečkih množic. Te so o stvarnosti, ki seže v naše gospodarsko, socialno, narodno in drugo življenje, premalo poučene in ni živega stika z njimi, posebno ne z deželami, da bi jih vključeval v našo borbo. Samo borba »z vrha* ne more biti nikoli dovolj učinkovita.*
Sopotnik, po besedi sodeč nekje od Nove Gorice, ki je doslej le pazljivo poslušal, je skromno rekel: «Tudi pri nas je tako. Jaz sem kmet in bi rad kaj slišal o eni in drugi stvari. Časopis je samo mrtev papir. K nam pa ni nikogar. Sami rešujemo različne zadeve, večkrat pravilno, večkrat narobe. Sploh se mi zdi, da je stik vedno nekaj dobrega, še posebno med vodilnimi organi in nami podeželskimi ljudmi. Čital sem o izletih Tržačanov v Slovenijo. Tudi to je dobro.*
«Tudi to je stik,* se je spet oglasil mlajši potnik, «in sicer odličen stik, ki nas seznani z novostmi matične zemlje in pokaže stvari, ki jih je vredno videti že zato, ker imamo o njih, dokler jih ne vidimo, napačne predstave. Stik z matično zemljo, z njeno kulturo in dosežki je res potreben, zlasti mladini. Povsod vidite plodove pridnih rok in duha. Niso majhni in kljub tolikšnemu razdejanju naletite na obogatitve narodnega premoženja. Seveda se je republiki Sloveniji in vsem ostalim republikam mudilo in se še mudi po možnosti povečati materialno bazo. Svet napreduje in mrzlično stavi v službo narodnega gospodarstva vse mogoče znanstvene in tehnične pridobitve; gre za vprašanje kvalitetnega blaga. To pomeni ostro tekmo na mednarodnem trgu.*
»Prav imate,* se je spet oglasil Goričan, «tekma je povsod in v vsakem gospodarstvu. Čim bolj umno in po želji potrošnika nekaj napravimo ali pridelamo, recimo mi kmetje svoje blago, tem laže in tudi bolje ga prodamo. Komur to noče v glavo, si sam grebe jamo. Ne vem, od kod smo podedovali vražjo lastnost, da radi zvračamo — če nam kaj ne gre prav — krivdo na levo in desno; tukaj je kriva zemlja, ki ne rodi kot nekdaj, tam vreme, cene, oblast in vrag naštej, kaj še vse. Samo posameznik je brez greha. Tudi men je nekaj časa napadala ta mrzlica, a sem se je otresel, ker sem spoznal, da mi ne bo nikjer pomagala. Malo bolj pazljivo sem pogledal sem in tja. malo razmisl ", se o tem posvetoval in ubral drugo pot. Rečem vam, da si slabo postilja, kdor se trmasto drži starih pravil. Veliko bolj je, če se sprijaznimo z novimi razmerami in se jim priključimo ter tako koristimo sebi in drugim. A brez znanja res ne pridemo danes nikamor. Znanje in poštenje! To sta dvojčka, ki bi ju morali ceniti vsi in povsod.* Opazil sem, da so te besede posebno ugajale gospe. Vprašala je moža, ka je pri njih glede izobrazbe kmečkega življa. Na to se je mož nervozno premaknil in zamahnil z desnico.
«Prav nič,* se je odločno odrezal. »Sami smo, brez strokovnega znanja nasvetov in napotkov, ki jih res krvavo potrebujemo. Ne, to ni prav in to vsi obsojamo.*
«Znano mi je,» je pristavil potnik, ki je bil sprožil zadevo o gospodarstvu, »da je v Sloveniji malo kmetijskih pridelkov in so zaradi tega dragi. Tudi sem bral, da so lani osebni dohodki v teh krajih v kmetijstvu porastli. To je seveda spodbudno. Ne razumem se mhogo o kmetijstvu, a sodim, da zvišane cene niso vse. Kot povsod je tudi tukaj prvo, kako zna naš zemljak donosno vpreči v svojo dejavnost svoj ka-pital-zemljo. Kot obratni kapital mu dejansko dobro služi primerno orodje, stroji itd., a mislim, da je pred vsem tem strokovno znanje. Treba je priznati, da se to najlaže doseže po poti združenja. Dokler pa to še ne gre, zakaj bi kmet kot posamičen ali neodvisen gospodar ne bil deležen strokovnega pouka? Zdi se mi, da bi to prineslo še dve drugi prednosti, in sicer tile: pridržalo bi mladino na zemlji in to še posebno, če bi uživala kakšno priznanje v obliki nagrade itd. To bi zmanjšalo beg z zemlje ali tako imenovano razljudenje. Drugo prednost pa vidim v tem, da bi višje strokovno znanje istočasno vodilo to delovno silo k večji preudarnosti, razsodnosti, primerjavi. Tako bi kmečki človek postopno, a prej doznal prednosti, ki jih nudi kolektivno gospoda* jenje.*	.1 e.
Uiadaljevanpt sledi)

18. novembra 1968
Goriško-bcneški dnevnik
KAKO OZDRAVITI RANO, KI NAS BOLI ŽE TOLIKO LET
«Kazermete» in njihovi stanovalci so socialno-gospodarsko vprašanje
Ko bodo stanovalci dobili primemo zaposlitev, bodo spoznali važnost primarnega stanovanja
«Kazermete» na Svetogorski cesti v Gorici so že toliko let neprijetno vprašanje za krajevne predstavnike oblasti in za vse, ki jim je pri srcu nekaj desetin družin, bivajočih v tej zgradbi, ki je nekoč bila vojašnica, po vojni pa se je spremenila v pribežališče družin z neurejenimi stanovanjskimi razmerami. V njej so našli streho ezuli in družine, ki so dobile stanovanjsko odpoved, pa niso dobile primernega bivališča.
Z ezuli ni več tolikšnih težav, ker so se zavoljo vrste zakonov vselili v nova stanovanja, z izseljenci pa je vprašanje vse prej kot rešeno, ker jih je največ. V zadnjem času Je občinska komisija pregledala «kazermete» ter ugotovila, da je desni del poslopja nevaren ter so se morali stanovalci preseliti v levega, kjer so sobna okna obrnjena proti severu. Seve, da to ni največja nevšečnost «kazermet»: hujše je, ker so prostori zelo veliki in visoki ter je pozimi v njih zelo hladno, ker jih ni mogoče segreti. Vrhu tega piha v tem kraju močna burja, ki težave še povečuje.
Preselitev teh družin v boljša stanovanja, po možnosti nova, ni samo stvar občinske uprave. Občina bi jim lahko zgradila stanovanja, če bi imela sredstva. Teh pa ni in zato je nujno poiskati druge poti. Socialni asistent občinske uprave Buzečan, ki sedaj ni več na gori-ški občini, je o razmerah ljudi v «kazermetah» sestavil obsežno sociološko študijo, v kateri Je zajel najrazličnejše aspekte iz življenja te skupnosti. Iz nje izhaja, da gre za socialno - gospodarsko vprašanje.
ki zaobsega zaposlitev, moralno sednik dr. Chientaroli svoje običaj-
plat itd.
Najprej bo potrebno poskrbeti, da bodo stanovalci našli zaposlitev (beseda «poskrbeti» morda ni najbolj primerna, zakaj zaposlitev ni samo objektivnega, ampak tudi subjektivnega značaja). Ko bodo razmere dovoljevale, odnosno zagotavljale zaposlitev, tedaj bodo tudi stanovalci «kazermet» sami prišli do spoznanja, da Je stanovanje važnejši del človekovega življenja, skorjada življenjska nuja, kateri ve. Ija posvetiti vse sile in sredstva.
riortca
VERDI. 16.30: «Tre sul divano», J. Lewis in J. Leigh; ameriški barvni film.
C*)RSO. 17.15—22: «Modesty Blaise, la bellissima che uccidea, Monica Vitti in Terence Stamp; amer. kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. 16.45—22.30: «Co. me imparai ad amare le donne», R. Power in R. Hoffman. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15—21.30:	«AS3 —
Operazione Tigre«, J. Fuchsber-ger in C. Lee; barvni kinemaskopski film.
CENTRALE. 16.30—21.30: «11 bola«, R. Taylor in T. Louise. Ameriški film.
/rafiV
AZZURRO. 17—22: «Le meraviglio-se avventure di Marco Polo«, R. Hosein, kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Awenture in Oriente«, E. Presley, v barvah.
PRINCIPE. 17—22:	«L’arabesque»,
Sofia Loren in G. Pečk. Kinemaskopski film v barvah.
H on kr
EXCELSIOR. 19—22:	«Stato d’al-
larme«, R. VVidmark in S. Poi-tier. Kinemaskopski film v barvah.
RIO. Zaprto.
Danes zvečer seja pokrajinskega sveta
Danes zvečer, z začetkom ob 21. uri, bo v Gorici seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so problemi, ki so ostali nerešeni na zadnji seji. Svetovalci bodo obravnavali tudi dodelitev izrednih podpor za revnejše vlsokošolce.
Ob začetku seje bo podal pred-
no poročilo. Med preostalimi toč kami od zadnje seje je tudi odobritev proračuna za 1967 ter obračuna za 1965. Posebna točka je posvečena cestnemu problemu, zlasti pa turističnim cestam in njihovi ureditvi s pomočjo deželnega prispevka.
Svečanost na županstvu v Ronkah
V sejni dvorani občine Ronke je bila včeraj intimna svečanost ob upokojitvi Antonia Tamburlinija, načelnika občinskega računovodskega urada. Svečanosti je prisostvovalo vseh pet poprejšnjih županov Antonio Tambarin, Carlo Ber-nazza, Francesco Furlani, Giovanni Miniussi in Carlo Soranzio. Sedanji župan Tulilo Trevisan se je Tamburliniju zahvalil za njegovo 47-letno delovanje na občini ter mu poklonil umetniški pergament ter zlato medaljo.
BURJA Z DEŽJEM IN SNEGOM
Na Lokvah je 25 cm snega in vlečnica deluje
Ceste neprestano plužijo . Zameti na cesti Ajdovščina. Col . Pred otvoritvijo nove restavracije na Lokvah
Val frontalnih motenj Je tudi v naše kraje prinesel nove padavine, v nižini dežuje, v goriških predelih pa sneži. O snežnih viharjih po refajo iz vseh krajev Primorske. Na cestah so nastali številni, tudi po meter in več visoki zameti, ki resno ogrožajo nemoteno odvijanje prometa in cestno-prometno va--nost. Včeraj nista pripeljala v Novo Gorici avtobusa iz Ljubljane in Idrije, z večjimi zamudami pa so prihajali iz drugih krajev.
Cesta na Lokve je prevozna, ker jo podjetje za ceste neprestano pluži. Na Lokvah je včeraj zapadlo nadaljnjih 15 cm snega, tako da ga je s poprejšnjim baje četrt metra. Tolikšna snežna plast pa je docela primerna za smuko. Najbolj vneti smučarji so se «dilcali» že prejšnjo nedeljo: na Lokvah so namreč pognali veliko vlečnico, medtem ko je manjša pokvarjena zaradi strele, ki je razbila del naprave. Kaže, da jo bodo v kratkem popravili.
Tudi v Črnem vrhu so v tem tednu usposobili žičnico. Več Tržačanov je prišlo v ta turistični kraj že v nedeljo, vendar žičnice takrat še niso pognali, ker jih je sneg
presenetil. Zaradi zametov cesta Aj. dovščina-Col ni prevozna, prav tako ne Col-Predmeja ter Predmeja-Ajdovščina.
Na Lokvah medtem hitro zaključujejo še zadnja dela v novi restavraciji, ki jo nameravajo odpreti za državni praznik 29. novembra. S tem bodo Lokve, tako zanimiv in privlačen turistični kraj, pridobile nove kapacitete za svoje številne obiskovalce, v zimskem času zlasti smučarje iz bližnjega in oddaljenejšega lokvarskega zaledja.
V SOBOTO 26. T.M. ZA POKAL EVROPSKIH NARODOV
VNeaplju prva tekma Italije z Romunijo
Obe reprezentanci najavili imena igralcev
...........................................»m........ .
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Pobegnil je iz kaznilnice v Firencah in se preko Gorice zatekel v Jugoslavijo
Obmejni organi so ga vrnili . Prenagla vožnja motociklista po mestu - Jugoslovanski državljanki sta se prepozno prijavili policiji
Sestanek treh strank v Tržiču
V nedeljo dopoldne se bodo sestali v Tržiču politični tajniki strank levega centra ter se pogovorili, kaj naj ukrenejo glede oseb, ki so zapletene v primer mestnih avtobusov. Dejansko gre za ostavko odbornika Vittoria Semole.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «AL CORSO«, Korzo Italija št. 89, tel. 2443.
TEMPERATURA včeraj
Najvišja 9,2 stopinje ob 13., najnižja 5,4 ob 22.50; povprečne vlage 70 od sto; sunki burje do 35 km na uro.
Okrajni sodnik dr. Bassi je včeraj popoldne zopet obravnaval zadevo 38-letnega Bruna Formentinija iz Turina, Ul. Bozzino, ki so ga prejšnji teden izročili jugoslovanski obmejni organi, ker je skrivaj prestopil državno mejo. Pred sodnika je prišel že v ponedeljek, ker pa so sumili, da je Formentini, ki je po rodu iz Latisane, eden izmed ubežnikov iz zaporov v Firencah, Je sodnik odredil, naj vprašajo za podrobne informacije v Firence.
Med tem časom so dobili odgovor, v katerem je rečeno, da Je med poplavo dne 4. novembra pobegnilo iz zaporov S. Teresa in Murate v tem mestu 83 jetnikov. Ker Je bilo med ubežniki več precej nevarnih kriminalcev, so izdali za njimi posebno tiralico, v kateri so bile objavljene tudi njihove slike. V tiralici je bilo tudi ime in slika Formentinija.
Ko so ga Jugoslovanski obmejni organi Izročili na meji pri Rdeči hiši, Je bil Formentini zelo izčrpan, kar ni nič čudnega če pomislimo, da je od 4. novembra moral v nekaj dneh napraviti peš ali s priložnostnimi vozili vso dolgo pot od Firenc do Gorice in nato na Jugoslovanski strani še do Tolmina, kjer so ga ustavili. To so pričale tudi okrvavljene in zatekle noge.
Njegov kazenski list izkazuje devet obsodb, povečini za razne tatvine in vlome ter so ga sodne oblasti označile kot nepoboljšljivega kriminalca. Zadnjič je bil obsojen od prizivnega sodišča v Torinu dne 21. decembra 1964 zaradi tatvine in posredovanja vlomilskega orodja. Dobil Je 4 leta in 7 mesecev zapora in 130 tisoč lir globe ter 9 mesecev pripora. Po kazni naj bi odšel še za dve leti na prisilno delo. Kot rečeno Je kazen presta-
Sodnik ga je včeraj obsodil na tri mesece pripora in 20 tisoč lir globe zaradi prestopa državne meje brez dovoljenja. To je bila njegova deseta obsodba. Seveda ga bodo poslali nazaj v zapore v Firence, ker bo moral prestati tudi prejšnjo kazen. Branil ga je uradno odv. Pascoli.
Zaradi prenagle vožnje z motociklom po drevoredu XX. septembra v Gorici je sodnik obsodil 23-letnega Jožefa Nikolavčiča iz Zgornjega Cerovega v Brdih na 10 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Nikolavčič se je 31. maja letos peljal s precejšnjo naglico od pevm-skega mostu proti središču mesta, ne da bi pazil na križiščih. Mestni stražniki, ki so hiteli za njim s svojim vozilom, so ugotovili hitrost 65 km. Zato so ga prijavili sodišču. Kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Branil ga je odv. Cossa.
Ker ni v roku treh dni prijavila pri karabinjerjih svojega bivanja v Italiji kot tuja državljanka, se je morala zagovarjati pred sodnikom 18-letna Danica Peric iz Brestovice pri Komnu. S potnim listom Je prišla na obisk k svoji sestri v So-vodnje dne 22. avgusta letos ter se prijavila šele 6. septembra pri karabinjerjih v Sovodnjah. Ti so ji povedali, da bi se morala po obstoječih predpisih prijaviti že v prvih treh dneh po prihodu v Italijo ter so zadevo prijavili sodišču. Včeraj so jo obsodili na 2000 lir globe in plačilo sodnih stroškov; kazni ne bodo vpisali v kazenski list. Branil jo je uradno odv. Sfiligoj.
Zaradi enake obtožbe se Je morala zagovarjati tudi 19-letna Julijana Kralj iz Nove Gorice, Rožna dolina 124. Tudi ona Je prišla čez
jal v Firencah, odkoder Je pobegnil mejo z jugoslovanskim potnim li-ob poplavi.	J stom dne 23. junija letos ter se
prijavila šele 6. septembra na go riški kvesturi. Med tem časom je živela nekaj časa v Gradiški in Krminu ter se končno ustavila pri družini dr. Giovanni De Castro v Ul. Alfieri 12. Sodnik Jo Je obsodil na 3000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil jo je uradno odv. Pascoli.
Gospodarska konferenca KPI
Z Poslanec Franco, deželni svetovalec Bergomas in pokrajinski tajnik Menechino bodo jutri ob 20. uri predsedovali konferenci KPI o gospodarskih vprašanjih tržiškega območja.
Pri mizarskem stroju se je ponesrečil
Večaj okrog 14.15 ure se je ponesrečil v mizarski delavnici Me-deot v Moši, Ul. Stazione 21, 26-letni mizar Jožef Bensa iz Gorice, Ul. Ristori št. 10. Takoj so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili več manjših ran na prstih obeh rok. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh.
Požar v gostilni cAlla Pesa»
Zavoljo slaoega delovanja se je včeraj opoldne vžgala naftna peč v gostilni Alla Pesa v Ul. 4. novembra 42 v Ronkah, ki Je last Stefa-nie Trentin. Požar je docela uničil peč, medtem ko se Je po lokalu razširil gost in temen dim. Gasilci, ki so prišli v lokal kakšne pol ure kasneje, niso imeli posebnega dela, ker Je gostilničar skupno z nekaterimi prostovoljci požar hitro pogasil. Utrpel je okoli 80.000 lir škode.
RIM, 17. — Vodstvo italijanske nogometne zveze Je danes javilo tajništvu UEFA (Evropska nogometna zveza) seznam 22 italijanskih igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance, ki bo igrala v soboto 26. t. m. v Neaplju tekmo
Umrl je Franc Hoban
Danes ob 15.30 bodo z mrtvašnice civilne bolnišnice odpeljali na pokopališče v štandrež 60-letnega Franca Hobana, ki je prejšnjo noč umrl po dolgi zavratni bolezni.
Pokojnik je bil zaveden Slovenec, zlasti pa se je odlikoval kot pevec. Vedno je rad prepeval in so ga imeli vaščani radi v svoji družbi. Ko je mladina iz Standreža pred leti ustanovila svoj zbor, je rad pristopil ter zapel z njo. Med vojno je bil na strani osvobodilnega
pokreta, po vojni pa se je aktivno , .	, ,	,	,	.	...	.
udejstvoval v domačem prosvetnem p£JJn se bodo nastani11 v h°-
za pokal evropskih narodov z Romunijo
Seznam, katerega so poslali tudi romunski nogometni zvezi, obsega imena naslednjih nogometašev: En rico Albertosi, Roberto Anzolin, Giancarlo Bercellino, Ottavio Bian-chi, Giacomo Bulgarelli, Tarcisio Burgnich, Emesto Castano, Mario Corso, Virginio De Paoli, Giancarlo De Sisti, Angelo Domenghini, Giacinto Facchetti, Aristide Guar-neri, Antonio Juliano, Spartaco Landini, Giovanni Lodettl, Sandro Mazzola, Gianpaolo Menichelli, Ar-mando Picchi, Luigi Riva, Gianni Rivera in Giuliano Sarti.
RIM, 17. — Romunska nogometna zveza Je najavila imena igralcev, s katerimi bo sestavila držav no reprezentanco za tekmo za pokal evropskih narodov z Italijo. Na seznamu so naslednji igralci: Barbu Ion, Boc Alexandru, Coe Dan, Constantinescu Mircea, Datcu lile, Deleanu Augustin, Dobrin Ni-colae, Dridea Mircea, Fratila Co-stantin, Ghergheli Vasile, Iancu Costantin, Ionescu Mirai, Nucescu Mircea ,Mocanu Mihai, Naghi Ni-colae, Nunweller Ion, Pircalab Ion, Popa Cornel, Popepcu Dumitru, Po. pepco Ioachin, Radu Costantin, So-rin Avram.
Romuni bodo prispeli s posebnim letalom v Neapelj, kjer bo v soboto 26. t .m. ob 14.30 tekma, dva
ser iz Hamburga in Herbert Lutz iz Bremna.
• * *
PRAGA, 17. — V prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov je praška Dukla premagala Anderlecht 4:1 (2:1).
• • •
ESKISCHIR, 17. — V tekmi za amaterski pokal narodov je Turčija premagala Zahodno Nemčijo 1:0 (1:0).
Odložena tekma ženske A lige Bor - Sestese
Odbojkarske tekme ženske A lige, ki bi morala biti v nedeljo na stadionu «Prvi maj« med šesterka-ma Bora in Sestesa ne bodo igrali, ker jo je zvezni odbor za tekme odložil na kasneje.
društvu «Oton Župančič«. Preživljal se je s kmetijstvom. Bil je naš zvesti vsakodnevni naročnik. Prizadeti ženi in svojcem naše iskreno sožalje.
Tekmo bo vodila zahodnonemška sodniška trojica: glavni sodnik bo Gerhard Schulemburg iz Hamburga, stranska pa bosta Klauss Ohm
IIIU|llllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||m|||||M||,„„lm,||||||||||
MEDNAPODNI NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Romunija s 4:3 (2:0) premagala Poljsko
PLOESTI, 17. V prijateljski tekmi, ki je bila danes v Ploe-stiju, je Romunija premagala Poljsko 4:3 (2:0). Prihodnji tekmeci Italije so zasluženo premagali Poljake predvsem, ker so pokazali boljšo igro in tehniko. Se pet minut pred koncem je bilo stanje 3:3,
IIIHIIMIIIliaimilinillllllMinilllllllMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllUIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIMIIMIIIIHIIIII
s==i=. Mmafi— ^55gss—i mmm Mm
uuTUimTAM
MEMORIAL «M. FILEJ*
Dijaški dom A zmagovalec v namiznem tenisu
Namiznoteniški turnir, predzadnja športna manifestacija letošnjega Memoriala «M. Filej«, se je praktično končala. Res, da morata biti odigrani še dve teKmi Jamlje -Alojzijevišče in Skavti A-Skavti B, toda zmagovalec je že znan, in sicer je ekipa Dijaški dom A (Černič Lucijan, Komel Igor), ki je premagala vsa druga moštva.
Rezultati drugega in tretjega dne so naslednji:
Jamlje . Dijaški dom	B	3:0
Alojzijevišče - Skavti	B	3:0
Jamlje • Skavti A	3-0
Alojzijevišče - Dijaški dom B 3:0 Dijaški dom A Jamlje	3:1
Alojzijevišče - Skavti	A	3:0
Jamlje - Skavti B	3;i
Izid tekme Jamlje - Alojzijevišče bo odločilen za drugo in tretje mesto.
Tek čez dm in stm bo zaključil vrsto manifestacij letošnjega Memoriala. Tek bo v nedeljo 20 t.m. v Steverjanu. Proga bo merila 2000 metrov. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini: naraščajniki (1950 in mlajši), mladinci 1949 in starejši). Prvi trije iz vsake skupine bo-ro nagrajeni z medaljo.
Tekmovalci naj se zberejo do 10.30 na dvorišču Katoliškega doma v Gorici, od koder se bodo odpeljali v števerjan.
HOKIJ NA LIOO
BOČEN, 17. — V ledeni palači se je začel mednarodni turnir v hokeju na ledu za alpski pokal. Na turnirju sodelujejo ekipe iz Bočna, Cortine, Celovca, Innsbrucka, nemško moštvo iz Bada Toelza ter slovenska ekipa z Jesenic. V otvoritveni tekmi je Bočen premagal Celovec 6:4 (3:1, 1:1, 2:2).
OXFORD, 17. — V prijateljski tekmi je evropski prvak Simmen-thal iz Milana premagal peterko oxfordske univerze 70:69.
HAVANA, 17. — Izidi 11. kola šahovske olimpiade so naslednji: Jugoslavija - SZ 1,5:2,5 Ivkov - Petrosjan remi Parma - Spaski 0:1 Matanovič - Korčnoj remi Matulovič - Polugajevski remi Ostali izidi:
Madžarska • Islandija 2,5:1 (1) Cehoslovaška • ZDA 1,5:1,5 (1) Argentina - Danska 1:1 (2)
DR Nemčija-Romunija 0,5:0,5 (3) Bolgarija . Kuba 2,5:0,5 (1) Norveška - Španija 1,5:1,5 (1) Lestvica je naslednja:
Sovjetska zveza 33, ZDA 28,5 (1), Madžarska 27,5 (1), Jugoslavija 27, Bolgarija 25 (1), Argentina 24,5 (2) itd.
toda branilec Dan je z glavo povedel v vodstvo romunsko enajsterico in ji prinesel zmago.
Prijateljska nogometna tekma Je bila precej zanimiva in zaradi številnih napadov z obeh strani tudi večkrat razburljiva. Prvemu polčasu, ki je potekel v premoči Romunov, je sledil drugi, ki je bil bolj izenačen. Romuni so prišli v vodstvo v 15’ p. p. zaradi avtogola Brejze, ki je prevaril lastnega vratarja Majcerja. V 28’ je Ghergeli povečal rezultat s silovitim strelom iz razdalje 12 m, v 15’ d. p. pa Je Fratila dosegel tretji gol. Samo minuto kasneje je Poljska, ki Je zaigrala bolj živahno, zmanjšala rezultat z Jarešikom, Llberda v 28’ in Strzalkowski v 35’ pa sta dosegla še dva gola, s katerima so gostje izenačili stanje. Medtem ko so Poljaki upali na neodločeni izid, se je pred njihovimi vrati pojavil romunski branilec Dan, ki jim Je prekrižal račune
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Romunija — Ionescu: Popa, Barbu ; Dan, Mocanu, Ghergehli; Po-pescu. Pircalab, Fratila, Drea, Lu-cesu.
Poljska — Majcer; Strzalkowski, Winkler; Bazan, Brejza, Grzeho-rozyk (Liberda); Galeoczka, Az-midt, Suski, Jarosik, Faber.
Sodnik: Bard (Francija).
< Mgnk	■
...ilH-iiiiiliiiHilUiiHiHliiKiHHIIliKliinii
Uto VADBA
MOSKVA, 17. — Olimpijska zmagovalka v Melbournu in Rimu ter srebrna kolajna v orodni telovadbi iz Tokia Larisa Latinlna (e javila, da ne bo več nastopala. Latinina ima 32 let.
.VATltmo
GENOVA, 17. — Jutri se na za čelo polfinalno tekmovanje v va toipolu za pokal evropskui prva kov. V italijanski skupim budo na stopile ekipe Pro Recca, Vasucasa iz Budimpešte, Dinama iz Magd* burga in Tunaforsa iz Švedske.
PALERMO, 17. — Letošnji Giro d’Italia bo potekal tudi po cestah Sicilije. Po prvih nepotrjenih vesteh naj bi bile v Siciliji tri etape. Palermo bo prav gotovo sedež ene etape
Udeleženci etapne kolesarske dirke po Italiji bodo iz Rima nadaljevali pot proti jugu skozi Cam-panijo, Calabrio do Sicilije Vedno po nepotrjenih vesteh naj oi se pisana karavana kolesarjev in spremljevalcev vkrcala v Palermu na ladjo, ki jih bo odpeljala ,v Noa-pelj, kjer se bo njihova pot nadaljevala po raznih pokrajinan do Milana, kjer bo končni cilj.
* * *
MILAN, 17. — Svetovni prvak v hitrostni vožnji Giuseppe Beghetto se je med treningom po cestah njegovega mesta ponesrečil, tako da se je izpahnil levo roko.
NOGOMET
_______ •
FIRENCE, 17.	— Discipilnsko
razsodišče polprofesionalne z. eze je med drugimi kaznovalo Triestl-no s 50.000 lirami globe.
DISCIPLINSKI UKREPI POKRAJINSKEGA ODBORA FIGC
Trener Gontile Buhnich diskvalificiran do 30. t.m.
Na zadnji seji 15. t .m. Je pokrajinski odbor FIGC potrdil vse rezultate tekem z dne 13. t m. in Je izrekel tudi nekatere kazni: zaradi zamude na igrišču je odbor kaznoval s plačilom 2.000 lir gloce društvi Primorec in Cooperative O-peraie. Zaradi grobosti je bil Gui-do Flego (Don Bosco) diskvalificiran za dve nedelji, z enodnevno prepovedjo igranja pa je odbor kaznoval Menona (Libertas Barcola-na B), medtem ko je Rina Bagorda (S Sergioi kaznoval z ukorom. Disciplinski odbor je nadalje kaznoval zaradi žaljenja sodnika trenerja Brega Gentilija Bubnicha z diskvalifikacijo do 30 t m
W. S0MERSET MflUCHflM	(«J
ČUDO VITA ŽENSKA
Po kosilu so navadno igrali plafond po dva suja za sto. Gospa Lambert je dolgo živela v Jerseyu, toda pogosto Je prihajala v London, kjer je zvedela vse o velikem svetu. Pripovedovala je o veliki igri, ki se imenuje kontakt ln da ga zelo slabo igrajo. Komandant je ob tem rekel, da je to morebiti dobro za Američane, on pa da bo ostal pri plafondu, medtem ko je abbe obžaloval, cia se ne igra več wist. Sicer pa je že tako, da ljudje niso nikoli zadovoljni s tem, kar imajo; zmeraj hočejo nekakšne spremembe, spremembe, spremembe.
Julija je za vsak božič poslala materi in teti dragocena dar rila ki pa jih nista nikoli uporabljali. Ponosno sta kazali prijateljem te čudovite stvari, ki so prišle iz Londona, potem pa sta jih zavili v svilen papir ter jih položili v omaro. Julija je materi ponudila avtomobil, toda ta ga je odklonila. Tisto malo, kar ona hodi, lahko opravi peš; šofer bi Ji kradel bencin, če bi se hranil v hiši, bi bilo to preveč za Annette. Annette je bila kuharica, gospodinja in sobarica. Pri teti Carrle je služila že nad trideset let. Za težja dela je bila sicer tu njena nečakinja Angele, ta pa Je bila še mlada, ni jih imela še štirideset in zaradi nje bi bilo nevarno imeti stalno moškega v hiši.
Juliji sta določili isto sobo, v kateri je stanovala pri teti Carrie že kot deklica za časa svojega šolanja. Ta soba je vzbudila v njej čuden in ganljiv občutek, skoraj se Je malce vznemirila Toda kaj hitro se je privadila novemu načinu življenja. Teta Carrie Je v času svojega zakona prestopila v katoliško ve-
ro; tudi Julijina mati je, odkar je izgubila moža in se naselila v St. Maloju, pod abbejevim vplivom, šla po sestrini poti. Obe sturi dami sta bili zelo pobožni. Vsako jutro sta šli v cerkev, ob nedeljah tudi k veliki maši. Sicer sta odhajali z doma zelo poredko. In če sta že odšli, je bil to navadno svečan obisk pri kakšni stari dami, seveda v primeru smrti v družini ali ob zaroki kakšnega vnuka. Brali sta svoje časnike in časopise, izdelovali množico ročnih del za dobrodelne namene, igrali domino in poslušali radio, ki jima ga je darovala Julija, čeravno sta abbe in komandant že več let vsak četrtek obedovala pri njiju, sta bili vselej posebej vznemirjeni, ko se je bližal četrtek. Komandant ni veliko pomišljal, da ne bi povedal — z iskrenostjo pravega pomorščaka, kar sta od njega tudi pričakovali — če ni bilo kaj pripravljeno po njegovem okusu. Tudi abbe Je, čeprav svetnik, imel kaj bolj, kaj manj rad. Zelo rad je Imel na primer «sole normande«; moralo pa je biti praženo na najboljšem maslu, ki pa je bilo v tistem povojnem času zelo drago Vsak četrtek zjutraj je teta Carrie vzela ključ od kleti z mesta, kjer ga je skrivala in lastnoročno prinesla iz kleti steklenico burgundca.
Zelo veliko opravkov sta imeli okoli Julije. Napajali sta jo z zdravilnimi pijačami in nista Ji pustili sesti tja, kjer bi uteg nil biti prepih. Pravzaprav je bil velik del njunega življenja izpolnjen z begom pred prepihom. Nenehno sta jo silili, naj leži na ležalniku in posebno sta skrbeli, da je imela odete noge. Veliko sta se pogovarjali o njenih oblekah. O svilenih nogavicah, ki se lahko vidi skoznje, toda kaj nosi na golem telesu? Teta Carrie se ne bi nič začudila, če ne bi ničesar nosila pod srajco.
«Saj tudi srajce nima.» Je rekla gospa Lambert.
«Kaj pa potem nosi?»
«Hlačke,» je rekla Julija.
«In steznik, se razume?«
« - - - -	. r.......
je dostojanstveno stopila za obema starima damama v salon.
“Pa ^ pomeni, da si pod obleko popolnoma gola.»
«Seveda.»
«C est la folle,« je rekla teta Carrie.
«C’est vraiment pas raisonnable, ma fille,« Je rekla gospa Lambert.
«Brez kakršnega pretiravanja,« je rekla teta Carrie, «naj povem, da je to kljub temu nedostojno.«
Julija jima je razkazala svoje obleke in prvi četrtek po njenem prihodu sta starki vneto razpravljali o tem, kaj nai obleče za h kosilu. Pri tem sta se teta Carrie in gospa Lambert skoraj sporekli. Gospa Lambert je menila, naj hčerka ker je že prinesla s sabo večerne obleke, obleče eno od njih, med tem ko je teta Carrie domnevala, da je to popolnoma odveč.
«Ko sem prihajala k tebi na obisk v Jersey, moja draga se spominjam, da si se, čeprav so na obisk prihajali tudi go! spodje, običajno oblačila v popoldansko obleko. Taka bi bila primerna tudi zdaj.«
Gledali sta jo, polni upanja, ona pa je odkimala z glavo.
»Raje se ogrnem z mrtvaškim plaščem.«
Teta Carrie si je oblekla do vratu zapeto obleko iz težke črne svile in si nadela ovratnico iz črnih poldraguljev, gospa Lambert pa je oblekla podobno obleko ter k temu še svojo čipkasto ruto in ogrlico iz umetnih biserov. Komandant je bil majhen čvrst človek, razoranega obraza, belih «en groš« pristriženih las in impozantnih, črno pobarvanih brkov; bil je pravi korenjak, čeprav jih je imel že precej čez sedemdeset. Ves čas kosila je pod mizo tiščal svojo nogo k Julijini. Tudi ko so odhajali iz jedilnice, je izkokristil priložnost, da Je Julijo uščipnil v stegno.
h(iASv«m? S<ta I? Vel'k0 SUkal’ oko11 nje’ toda ne	ker je
bila tenka igralka, marveč ker je bila šibkega zdravja in po
jrebna p0č tka Julija ,e na sv°ie veliko začudenje opazila, da
h,n f a,Va b°iJ vznemir)a kakor pa vzradošča Zelo daleč sta bili od tega da bi jo povabili s sabo, ko sta odhatah na
J2S®, hSk- Na,Vade da popoldne P^jo <*l. ki ,o ,e bila pri-stili Lt v Jersey že iz Anglije, leta Čarne ni nikoli opu-h A ?8a,dn1e'Jkmalu P0 Juiijtnem Prihodu, ko sta pova-blQ "a čaj nekaj dam, se je gospa Lambert med kosilom obrnila k svoji hčerki.
((Draga moja, midve imava v St Maloju nekaj zelo dobrih prijateljev, ki naju imajo kljub vsemu in po toliko letih še zmeraj za tujki, in nikakor ne želiva storiti česar koli kar bi se jim zdelo nenavadno. Razume se, da od tebe ne zahtevam, da bi se lagala, vendar se mi zdi bolje, tudi teta Carrie se s tem strinja, da bi bilo najbolje, če nikomur ne poveš da si igralka.«	F ’
Julija je osupla obstala, toda njen smisel za humor le kmalu zmagal; najraje bi se bila zasmejala.
«Ce bi te slučajno katera od prijateljic, ki jih popoldne pričakujemo, vprašala, kaj je po poklicu tvoj mož, ne bo nič hudega, če o njem poveš, da Je posloven človek.«
((Kajpak, razumljivo,« ie odvrnila Julija s smehom.
«Dobro nama je znano, da so angleške igralke nekaj popolnoma drugega kakor francoske,« je dodala ljubeznivo teta Carrie. ((Splošno znana stvar je, da francoske igralke vzdržujejo ljubimce.«	<
«Cesa ne poveste!« se Je začudila Julija.
( Nadaljevanje sledi J
UHEDNISI VO: TRSI četrtletna 1250 lir SFRJ ADiT D?,S.
HL MONTEOCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Postni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1,	1 Telefon 33 82 — UPRAVA: TRST —
polletna 4400 Ur celoletna 1700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din fl MK) starih ' dina7)ev), letno' UK) din (10 000 starih	“ PoStm tek^ iS-	'T mesefna BU0 ur - vnaprej,
Ljubljana Stan trg 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pr. Narodni bank. v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v 41rm, enega stolpca trgovski ISO flnan^n ^ilV ™	“T	rLst 115374 7 ZB
gorlške pokrajne se
naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Pubbllcltš Itallana« - Odgovorni uredniki STANISLAV R EN KO° - flIzdIaja°ir] "tiska ZMožniltvo^trtalfkega1^^l7ka,BTrs°tS,IW1 *° ^ 1)636(18 ~ °glasl ‘',ri;aSke