»A oločl* ločila altaz-nrčes poso-v posodah ol,ri> lir d-k nA - »3, r m3. e bit' .48 v ■ošnj« šKega nji®1 SLOVENSKO j^ena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni In pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330. 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trat 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. TRST sobota, 23. avgusta 1947 Poštnma plačana v gotovini Sp dizione in abbon. postale Stev. 676 misel carinske unije obi- arS<* jtrofc vzdf jni#» trjeni [bora. iso 1* ■ošnj* u «d: ij»5kl t *»>; okrtJ liiiu T oi- ■nobra , s«P- pouk skrb« Oskr-. pl' io ai »! elite* Ka'" <)!> iti’«*' |e b'- u J , ske zveze. Angleški Prikazuje to za- 'Slte ‘ek za sedanje go-•taroi. €zkoče. Vendar Je tudi k. -rek , ^ila bPanjas takoj ugasnil, ki J® sama angleška vlar „ ® je fftbli; v t.lFrance Pressen iz Lon- 7a pjt pr;hiiJ-e vprašanju carinske' jjboet 't«1ZaIa skraino previdno. „nt'5evldnost; obstoji po Ih t?Th Uoot: M \£t TjUJI- W! ker mQra-0 angleški \ braniti interese an-Anglija bi si že- lela carinsko unijo, k; bi ji odprla carinske meje evropskih držav za razmah njenega izvoza, toda hkrati bi hotela zapreti angleški trg uvozu evropskih proizvodov. Zamisel carinske unije predstavlja prikrite reakcionarne težnje za-padnega bloka. Van Zeeland, eden glavnih pobornikov te zveze, je nedavno v belgijskem parlamentu dejal, da predstavlja «Benelux» — to je združena Belgija, Holandska in Luksemburg — prvi korak za ustanovitev zapadne vlade, kateri bi sledila evropska vlada in končno atlantska vlada. V zvezi z zadnjim francoskim predlogom o carinski zvezi, ki je bil predložen odboru za evropsko gospodarsko sodelovanje, so se male evropske države lahko znova prepričale, da pripravljajo zapadne velesile pod bleskom «pomoči» združeno Evropo, ki bi spremenila male države v navaden plen njihovih «poveličanih zaščitnikov«. Na ta način je novi «žarek upanja« osvetli! vlogo, ki jo igrajo ((rešitelji Evrope*. V primerjanju žalostnega položaja angleškega gospodarstva so vedno bolj vidni doseženi uspehi gospodarske obnove y vzhodnih in južno vzhodnih evropskih državah «Izvestja» poudarjajo, da so te države dosegle svoje uspehe brez sodelovanja kapitalističnih monopolov, ki bj s svojimi posojili samo zasužnjili tuje narode, in tudi brez vmešavanja inozemskih «zaščltni-kov in dobrotnikovi). Celo londonski «Tlmes» je prisiljen priznati velike uspehe navedenih držav. Ni Slučajnost, da se laburistična vlada trudi rešiti angleški kapitalizem. Na vsak način nimajo laburisti nobene zveze s socializmom, temveč nasprotno, s svojim delom spravljajo socialistično idejo ob ugled. Danes se je pričela v Londonu konferenca Franclje, Anglije in ZDA. na kater; razpravljajo o vprašanju določitve nove višine proizvodnje za nemško industrijo. Angleški u-radni krogi upajo, da bodo dosegli I Ni NAPADI GRŠKE toiokratične voiske ^isojpartizani odnehali naorave vec:e tiskarne j;®1' v filč > sif p1' ' e, jo 'Mimica )i ~~ ^ no^ 21- avgusta C v-ltit 0krat‘čne vojske iz. >v ^kprtnapad na mesto Nigrl->3iku Prizadejali SO 80- {^"aimiij zgube -n se nat0 z°-Ellada* podrobne. CSL**™, ki so ga Minice V 1<37voi3ke izvi-šile na me-l,.y «/'l- m. Oddelek je štel \lt v, c° odločnosti borcev S.v.^1 ,adn® Č3te zapustiti me-IHa^Do v na^° do kraja izvedli !ai .riw:hmrl-al°g° tn se drugo H/Mi v. " I* mesta so odpe-°Ro v! naPrave neke t!*kar. akt 'valcev> kj so pnr- V jir„ V,n° pomagali pri na-•n' J® ob odhodu pridru- SPjR^Sri*«-« «-Upora * i< W*»k« v.akol za tem voditelj br^Šk® m!s’t« JP-neral „1. Ven g a' v-ladne čete v |X 'ri0au in Ardeji . I;^Jo n °na,'hofašisti še vedno !? ,aIban»kl meji. V Tlra- UlS «o 20Ur.adno Poročilo, ki pra- Vd “reli.,; grški monarho- V1 ovija 1 8 topov; proti al. tg ' Ob ta.6 atražnici pri Pe- bik. Prll'kl sta bila ranje- elha s'a mia ran je. "*ka vodaka- ■•tj« *°Voh P01 tižnih krogih se 0 možnosti vladne in a do 5aJ0 Pa, da bi kriza S*. p'>Piii^Stav’ v,ade lz članov J;«'' atranke s sode-T. r,vasove naelonaliet čne 4kel je baje kralju ko rešitev. * ooor l:. em ”liuu’ S-,*1 tKrt.. ’ (e rl. Itr’.^2- (Ta«> — Glns.lo '»p; b' V-® '■fatike Uk ^pehoT ‘Doinni Ludovy» v *adnuu0bnoV€ “Parnega Va' da njlh dVfh l«tlh in pri. k ^ei^šk° vPraSanJe ne %« Dr«b:val.a 5 ^Uijonov in 300 ■ k ■*tUrv!..!lg0'aVlJa, da se je Je Nemci polastili z napadi in zal vojevanjL List «Dziennik Zachodnl« piše o trag.čnem vprašanju poljskih otrOk, ki so sedaj v Nemčiji, in pravi, da se je od teh vojnih sirot vrnilo v Poljsko samo 6000. Tem otrokom so dali ponarejene nemške rojstne liste in j',m menjali imena. Sedaj skušajo Nemci preprečiti povratek poljskih otrok. Spomenik sovjetskim vojakom v Budimpešti Budimpešta, 22. — V Budimpe. št; so na pokopališču postavili spomenik sovjetskim vojakom, ki eo padli v bitki za Budimpešto. Minister Ortutai je Izjavil hvaležnost madžarskega ljudstva do sovjetskih vojakov, ki so padli za njegovo osvoboditev. sporazum med angleško-amerlškim in francoskim stališčem. Po vesteh lista «L;bre Be!gique» pripravljalna dela pri odboru za evropsko gospodarsko sodelovanje zaradi nastalih nesporazumov počasi napredujejo. Celo Holandska in Luksemburg sta nasprotna pošiljanju nemškega premoga Franciji. Pariška «Humanitč» piše o angleški kriz: in se sprašuje, kako da je laburistična vlada naenkrat spremenila svoje stališče glede konvertiranja šterllnga v dolarje. List pra- Poročifo o londonski konferenci London, 22. — Po končani prvi seji tristranske konference so zastopniki Francije, ZDA ;n Anglije ' izdali kratko poročilo, da so pričeli razgovore o višini nemške ndu-strije v angleškoameriškem področju Nemč.je .n o nadzorstvu porur-sklh premogovnikov. Poročilo nadalje pravi, da imajo razgovori namen omogočiti ameriški in angleški vladi staviti svoje predloge in spoznati stališče francoske vlade. Konferenca bo trajala nekaj dni. Tisk ni prepuščen k sejam in verjetno ne bo konferenca izdajala dnevnih poročil o poteku razprave. Pred obnovitvijo trgovinskih pogajanj med SZ in Anglijo London, 22. (AFP) — Iz Londona poročajo, da so v teku diploma/-t tični razgovori za obnovitev angle-vi. da ni težko uganiti, kakšne po- , ško-sovjetskih trgovinskih pogajanj. litične pogoje so ZDA stavile labu- Ce bodo ti razgovori imeli uspeh, bo rist.čni vladi. Očividno njeno likvi- angleška delegacija zopet odpoto-dacijo, tako zaključuje list. vala v Moskvo. Ameriški reakcionarji za tesnejše stike s Francom New York, 22. — List «P. M.» poroča, da se filofašistični Američan Mervin Hart sedaj mudi v Španiji in je Francov osebni gost. Hart je v tesnih stikih z znanimi ameriškimi afarlsti in je ravnatelj reakcionarnega ((Narodnega gospodarskega sveta« ter «Ameriške akcije«. List poroča dalje, da je Hartov list «Gopodarsko pismo« 15. avgusta objavil Hartovo poročilo iz Madrida, v katerem vztraja na tem, da bi moralo zunanje ministrstvo zopet preučiti svoje zadržanje do Španije, poslati v Spanjio svojega poslanika in preučit; vprašanje gospodarskega razvoja Španije in gospodarske pomoči, ki jo Španija lahko nudi ZDA. Poletni dopusti delavcev v Sloveniji Ljubljana, 18. (Tanjug) — Do se. daj je bilo 60% delavcev v Sloveniji deležno letr.ega dopusta. Osrednji odbor Enotnih sindikatov je mnoge od njih poslal v okrevališča v hribih in ob morju. Uspehi demokratičnega režima v Romuniji Proslava obletnice vstopa Romuni e na stran zaveznikov - Ratifikacija mirovne pogodbe pred parlamentom - Tu-dl bolgarska skupSčina bo razpravljala o ratifikaciji Po vsej državi delajo velike pri-1 parlamenta, na kateri bodo ratifi-prave za proslavo obletnico 23. av- clrall mirovno pogodbo. gusta, ko je Romunija leta 1944 stopila na stran zaveznikov. Proslava bo v znamenju pregleda uspehov, ki so jih dosegii pri obnovi. Med drugim bodo na ta dan dvorili novo železniško 300 km dolgo progo med Bukarešto in KrajoVo. Politični urad romunske komunistične stranke je sinoči sklenil, da bodo komun'stični poslanci zahtevali od zbornice, naj člmprej ratificira mirovno pogodbo, ki jo Je Romunija podpisala Sklenili so, naj bi do ratifikacije prišlo na dan tretje obletnice, ko se je Romunija ločila od Nemčije in stopila na stran zaveznikov. Za jutri so sklicali slovesno sejo VIIIKA CRADDENA DELA V URI Oktobra bo končana obnova požganih hiš v Hercegovini^ Graditev delavskih nasehi Filmsko mesto pri Beogradu Do letos so ljudske oblasti s pomočjo prebivalstva obnovile 7000 stanovanjskih poslopij, letos pa Je bilo tret« obnoviti še 3160 hiš. V Hercegovini je mnogo vasi, ki so bile požgane do zadnjega poslopja. V letošnji stavbni sezoni so do začetka avgusta pokrili 1000 hiš, gradijo jih pa še 1800. Ko bodo končana glavna poljska dela, bodo dogradili še druge hiše in zgradili 360 domov,, ki jih sedaj še niso začeli zidati, in sicer že do konca oktobra, kakor je določeno po načrtu, GRADITEV INDUSTRIJSKIH IN RUDARSKIH NASELIJ Med petletko bo dosegla prostornina novih stanovanjskih poslopij v industrijskih in rudarskih krajih 7 milijonov m3. 2e v prvem letu petletke gradijo številne delavske stanovanjske hiše. Širokopotezno so se lotili reševanja stanovanjskega vprašanja v bosenskih industrijskih krajih. V premogovniku Brezi bodo letos pridobili 100 stanovanj. Tu gradijo predvsem na podlagi prostovoljnega dela. Doslej je ljudstvo že prispevalo 40.000 delovnih ur. Tudi v Kostolcu ob premogovniku gradijo prostovoljno sodobne stanovanjske hiše s 36 stanovanji. Skoraj v vseh večjih rudarskih krajih so začeli letos zidati stanovanjske hiše, tako da se bo delavstvo že pred zimo vselilo v nova stanovanja. 138 ŽITNIH SKLADIŠČ V VQJVODINI Vsa ta skladišča morajo biti izgotovljena že letos, ker dobrih skladišč zelo primanjkuje. Zdaj gradijo okrog 50 skladišč, šest jih bo pa kmalu zgrajenih. V Starem Be-čeju gradijo tudi velik silos, ki bo imel zmogljivost 2000 vagonov. Ljudstvo množično pomaga pri dovažanju gradiva in stavbnih delih. PREUREDITKV SOLARNE V PIRANU Solarne v Piranu zavzemajo površino 8 milij. m2. Pozimi 1945-46 je bil ves obrat temeljito preurejen, tako da je poslej mogoče pridobivanje povsem bele soli. Povprečna proizvodnja znaša na leto okrog 250.000 stotov, lani so pa pridobili 463.000 stotov, ker -je bilo nena- „Smrt imperializmu!“ Incident pred Varnostnim svetom, ko so razpravljali o egiptskem vprašaniu ssr* as- v industrij; sNte *Jhbk!n,‘n 8tra za zapodna ifi Je v ”azS°voru% do- Nti i V!l. rri *Trtb>ma Rubotnl-ki f50 edini za- t6 žemlje, ker so t. Lake Suecess, 22. — Fronta za neodvisnost Sudana Je poslala predsedniku Varnostnega sveta pi. smo, s katerim zahteva, naj Varnostni svet zasliši predstavnike sudanskega ljudstva, preden pride do odločitve v anglo-eg'ptskem sporu. Egiptski listi so zelo razburjeni zaradi dosedanjega poteka razgo. vorov v Varnostnem svetu tn pišejo, da sl bo Egipt za vedno zapomnil zadržanje pesameznh držav. V Kairu je danes prišlo do demonstracij proti državam, k; niso v Varnostnem svetu podpirale eg!p. tovskih zahtev. Policija je morala streljati, da je razgnala množico. V mestu vlada veliko razburjenje ln .trgovine so zaprte. Danes je vladni predsednik E-gipta, Nokraš; paša pred Varnost, nlm svetom odgovoril i;a brazilski predlog. Da še enkrat utem/lji nevarnost za mir, ki jo predstavlja ogiptsko-angleški spor, je Nokraši paša Ironiziral Varnostni svet, češ da ni potreba čakati toliko časa, dn bodo v zraku že engleška letala in da s ■ bodo sprožili tanki. Zastopnik Egipta je izrazil Bvoje ob. Žalovanje, da brazilski predlog ne bteva od Varnostnega sveta, naj vso zadevo do dna. Varnostni sv«t bi moral uporabiti č’en 37 statuta, ki pravi, da mora Varnostni svet sam urediti nnaprot-stva. če so propadla dir ktna po. gajenjn. Končno je Nokraši paša poudaril, da vlada v Kairu ne bo dopu-*Mla, da bi kdo razkosal ozemlje Nilske doline in da bo Egipt doprinesel vse mogoče, da bodo Su. danct upravljali svoje zadeve v okviru egiptsk: države. Na izvajanja Nokraši paše Je odgovoril angleški delegat Cadogan. Ponovil je stališče svoje vlade m dejal, da je Anglija storila vse mogoče, da bodo Sudanci lahko sami odločali o svoji usodi. Cadogan se strinja s predlogom Belgije, naj eglptsko-angleški spor obravnava mednarodno sod'šče v Haagu. Končno Je Cadogan predlagal, naj Varnostni svet izda formalno izjavo, da bo pogodba Iz leta 1936 toliko časa veljala, dokler ne bo zapadla. Razprava o egiptskem vprašanju Je preložena na prihodnji torek. Trkom razprave je prišlo do incidentov- Zastopnik egptsklh socialističnih feiahov Kotb Je pričel kričati: «Smrt imperializmu; svoboda in mednarodni mir sta mrtva; postavite imperialiste pred fgipt-ska vrata«. Podoben incident se Je pripetil, ko Je Mustafa Momein, predstavnik mohamedanske bra’ov-ščine pričel kričati: «Hočemo neodvisnost Eg’pta», Gonja reakcije proti ničelu soglasnosti v VS Lake Succegg, 22. — Nekateri krogi vodijo zadnje čase veliko gonjo proti pravici veta v Varnostnem svetu, to je proti načelu »o. glasnosti štirih ve! s l. Taao sta Argentinija in Avstralija sedaj zahtevali, r.aj bi o vprašanju veta razpravljali na glavni skupščini Združen h narodov, ki bo 16. septembra t. 1. Argentinija Izrecno trdi, da bi morali načelo soglasnosti in veto ukiniti. vadno mnogo suhih ln toplih dni. Letos bo znašala proizvodnja okrog 300.000 stotov. STANOVANJSKO NASELJE V ŽELEZNIKU V Železniku pri Beogradu, kjer pospešeno gradijo veliko tovarno težkih orodnih strojev, ki mera biti kočana do 1. januarja, so začeli v začetku julija tudi kopati temelje za delavsko naselje. Tudi pri tem delu je zaposlena mladina. Delavsko naselje raste vzporedno z industrijskimi poslopji. Do 1. decembra bo končanih 42 stanovanjskih hiš. Zgradili bodo tudi vajenski in kulturni dom. HIDROCENTRALA V VIŠINI NAD 1250 M Pri Bitolju na gori Perister bodo zgradili hidrocentralo, ki bo najviše v naši državi. Na planinskih tleh kopljejo prekope za zbiranje vode od planinskih potokov in jezera ter gradijo jez za velik bazen. Poslopje za novo hitrocenTralo mora biti končano že letos. NOVE OPEKARNE V vseh ljudskih republikah zidajo nove ali razširjajo Btare opekarne, da bila proizvodnja opeke čtm večja. Za obnovo in številna druga gradbena dela potrebujejo čedalje več opeke. Pogosto ne kaže, da bi gradili drage stalne opekarne, zato marsikje ustanavljajo poljske peči. Za obnovo Hrvatske-ga Primorja so ustanovili več poljskih peči v številnih krajih. Gradbeno ministrstvo je v ta namen odobrilo 1.400.000 din kredita. FILM V JUGOSLAVIJI Kinematografija v star; Jugosla-vji je donašala imperialistom velike dobičke. Razen tega pa so filme izrabljali v svoje propagar.dne namene. Interesi tujih kapitalistov so so skladali s interesi vladajočih krogov. Jugoslavija ni imela lastne filmske proizvodnje, ker bi vsaka demača produkcija šla na škodo Interesov tujih družb, ki so uva. Žale filme v Jugoslavijo. Kinematografe so odpirali samo tam, kjlr so lahko računali na velike dobičke. Veliki delj v Mak;don:ji, Crn! gori, Bosni in Hercegovini, v L:ki in Dalmaciji, so bili brez kinemato. grafov. Po osvobojenju se fiim palago. ma spreminja v kulturno potrebo vs’h narodov ln vlada moralno in materialno podpira filmsko industrijo. V petletnim načrtu so za to določili j. milijardo in 500 milijonov dinarjev. Do konca leta 1951 bodo letno izdelali 40 umetniških filmov, 100 dokumentarnih filmov io 112 mesečnikov jn dnevnikov. To pomeni. da bodo v Jugoslaviji lahko gie-dali vsakih 9 dni nov domači umetniški film, da bo vsake tri dni na razpolago po en filmski tednik, — eii da bo skoraj vsak dan 'zdelan po edeo domači daljši ali krajši fiim. To pomeni, da bo v Jugoslaviji ostalo več milijonov dinarjev, ki s« plačujejo za predvajanje tujih filmov. To pomeni dalje, da bodo v Jugoslaviji imčli svojo filmsko umetnost, ki bo izraz domače kultur), domačega življenja in v do. mačem jeziku. Od tujih filmov bodo izbirali samo tiste, ki bodo imeli umetniško in idejno vrednost. Na Koroški Slovenci bodo nadaljevali borbo Dunaj, 22. (Tanjug) — V zv zi z odredbo koroških policijskih ob. lasti, k; prepovedujejo koroškim Slovencem politične govore, piše glasiilc Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško «Slovenski vestnik*, da hočejo avBtrijsk) oblasti na vsak način zadušiti narodno zavest slovenske manjšine na Kom. škem in hočejo na vse načine ovirati borbo, ki jo ta manjšina vod; za boljšo in svobodno bodočnost Kljub temu bodo koroški Slovenci nadaljevali svoje politično in kulturno delovanje ln se borili za priznanje svojih pravic. ta način bodo tudi v inozemstvu spoznali jugoslovanske kraje in kulturo. V vsaki republiki bodo ustanovili filmska podjetja. Največji ob. jekt pa bo »Filmsko mesto* v Ko-šutnjaku blizu B (ograda. V tem mestu bodo delal; filmski delavci in bodo tu živeli s svojimi družinami. Vsega skupaj bo tam stanovalo 2000 ljudi. To mesto bo imelo svoj dom kulture, kinoklub, svoj kino, športne zgradbe in Igrišča, park in otroški dom. V Jugoslaviji je bilo leta 1939 skupno 405 kinematografov. Na podlagi petletnega načrta pa bo to število ogromno narastlo. Tudi šte. vilo potujočih kinov bo narastlo. Na ta nač'c bo film prodrl v najširše sloje prebivalstva. Najzakot-n;jše vas; bodo lahko gledale filme doma. Film bo postal ssstavni del kulture in življenja jugoslovanskih narodov. Italijanski delavci protestirajo proti nezadostnim ukrepom vlade Rim, 22. — Danes se je sestal odbor italijanske Splošne konfederacije dela, da prouči vladne ukrepe glede na sedanjo gospodarsko in finančno krizo. Zveza je nezadovoljna z ukrpei vlade, k; je odklo. nlla uvedbo različnih živilskih nakaznic za kruh in živila. Delavci sc zahtevali povečanje obrokov za revnejše sloje ;n znižanje obrokov za imovitejše sloje. Zveza je nadalje nezadovoljna z gospodarsko politiko vlade, ki podpira prosto trgovino, ki je škodljiva delavcem in ki ogroža valuto ter pripravlja inflacijo. Delavstvo zahteva še uspešno in strogo raz. delitev po Izvodov in strogo nadzorstvo nad cenami. 40 milijonov dolarjev Danski Wash'.ngfon, 22. — Mednarodna banka je dovolila Danski posojilo v znesku 40 milijonov dolarjev. Posojilo je povračljivo v 25 letih. Uradno poročilo ugotavlja, da je Danska prejela posojilo za izvedbo gospodarske obnove in s tem v zvezi predvsem za nakup strojev, crodja, tovornih avtomobilov jekla. Holandci ie napadajo v Indoneziji Batavija, 22. — Poročilo republikanske vojske javlja, da holandski bombniki in lovci operirajo na pod. ročju glavnega mesta Djokjakarte. Nizozemci so bombardirali kraj Laboehan na otoku Javi to izvršil; tud; izkrcanje. Holandske čete pa so v:čkrat napadle republikanske položaje na sektorju Malang-Surabaja, pri čemer so zasedli kraj Tiren. Do sedaj so izvršili Hoiand. C; 489 prekrškov proti povelju po ustavitvi sovražnosti. Nizozemski delegat Van Kleffens pa je pred Varnostnim svetom zatrjeval, da indonezijske čete niso ustavile sovražnosti. Zato da je holandska vlada zaprosila vse konzule v Indoneziji, naj pošljejo poročilo o položaju. Nato sta avstral. ski in kitajski delegat predlagala, naj Varnostni svet prosi tuje konzule v Indoneziji, da predložijo tozadevno poročilo o položaju. Številni demokratični krogi na Holandskem zahtevajo konec vojne v Indoneziji. Zveza «Holandska -Indonezija* je poslala spomenico Vamostemu svetu, v kateri ga poziva, naj takoj Imenuje posebno komis:jo za preučitev položaja in za imenovanje posebne mednarodne razsodlščne komisije, da se na ta način najde mirna rešitev spora. Tudi holandske napredne žene so se v tem smislu obrnile na Varnostni svet. Tovarna porcelana v Bosni Sarajevo, 18. (Tanjug) — V bližini Sarajeva gradijo tovarno porcelana, ki bp prva v Bosni in Herce-g&v‘ni. Nova tovarna bo izdelovala večinoma električne Izolatorje. Slavka v Varese in Brescii Varese, 22. — Kljub dogovoru, ki je bil sklenjen včeraj ponoči za ukinitev stavke, so se kov'narji upnli in stavkajo dalje. Delavci opozarjajo, da ne morejo priznati oogovora, ki ni ugodil njihovim zahtevam. Do sedaj je še neznano, kakšno stališče bodo zavzele s'n. dlkalne organizacije. Izvršni odbor Delavske zbornice v Brescii je danes opošdne napovedal splošno stavko na vsem oztmlju pokrajine Brescia. D lav-stvo stavka v zr.ak solidarnosti s kovinarj; tovarne Tempini. Pogajanja za mirno ureditev spora eo se razbila. Zaprte so vse trgovine m cfstna železnica počiva, samo in | najnujnejša javna služba funkcio. l mra. Na tej seji bo zunanji mln'ster Tatarescu govoril o mirovni pogodbi in o vlogi Romunije y zadnji vojni. Glavni tajnik prefekture v Bukarešti Mirea Bratucu je na tiskovni konferenci izjavil, da skušajo dobičkarji in saboterji onemogočiti stabilizacijo nove romunske valute. Ta poskus Je vlada pravočasno odkrila. Kakor poroča Ust «Scantea», so občinski nameščenci sklenili organizirati v vseh okrajih Bukarešte posebne odbore, potom katerih nameravajo razkrinkati valutne špekulante in pomagati oblastem .pri izvrševanju ukrepov. Tisk poudarja, da široke plasti ljudstva podpirajo vlado pri izvedbi njenih navodil za stabilizacijo valute. List «Romania libera« poroča, da so prebivalci Bukarešte tekmovali v zamenjavi zlata in tujih valut za nov romunski lej. Narodna banka je na ta način prejela nad 250 000 zlatih predmetov in zlatnikov. Dnevnik «L'lbertatea» je mnenja, da Je po izvedbi agrarne reforme hi nacionalizacije romunske narodne banke izvedba valutne reforme eden največjih uspehov sedanjega demokratičnega režima y Romuniji. Bolgarska ljudska skupščina, ki je na dopustu, je bila sklicana za 24. avgusta. V dobro obveščenih krogih so mnenja, da bo skupščina razpravljala o ratifikaciji mirovne pogodbe. Za alžirski statut podlaga vladni načrt Pariz, 22. (AFP) — Narodna zbornica j« sinoči s 312 glasovi proti 276 sprejela Ramadierov predlog, naj se za podlago razpravljanja vzame vladni načrt o alžirskem statutu. V zvez; s tein je socialistični član notrai.jc komisije Rad;er podal ostavko. Ameriška pojasnila glede umika čet iz Italije in cone A Washington, 22. — Predstavnik zunanjega ministrstva je zanikal vesti, ki prihajajo iz Italije, da so razveljavili vse načrte glede umika ameriških čet zaradi zakasnitve ratifikacije italijanske pogodbe- Predstavnik je izjavil, da je imela vlada ZDA vedno v načrtu, da bodo čete ostale v Italiji še 90 dni potem, ko bo mirovna pogodba stopila v veljavo, kakor predvideva pogodba sama, ki so jo ratlf.clraie ZDA, Velika Britanija in Francija, a še ne Sovjetska zveza. Iz Livorna so poročali, da je bila ameriška vojska pripravljena na izpraznitev Italije ln tržaškega področja že od 30. junija. Predstavnik Je poudaril, da pogodba ne bo stopila v veljavo, dokler je ne bo ratificirala Sovjetska zveza, in da ta pogodba predvideva umik čet 90 dni po ratifikaciji. Pripomnil je, da ni nič novega glede ameriških čet v Italiji. Glede določb mirovne pogodbe, ki se nanašajo na Trst, je izjavil, da število na Svobodnem ozemiju ne bo moglo presegat; 5000 mož za vsako od treh držav, in sicer Veliko Britanijo, ZDA in Jugoslavijo. Te čete bodo na razpolago guvernerja še 90 dni potem, ko bo prevzel oblast. Nato bodo te čete umaknili, če guverner ne bo zahteval od Varnostnega sveta, naj vse ali samo del teh ostane. Na podlagi pogodbe bodo čete lahko ostale v T-stu, dokler ne bo guverner obvestil Varnostnega sveta, da se na tem področju lahko vzdržuje red brez teh čet. Do sedaj ni bil še izbran guverner za tržaško ozemlje. Fur an in Sire pomlloščena Beograd, 22. (Tanjug) — Pred. sedstvo prezldija Ljudske skupščine FLRJ j« na seji 20. t. m. preučilo prošnje za jjomiilostitev, k' so jih predložili Crtcmir Nagode, Ljubo Siro in Boris Furlan, ki jih je bilo vrhovno sodišče LR Sloven.je obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Predsedstvo je odbilo prošnjo za pomilostitev Črtomirja Nagodota in spremenilo smrtno obsodbo Ljuba Sirca in Borisa Furlana na 30 let prisilnega dela z Izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 5 let. Palestinsko vprašanje se da rešiti na fak način, kakor je bilo rešeno narodnostno vprašanje v Sovjetski sveži Beograd, 22. — Marcus Oren-steln, član izvršnega odbora glavne zveze palestinskih židovskih delav. c -v, ki potuje po glavnih evropskih državah in je sedaj v Jugoslaviji, je izjavil: Napredne siile arabskega in židovskega ljudstva v Palestini se skupno borijo proti tujim imperialistom. Marcus OrCnsteln je dalje izjavil, da 95% Zidov obsoja palratin. ske teroriste, ki jih plačujejo ameriški imperialisti, in je dejal: »Palestinsko vprašanje se da rešiti samo na tak način, kakor je bilo rešeno narodnostno vprašanje v Sovjetski zvezi.* Madžarsko sodelovanje z demokratičnimi državami Varšava, 22. — Madžarski notranji minister Ra;k je dopisniku «Gloa Ludu* izjavil, da želi Madžarska prijateljsko sodelovanje z v9em! miroljubnimi deželami, s Sovjetsko zvezo in podonavskimi državami. Zlasti želi Madžarska tesno sodelovati z demokratično poljsko vlado in • tem nadaljevati tradicionalno poljsko-madžar-sko prijateljstvo. Raik je zaključil, da bodo Madžari tekom treh let dosegli predvojno stanje v mnogih panogah industrije, v nekaterih bodo predvojno stanje še prekoračili. Madžarska hoče modernizirati poljedelstvo, dati traktorje in poljedelske stroje kmetom in zgraditi kanale za namakanje, da na ta način dvigne poljedelsko proizvodnjo. , . BEOGRAD. — Dane« so v Beo. gradu podpisali dogovor med Polj. sko in Jugoslavijo za civilno letalstvo. odnehišlci kajpitai Ameriška politika v Indoneeiji ie v zvezi z interesi ameriškega kapitala, naloženega v podjetjih za nafto, kavčuk, kositer in druge surovine v te; deželi. Ameriški finančni kapital je imel zaradi vladne podpore možnost, da se je v Indoneziji utrdil še pred vojno. Ameriška vlada je n pr. leta 19it odklonila izročitev v najem državnih zemljišč podružnicam anglc-nizozemske petrolejske družbe ln sllnited States Rabber Companyy>, od katerih poseduje vsaka nad noo ti- soč akrov nasadov kavčuka na Sumatri. Ameriški kapital ima v načrtu še nadaljnje investicije v Indoneziji. Holandska agencija «Ane-ta» je 1. decembra 1946 sporočila, da bo v nekaj mesecih dokončala gradnjo velike čistilnice petroleja v bližini mesta Palembanga (Sumatra) v vrednosti več milijonov dolarjev. 5. decembra je ista agencija sporočila, da so predstavniki velikih ameriških petrolejskih družb uradno predložili indonezijskim predstavnikom svoj načrt za «obnovo» dežele. Agencija je dalje sporočila, da je družba Ford sklenila gradnjo avtomobilskih cest v Indoneziji ter zahtevala v zameno pravico monopola za uvažanje avtomobilov. Razen dobičkov, ki so jih Američani deležni pri neposredni investiciji kapitala, so se ZDA zelo zanimale tudi za trgovino z Indonezijo. Ta trgovina je pred vojno zelo narastlo. Ameriški uvoz v Indonezijo je leta 191,1 presegel IZ!, milijonov dolarjev, medtem ko je uvoz Iz Indonezije dosegel *41 milijonov. Sedaj je ameriško-in-donezijska trgovina zelo razvita. Minister za trgovino ZDA je sporočil, da je ameriški izvoz v Indonezijo dosegel v prvih štirih mesecih tega leta 38 milijonov m 300 tisoč dolarjev v primeri s 83 milijoni in too tisoč v istem času leta /946; uvoz ZDA v Indonezijo pa je v istem času dosegel 11 milijonov in 7oo tisoč dolarjev v primeri s 4 milijoni in 800 tisoč lanskega leta. Glasilo ameriškega trgovinskega ministrstva eForeign Commerce Weeklyy> je 19. julija sporočilo, da je v januarju ameriški delež dosegel 31% vsega uvoza v onem delu Indonezije, ki je zaseden po Holandcih, izvoz s tega področja v ZDA pa je dosegel 81%. Ameriški funkcionarji in trgovci sporočafo, da sedanji politični položaj v Indoneziji ovira donosno trgovino in razširjenje investicij. «Foreign Commerce Weeklyr> je objavil v juliju brzojavko, ki jo je prejel od ameriškega konzula v Bataviji, v kateri se konzul pritožuje, da so bili pogoji za trgovino v Indoneziji v maju neugodni, ker niso Holandci in Indonezijci mogli priti do sporazuma glede gospodarskih članov dogovora v Lingardjate. Brzojavka pravi dalje, da bi bilo potrebno, da bi neindonezijski nasadi na Javi in Sumatri zopet prešli v roke njihovih lastnikov in da bi bilo potrebno takoj vzpostavili trgovske zveze s temi otoki. Tednik «World Riportn je 15. julija objavil članek, ki napove-duje, da bodo ZDA bolj aktivno udeležene pri indonezijski obnovi, in zatrjuje, da ameriški kapitalisti z nestrpnostjo pričakujejo, da bodo lahko želi dobičke od svojih investicij v Indoneziji. Tednik piše, da so investicije ameriškega kapitala v Indoneziji precej večje, kakor javljajo, in zatrjuje, da dosezajo sedaj 500 milijonov dolarjev. Clankar piše, da so bile uStandard Oti«, sGoodyear Tire and Rabbar Company» ter druge družbe prisiljene sedaj prekiniti ustanavljanje podjetij v Indoneziji ravno zaradi anestalnega političnega položajan v deželi Trgovina med Latinsko Itako io ZDA pada Rio de Janeiro, 22. — List »O Journa»l» opozarja na izjave ameriške vladi.e komisije za mornarico, da bodo ZDA število ameriških trgovskih ladij, k. vzdržujejo zveza z Južno Ameriko, v kratkem znatno skrčili. List si razlaga ta ukrep a tem, da je zunanja trgovina v deželah LaHnske Amerike zaradi po. manjkanja dolarjev zelo padla. Ze sedaj vozijo ameriške ladj« v Južno Ameriko z zmanjšanim tovorom. Zaradi t-ga je predsednik zveze ameriških izvoznikov pozval člane, naj podpirajo zamisel Marshallovega načrta, v kolikor zadeva La-t'nsko Ameriko. Korupcila med angleškimi vojaki v Nemčiji Londdn, 22. (Tass) — «Dally Mali« piše, da bi morali angleške čete umakniti iz Nemčije, in v zvezi s tem navaja številne primere korupcije angleških vojakov v Nemčiji. List poudarja, da je sedaj v Nemčiji 124.000 Angležev (vojakov in civilistov). Z moralnega stališča piše list, je položaj še težji. Od najnižjega vo-iaka do častnikov se na vso angleško upravo razteza velika korupcija. Na dnevnem redu so primeri korupcije in prevar v krogih oku-ioacijsklh sli v Nemčiji. Zakon od liudsk h odborih v Albaniji Tirana 21. — Albanska ljudska skupščina je soglasno odobrila zakonski oanuatek za volitve ljudskih odborov. Volitve v odbore bodo na podlagi splošnega In tajnega glasovanja. Voliti ne bodo mogli vojni zločinci, ljudski sovražniki In navadni zločinci. m KRAT ICB VESTI= PARIZ. — Francoski vladn. krogi potrjujejo, da Sovjetska vlada ni vložila protesta proti francoski vladi glede tristranske konference v Londonu. LONDON. — Vladni prcds.onik AtUee je zopet prekinil svoje po-č trice in se bo v ponedeljek vrni) v London. FILADELFIJA. — V F.ladeifijl le iz neznanih vzrokov nastala močna eksplozija, ki je -ežko poškodovala mestr.c h!šo. Eksplozija je nastala v uradih policije. Zaradi eksplozije je bilo mnogo ranjenih. PRIMORSKI DNEVNIK Akordna dela oe smejo bili sredstvo :«a izkoriščanje delavstva Meadno vprašaj.je je bilo za delavstvo gradbene stroke urejeno. Kljub temu pa je delavstvo še ved. no v sporih z delodajalci zaradi plačil za akordna dela. Te vrste dela so pri gradben, stroki zelo različna in odvisna od mnogih momentov ter se jih zato ne da že vnaprej preračunavati. Iz teh razlogov nimajo mezdni sporazumi za gradbeno stroko določb o akordu in zato tudi nimajo sindikati na tozadevne dogovore nobenega vpliva. Gradbena podjetja se z delav. stvcm od primera do primera sporazumevajo za akorde. Ta način 'leda jim namreč z:lo prija, ker se z njimi podjetja vedno okoristijo. Z novim povišanjem mezd bi se morale sorazmerno povišati tudi dogovorjene vsote za razna akordna dela. Pri velikem številu teh dogovorov pa delodajalci akordnih del niso sorazmerno povišali, ampak so jih povišali le deloma. Prizadeti delavci prihajajo po nasvete na sindikhtč, da bi zadevo pravilno in čimpreje uredili. V vseh primerih pa je možna samo ta re. Šitev, da delavci sami dosežejo od delodajalcev pravilno povišanje tudi za dogovorjena akordna dela. Ce pa delodajalci t:m zahtevam r.e bi hoteli ugoditi, tedaj delavstvo pač ne -more biti več vezano na stare akordne dogovore. 23. avgusta 1947. Še opovezanosti" z Italijo V občinskem tn conskem svetu uporabljajo vsako, še tako neznatno priliko, da poudarjajo navezanost Trsta na Italijo. Stvar postaja kar naravnost smešna in zdelo bi se, da sveta nimata druge naloge kot da opominjata Tržačane stalno na ljubeči objem «vellke matere*. Predvčerajšnjim so na seji občinskega sveta uporabili v ta namen deficit mestne občine, o čemer smo včeraj p'sali. Včeraj je pa imel sejo conski svet. Bavil se je z raznimi nepomembnimi vprašanji, prebrali so kakor po navadi razna pisma, govorili so o potreb; derekvi-zicije pristana vodnih letal itd. Zanimivo je tud. to. da bo sam general Lee, poveljnik sredoaemsk h sil, y ponedeljek ob 15. uri sprejel svetnike. Ko so razpravljali o plačah zdravnikov v mestni bolnici, so prebrali pismo njenega upravnika, k; pravi, da bodo zvišali plače zdravnikom le tedaj, ko jih bodo tudi v Italiji. Podpredsednik Palutan je nato govoril o članku v «Lavora-toru*. ki se pritožuje nad dejstvom, da zapuščen; otroc. dobivajo samo 1800 Ur mesečne podpore. Dejal je, da se vs; strinjajo v tem, da je vsota premajhna, toda tudi to pot se je potolažil z dejstvom, da v vseh italijanskih mestih plačujejo približno enake vsote. No, samo, da se reši «povezanost z Italijo*, otroci pa naj le stradajo. TRŽAŠKI DNEVNIK Brezobzirno uničevanje polj pri gradnji ceste nad Lonjerjem Kme je zaman Sakajo na kom s jo, ki npj bi ocenil^ povzroče 10 škjdo Od min odtrgane skale ležijo po razdejanih lonjerskih vinogradih• PCročall smo že, da je 5. t. m. pisal enotni sindikat kmetijske stroke pismo tvrdk; «Autovie Venete*, v katerem jo opozarja na škodo, ki jo povzroča gradbeno podjetje SICELP Lonjercem pr; gradnji nove ceste nad vasjo. V pismu so ES predlagali, naj bi prišla še podjetje lahko preskrbelo v novem pristanišču, kjer so ostale še od časa vojne. Podjetje'je takrat obljubilo, da se bo za stvar zanimalo. Ostalo je pa tudi tukaj samo pri obljubi. Lonjerci imajo vtis, da j n imajo s takimi praznimi obljubam; samo tisti teden na mesto paritetna ko- za norca, ker podjetje še vedno Ne marajo lir V četrtek dopoldne okrog 11. ure so hotel; mornarji z ladje «Bey-routh* v pomorski agenciji Sferco pretepsti inšpektorja Alojzija Gaja in pa ladijskega komisarja Talarta Mah Meha, ker so jim hoteli dati plačo v italijanskih lirah. Prišla sta dva policaja, ki sta pomirila mornarje. Seveda so jim morah zagotoviti, da bodo prejeli plačo v tuj; valuti. misija, da bi si ogledala škodo in določila primemo odškodnino. Tvrdka «Autovie Venete* je pismo prejela, vendar doslej ni poslala nikogar, da b; si ogledal povzročeno škodo. Bili smo na mestu, kjer je napravljena škoda, in videli mnogo sadnega drev.a, poeebno češpelj, ki so brez vsakega sadu in ga zaradi polomljenih vej tud; prihodnja leta ne bo imelo. Skoda se najbolje vidi sedaj, ko človek lahko primerja opustošenj drevesa z onimi, k; jih je kamenje od minskih eksplozij prizaneslo, ter se njihove veje kr,v:jo ped obilico zrelega sadja. Tudi v vinogradih je kamenje uničilo mnogo trt. Samo enemu kmetu so jih polomil; okrog 30. V dokaz da delavci pri miniranju rabijo prevež močne mine, lahko še danes vidimo med trtami po 100 in več metrov od ceste velike kose kamenja, ki tehtajo večkrat nad 100 kg vsak. Vse, kar je podjetje ukrenilo, je to, da Je določilo dva delavca, ki pobirata kamenje, k; so ga mine vse polno natrosile po polju- samo v enem kraju so zbrali okrog 30 kub. m. s tem pa seveda še ni popravljeno polomljeno sadno drevje in uničene vinske trte. Kmetje pravijo ,da SICELP nalašč noče oceniti škode sedaj, ko je bolj vidna, ;n bo skušala vso stvar nekako potlačiti. Kmetje so že februarja meseca opozoril; podjetnike, da bo treba preprečiti škodo na polju in so jim svetovali, da bi postavili pod cesto posebne mreže, ki bi ustavljale kamenje. Take mreže b* si uporablja premočne mine in brezobzirno uničuje že itak skopa polja, k; so si ji marljiv; kmetje ustvarili v dolgoletnih naporih v potu svojega obraza. In vendar bi se z obzirnejšim postopanjem pri miniranju ;n drugih cestnih delih lahko povzročalo mnogo manj škode, ne da bi pri tem trpela sama gradnja nove ceste. Nove uredbe za prenos blaga v cono B Ker se že dolgo časa vrši inne. njava lesa, oglja, apna, vina itd. med Slovensko Istro in Krasom, ki pa je zavzela pravi špckula-cljski obseg, ja Vojna uprava JA določja pogoje, po katerih se bo vršila ta izmenjava. 1.) Osebam, ki vršijo izmenjavo lesa, oglja, vina itd. bo izdajal potrdilo ljudski odbor kraja, iz katerega bodo izvažali to blago. Drva ;n oglje bo lahko kupovalo samo podjetje «Gorivo» v Kopru. Gradbeni les bo lahko kupovalo samo podjetje «Bor», ki ima svoja skila. dišča v bivši koprski železniški postaji. Apno pa bo lahko kupovalo podjetje «Edjlt» ali pa obnovitvena zadruga v Marezigah in Šmarjah. 2.) Okraji Hrpelje-Kozir.a, Ilirska Bistrica in Postojna bodo iz-dajali navedenim podjetjem dovoljenja za r.akup samo prot; potrdilu, da sj bodo blago res nabavila. 3.) Imenovana pod j; tja morajo iadajati prevoznikom potrdila za sprejem in plačilo. S temi potrdili si bodo potrošniki lahko nabavili Vino v koprski zadrugi. 4.) Gospodarska okrajna komisi, ja bo pri tem izdajala tovorne spremnice. 5.) Clanj narodne zaščite bodo to izmenjavo nadzorovali in vsako količino r.epravilno uvoženega ali izvož nega blaga v Slov. Istro zaplenili. Ta odredba stopi v veljavo z 20. t. m. IZPRED POROTNrGA SODIJO fr Državni pravdnik zahteva ostre kazni za mlade tolovaje Pred precejšnjim številom občin-|stva iz Sv. Ane in okolice se je včerajšnja razprava začela s priče-vanjem trgovca Viktorja Sirce. Povedal je nekatere potankosti o Sti-biiu in Ličenu, predvsem pa je govoril o noči 8. maja t. 1., ko je vdrl v njegovo stanovanje zakrinkan; D; Muro in z orožjem v rokah zahteval od njega, naj mu izroči denar. Ker mu tedaj Sirca ni hotel izročiti denarja, je Di Muro ustreli! proti njemu, vendar pa je k sreči zgrešil in Je krogla zadela psiho. Pri tem se je Sirceva žena, ki je bila noseča, ta,ko prestrašila. da je dobila živčni šok in je zaradi tega splavila. Za njim je pričal njegov sin Andrej Sirca, ki je v bistvu ponovil očetovo izpoved, dodal pa je še, kako je po strelu zaprl pred no:om vrata Di Muru in takoj odvrnil nevarnost. Agent civilne policije Carmine Gentiie, k; je služboval na Opč-inah, je povedal, kako sta prišla Stlb’li in Di Muro na policijsko stražnico ter odnesla kolo. Pri tem sta uspela iztrgati priči ;z rok pištolo Pričala sta tudi trgovca Izidor PeCehiari in Ivan Melambel iz Milj. Natančno sta povedala, kako sta iz kamiona, k; ju je vozil v Milje, zataknila košaro s petimi prašički in jajca. Ko so se nato vračal; po isti cesti nazaj, so v bližini Domus Civlche pri Sv- Ani naši- na cesti nekaj slame, s katero je bila nastlana košara. Slama je bila raztresena do stanovanja gospe Pa-renzan, kjer so bili tudi shranjeni prašiči. Pričal je tudi policijski kaplar Blanclrl, ki je izsledil pcaši- Amer!šW adnrral Burroug v Miramaru V Trst sta včeraj prispel; ameriški križarki «Fargo» in «Hunting-ton* pod poveljstvom admirala Ed-munda W. Burrouga, k; je poveljnik 12. ameriške križarske divizije na Atlantiku.« Burroug je šel vče- j če v stanovanju Parenzanove. Ta raj zjutraj v M.ramarski grad na je tedaj pri zasliševanju izjavila, da obisk k poveljstvu ameriških čet. 1 so ji prašiče prinesli shranit za ne- FIZKUU URA Torpedo :Ponziana 1:1 Včeraj je imela na stadionu Tor-. Avstralci že zbirajo denar pe4a v Sarajevu Ponižana svoj oUmniado prvi ognjeni krat. s tem je stopila onmpiado Bonziana z eno točko v nadaljeva-j Avtralija bo pcslala na olimpia-nje jugoslovanskega prvenstva- do v London okoli 60 svojih tekmo-Gola sta padla v drugem polčasu valcev in tekmovalk. Stroški za igre. Za Ponziano ga je zabil Ma- tekmovanje in oskrbo teh tekmo-lutta, za Torpedo pa Bajlič. valcev bedo seveda zelo visoki Danes se lahko upravičeno apra- (približno 25.000 funtov šterl ngov), šujemo, kako je prav za prav i kar bodo Avtralci skušali nabra-s Ponziano. Vsakdo je radoveden, ti s postovoljmimi prispevki. če vlada v njenih vrstah še vedno ... Ekspedicija na Himalajo Letos so poskusili Švicarji svojo tisti duh, kakor pri koncu prvenstva, ki je za nami, takrat ko nas Je Ponziana nečala in kakršnih v Trstu že dolgo časa nismo videli. Upamo, da je še vedno j^7^,“ tako. Malo nam da slutiti, da je to res dejstvo-rezultat, ki ga je Ponziana izsilila na vročem sarajevskem igrišču pred tujo publiko skorajda od moštva, ki je močnejše od njenega. Seveda če gledamo pri tem na moštvo, ki smo Proces proli lov. Gaspariniju odgovornemu uredniku lista „li Lavoratore“ Včeraj se je pred sodiščem vršila razprava proti odgovornemu uredniku tov. Gaspariniju Leopoldu, ker je «Lavoratores> v svojih člankih označil Scruzza Alojzija, zna-n ga fašističnega pretepača iz Tržiča kot kriminalca, denuncianta Kosminija Alojzija pa kot fa-Vstič. nega špijci.a in preganjalca antifašistov. Prva priča, ki je potrdila to trditev o Kosminiju, je bil Henrik Berce, ki je že 1927. spoznal Kosminija, s katerim sta skupno vodila trgovsko podjetje. Ko pa je pozne, je Bčrcč spoznal, da je Kosmini ne. pošten, je hotel dvigniti svoj de nar ;z podjetja. Kcsmlni pa mu je pri tem zagrozil, da ga bo ovadil fašističnim oblastem kot antifašista in komunista. Res je to svojo grešujo izpolnil ;u je prot; Semetovemu svaku Maffioliju, k; je itn il trgovino z živili, napravil ovadbo na prefekturo in ga označil kot an. ♦.'fašista, k; s svojo trgovino le prikriva podtalno dejavnost. Cez nekaj časa je prišel s prefekture ukaz o odvzemu obrtniškega dovolj nja ir, o zaprtju trgovine. Priča je tudi dalje omenil, da so tega bvšega ovaduha vrgli celo iz socialistične stranke. Ker priča Mario Pianini m bil prisoten na razpravi, je odvetnik Braun, ki j; branil tov. Ga-sperinija, prečitail njegovo izjavo, v kateri trdi, da je k njemu prišel ttdaj Kosmini z ovadbo in ga silil, naj jo podpiše, vendar pa se je temu unrl. Po odmoru je sodišče začelo obravnavati Scruzzovo zadevo. Predsednik sodišča je skušal mirno urediti zadevo. Tožitelj naj bi umaknil svojo obtožbo in naj b; »e zadovo. ljil s preklicom v časopisih. Vendar pa je hotel fašist na vsak način razpravo, ker je upal, da bo Gasparini obsoj n na visoko globo. Pri čitanju osebnih podatkov pa je razv’dno, da je sodišče 12. julija t. 1. tega pretepača oprostilo le za s svojo močjo preše- ,re6o da bi ,€ , gt m na naj., nam dajala >gre,, yišJ, vrh na gvetu> pog,aU ^ | močno ekspedicijo, sestavljeno iz alpinistov, j ra(jj pomanjkanja dokazov, čeprav Sedaj pa, kakor poročajo, se jim j jo državni tožilec zahteval zanj po je že v pričetku pripetila nesreča. Pri drugem naskoku na Keder-natk <6940 m) je eno uro pod vrhom vodji nosačev spodrsnilo. Za seboj je potegnil še Švicarja Sut- ga poznali preje, preden je pr čela ^rja. Zdrsela sta preko 300 me-Ponziana s tako prepotrebno bor- i trov v-*oke ledene stene. Kakor po čudežu je ostal Švicar nepo- be-no igro. Ta prvi rezultat nam daje up, da bo Ponziana s tem, da »i je letos že preje pričela delati močne pozicije, dosegla tako stopnjo v jugoslovanski nogometni lestvici, kakor ga kot kvalitetno moštvo zasluži. Nedeljske tekme Kakor smo že opozorili, bodo v nedeljo na Proseku lahkcatletske tekme ob 15. uri popoldne. Udeležili se jih bodo najboljši lahkcafle-ti našega ozemlja. Ko bodo lahkoatletske tekme končane, bodo pa pričeli ob 17. uri s startom kolesarji, katere bo vodila proga preko Opčin, Bazovice nazaj na Prosek. Na stadionu pri Sv. Soboti pa bosta zanimivi tekmi. Prvo bomo videli ob 17. ur; med Colom in Tovarno strojev za Vatovčev pokal, druga pa se bo pričela ob 18. uri med Magdaleno in Rojanom za okrožno prvenstvo. Norveška prepovedala nastop svojim plavalcem Kakor poročajo, je Norveška prepovedala nastop svojim plavalcem tideležbo na svetovnem prvenstvu v Monte Carlu, ker so se za to tekmovanje prijavili tudi tekmovale' Francove Span'je. Ker je francosko zunanje mtn‘strstvo objavilo, da ne bo dalo vize tekmovalcem Španije, se bodo norveški plavalci, verjetno udeležili prvenstva. škodovan, medtem težke poškodbe. ko ima nosač 15 oz!rorna 16 mesecev j če, ker je v Tržiču vdrl v stanovanje reaega antifašista in z grožnjami silil dru. žno, naj se izseli iz Tržiča. Prič, ki bi to di jan je potrdile, pa sodišče ni hotelo poslušati z izgovorom, da je to dejanj? že bilo sojeno. Državni tožilec pa je v svojem govoru spoznal Kosminija odgovornega za ovadbe, k; jih je vložil pri tedanjih fašističnih oblasteh proti antifašistom. Zaradi tega je pred-ilagal za tov. Gasparinija oprostitev. Vendar pa s; državni tožilec Lon. go najbrže n; prepričal, da je Scruzzo teroriziral ljudstvo v Tržiču, predlagal je za Gasparinija velikodušno 15.000 lir globe. Po polurnem posvetovanju, je sodišče obsodilo tov. Gasparinija na 5000 lir globe. Odgodene razorave Poleg že omenjene razprave proti tov. Gaspariniju bi se morale včeraj vršiti še sodne razp.ave proti Ercoiu Mian'ju, članu vodstva akcijske stranke, ker je klevetal umetnika Menasseja. Vendar je bila razprava odgodena na 5. september, ker tožitelja n; bilo na razprar v;. Razprava proti Hoizerju, uredniku tcCoda del diavoio*, k; je klevetal dr. P ncherla, je biia odgodena, ker je Holzer šel v Gorico. Prav tako je bila preložena popoldanska razprava proti tov. Gaspariniju, ki ga je tožil Culiat, dopisnik časopisa «Voce ljbera*, ki pa se je pred kratkim smrtno ponesrečil. Di.akl koprske sradnje tehniške šoie na udarniškem ne u Ob zaključku šolskega leta 1946-47 so dijaki Srednje tehnične šole v Kopru sklenili, da se udeležijo udarniškega dela na gradilišču Mo-stičje v Slovenski Istri. Svoj sklep so polno izvršili. Doseženi uspehi pričajo o neutrudljivi vztrajnosti in požrtvovalnosti slovenske mladine. Ze od prvega dneva so se resno posvetili delu. Napovedali so kaj dni neki mladeniči. Tud; priča Bruno Polli, skladiščnik pri Sv. Soboti, je povedal nekaj podrobnosti o tatvini lesa, ki so jo izvršili obtoženci v rižarni, kjer ima ACEGAT svoja skladišča. Po pričevanju prič je predsednik p.-ečital nravstvena spričevala vs-'h obtožencev. Iz teh je razvidno, da so vsi obtoženci več ali manj že imel; opravka s policijo oziroma s sodnim; oblastmi razen Juriše viča. Največj; kalibej- pa je Dl Muro, ki je bil lansko leto obsojen zaradi tatvine na 2 leti ječe, vendar pa mu je bila kazen odpuščena. Po pričevanju in čitanju nravstvenih spričeval je spreghvorll državni tožilec dr. Pcllerlto. V svojem govoru n: preveč vztrajal na tem, da so mladoletniki hoteli ubiti Širco, ker zato po njegovih izvajanjih primanjkuje dokazov. Pač pa je dokazoval, da so obtoženci sodelovali pri ropu. Prav tako ni po njegovem mnenju dovolj dokazov, da b; Sirceva žena splavila predvsem zato, ker se je onega večera prestrašila Ker je tatvin, k; so j!h zakrivil; ti mladoletniki, preveliko število, naj jih sodišče smatra kot eno samo trajno dejanje. Za Širco je dovolj dokazov, da je dobro vedel, kakšnega izvora je blago, ki so mu ga t; mladi tatovi prodajali. Prav tako je tudi Fuk<3-va zakrivila dejanje, ker je prevzemala ukradene fige, ki so jih obtoženci kradli z avtomobilov. Isto tako sta Palmano in Lazar kriva, čeprav ju hočejo obtoženci s svojimi 'zjavami razbremeniti- Za d; Mura je državni tožilec predlagal 14 let ječe, 7 mesecev zapora, 30.000 lir globe, dosmrtno izgubo državljanskih pravic in po prestani kazn; policijsko nadzorstvo. Za St bila 6 let ječe, 3 mesece zapora in 12 t’soč lir globe. Za Li-čena 3 leta in 3 mesece ječe, 8000 lir glob:, za Bergama isto kazen, za Juriševiča oprostitev, za Slrco 1 leto ječe ;n 8000 lir globe, za Lar zarja 1 leto in pol ječe in 10.000 lir globe, za Fukovo in Parenzana 9 mesecev ječe in 10.000 lir globe. Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v nedeljo, 24. t. m. društveni popoldanski iz.et na Repentabor, KOLEDAR Sobota, 23. avgusta Filip, Zdeno , Sonce vzhaja ob 6.13, rib®] ob 19.57. Dolžina dneva l*«1 Jutri 24. avgusta Jernej, Borivoj Spominski dnevi 1944: je sabotažno, skupina pohorskega odreda izvršila akcijo na trg Makole. Čim bolj kričiš, da so v zmoti drugi, tem glasneje razglašaš svoje zmote. Preskrba Delitev test.nin. Za vse potrošnike v mestu in podeželju na odrezek VII (testenine) navadne ži. vilske nakaznice d.lijo od danes naprej 1 kg belih testen*.; ZVU. Vsak potrošnik prejme 30% oolgih in 70% kratkih testenin. Cena je 44 lir za kg. Delitev traja do 31. t. m. Enotni sindikati Dobrodelna loterija Izžrebane so bile sledeče I. dobitek št. 07640, H-15371 III. dobitek 02370, IV- m tek 16868. Obalna radijska služba delovat'1 služb«. V kratkem bo začela Trstu obalna radijska —■ } bo skrbela za varnost Pcal°M ^ prometa. Radijska postaj« .. lovala na srednjih in kra 1 lovih. Postaja bo povezana kooceansklmf ladjam; i® * Sredozemljem. Šifra je P° 1 skem ključu: I Q X. Vabilo pomorščakom ^ Pri pristaniškem Pcv'e^^1’ j!) Sindikat železničarjev organizira 14., 15., 16. in 17. septembra izlet v Zagreb izključno samo za člane ; pomorščaki seku za mornaestvo v Trst«; Zveza primorskih partizanov v Podlonjerju priredi v nedeljo, 24. t. m. s pričetkom ob 18. uri vrtno veselico v prostorih krožka «Stella». tekmovanje, ki je doprineslo pr.ča- pevci in pevke bodo razveselili Benetke so pozdravile italijansko mladino na poti v Šamac-Sarajevo Tovariš, ki se je te dni vrnil iz Benetk, je prisostvoval odhodu večje skupine mladincev «Fronte del-la Gioventus, ki so se odpeljali v tr;h železniških vozovih na Mladinsko progo. Med odhajajoč.mi je v.adalo veliko veselje iu navdušenje, k; se je izražalo v prepevanju delavskih in borbenih pesmi ter vzkl kanju FLRJ in nj govemu voditelju maršalu Titu. Mladinci in mladinke so enodušno komaj ča kal: trenutka, da stopijo na jugoslovanska tla, kjer vlada svoboda in ljudska oblast. Dejali so da se čutijo počaščene, ker bodo tudi oni skupr.o z ostalo napredno evropsko mladino, lahko nekaj prispevali k zgradnji mlade demokratične Jugoslavije. Beneško napredno prebivalstvo je spremljalo nadebudno mladino z vso simpatijo in prisrčno pozdravljalo odhajajoče. Prosvetni krožek K- Rauber priredi v nedeljo, 24. t ni. ob 17. uri vrtno veselico s programom v ulici Cisternone (Greta). kovane uspehe. Vsak mlad nec je v 7ucnem delu izkopal ter odpeljal od 3% do 4 m3 zemlje, tako da je . dnevno delo enajstih tovarišev celo presegalo 35-40 m3 izkopane ’n | odvožene zemlje. V petnajst-' dnevnem delu so torej odstranili nad 500 m3 zemlje. Vrednost izvršenega dela v 905 urah znaša 37.000 jugolir. Popoldanske ure so posvetili izo-1 braževanju. Ustanovli so štud'istein znanstvene krožke, na katerih so obravnaval; razna vprašanja. Tudi šolski študij niso zanemarjali. Storili so vse ra osebno izobrazbo. družbo s svojim petjem, nakar bo Sledila prosta zabava. Skupni odhod bo z Opčin ob 16. uri. Jedača iz nahrbtnika. Vabljeni so vsi člani in prijatelj; društva. Ljudski praznik bo v Miljah v nedeljo, 24. t. m. Ob tej priliki bo parnik vozil še dvakrat izven ob.čajnega voznega reda; ob 16. uri iz Trsta (trg Unita), ob 23. uri iz Milj do Scale Legnami. Slovenska gimnazija v Kopru 8. in 9. sept. ob 8 uri popravni izp.ti; 10. sept, ob 8 uri razredni izpiti; 11. sept. ob 8 uri sprejemni izpiti; 12. in 13. sept. ob 8 un vpi-j sovanje v vse razrede. I K vpisu naj prinese vsak d.jak lansko sp.ičivai-o, rojstni list -n 120 lir (50 lir za zdravstveni fond, "50 hr za knjižnico in 20 lir za tiskovine). Opozarjamo, da se bodo sprejem-| ni izpiti vršili dne 11. sept, ne-* preklicno zadnjikrat! Za sprejem v Dijaški dom naj dijaki pri vpisovanju piedložijo prošnjo z navedbo imovinskega stanja petrjeno od kraj. ljud. odbora (razen onih, ki so prošnje že vložili). Začetek rednega pouka bomo javili pri vpisovanju. B avnateljstvo Vremensko poročilo z dne 22. avgusta. Zračni tlak 758 l^eda); toplota 21.0 do 25.6, srednja 21.8; veter 35 km; nebo deloma oblačno; morje nemirno, toplota morja 24.5. Siimiiga sebe je izgubil Čuvaj javnih nasadov De Grassi terimi so knjige o Stalinu, Leninu, ; Oligi je preteklo sredo ekrog 14.30 macksizmu in drugih problemih, ki opazil nekega neznanca, ki je ko- pričajo, da je neznanec izobražen rakal preko gredic na trgu pred že- | človek. Marešal G anni je sedaj v lezn.ško postajo. Kar na njegovo skrbeh kako bo zvedel ,za pravo 16201 do št. 16500, od št 16501 do št t. m.; od št 16801 do št 29. t m. , ' Zamudniki od št 15691 17100 dne 30. avgusta M17’ * na porečila slede. od »1 * se dnevno od 10. do 13. ure j '' ________ ._______________ z osebno te stroke in njihove duužine.1 pomorsko knjižico od st. i .„i Pojasnila in vpisovanja v ul. Zon- j jt. 15900, dne 25. t m.; od st- ta 2 dnevno od 17. do 19. ure. Pr.- do št 16200 dne 26. t m. nesite seboj osebno m železničarsko 1CK:# zasebnica Nives Magagn®' ^ kar Marij Pecch:ari in ,|0 U Slav ca Božic, uradnik 'joP dovini in frizerka aBč'č j nin. kmet Silvester Kj1if* zasebmea Stefaniia F, 'btii--j C. P. Marii Lo Bianco in * , as* Aloiz'ia Pieri, litograf Aoia in grafičarka M £ Guerrino Ceglar ijz la Pieri, litograi grafičarka Marinelj® pv M delavM,,- in na Gerdjna. učitelj Sanc-,,„t. j !n h-v’n'čarka Dea Deri1" aef ri UMRLI: 40-1 etna Ana u T.uohi, 65-Ptne Merila Ma-undcb 2-letni Anton 72-letni Felice Bertom, Alojzija Cosulich. DAROVI IN Ob tretji obletnici 18^ na tov. Hrovatina MarC ca iz Plavelj, predsedm ^e! okrožja Slov. Istra, daru) t ji cvetja na grob oče Anten, ko, sestri Gizela por. L- • tet* zija por Cok 2.000 lir za pripornike. Pevski zbor Zveze primorskih partizanov ZPP ustanavlja svoj moški pevski zbor, ki naj bi bil prvak pev opozorilo ni hotel iti na cesto, ga je aretiral in izročil policiji. Neznanec je pri prvem zasliševanju izjavil, da se imenuje Gulisano Salvatore, je doma iz Burgio na Si-c’liji in ima 35 ldt. Dejal je, da prihaja iz Zagreba, kamer je šel ime neznanca in se boji, da se ne bi zopet ponovil Marinijev primer. Cigarete «e tifrotaDU V četrtek popcidne je polic’ja i ustavila v novem pristanišču 37- skih zborov na STO in da preseže na pro£,tovoljno delo. Pri preiskavi i ktn'P Antona Stella’ ki je nosiI PZ.nn/uoof lai x »Ln ... I ollmlinr 4au/m» Div itupla, pri klav- J 19.10 Kulturne pori' 20-15 boj nosi tudi kovčeg knjig,'med ka- ^lad^čT' "° V J&Vna Povišanje cene električnega toka ne sme obremeniti potrošnikov SELVEG Ul SVEM sta povišali ceno električnemu toku, k; ga dobavljata tukajšnjemu ACEGAT-u kar za 1300% ng tarife iz leta 1942. Tudi najemnina za števci se je zvišala. K dosedanjim bremenoip, ki jih povzroča nevzdržno ekonomsko stanje pri nas, se morda obeta sedaj še novo nadaljnje povišanje vsakdanjih izdatkov. Sicer ACEGAT še n; povišal svojih tarif, a možno je, da se bodo s sedanjim povišanjem cen električnemu toku obremenili potrošniki- Med potrošnike spada tudi na-meščenstvo samega ACEGAT-a, ka- Tatovi na stanovanjih Prejšnji dan je 24-letni Soldera V'k tor iz ulice Ariosto 3 šel na ob’sk k Atiliju Zachl v ulic! Trenta Ottcbre št, 3. Ker se je m’slil zadržati le malo časa, je pustil pred vrati stanovanja svoj kovčeg z obleko in perilom. Ko je čez nekaj zil, da je kevčeg izginil. Soldera je utrpel nad 20.000 lir škode. Tudi gosoodinji Scrodoppi Palmi-ri iz ulice Cassala 230 so preteklo noč odnesli tatovi kar cel škaf perila ki ga je pustda čez noč na teras’. Tako so j: tatovi prihranili, da ji ni bilo treba drugi dan prati. ■.W.V.W.V.WAV.VV.'A ,WA%Vri.VW»,,AV, Večerja v Beli hiši LOUIS A Enajst meseo(v po smrti svojega tdragega prijatelfat je Winston Churchill v spremstvu novega predsednika, katerega je kmalu klical Ilarrg, potoval v Fulton v Missouriju. Tam je zavrgel idejo Združenih narodov kot bedarijo in hkrati pozival k takojšnji zvezi angleško govorečih narodov. In p imenu krščanstvu in civilizacije toliko ila ni nnjno zaprosil za takojšen napad z atomskimi bombami na Sovjetsko zvezo. Po njegovem govoru so ga proslavljali odlični Amsrifani. Se r.daj ko to piše n. v juniju l. 1946., so mnogi izmd njih mnenja, fcl ca drug drugemu razkladajo, da zaslužijo bivši ministrski predsednik in njegove ideje čim več simpatije in upoštevanja. Tudi med njimi, ki so surovi in logični, , pa gredo dalje v svojih izjavah (besede, ki jih je dejansko rekel general na visokem položaju): nZdaj jt čas, da izbrišemo te komunistične bastarde z obličja sveta...* V Združenih državah ameriških je spet oživel Ku.klux-klan in okrepilo se je protižidevsko gibanje. V New Torku so vsak dan vrgli toVko hrane med smeti, da bi s tem lahko nahranili dve sto fisoč od lakote umirajočih ljudi v Evropi ali Aziji; sovražnost do ingležev se je pokazala v najgrši obliki; po vsej dežtli prihajajo do zbruha različne delovne krize. Delavstvo čuti, da samo s itrajki ldhko doseže svoje pravice», je dr. Bryn Hgde aprila zapisal v Ameriškem dnevniku za gospodarstvo in sociologijo. Članek v januarski številki magacina «Krščansko stoletje» protestira prot i imperializmu na Pacifiku, na Srednjem vzhodu, v Afriki, J Kini in Latinski Ameriki, v katerega zavaja \Vashington ameriško ljudstvo, zakaj tako ravnanje lahko konča samo z vojno... Ta čas ko ameriški in angleški državniki rohnijo proti pruski komunistični ekspamzivnosti* in trdečemu imperializmu», je 10. maja napredni Hmdonski tednik eThe Week» poročal, sda so se oborožene sile Združenih drždv ustalile v 66 deželah in otokih, koder jih pred vojno ni bilo... Američani gradijo oporišča v Islandiji in v Saudovi Arabiji, kt so oddaljena približno 3500 do 7000 milj od najbližje meje Združenih držav. Temu ustrezajoče baze Sovjetske zveze bi morate biti v Groenlandiji in Venezueli...» «Noua republika» z 30. maja pa. pravi: sSimbolično se naša zu. nanja politika Opira na tri generale — na Franca, Cangkajška in Leslio Grovesa. To so trije majavi trsi. Franco in C ang vesta sama, da lu>sta odletela s svojih vodilnih, položajev. Gioves pa, napravi Ame-iki vsak dan novih sovražnikov, ko izdeluje čedalje več atomskih bomb...* Leto dni po popolni zmagi velikih zaveznikov nad osjo bi svet ne mogel biti v slabšem položaju, razen če bi prišlo do dejanskih mjjaških spopadov med nekdanjimi zavezniki; in nobenega dvoma ni, da so se glavm vzroki za to stanje pojavili že med vojno v času, ko je Churchill prvič obiskal Bel.o hišo... Večina novih ljudi na oblasti ni niti namignila, ali se zavedajo važnngg dejstva, da kriza še zdavnaj ni minila s proslavami zmage, temveč je postala še težja; da F. D. Roosevelt ni rešil nobenih osnovnih problemov, ampak je samo odlagal odločitev; in da nam je hkrati z neizdelano formulo za Združene narode zapustil atomsko bombe in druga tajna orožja — izmed katerih so baje ebiološkt* vrste še hujše od samih bomb. Videti je, da nov j predsednik in njegovi najtesnejši sodelavci nimajo nobenega smotra, nobenih idej, ki bi bile vredne tega imena, nobene državniške modrosti. Pripravljeni so, pa ne vedo, kam naj bi šli. Atomska bomba je jedro njihovega swtq... (Se nadaljuje) Medine' SR vratin i/ Pn«« kmalu po 22. url terega mezdno vprašanje še vedno I časa zoPsi 3t3P'1 na hodnik, je opa . __ , 'I n!l Jn 4n IrnrKn/« Ivrvinil CJoLlnve m urejeno. Doslej so dobil; le 8000 lir predujma, in sicer za dva mese-pa po 4000 lir. Verjetno je, da bo imelo name-ščenstvo ACEGAT-a zaradi novega momenta težavnejše stališče v borbi za ureditev svojih prejemkov. Vsa bremena vrtoglavega naraščanja cen pa kljub temu v vsej teži občutijo in morajo prenašat; tudi oni, saj je drag nja za vse delovno ljudstvo enako neznosna. Tudi oni imajo, oziroma bi vsaj moral; imeti,, polno pravico do kolikor toliko zno.nega življenja. Pri vsem tem pa moramo ponovno ugotoviti, da se vsi tukajšnji, za enkrat slccr s stran; ZVU še vedno favorizirani občmsk; in drugi uradi, z vsemi sveti vred ne zavedajo resnosti svojih nalog. Zlasti posvetovalni organ; ZVU še niso nikdar resno iztresi; In načeli vprašanja finančnega stanja raznih mestnih in drugih ustanov, čeprav so vedeli za njih finančni položaj. Bilanca Trsta in njena pasiva ntis zarad; tega niso prav nič zaprep ,-stili. Malomarnost pr; gospoiarje-nju z občinskim; sredstvi, ki jo povečava preveč velika vnema vseh sedanjih organov za šovinistično politiko, n. mogla dat; pr; upravljanju nobenih drugih rezultatov. V mestnem in conskem svetu sedijo pač ljudje, k; nimajo s koristmi delovnega ljudstva nič skupnega. Zato Je tudi razumljivo, da doslej še li so naši; drugih načinov pri reševanju mestnih financ, razen starega, s katerim se eno.tav-no gbrcmenju.e konsument. Na t način padajo najtežja brtm.na v» no na najširše ;n najrevnejše slo) konsumentov. S tem čuvajo svoj koristi, korist; denarno močnejšh krogov in se zato tud; otepajo na vse pre‘ege možnost; kontrole t strani delovnega ljudstya, Predsinočnjim tte je pripeljalo z vlakom 92 1‘jansk'h mlad’ncev. ki so se vra-čnli z mladinskemu festivala v Pragi. Pozneje so mladinci nadaljevali svoje potovanje v Italijo. »reve« n®vriui»n bi'*! Prelinji večer okrog 21. uro je pol c‘ja ustarila v ulic* Timeus 42-letnega Petra Buttolo, ki je pozdravljal mimoidoče s faš‘sHčn‘m pozdravom in klici kakor «Viva il duce* in «Viva Mussol'n'». Vročekrvnega Mussollnilevega častilca so spravdi v zapor da bi s« tam malo ohladil 'n da b' ga rešdl pred ljudmi, ki so ga že začeli z oken obmetavat! z raznimi predmeti. Karla Rupla, pri klav-^.dal!>ra Ferlan. 19.10 Kulturne »» -■ 19.15 Slovenske umetne m 45 Napoved časa 11 20.00 Salonski orkestri . stra glasba. 20.45 Pom1 ' j tar. 21.00 Lahka glago ll»Pf% di: Oteilo - opera. 23'°0>jč ČJvsa ;n poročila. 23.15 ^eš8-nje opere. 23.55 Citanje sr KiNOPREDSTA^ ROSSETTI. 16.30: v. d nos, Ingrid Bergman ^ Howard. . ,,jench 1TALIA. 16.00: «Zalju% Su-llivan in Charles FENICE. 16.00: <'PriJat|‘J KiJt te Davis in Micam * ^ 1 ALABARDA. 16.00 «c« Tliri-rad, me poroči*, Lana Clark Gable. MASSIMO: 16.00: fP. < nja*, Alida Valil, NOVO CINE. 16 00: senci*, Alan Ladd, (-’van IDEALE. 16.30: , njeniki*. Buster Cra ■ ■ .... "‘rtltflte i Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Ob tretji obletnici smr* . .. tov. Hmtioa Marcela ^ predsednika bivšega _ t1 venske Istre, k. je 1 jen je v borb; proti na . vs A. svobodo in onakopravn ^ eo rg rodov tfr padel ^adet „;ii f ri.kove krogle pri .iz.v'troSte3d, je dolžnosti v bliž.nj;.*Vo2l (tj 8. 1944. (okraj Hrpelje'£tos f » .... sa spominjajo oče tfj.f ]t i Mirko, sestri Giz la Pljs 3 ^ Alojz'ja por. Cok, sVa,avk£> roj. Robič in svaka b* Just Eler. Plavje 23 8. 1947. ga MALI zanfa'Jlv0Vei GOSPODINJO, aanir.lita c jem Italijanskega Je ' JCC| . v službo fotograf *a ’ AF2 Guarn* uč.nkovlto sredstvo Generalno zastopstvo y| O FARMACHIM, TRSI' CINE priredi ob priliki vašk*8a 24 t. m. v Prosvetnem d° . ŠAGRO z ljudskim raja^i^ Prosvetno društvo OPC opaslla v NEDELJO Začetek t>b 5. uri popoldne, kraškim pršutom, domačim! Postregli Vam truklj. in teranom bomf. 'jits